153 Kapital 28 10 2010 by Kapital Media Group

VTOR PO GOLEMINA PAD VO INDUSTRIJATA GODINAVA

[TO PREDVIDUVA SOBRANISKIOT BUXET ZA 2011?

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO SE NAMALI ZA 11,9%

SOBRANIETO ]E POTRO[I 3,4 MILIONI EVRA ZA KUPOLITE

STRANA 10

PETOK, VO

STRANA 4

~etvrtok

...samo ...s samo idejata idejata j e kapital, kapital, sè sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA ME GROUP

KAPITAL EKSKLUZIVNO: ALARMANTEN IZVE[TAJ NA ON

20 RUDNICI I INDUSTRISKI OTPAD JA TRUJAT MAKEDONIJA RUDNIKOT VO LOJANE, KUMANOVSKO, PRETSTAVUVA AKTIVNA EKOLO[KA BOMBA. POVE]E OD EDEN MILION TONI ARSEN, ANTIMON I DRUGI OPASNI MATERII SE RASFRLANI VO DEPONIJATA GOLEMA KOLKU 15 FUDBALSKI IGRALI[TA ~etvrtok. 28. oktomvri. 2010 | broj 153 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

STRANA 6-7

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

NA ZATVORAWE, SREDA, 27.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,26% 0,24% 0 00,13%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,59 44,27 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

82,95 82 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.10)

MBI 10 2.133

2.128

2.123

2.118

2.113

2.108 21.10

23.10

25.10

27.10

Zakonot za energetika samo ja menuva adresata na monopolot STRANA 8

Doa|a te{ka zima za proizvoditelite na ~elik vo svetot STRANA 17

VINARNICITE VO POHOD

PRISTAP! STRANA 4

GERMANIJA, HOLANDIJA, POLSKA I ^E[KA ]E SE OSVOJUVAAT SO BRENDOT "VINA OD MAKEDONIJA" STRANA 2-3

KOLU KOLUMNA ALEK ALEKSANDAR JAN^E JAN^ESKI STAN STANISLAV PIGO PIGON

TRKA TRKALO NA SRE]ATA SRE] STR STRANA 8

VOVED VOVEDNIK D SPAS SPASIJKA JOVANOVA

SÈ È U[TE U[ SME KRIZA VO K STR STRANA 2

2 28.10.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 28 OKTOMVRI 2010

SE U[TE SME VO KRIZA

Voop{to ne se iznenadiv {to svetskite mediumi prenesuvaat s$ poprecizni prognozi za dvi`ewata na klu~nite svetski pazari. Prviot ~ovek na naj golemiot svetski proizvoditel na ~elik, Lak{mi Mital, e pesimist i o~ekuva kriza na pazarot na ~elik. Koga toj }e ka`e ne{to takvo, taka i }e bide. Pa, toj vo golem del i go sozdava pazarot na ~elik. Negovite izjavi deneska gi kalkuliraat site kompanii za proizvodstvo na ~elik vo svetot vo bilansite za narednite dva meseci i vo delovnite planovi za 2011 godina. M ital e pesimis t do Nova Godina, a potoa e optimist, no ne preterano. Toa zna~i minus vo stavkite do dekemvri i plus za 2011 godina, koja treba da bide godina na stabilizacija, a ne na revolucioneren progres. Dali i makedonski te kompanii od oblasta na metalurgijata gi preveduvaat izjavite na Lak{mi Mital vo brojki? Pove}e od sigurno. Vpro~em, i dosega{nite izj avi na prvite lu|e na ovie kompanii upatuvaat na golema rezerviranost i nepredvidlivost. Sega verojatno s$ im e mnogu pojasno. Ne se samo kompaniite zasegnati od izjavite na Mital i od trendovite na svetskite pazari na industriski proizvodi. Zasegnata e celata makedonska ekonomija, zatoa {to metalurgijata ima presudno vlijanie vrz industriskoto proizvodstvo vo zemjava i go kreira makedonskiot izvoz. Toa

zna~i deka makedonskata industrija e stavena vo nezavidna situacija, a zakrepnuvaweto na komp a nii te od kr iz a ta e kriti~no. I poslednite podatoci od Dràvniot zavod za statistika ne odat vo prilog na gradewe optimizam deka godinava }e kaème oti krizata zavr{i. Padot na industriskoto proizvodstvo od 11,9% vo periodot januari-septemvri vo odnos na prvite devet meseci lani pokaùva deka trendot s$ u{te e nadolen. Lo{o stoi generalno prerabotuva~kata industrija, a najkriti~ni se rudnicite, grade`ni{tvoto, naftenoto proizvodstvo i snabduvaweto so elektri~na energija. Ima rast kaj tekstilnata industrija, no toj ne e dovolen za da ja izvadi ovaa granka od kalta. Kaj proizvodstvoto na osnovni metali ima zabeleìtelen porast, no prognozite za naredniot period navestuvaat deka ovoj sektor s$ u{te ne moè da go dade svojot maksimum za makedonskata ekonomija. Najgolem porast na proizvodstvoto ima vo prehranbenata industrija i vo proizvodstvoto na tutun. Vo ovaa informacija ima edna dobra i edna lo{a vest. Dobro e {to raste proizvodstvoto vo prehranbeniot sektor, zatoa {to toa }e akumulira golem del od zemjodelskoto proizvodstvo. Lo{ata e {to raste proizvodstvoto na tutun, blagodarenie na rastot na cenata na svetskite berzi, no i na subvenciite. Toa }e se vrati kako bumerang idnata godina dokolku Svetskata trgovska organizacija ja zabrani upotrebata na orientalniot tutun vo proizvodstvoto na cigari. Site ovie matematiki na kraj treba da gi napravi Vladata, zatoa {to taa go kroi buxetot koj go polnat kompaniite i gra|anite,

VINARNICITE VO POHOD

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

ja utvrduva ekonomskata politika {to }e ja vodi vo odnos na biznis-sektorot i go proektira rastot na bruto-doma{niot proizvod. A, toj za godinava e proektiran na 2%, a za slednata na 3,5%. Koga }e se zeme predvid deka industrijata i izvozot se va`en faktor vo kreiraweto na BDP, pokraj javnata i li~nata potro{uva~ka, pesimizot {to go see Mital ne e na arno. Ama do krajot na godinava }e nema rebalans na buxetot, pa ne mo`eme da znaeme kakvi se poslednite matematiki na Vladata. Znaeme samo deka kompaniite ne treba da o~ekuvaat spektakularni promeni vo delovnata klima, zatoa {to takvi merki ne se naj aveni, nitu, pak, se o~ekuvaat kapitalni investicii do krajot na godinava. E, za drugata godina e druga prikaska. Veteni se kapitalni investicii od 372 milioni evra, {to zna~i dvoen efekt vrz BDP – od javnata potro{uva~ka i od rastot vo industrijata. Presmetkite za idnata godina gi znaeme i tie se relativno optimisti~ki - rast na BDP od 3%. Za ovie prognozi }e diskutirame od januari, sega sme na ~isto samo so faktot deka godinava }e nemame rast od 2%. Zna~i, s$ u{te sme vo kriza.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

1,3

Milioni evra ~ini novata TrnAraund Menaxment programa koja }e bide naso~ena kon podobruvawe na konkurentnosta na malite i sredni pretprijatija. So programata }e bidat opfateni 20 kompanii, a sredstvata }e bidat nameneti za anga`irawe na konsultanti koi }e gi obu~at menaxerite so novi biznis-ve{tini. “Realizacijata na novata TAM programa }e pridonese za odr`liv rast i konkurentnost na zemjata preku poddr{ka na selektirani pretprijatija od dinami~nite sektori koi imaat potencijal za rast vo nasoka na restrukturirawe, obnova i zajaknuvawe na razvojot”, izjavi [arlote Rue, direktor na TAM-BAS. Inaku, 27 meseci e periodot za implementacija na TAM programata koja e finansirana od Evropskata unija, a e implementirana od Evropskata banka za obnova i razvoj.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GERMANIJA, HO I ^E[KA ]E SE BRENDOT “VINA

Do Nova Godina }e zaminat prvite koli~ini na Vina od Makedonija

Makedonskoto vino kone~no }e zamine na stranskite pazari pod zaedni~ki ~ador-brend Vina od Makedonija. GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

Makedonskoto vino kone~no }e zamine na stranskite pazari pod zaedni~ki ~ador brend Vina od Makedonija. Vo tek e izgotvuvaweto na marketing-planot koj gi definira najinteresnite zemji za plasman na na{eto vino. “Kapital” doznava deka prvi target-zemji se Germanija, Holandija, Polska, ^e{ka, a ima dilemi okolu Velika Britanija i Danska. Za vlez na britanskiot pazar makedonskoto vino ima vlezna dava~ka od 1,69 funti po {i{e, {to vo start ja namaluva konkurentnosta na makedonskoto vino na ovoj pazar, bidej}i zemjite-izvozni~ki na vino, Avstralija, Nov Zeland i Ju`na Afrika,

50% 1,69 od vinata vo Makedonija se beli

funti e vleznata dava~ka na {i{e makedonsko vino za vlez na britanskiot pazar

nemaat takva dava~ka. Ekspertite potenciraat deka prvi~niot izbor na zemji e dobar i deka sleden ~ekor e kvalitetna promocija na Vina od Makedonija. Goran Damovski, pomo{nik-direktor za tehni~ki operacii pri Agbiz programata i rakovoditel na sinxirot za vino, smeta deka e napraven odli~en izbor na zemji kade {to prvi~no }e se nastapi so zaedni~kata marketingstrategija. “Zasega vo igra se pet zemji, pa ponatamu moè da se pro{iri listata na zemji. Imame interesni pazari, kako Polska, i ako dobro se razraboti, moè da se postignat odli~ni rezultati. Poljacite nemaat sopstvena vinska industrija i moè mnog u lesno da

pomine na{eto vino”, veli Damovski. Toj dodava deka i pazarite na Severna Evropa, kako Danska, Holandija, se interesni, kade {to se prisutni i ostanatite vinski zemji. Tie lu|e se qubopitni i sekoga{ sakaat da probaat novo vino. Tokmu ovde e {ansata na mali zemji kako Makedonija. I vinarnicite se zadovolni od izbranite pazari. \or|i Jovanov, direktor na vinarnicata Stobi, smeta deka ovie pazari imaat golem potencijal. “Ova se odli~ni pazari i na{eto vino dobro }e pomine na ovie pazari. Tikve{ i Povardarie bea prisutni na polskiot pazar koj nudi odli~ni mo`nosti. Vo ^e{ka ne se znae mnogu za na{eto vino, no so dobra marketingstrategija mislam deka }e

NAVIGATOR

^ETVRTOK

LIDERI

NIKOLA TODOROV

oviot elektronski sistem vo u~ili{tata e korisno re{enie koe treba da ja podobri efikasnosta i disciplinata vo obrazovniot sistem vo zemjava

NE IM BE[E DENOT

GVIDO VESTERVELE

ermanija, zaedno so Francija, e promotor na idejata zemjite so nekontroliran buxetski deficit da nemaat pravo na glas vo evrozonata, {to mo`ebi }e vovede red

STOJAN ANDOV

ustracijata izleguva od sekakva kontrola, taka {to avtorot na ovoj “proekt” e dol`en da intervenira za da se spasi {to mo`e da se spasi

SILVIO BERLUSKONI

iat & pora~a na italijanskata javnost deka na kompanijata bi & bilo podobro bez Italija, {to e golem udar za tatkovinata i za aktuelnata vlast

OLANDIJA, POLSKA E OSVOJUVAAT SO A OD MAKEDONIJA” postigneme dobri dob obri b i rre rezultati“, ezultati“, veli Jovanov. Dopolnitelna prednost na Makedonija e {to momentalno vo moda se beli vina, a 50% od na{eto proizvodstvo otpa|a na beloto vino. Momentalna prednost za nas se i golemite poplavi koi gi zafatija zemjite od Centralna i Isto~na Evropa. Tamu se uni{teni lozovite nasadi i 40% do 50% od rodot na grozje. Najzna~aen pazar za na{ite vina e germanskiot. Tamu sekoja godina se plasiraat okolu 30 milioni litri vino (prete`no nalivno), a mali koli~ini se izvezuvaa i vo Polska. “Polska e golem pazar, dodeka na ~e{kiot na{eto vino e nepoznato. Vo Polska ima interes za na{eto vino. Na germanskiot pazar sme ve}e prisutni, dodeka Velika Britanija e dobro da se ima kako ben~mark”, veli Katerina Kostovska, menaxer za izvoz vo najgolemata vinarnica vo zemjava, Tikve{. Taa dodava deka potro{uva~kata na vino vo Germanija i Anglija se dvi`i od 22-24 litri po `itel, {to e zavidna koli~ina i {ansa za prodor na tie pazari. Vinarnicata Skovin ve}e stapi vo kontakt so partneri od Polska. Mile Kostov, komercijalen direktor na vinarnicata, naglasuva deka izborot e dobar i deka vo idnina }e treba da se pro{iri. “Polska i Holandija se odli~ni pazari. Do krajot na godinava o~ekuvam deka }e gi izvezeme i prvite pogolemi koli~ini vino na ovie pazari pod bren-

dot Vina od Makedonija”, ” veli Kostov. Polska e perspektiven pazar zatoa {to potro{uva~kata na vino e skromna, okolu osum litri po ìtel, no zemjata ima 40 milioni ìteli. Od zdruènieto Vina od Makedonija, vo koe ~lenuvaat Stobi, Skovin, Tikve{, Bovin, Dalnina, Popov i Fonko, najavuvaat deka do krajot na godinava }e bide izraboten marketing-planot za zaedni~ki na stranski pazari. Po donesuvaweto na planot, Vina od Makedonija }e aplicira do Ministerstvoto za zemjodelstvo za finansiska poddr{ka za promocija na na{ite vina na stranskite pazari. SO POGOLEM IZVOZ ]E IZBEGNEME IDNI VINSKI KRIZI Nedovolniot broj izvozni pazari e eden od glavnite problemi na na{ite vinarnici. Godinava toa posebno dojde do izraz, zatoa {to

zg g ol olee menite zalihi na zgolemenite vino, poradi pomalata pobaruva~ka i izvoz, dovedoa do seriozna kriza i nemo`nost da se otkupat voobi~aenite koli~ini grozje. Pri~inata za toa, spored zamenik-ministerot za zemjodelstvo, e vo neinventivnosta na vinarnicite da realiziraat pogolem izvoz, dodeka vinarnicite problemot delumno go lociraat vo dr`avata koja stimulira pogolemo proizvodstvo, no ne go pottiknuva izvozot i izvoznata promocija na makedonskoto vino. “Problemot za zaostanuvawe na vinoto e {to na{ite vinarnici ne investiraat dovolno vo otvorawe novi pazari, a del od niv go namalija i masovniot otkup poradi sopstveni strategii za proizvodstvo na pokvalitetno vino”, veli Perica Ivanovski, zamenik-minister za zemjodelstvo, {umarstvo i

vodostopanstvo. Toj dodade deka vinarnicite od Francija, [panija ili ^ile agresivno nastapuvaat na novite pazari, kako {to se zemjite od BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina). Kina, na primer, vo uslovi na kriza ima rast na pobaruva~kata na vino i dokolku bevme prisutni na toj pazar, }e prenaso~evme del od vinoto tamu i problemot nema{e da bide tolku golem. Za nastap na stranskite pazari neophodno be{e zdru`uvawe na vinarnicite pod eden ~adorbrend Vina od Makedonija, bidej}i marketingtro{ocite za otvorawe na eden pazar se premnogu visoki. Se procenuva deka otvoraweto i probivot na nov pazar ~ini okolu 10 milioni evra, {to e golem zalak za koja bilo makedonska vinarnica poedine~no.

28.10.2010

POBEDNIK

VO IME NA BIZNISOT

Evropskata banka za obnova i razvoj, preku TAM programata aktivno gi poddrùva malite i sredni kompanii vo zemjava. Dosega, od 1998 do 2008 godina, preku TAM-BAS programata se poddràni 34 proekti od razli~ni kompanii, investirale odnosno se inv 1,9 milioni evra ev vo nadgradba na menaxerm kapaciteti na komskite kapacitet Donatorskata paniite. Donato programa, finansiska pro angaìrawe na preku angaìra konsultanti, im pomogna na del od o malite pretprijatija i sredni pretp vo procesot na transkako i vo formacija, kak usovr{uvaweto na meve{tini na naxerskite ve{ timovite koi rrakovodat [arlote Rui, so niv. [arlot

[ARLOTE RUI direktorka na TAM-BAS, v~era go najavi po~etokot na implementacija na novata TAM programa. Evropskata unija preku EBRD, pod ~ija zakrila e TAM programata, }e investira 1,3 milioni evra vo slednite dve godini za da se podobri konkurentnosta na proizvodite i uslugite na 20 kompanii vo zemjava, koi doprva }e bidat odbrani. Sovetnicite koi gi anga`ira TAM na direktorite im nudat iskustva od menaxeri i eksperti od oblasta na industrijata.

GUBITNIK GUB

NEPRISTOEN PREDLOG! G!

Liderot na Nova Demokratija ne prestanuva so insistirawata popisot na naselenieto vo 2011 godina da se odrì vo juli namesto vo april, so objasnuvawe deka vo april albanskite iselenici od Makedonija ne se vo mo`nost da dojdat vo dràvata, pa toa drasti~no }e se odrazi na kone~niot broj Albanci. Nova Demokratija tvrdi deka postoi taen dogovor me|u VMRO– DPMNE i DUI, vo koj se sodrì zloben plan da se namali realnata brojka na Albanci vo dràvata. Kreator na celiot plan bil Zavodот za statistika, edinstvena relevantna dràvna institucija odgovorna za ovoj proces, koj nemal kapacitet i kredibilitet! Vo nejziniot vrv nemalo nieden Albanec, a vkupniot broj вработени Albanci ne bil spored Ramkovniot dogovor! Gospodinot Selmani, prvo, treba da znae deka vrabotenite vo Zavodot za statistika se izbi-

IMER SELMANI SELMANI raat spored kvalifikacii, a ne po etni~ka pripadnost, pa pred da kritikuva, podobro mu e da proveri kolku pripadnici na albanskoto malcinstvo gi poseduvaat potrebnite ve{tini. Vtoro, neka pogledne da gi vidi preporakite od Eurostat za toa koga treba da se odrì eden popis na naselenie i neka proveri samo vo koj mesec se odrùvaat popisite vo site, ama bukvalno site zemji od regionot (vklu~uvaj}i gi i Kosovo i Albanija) koi isto taka imaat iselenici. I treto i kone~no, krajno vreme e lu|eto koi ìveat vo ovaa dràva, a osobeno onie koi se dograbale do pozicija koja nosi i op{testvena odgovornost, da prestanat so obidi za urivawe na nejziniot sistem i da nau~at {to e lojalnost.

MISLA NA DENOT

POSETA NA POLSKA I HOLANDIJA

Amsterdam

Delegacija od nekolku makedonski vinarnici minatata nedela ostvari poseta na Polska i Holandija. Tamu bea napraveni prvi~ni prezentacii na na{ite vina od zaedni~kiot brend Vina od Makedonija. Posetata be{e vo organizacija na sinxirot za vino pri Agbiz programata. Vo tekot na nekolkudnevnata poseta bea napraveni prezentacii i sredbi so vode~ki sinxiri na supermarketi i golemi trgovski ku}i za vino vo ovie zemji

KONZERVATIVNA VLADA E EDNA ORGANIZIRANA HIPOKRIZIJA

Varшava

BENXAMIN DIZRAELI PORANE[EN PREMIER NA VELIKA BRITANIJA

4 28.10.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

...POGLED NA DENOT...

PRISTAP!

[TO PREDVIDUVA SOBRANISKIOT BUXET ZA 2011?

SOBRANIETO ]E POTRO[I 3,4 MILIONI EVRA ZA KUPOLITE Dobija 6 milioni evra pomalku, pa pratenicite ne se zadovolni iako }e tro{at 450.000 evra plus za patuvawa i dnevnici GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

Sobranieto ovaa godina dobiva tri pati pogolem buxet za rekonstrukcija, obnova i dogradba na objektot. Celi 3,4 milioni evra se predvideni za grade`ni raboti, {to e za neverojatni 200% pogolem buxet od minatata godina. Od 10,3 milioni evra vo 2011 godina, duri edna tretina }e se potro{at na gradewe. Poka~uvawe od 450.000 evra se bele`i i vo odnos na patnite i dnevnite rashodi, a edinstveno nepromeneta e stavkata plati - 4 milioni evra. Golemo zgolemuvawe ima i vo stavkata za patni i dnevni rashodi. Nejasno e zo{to e predvideno pratenicite da dobijat duri 450.000 evra pove}e od lani. So noviot buxet se predviduvaat 166.000 evra za privremeni vrabotuvawa, {to, iako e za okolu 100.000 evra pomalku od lani, e sprotivno na odlukata da

zaprat site vremeni vraboteni, a postojnite da bidat transformirani vo trajni. Rakovoditelkata na sobraniskiot sektor za finansiski pra{awa, Bogdanka Poposka, ne saka da go komentira noviot buxet. Veli deka stanuva zbor samo za proekcija koja treba da pomine na pove}e komisii pred da bide usvoena. Vo odnos na grade`nite zafati, pak, nema konkretni podatoci {to to~no }e se gradi ili renovira. Edinstvena informacija {to moè da se dobie e deka toa e del od proektot poznat kako Rekonstrukcija, obnova i dogradba na zgradata na Sobranieto(!?). Del od pratenicite ve}e se àlat deka parite nema da im bidat dovolni. Pratenikot na SDSM, Marijan~o Nikolov, komentira deka Vladata trebalo da odobri pogolem buxet za 120%. “Sumata {to ja predviduva buxetot za 2011 godina za Sobranieto e daleku pomala od onaa {to ja pobaravme i so nea moàt da se pokrijat samo tekovnite tro{oci”, veli Nikolov. Vo odnos na zgolemuvaweto na stavkata patni i dnevni rashodi veli deka iako e ukinata dnevnicata za slu`beni patuvawa, vakvoto zgolemuvawe e poradi dolgot koj od prethodno go ima Sobranieto kon pratenicite.

3 FAKTI ZA...

1.800 60% 70%

STANOVI VO OP[TESTVENA SOPSTVENOST TREBA DA SE PRIVATIZIRAAT DO KRAJOT NA GODINATA POPUST ]E DOBIJAT ONIE KOI ]E SKLU^AT DOGOVOR ZA ISPLA]AWE NA RATI ZA PERIOD OD 40 GODINI U^ESTVO TREBA DA PLATAT SOPSTVENICITE NA OP[TESTVENIOT STAN AKO STANOT GO OTPLA]AAT NA RATI

“Sobranieto na pratenicite im dolì pari za patni tro{oci za 6-7 meseci, a ovoj dolg za kompenzacija do krajot na godinava }e porasne na okolu 40 milioni denari”, izjavi Nikolov. Potpretsedatelkata na Sobranieto i prv ~ovek na sobraniskiot buxetski sovet, prateni~kata na VMRO-DPMNE, Svetlana Jakimovska, potvrduva deka dnevnici na pratenicite pove}e ne im se ispla}aat, a deka pod stavkata patni i dnevni rashodi se podrazbiraat transportnite tro{oci na pratenicite. Namesto posakuvanite 16,7 milioni evra, za 2011 godina Sobranieto dobiva 10,3 milioni evra, odnosno namesto posakuvanoto zgolemuvawe od 120%, buxetot na Sobranieto za 2011 godina se zgolemuva za samo 36%. Vo septemvri, koga pratenicite go predloìja nacrtplanot za nivniot buxet za 2011, pobaraa 36% zgolemena suma za stoki i uslugi, a so novata proekcija dobija zgolemuvawe za 18%. Inaku, pod stoki i uslugi se podrazbiraat patnite i dnevnite rashodi koi so noviot buxet se zgolemeni za 450.000 evra, ponatamu komunalni uslugi, greewe, komunikacija i transport koi isto taka beleàt zgolemuvawe za 40.000 evra, materijali i

siten inventar, popravki i tekovno odrùvawe, kako i privremeni vrabotuvawe za koi se predviduvaat novi 166.000 evra. Ponatamu, od dogradbata na sobraniskata zgrada, za {to vo uslovi koga s$ u{te se ~uvstvuvaat posledicite od svetskata kriza, pratenicite odlu~ija da pobaraat 54% od celokupnata suma potrebna da se izvedat grade`nite zafati, a dobivaat duri za 200% pogolem buxet (iako vo 2004-2005 e obnovena pokrivnata konstrukcija na Sobranieto, renovirani se site vlezovi, montirani se novi masivni vrati so vitraì i granitni podovi, a s$ so cel narodnite izbranici da imaat podobri uslovi za rabota). Edinstveno ne{to za {to pobaraa pari, a ne dobija, e zgolemuvawe na buxetot za Sobraniskiot kanal, za koe pobaraa zgolemuvawe za 50%. So ogled na faktot deka ovoj kanal sluì za emituvawe spotovi vo koi se reklamira Vladata i poradi prenesuvaweto na vladini sednici, moè da se zaklu~i deka Vladata moèbi re{ila da namali na spotovite, no pritoa i narednata godina ne predviduva nitu denar za najavenata rekonstrukcija i transformacija na javniot servis.

PROCENKI... VIKTOR MIZO

amo sedum otsto (7%) od vkupnata populacija vo Makedonija razmisluva za po~nuvawe novi biznisi, presmetale vo Fondacijata za pretpriemni{tvo. Ova nivo na zainteresiranost za otvorawe novi firmi tamu go smetaat za porazitelno nisko!?

Mala analiza... Ostatokot od ispitanicite (93%) se podgotveni drug da im gi re{i problemite! Dràvata!? Go gledame ishodot deneska – site sakaat da rabotat za edvaj 300 evra (neto) vo dràvnata birokratija! Vakvite nagoni, sekako, se katastrofi~ni za samite niv - “paraziti”, {to edinstven motiv i pravec vo ìvotot im se partijata, pa dràvata! Kako da se “do~epaat” do “stol~eto so vpiena pra{ina”!? Zatoa e proceneto deka i koruptivnoto odnesuvawe kaj mladite vo poslednite godini e prili~no izrazeno!? Ah, toj buxet...! Kako pri~ini za nemaweto ideja za otvorawe novi firmi kaj mladite makedonski gra|ani se naveduvaat: mentalitetot na lu|eto (go vidovme pogore vo tekstot), nemaweto dovolno pari (toa e realen problem) i stravot od ishodot (toa e povrzano so mentalitetot, i gi tera lu|eto da se odnesuvaat “po linija na pomal otpor”). Ova se makedonskite kompleksi i frustracii koi vo golema mera se generirani od odnesuvaweto na dràvata... Otsustvoto na su{tinski reformi vo

“...Tie ne sonuvaat. Nivniot son e sledniot miting...” op{testvoto koi odamna se slu~ija vo zemjite okolu nas (Bugarija e najdobriot primer za toa). No, ajde da go smenime pristapot! Bi ja svrtel ovaa teza naopaku, i bi mu poglednal na re{enieto vo o~i... Zna~i, 7% od populacijata, sepak, e podgotvena da prezeme rizik! Pa, zo{to toga{ ne gi pronajdeme ovie heroi? Zo{to ne sozdavame fondovi koi }e gi potkrepat i poddràt nivnite proekti? Ako se tie podgotveni da investiraat, toa zna~i deka tie mislat so svoite glavi, kreiraat proekti, se izma~uvaat baraj}i sredstva (naj~esto ne uspevaat zatoa {to nemaat so {to da garantiraat). Tokmu tie lica naj~esto ~itaat, istraùvaat, komuniciraat so svetot, znaat jazici i preziraat dràvna birokratija... Ako najprosto presmetame - od vkupnata populacija ovoj procent e re~isi 200.000 lica (!?) Ajde da gi pronajdeme. Toa ne se malku lu|e... Od niv samo 10% da uspeat da vloàt vo proekti se 20.000!? Ej, tolku novi firmi koi bi vrabotuvale me|u 3 i 10 vraboteni. Pa, tolku firmi nemame sega vo ekonomijata! Za àl, vakov pristap ne e atraktiven za nitu edna vladina politika oti opfa}a mnogu mal target na zainteresirani fizi~ki lica (~itaj glasa~i). Poisplatlivo e da se delat krediti za samovrabotuvawe od po 3.000 evra (kako li samo do{le do ovaa suma (!?)), koi naj~esto zavr{uvaat kako potro{uva~ki za “manxa”, ili za sitni zadovolstva...! Namesto tie pari da se okrupnat vo Fond za superiorni na{i sogra|ani, koi }e dobijat pogolemi zaemi za ostvaruvawe na svoite sonovi i }e investiraat! Za àl, vakviot pristap e “Mars” za eden “prose~no inteligenten javen slu`benik” direktno sobran od miting! Zatoa {to tie ne sonuvaat... Nivniot son, e sledniot miting...

direktor na Agencijata za stranski investicii

SO DR@AVNA POMO[ ]E DOJDAT POVE]E INVESTITORI r`avnata pomo{ {to ja dava Vladata za stranskite investitori }e ja podobri konkurentnosta na zemjata vo procesot na privlekuvawe na stranskite kompanii, izjavi Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot. Spored nego, parite vo buxetot za idnata godina {to se odvojuvaat za negovata agencija }e se naso~at i za poddr{ka stranskite kompanii da dojdat da investiraat vo Makedonija, bidej}i, spored nego, dr`avnata pomo{ se obezbeduva zakonski i usoglaseno so site evropski direktivi, so cel da se privle~at investitorite. Toj ne otkri dali ima zainteresirani stranski kompanii za da investiraat vo Makedonija vo naredniot period, samo re~e deka Vladata e vo proces na pregovarawe so niv.

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

POLITIKA

^ETVRTOK

GRUEVSKI NA SREDBA SO BAROSO a desetina dena pred objavuvaweto na godi{niot izve{taj za napredokot na Makedonija od strana na Evropskata komisija, premierot Nikola Gruevski v~era ja po~na tridnevnata poseta na Brisel, za vreme na koja, me|u drugoto, } e ostvari sredba i so pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso. Soglasno najavite, na sredbata se o~ekuva da stane zbor za evrointegrativniot proces na Makedonija, osobeno vo kontekst na sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija. Inaku, dva dena prethodno, vo ram-

28.10.2010

DIREKTOROT NA ENDOKRINOLOGIJA PRONEVERIL 102 ILJADI EVRA?

kite na sostanokot na Konferencijata na komitetite na nacionalnite parlamenti na zemjite-~lenki na EU, kade {to Makedonija u~estvuva vo uloga na zemja-kandidat, pretsedatelot na sobraniskata Komisija za nadvore{na politika, Petar Pop Arsov, ja povtori idejata za paralelni pristapni pregovori i razgovori za pra{aweto za imeto. Iako neoficijalno se zboruva deka Gruevski }e bara poddr{ka od Baroso tokmu za paraleleni pristapni pregovori, od negoviot kabinet ne sakaa da otkrivaat detali za sredbata.

irektorot na Klinikata za ednokrinologija, ^edomir Dimitrovski, zaraboti krivi~na prijava za zloupotreba na slu`benata polo`ba podnesena od Finansiskata policija. Dimitrovski, sprotivno na Zakonot za javni nabavki, sklu~uval dogovori za nabavka na lekovi. Direktorot, vo periodot od avgust 2008 do dekemvri 2009 godina, spored prijavata, pri nabavkata na insulin gi favoriziral doma{nite ponuduva~i Replek i D-r Panovski i bez da objavi me|unarodni oglasi na ovie dve farmacevtski kompanii za nabavka na lekovi potro{il tri

i pol milioni evra. Pokraj toa, od 2007 do 2010 godina od zastapnikot na proizvoditelot Novonordisk ostvaril prihod od 96 iljadi evra. Dimitrovski dr`avnite pari gi zloupotrebil i za nabavka na eho-aparat kako nov, koj, vsu{nost, toj samiot go poseduval od 2006 godina. Taa zdelka mu donela 6 iljadi evra. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, ne bil konkretno zapoznaen so slu~ajot. "Na{a obvrska e da obezbedime normalno i kontinuirano funkcionirawe na klinikata i nie soodvetno }e odgovorime na ovoj nov moment.

No, prvo }e mora da ja razgledame celata sostojba, pa da reagirame", izjavi Osmani. Od Finansiskata policija informiraat deka vo tekot na godinava za zloupotreba na slu`benata polo`ba pri sproveduvawe na javnite nabavki do Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Bitola podnesena e i krivi~na prijava protiv dvajca direktori na klini~kata bolnica D-r Trifun Panovski od Bitola. Tie vo periodot od maj do septemvri 2008 godina, sprotivno na Zakonot za javni nabavki, izvr{ile nabavki na lekovi vo vrednost od 2.600.000 evra.

EU PRATI EKSPERTI VO SKOPJE ZA DA GI OBJASNAT PRAVILATA

NE MO@E DA PRAVITE POPIS KOGA ]E POSAKATE! Prviot ~ovek na Evrostat, Piter Everaers, objasni deka zaka`uvaweto na popisot vo april e me|unarodna praktika, a ne zloben plan protiv Albancite vo Makedonija MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ksperti od Evropskata unija stavija kraj na insistirawata na del od albanskata opozicija i nekoi nevladini organizacii tajmingot za popisot na naselenieto narednata godina da se pomesti od april vo juli. Evrostat e deciden - se znae koga moè da se vr{i popis na naselenieto i nedozvoleno e da se manipulira i kalkulira so ovoj proces. "Tuka ne se raboti za popis na dijasporata, tuku na rezidentnite gra|ani na dràvata! Re~isi site zemji-~lenki na EU i dràvite-kandidati za ~lenstvo koi go koristat popisniot model "lice vo lice" }e se popi{uvaat vo april. Na me|unarodno nivo u{te vo mart 2009 godina e odlu~eno april da bide mesecot vo koj }e se odràt popisite vo 2011 godina",

izjavi nezavisniot ekspert za popis, @an Mi{el Dur, ~ovek koj va`i za eden od najgolemite eksperti za popis vo svetot. Tokmu Dur }e bide glaven nabquduva~ na popisnite aktivnosti vo Makedonija vo naredniov period. Toj e ve} e ~etvrti den vo Makedonija i za ova kratko vreme ve}e napravil prvi~na procenka na podgotvitelnata faza za popisot 2011 godina vo sorabotka so soodvetnite instituciii. Potvrda za april kako mesec na popis spored me|unarodnite preporaki dade i li~no pretsedatelot na Evrostat, Piter Everaers, koj veli deka preporakite na EU se vo popisnata godina 2011 godina najgolemata statisti~ka operacija da se izveduva vo ist mesec vo site evropski zemji kade {to e toa vozmo`no. Vo regionot, april (2011) }e bide popisen mesec vo Srbija, Albanija, Kosovo, Crna Gora, Hrvatska i Bosna

i Hercegovina, a eden mesec porano }e se popi{uvaat Bugarite i Grcite. Everaers kako klu~na za uspe{en popis ja podvle~e negovata podgotovka. "Popisot mora da bide dobr podgotven, za{to negovata neuspe{nost ne moè da se kompenzira poradi toa {to ova e najskapa statisti~ka operacija {to dràvite si ja dozvoluvaat edna{ na deset godini", re~e Everaers. Ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, uveruva deka podgotovkite vetuvaat uspe{en popis vo 2011 godina, {to }e pretstavuva pozitiven primer i vo regionot. "Spored na~inot i serioznosta na podgotovkite, ova }e bide najdobar model na popis primenet vo Makedonija, no i vo regionot. Vladata }e napravi s$ za popis {to }e ja reflektira realnosta. Popisot e povaèn od dnevno-politi~kite poeni {to se sobiraat na ne-

KORUPCIJA VO JAVNITE NABAVKI

INICIJATIVI ZA TRI KRIVI^NI GONEWA PROTIV TROJCA GRADONA^ALNICI! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

rviot antikorupcioner, Ilmi Selami, v~era najavi pokrenuvawe inicijativi za krivi~ni gonewa protiv aktuelnite gradona~alnici na op{tinite Sopi{te, Jovan \or|ijoski i [uto Orizari, Elvis Bajrami, kako i protiv porane{niot gradona~anlnik na Ara~inovo, Erol Bekte{i, poradi zloupotreba na slu`bena dol`nost i sproveduvawe javni nabavki sprotivno na zakonskite proceduri. "Antikorupciskata komisija, postapuvaj}i samoinicijativno, gi otvori ovie predmeti vrz osnova na navodite objaveni vo elektronskite mediumi za tenderski postapki. Pritoa, po pribranite dokumenti i informacii, Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija donese zaklu~ok za pokrenuvawe na inicijativa za poveduvawe postapka za krivi~no gonewe poradi postoewe osnova za somnevawe deka storile krivi~no delo - zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe",

istakna Selami. Vo odnos na bavnite proceduri za zavr{uvawe na inicijativite na Antikorupciskata komisija, Selami re~e deka toa e poradi faktot {to sistemot e mnogu baven. "Nie postojano gi molime da ja zabrzaat postapkata po site na{i inicijativi za{to, kako {to nekolku pati sme rekle, brzata represija e i najdobar primer za prevencija od korupcija i sudir na interesi. Sistemot ni e mnogu baven. Dr`avata treba da prezeme merki za skratuvawe i zabrzuvawe

na postapkite za predmetite pobrzo da dobijat epilog", re~e prviot antikorupcioner. Toj kako primer ja poso~i privatizacijata na Makedonski Telekom, predmet za koj Antikorupciskata komisija pokrenala inicijativa vo 2003 godina, no s$ u{te nema odgovor od Obvinitelstvoto. Informiraj}i za tekovnite aktivnosti na Komisijata, Selami izrazi zadovolstvo od realizacijata na predmetite so sudir na interesi. Sostojbite vo ovoj del, re~e toj, poleka, no sigurno se le~at.

ANTIKORUPCISKA ]E GO SLEDI I SLUÂJOT "NADE@" Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata }e pobara celosna, oficijalna informacija od kabinetot na pretsedatelot \or|e Ivanov za slu~ajot "Nade`â&#x20AC;?, spored koj vo vremeto na porane{niot {ef na dràvata, Branko Crvenkovski, na trojca slovene~ki eksperti za odnosi so javnosta im se isplateni 500.000 evra, no i od porane{niot pretsedatel, Branko Crvenkovski, istakna pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. "Otkako }e gi pribereme ovie informacii, }e sozdademe celosna fakti~ka sostojba i }e se proizneseme za ovoj slu~aj", re~e Selami.

gova smetka, za{to so ovaa statisti~ka operacija treba da ja pokaème zrelosta na na{ite institucii, politi~ki partii, no, {to e najva`no, da ja pokaème postignatata me|usebna doverba", re~e Jankulovska. Direktorkata na Dràvniot zavod za statistika, Blagica Novkovska, o~ekuva uspe{en popis i pokraj ote`natite

okolnosti koi dojdoa do izraz u{te vo podgotvitelnata faza. Taa go objasni i konceptot "voobi~aeno mesto na `iveewe": â&#x20AC;&#x153;Popisot }e gi opfati samo onie lica koi ne se otsutni pove}e od 12 meseci od dr`avata" Za potencijalnata slabost na popisnata metodologija {to ja krie faktot deka podatocite

za licata {to nema da bidat prisutni vo domot vo momentot na popi{uvaweto }e se baziraat na informacii dobieni od prisutnite ~lenovi na semejstvoto, Novkovska re~e deka ovoj problem ne mo`e lesno da se premosti i deka DZS }e ja proveruva verodostojnosta na istite spred referentni podatoci od drugi izvori.

6 28.10.2010 FOKUS: “KAPITAL” EKSKLUZIVNO DOZNAVA: ALARMANTEN IZVE[TAJ NA ON

20 RUDNICI I INDUSTRISKI O KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

e~isi 80 milioni evra & se neophodni na dràvata za da gi sanira “è{kite to~ki” koga se vo pra{awe industriskiot otpad i jalovi{tata na rudnicite. Od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe otkrivaat deka vo zemjava postojat okolu 20 opasni rudnici i industriski otpad koi se zakana za zdravjeto na lu|eto i ìvotnata sredina. Kontaminiranoto zemji{te vo Ohis, rudnicite Lojane i ’Rànovo, vele{kata topilnica se samo del od najopasnite zoni vo zemjava. Vo momentov rabotat samo rudnicite Toranica, Sasa, Bu~im i Zletovo, a ostanatite ~ekaat sanacija. Vo otsustvo na dràvna intervencija, napu{tenite rudnici s$ u{te se potencijalna “ekolo{ka bomba”. Vo poslednata analiza na Obedinetite nacii pi{uva deka na prostorot na porane{na Jugoslavija ima mnogu napu{teni opasni rudnici, koi moè da predizvikaat katastrofi sli~ni na onaa vo Ungarija so izleaniot toksi~en otpad od fabrikata za aluminium. “Gi analiziravme site rudnici vo Jugoisto~na Evropa od 2006 godina navamu. Pregledavme 150 lokacii i, za àl, pogolem del od niv pretstavuvaat seriozen rizik za ìvotnata sredina. Konstatiravme deka Jugoisto~na Evropa e prepolna so napu{teni rudnici koi ne se zatvoreni na soodveten na~in. Sopstvenicite na rudnicite mora da gi po~ituvaat pravilata za zatvorawe na rudnicite, taka {to bi se izbegnale rizicite od zagaduvawe na vodata, vozduhot i zemjata. Za àl, ni{to ne e napraveno i sega postojat stotina napu{teni lokacii, koi voop{to nemaat sopstvenik”, izjavi Izabel Valentini, portparol na programata na Obedinetite nacii za za{tita na okolinata. Valentini dodava i deka so godini apeliraat do nadle`nite da se kontroliraat opasnite lokacii. “Za àl, nesre}ata vo Ungarija pokaà deka ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e prioritet”, veli Valentini, dodavaj}i deka na Balkanot postojat divi lokacii na koi te{ki metali se izlevaat vo rekite. RUDNIKOT KAJ LOJANE - EDNA OD NAJKRITI^NITE ZONI Vo analizata na Obedinetite nacii za Makedonija,

Rudnikot vo Lojane, Kumanovsko, pretstavuva aktivna ekolo{ka bomba, ne samo za selata i okolinata, tuku i po{iroko. Pove}e od eden milion toni arsen, antimon i drugi opasni materii se rasfrlani vo deponijata golema kolku 15 fudbalski igrali{ta. Arsenot spa|a me|u najpoznatite otrovi. Negovoto vlijanie moè da predizvika leukemija, srcevi zaboluvawa {to doveduvaat do infarkt, rak na koàta, belite drobovi, crniot drob i limfnite `lezdi. Otvorenata jama se nao|a vo blizina na u~ili{te i nekolku stanbeni i komercijalni objekti. napu{teniot, a s$ u{te otvoren, rudnik Lojane vo Kumanovsko go zazema prvoto mesto koga e vo pra{awe negriàta na dràvata i toksinite koi se osloboduvaat od rudnikot. “Rudnikot vo Lojane e izvor na visoka koncentracija na arsen, te{ki metali i drugi toksi~ni soedinenija koi gi zagaduvaat povr{inskite i podzemnite vodi. Do 1963 godina ovoj rudnik rabote{e so poln kapacitet, eksploatiraj}i hrom, antimon i arsen. Vo rudnikot be{e izgraden i objekt za flotacija na hromot i antimonot. Vo {eesettite godini, koga svetskite ceni na ovie nemetali po~naa drasti~no da pa|aat, ovoj

rudnik, toga{ glaven izvor za vrabotuvawe i egzistencija na rabotnicite od selata Lojane, Vaksince, Runica, Tabanovce i êtirce, se zatvori. Deponijata, koja e re~isi bez nikakov nadzor od dràvnite institucii, sega pretstavuva aktivna ekolo{ka bomba ne samo za selata i okolinata, tuku i po{iroko. Pove}e od eden milion toni arsen, antimon i drugi opasni materii se rasfrlani vo deponijata golema kolku 15 fudbalski igrali{ta. Arsenot spa|a me|u najpoznatite otrovi. Negovoto vlijanie moè da predizvika leukemija, srcevi zaboluvawa {to doveduvaat do infarkt, rak na koàta, belite

drobovi, crniot drob i limfnite `lezdi. Otvorenata jama se nao|a vo blizina na u~ili{te i nekolku stanbeni i komercijalni objekti“, pi{uva vo analizata na Obedinetite nacii. Poznava~ite vo zemjava procenuvaat deka remedijacijata na ovoj del od Kumanovo ~ini okolu 4,2 milioni evra. Od Ministerstvoto za `ivotna sredina velat deka so grant od Holandija neodamna po~nale da go zatrupuvaat rudnikot vo Lojane. “Vo 2008-2010 godina se realizira{e proektot “Odr`livo ~istewe i upravuvawe so zagaduvaweto” vo rudnicite Bu~im i Lojane. Proektot be{e del od regionalnata programa “Zajaknu-

vawe na kapacitetite na zemjite od Zapaden Balkan za re{avawe na ekolo{kite problemi preku remedijacija na prioritetnite ekolo{ki `ari{ta”, finansiran od Vladata na Kralstvoto Holandija, a sproveden od UNDP vo {est zemji od regionot. Vo delot na Lojane, poradi itnata potreba od namaluvawe na opasnosta vrz zdravjeto na decata, se izvr{i remedijacija na delot na jalovi{teto vo blizina na u~ili{teto. Vo delot na Bu~im, pak, se izgradi sistem za zafa}awe i tretman na vodite od rudni~kite zoni i se rekultiviraa 20 hektari na hidrojalovi{teto”, objasnuva zamenik-ministerkata za `ivo-

UNGARIJA JA RAZBUDI EV lova~koto ministerstvo za `ivotna sredina predupreduva deka zemjata e pod zakana od istekuvawe na toksi~en otpad, sli~no na incidentot {to se slu~i vo Ungarija na po~etokot od ovoj mesec. Ungarija go vklu~i alarmot za mnogu evropski zemji, me|u koi e Slova~ka. Tamo{nata vlast minatata nedela proverila re~isi 30 skladi{ta, za koi stravuvaat deka mo`e da predizvikaat ogromna ekolo{ka katastrofa. Rezervoarot so toksi~en otpad vo Slovinki, vo isto~na Slova~ka, e vo lo{a sostojba i

pri eventualni porojni do`dovi bi se zgolemil rizikot od ekolo{ka katastrofa. Slova~kite mediumi alarmiraat deka vo slu~aj da se urne 113-metarskiot visok yid na rezervoarot vo Slovinki, sosednoto selo bi bilo poplaveno so iljadnici toni toksi~na kal, koja moè da dostigne i do tri metri viso~ina. Firmata koja go odrùva rezervoarot e vo bankrot i ne rasolaga so potrebnite sredstva za prezemawe na potrebnite merki za obezbeduvawe, velat od Ministerstvoto za ìvotna sredina. Ottamu najavija deka }e baraat pari

od evropskite fondovi za da go remontiraat rezervoarot. “Otpadot vo rezervoarot, koj sega e vo cvrsta sostojba, moè da premine vo te~na vo slu~aj na obilni do`dovi, {to, pak, moè da dovede do urivawe na yidot”, izjavi Vlasta Jonova, ekspert po geologija pri Ministerstvoto za ìvotna sredina od Slova~ka. Vesta za izlevaweto na aluminiumskiot otpad od fabrikata vo Kolontar, Ungarija, gi potrese evropskite ekolozi i vlasta. Serioznite evropski dràvi po~naa da analiziraat dali ungarskoto scenario mnogu

^ETVRTOK

28.10.2010

OTPAD JA TRUJAT MAKEDONIJA SOWA LEPITKOVA

ZAMENIK-MINISTER ZA @IVOTNA SREDINA “Vo momentov rabotat samo rudnicite Sasa, Bu~im, Toranica i Suvodol. Ministerstvoto ima fizibiliti studii za nekolku industriski `e{ki to~ki i vo ramkite na svoite nadle`nosti, no i preku donacii, gi pravi site napori za nivno re{avawe. Podgotvivme i proekt za sanacija i rekultivacija na hidrojalovi{nata deponija od rudnikot za olovo i cink vo Probi{tip. Mo`noto negovo realizirawe e vo vladina postapka.”

milioni evra & trebaat na dr`avata za da gi sanira site “`e{ki to~ki”

IZABEL VALENTINI PORTPAROL NA PROGRAMATA NA ON ZA ZA[TITA NA OKOLINATA “Gi analiziravme site rudnici vo Jugoisto~na Evropa od 2006 godina navamu. Pregledavme 150 lokacii i, za àl, pogolem del od niv pretstavuvaat seriozen rizik za ìvotnata sredina. Konstatiravme deka Jugoisto~na Evropa e prepolna so napu{teni rudnici koi ne se zatvoreni na soodveten na~in. Sopstvenicite na rudnicite mora da gi po~ituvaat pravilata za zatvorawe na rudnicite, taka {to bi se izbegnale rizicite od zagaduvawe na vodata, vozduhot i zemjata. Za àl, ni{to ne e napraveno i sega postojat stotina napu{teni lokacii, koi voop{to nemaat sopstvenik.” tna sredina, Sowa Lepitkova. Taa dodava deka site aktivni rudnici vo zemjava vo svoite operativni planovi davaat merki za spre~uvawe na ekolo{kite rizici. “Ministerstvoto ima fizibiliti studii za nekolku industriski è{ki to~ki i vo ramkite na svoite nadle`nosti, no i preku donacii, gi pravi site napori za nivno re{avawe. Nie podgotvivme i proekt za sanacija i rekultivacija na hidrojalovi{nata deponija vo rudnikot za olovo i cink vo Probi{tip. Mo`nata realizacija e vo vladina postapka. Vo rudnikot Sasa, sopstvenicite, so finansiska poddr{ka od Ministerstvoto, go saniraa opto~niot tunel od staroto jalovi{te. Sega e izgradeno novo jalovi{te, koe gi zadovoluva site kriteriumi i raboti bez opasnost vrz zdravjeto

na lu|eto ili ìvotnata sredina”, dodava Lepitkova. SAMO 6% OD OTPADNITE VODI VO MAKEDONIJA SE TRETIRAAT?! Vo otsustvo na konkretni podatoci od dràvnite institucii, informaciite od analizata na Obedinetite nacii za opasnite lokacii na prostorot na porane{na Jugoslavija pokaùvaat deka na Balkanot najseriozno e zagaduvaweto na vodite, poradi ispu{tawe na netretirana, otpadna voda od rudnicite, industrijata, kako i od sto~nite farmi. Spored ON, samo 6% od otpadnite vodi vo Makedonija se tretiraat pred da se ispu{tat vo rekite, {to go vklu~uva alarmot za seriozna kontaminacija na vodata, zemjata i vozduhot. Rakovodstvata i na Bu~im i na

Sasa, svesni za opasnostite od raboteweto na rudnicite, velat deka sekoja godina investiraat iljadnici evra za da gi izbegnat opasnostite od izlevawe na hidrojalovi{tata na rudnicite. “Bu~im ima hidrojalovi{te, koe pred izvesno vreme se izlea. Nie vlo`ivme okolu 1,5 milioni evra za poslednite dve godini za da go sanirame, no i za da se za{titime od ponatamo{no izlevawe. Postojano se pravi za{tita na jalovi{tata. Site rudnici vo zemjava imaat dobieno barawe za primena na A-integrirana dozvola, koja se odnesuva na sigurno re{avawe na industriskiot otpad”, objasnuva direktorot na radovi{kiot rudnik Bu~im, Nikolaj~o Nikolov. Rudnikot Sasa, pak, od 2006 godina dosega vlo`il okolu 5,5 milioni evra za da go izgradi i za{titi jalovi{teto. Direktorot za investicii vo Sasa, Maksim Prohorov, potvrduva deka vo Makedonija site rudnici koi se otvoreni, a koi ne rabotat, se opasni. “Toa vi e prakti~no bure so prav, za koe postoi opasnost da eksplodira. Rudnikot Sasa sega e vo dobra sostojba, koga e vo pra{awe hidrojalovi{teto. Vo samata flotacija, koga se podgotvuva rudata, se koristat hemiski reagensi koi se otrovni, kako {to e natrium cijanidot ili nekoi drugi kiselini. No, reagensnoto oddelenie nema kontakt so nadvore{nata okolina”, objasnuva direktorot na Sasa, Prohorov. Toj veli deka jalovi{teto vo ovoj rudnik lani se izlealo i deka bil mnogu ispla{en.

NIKOLAJÔ NIKOLOV DIREKTOR NA RUDNIKOT BUÎM “Bu~im ima hidrojalovi{te koe pred izvesno vreme se izlea. Nie vloìvme okolu 1,5 milioni evra za poslednite dve godini za da go sanirame jalovi{teto, no i za da se za{titeme od ponatamo{no izlevawe. Postojano se pravi za{tita na jalovi{tata. Site rudnici vo zemjava imaat dobieno barawe za primena na A-integrirana dozvola, koja se odnesuva na sigurno re{avawe na industriskiot otpad.”

MAKSIM PROHOROV DIREKTOR NA RUDNIKOT SASA “Rudnikot Sasa od 2006 godina vloì okolu 5,5 milioni evra za da go izgradi i za{titi jalovi{teto, koe lani se izlea. Iskreno, jas se ispla{iv. No, inspektori od Ministerstvoto za ìvotna sredina postojano bea na teren i na moe zadovolstvo, analizite pokaàa deka kvalitetot na vodata i vo okolnite izvori e dobar i deka nema zagaduvawe nad dozvolenoto.” “No, inspektori od Ministerstvoto za ìvotna sredina postojano bea na teren i na moe zadovolstvo, analizite pokaàa deka kvalitetot na vodata i vo okolnite izvori e dobar i deka nema zagaduvawe nad dozvolenoto”, istaknuva Prohorov. Toj dodava deka hidrojalovi{teto na Sasa e pod 24~asoven nadzor, kako na dràvnite inspektori, taka i na vraboteni vo rudnikot. Dràvnite inspektori za ìvotna sredina vo zemjava velat deka dràvata prezema obvrski da gi ~isti opasnite zoni vo zemjava. Tie predupreduvaat deka dokolku so fabrikite,

otvorenite i napu{teni rudnici ne se menaxira pravilno, moè da eksplodiraat, {to za zemjava bi zna~elo ekolo{ka katastrofa. “Postoi integriran sistem za kontrola na zagaduvaweto kon koj treba da se pridrùvaat sopstvenicite na rudnicite. Tie gi po~ituvaat pravilata, no toa ne zna~i i deka jalovi{tata se bezopasni. Smetam deka mnogu e va`no toa {to momentalno nekoj stopanisuva so rudnicite, bidej}i opasnosta bi bila mnogu pogolema ako se zatvorat i se napu{tat”, neodamna izjavi Filip Ivanov, direktor na Upravata za ìvotna sredina.

MHK ZLETOVO GI UNI[TI VELES I OKOLINATA Nesoodvetnoto tretirawe na otpadot na topilnicata za olovo i cink Zletovo go platija i s$ u{te go pla}aat vele{kite gra|ani. Neizle~ivi bolesti, zdravstveni komplikacii, mutirani novoroden~iwa, kako i smrtni slu~ai be{e epilogot od negriàta na investitorite, no i na dràvata. Poradi te{kite metali koi se osloboduvaa od topilnicata, zemjata vo okolinata na fabrikata s$ u{te e zagadena. Lokalnite ìteli velat deka vo topilnicata s$ u{te ima odredeno koli~estvo sulfurna kiselina, koja sekoj moment moè da se izlee. Deponijata, pak, gi zagaduva podzemnite vodi, a vetrot go raznesuva pravot niz Veles. Olovoto, kako eden od najotrovnite metali, e {teten za ~ove~kiot organizam do stepen na smrtnost. Cinkot e {teten za vodite i za po~vata. Poznava~ite procenuvaat deka za sanirawe na {tetite se potrebni okolu {est milioni evra.

SÈ U[TE NEMA RE[ENIE ZA TOKSI^NIOT OTPAD OD OHIS pored nekoi analizi, del od zemji{teto na hemiskata fabrika OHIS e najzagadenata industriska zona vo zemjava. Podatocite pokaùvaat deka na del od imotot na fabrikata najverojatno se skladirani 30.000 toni opasni hemikalii. Studijata na Ministerstvoto za ìvotna sredina i na italijanskata kompanija Dapolonija predviduva nekolku na~ini kako da se otstrani i is~isti zagadenoto zemji{te na OHIS. Vladata predviduva deka ekolo{koto re{enie za OHIS }e ~ini me|u 20 i 40 milioni evra. Ministerot za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Nexat Jakupi, neodamna izjavi deka za da se obezbedat ovie pari, Vladata }e pregovara so nekolku finansiski institucii. “Po~vata e zagadena so ìva, a zgradite se kontaminirani od opasni hemikalii. Vo zavr{nica se istraùvawata {to se pravat ve}e osum godini”, izjavi

VROPA lesno moè da se preslika i vo nivnite dràvi. Pove}e od milion kvadratni metri otrovna crvena kal se izlea na 4 oktomvri po pukaweto na rezervoarot na fabrikata za aluminium vo Ungarija. Devet lu|e zaginaa, a uni{teni se i golemi zemjodelski povr{ini. Otrovna crvena tiwa od fabrika go probi nasipot, preplavi 280 ku}i i go uni{ti ìvotot na prostorot na ~etiri ungarski op{tini okolu mestoto Ajka. Balkanot se strese po vesta deka otrovniot otpad doa|a kon Dunav. Srbija i Hrvatska stravuvaa od toa {to moè da se slu~i koga

otrovnata kal }e navleze na nivna teritorija. Osobeno gi rastrevo`i informacijata deka vo edna od pritokite na Dunav ve}e imalo mrtvi ribi. Vo rekata Marcal, vo koja toksi~niot otpad direktno se vlea, eko-sistemot e uni{ten vo celost. Ogor~ena poradi katastrofata, lokalnata vlast pobara surovi kazni za vinovnicite. “Nie sedevme na tempirana bomba, koja sega eksplodira{e. Odgovornite }e bidat bezmilosno kazneti. Nikoj ne smee da napravi vakvo ne{to bez kazna”, izjavi gradona~alnikot na Kolontar, Karol Tili. Premierot na Ungarija, Viktor Orban, otkako go poseti grat~eto

Kolontar izjavi deka situacijata tamu e tolku lo{a {to ne gleda drug izlez osven site `iteli zasekoga{ da bidat otseleni. “Ova e najgolemata ekolo{ka katastrofa vo istorijata na Ungarija. Lu|eto se o~ajni. Ne veruvaat nikomu. Pred dve nedeli rekoa deka napravile kontrola i s$ bilo vo red. Eve, gledate kolku e s$ vo red”, izjavi Orban. No, ungarskite eksperti tvrdat deka toksi~nosta na otpadot se namalila do stepen {to ve}e ne pretstavuva opasnost za `iviot svet. S$ u{te ne e poznato zo{to popu{tile yidovite na rezervoarot vo fabrikata, od kade {to dosega se izleaja okolu milion kubni metri toksi~na kal.

Svetomir Haxi Jordanov, profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet. Spored Vladata, pak, za ~istewe na otrovniot otpad vo OHIS poevtina opcija e da se sogori otpadot vo krugot na fabrikata, a poskapata e otpadot da se iznese od fabrikata i soodvetno da se skladira. Ministerot Jakupi priznava deka po~vata, vozduhot i vodite okolu fabrikata ve}e 30 godini se kontaminirani so 30.000 toni lindan – toksi~na supstancija zabraneta vo pove}e od 50 dràvi. Lindan, ìva i drugo nepravilno se skladirani vo krugot na fabrikata, koja e opkruèna so naselenie od tri strani, a so zemjodelski povr{ini od ~etvrtata. Izloènosta na golemi koli~estva lindan, edna od materiite skladirani vo OHIS, go naru{uva nervniot sistem, a moè da bide i kancerogena. @ivata predizvikuva naru{uvawa na nervniot sistem, na di{nite organi i na bubrezite.

8 28.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

OPOZICIJATA GO KRITIKUVA[E NAJNOVOTO ZAKONSKO RE[ENIE

ZAKONOT ZA ENERGETIKA SAMO JA MENUVA ADRESATA NA MONOPOLOT

"Fakt e deka deneska menuvame lo{ i neevropski zakon, koj go izglasavte vo 2008 godina, no se pla{am dali dobivame podobar zakon. Do koga gra|anite i stopanstvoto }e gi pla}aat avanturite na vladeeweto na Nikola Gruevski, ^ingoski, Zdravev i Stavreski”, pra{a Vesna Bendevska od SDSM KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ratenicite od vlasta i od opozicijata se soglasija deka na zemjava & treba nov Zakon za energetika, koj }e bide vo soglasnost so evropskoto zakonodavstvo, no ne za evropskata ocenka za najnoviot predlog od Ministerstvoto za ekonomija. Pratenicite sporat dali navistina Zakonot }e ovozmo`i liberalizacija na pazarot na energija od 2015 godina, kolku e skroen spored interesite na odredeni energetski kompanii, a nevodej}i smetka za gra|anite. “Fakt e deka deneska menuvame lo{ i neevropski zakon, koj go izglasavte vo 2008 godina, no se pla{am dali dobivame podobar zakon. Mislam deka samo ja menuvame adresata na monopolot. Napravivte zakon za da ja zamol~ite EVN pred Arbitra`niot sud vo Va{ington? Do koga gra|anite i stopanstvoto }e gi pla}aat lo{ite politiki i avanturite na vladee-

weto na Nikola Gruevski i negovoto duo-trio îngoski, Zdravev i Stavreski? Kaète im na gra|anite deka so liberalizacijata na pazarot }e pla}aat i poskapa struja. To~no e deka Makedonija moèbi ima najniska cena na strujata vo momentot, no dali i prose~nata plata go sledi trendot na poskapuvawata?”, pra{a prateni~kata Vesna Bendevska od opoziciskata SDSM. VLASTA SE POVIKUVA NA EVROPSKATA ENERGETSKA ZAEDNICA Krsto Mukoski, koj gi brane{e poziciite na vladeja~koto mnozinstvo, objasni deka dokaz za kvalitetot na sega{niot predlog-zakon za energetika e potvrdata od Evropskata energetska zaednica. “Edno e jasno, deka Evropskata energetska zaednica kaà “da” za Zakonot za energetika. ôvekot koj e najpovikan za ovaa problematika, pretsedatelot na EEZ, Slav~o Nejkov, vo septemvri ovaa godina izjavi deka imal mo`nost da ja analizira verzijata na Zakonot pred donesuvaweto, koja ja poddràle

bez isklu~ok. [to se odnesuva do liberalizacijata na pazarot po 2015 godina, mislam deka e korektno da kaème deka harmonizacijata so evropskoto zakonodavstvo naloùva i pazarna cena na elektri~nata energija. Sega pla}ame isklu~itelno niska cena na strujata. Pa, ne moè postojano da se subvencionira ovoj energens. Dràvata edinstveno treba da gi za{titi gra|anite od pazarnata cena na strujata”, objasnuva Mukoski. Opozicijata obvinuva i deka zakonskoto re{enie Vladata da izbira koncesioner za distribucija na priroden gas, namesto lokalnata samouprava, e udar vrz decentralizacijata i upad vrz inventivnosta na maliot broj gradona~alnici od opozicijata. SONÊVI KOLEKTORI NAMESTO KUPOLI VO SOBRANIETO “Se soglasuvam deka Zakonot za energetika e mnogu vaèn i spored toa kako }e go izgotvime ovoj Zakon, Makedonija }e bide oceneta od Evropskata komisija. No, ve}e e evi-

dentno deka se povtoruva taktikata na VMRO-DPMNE. So noseweto zakoni so evropsko znamence, vsu{nost, se protnuvaat normi za re{avawe svoi pra{awa ili se prigrabuvaat u{te malku ovlastuvawa, oti sega{nite im se malku. Kako, po~ituvan zamenik-ministre, }e im objasnite na gra|anite i na stopanstvenicite vo Strumica deka nema ni{to od gasifikacijata, a tie planirale da se great na

poevtin energens, da imaat pokonkurentni proizvodi i poniski tro{oci. Stavreski dosega ve{to ja stopira{e gasifikacijata vo op{tina kade {to ima gradona~alnik od SDSM i sega negovoto re{enie go ozakonuva. Ova e udar vrz decentralizacijata”, istakna Cvetanka Ivanovska od SDSM. Pratenicite od SDSM i od VMRO debatiraa i dali Zakonot za energetika mu dozvoluva monopolsko

odnesuvawe na distributerot EVN. Pratenikot od opozicijata, Jani Makraduli, predlo`i vo znak na energetskata efikasnost i {tedeweto Sobranieto da se otka`e od izgradbata na kupolite i da postavi son~evi kolektori, koi vo tekot na cela godina }e proizveduvaat topla voda vo Sobranieto. Pratenicite u{te edna{ }e gi sudrat kontraargumentite pred da se usvoi Zakonot za energetika.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

TRKALO NA SRE]ATA ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JANÊSKI JANÊSKI: Pred nekolku meseci, analiti~ari i oficijalni lica na MMF diskutiraa za novi finansiski instrumenti koi bi im pomognale na razli~ni grupi dràvi, vo zavisnost od nivnata ekonomska sostojba. Ova e del od reformite na aktivnostite na MMF koi bea predmet na kritiki podolg period. Eden od najkomentiranite novi instrumenti, osobeno od avgust navamu, e “kreditnata linija za pretpazlivost” (PCL). Vo Makedonija vesta za ova dojde od Va{ington, na po~etokot na oktomvri, od vladinata delegacija koja be{e na godi{noto sobranie na MMF i Svetska banka. PIGON: Koga pro~itav vo makedonskite mediumi, prvite entuzijasti~ki vesti od Va{ington kaùvaa za bezusloven kredit specijalno ponuden na Makedonija vo bilateralni razgovori, kako nagrada za odli~nite performansi na dràvata. Nekoj moè da pomisli deka delegacijata bila na svetsko finale na popularniot

televiziski kviz “Trkalo na sre}ata” i otkako mudro ja pogodile sloùvalkata “odli~na Vlada”, ja dobile nagradata 400 milioni dolari, sponzorirana od MMF, so dopolnitelna premija od 200 milioni dolari od Svetska banka. Super!!! JANÊSKI: Sten, atmosferata za diskusija, za toa dali dràvata da go zeme PCL kreditot i za {to treba da go koristi prodolùva da se zagreva. Biznismenite ja ohrabruvaat Vladata da gi zeme parite, da im pomogne na makedonskite kompanii i da ja zajakne infrastrukturata. Ima mislewa deka parite }e se iskoristele za pokrivawe na buxetskiot deficit i za ispla}awe na nekoi dolgovi kon stranstvo, drugi, pak, ne bile sigurni dali treba vakov kredit. Razli~ni mislewa sekoj den. Samo MMF, izgleda, se drì “kul”. Delegacijata se o~ekuva sledniot mesec i zasega davaat samo metodolo{ki objasnuvawa. PIGON: Op{to gledano, finansiskite instrumenti na MMF se vo 3 kategorii. Prvi se razli~nite stend baj aran`mani za dràvi so problemi vo bilansot na pla}awe. Vtori se dràvite so raste~ki ekonomii, koi dobro pominale vo krizi, kako Meksiko, Kolumbija, Polska, koi moàt da ja koristat

t.n. “fleksibilna kreditna linija” (FCL) koja {efovite na MMF ja narekuvaat “platiniumski instrument”. Tretiot instrument e za dràvi koi ne moè da se kvalifikuvaat za FCL, no ne se gubitnici. Vo ovaa treta grupa, kade {to se nao|a i Makedonija, se dràvi so dobri performansi vo bilansot na pla}awe i spored drugi kriteriumi, no koi imaat potencijalni ranlivi mesta. Dràvite koi baraat PCL treba da se posvetat na fokusiran set na politiki. Ovaa posvetenost na politikite moè da bide sledena od MMF preku polugodi{ni proverki otkako }e bide odobrena kreditnata linija. JANÊSKI: Dali }e zememe kredit ili ne }e se re{i na finalnite razgovori. MMF, isto taka, informira: ocenuvaweto e doverlivo i se pravi toga{ koga }e bide primeno barawe za kredit od dràva~lenka. Vo na{iot slu~aj, dosega ima mnogu publicitet, no ne i doverlivost; nekoj moè da pomisli deka Makedonija vodi otvoreni pregovori so MMF i Svetska banka preku mediumite. PIGON: E, pa... jas bi rekol deka ekspertite za odnosi so javnosta na Vladata treba da razmislat {to e najdobra strategija. Finansiskite eksperti se dobri nabquduva~i i

imaat dobro pametewe. Tie se se}avaat kako mo`nosta za emituvawe mnogu poskapa evroobvrznica na po~etokot na ovaa godina vo mediumite be{e plasirana kako uspeh. Ima i dràvi koi, izgleda, odat po drugi, doverlivi pati{ta. Dràvi koi ne se tolku otvoreni kon mediumite - Peru, Ungarija ili Hrvatska, od kade {to dojde vest za mo`nost za dogovor vreden 3 milijardi dolari od istiot tip na kreditna linija... No, generalno, ova ne e me|unaroden PCL natprevar za ubavina, pa nema da bidam vozbuden za perspektivite deka makedonskata ubavica e prva {to }e pobedi! JANÊSKI: [to veli{, deka Vladata nema pri~ina da bide gorda so ovaa ponuda na krediti od MMF i Svetska banka? PIGON: Sprotivno. Makedonskata Vlada ima pravo da bide gorda. Dobar signal za finansiskite pazari e deka politikite doneseni od Vladata garantiraat relativno stabilna monetarna situacija i zatoa se ispolneti pretkvalifikaciskite kriteriumi za PCL. Ova, isto taka, e dobar signal za investitorite. Ova e uspeh na Makedonija! Klu~noto ne{to e kako }e bide iskoristena ovaa {ansa, kako tie pari }e ja promenat idnata ekonomska sostojba. Mina-

tata nedela ima{e vest deka prethodnata Vlada na Ukraina za nejzini potrebi za vreme na predizborieto iskoristila 3,2 milijardi evra od kreditot od MMF, koj bil namenet za da go pomogne ispla}aweto na dolgot kon stranstvo! JANÊSKI: Dobro e da se spomenat i objavite za kreditite od EBRD i Svetska banka za finansirawe na proekti koi se fokusirani vo mnogu dobri pravci, kako energetski proekti, infrastruktura, pati{ta, èleznici. Dobivaweto pari za takvi proekti zna~i svetla idnina i razvoj na Makedonija, zarem ne? PIGON: Da, se soglasuvam deka toa e dobro, a i posakuvano. Golemo bravo za takvi proekti! No, {etaj}i niz Skopje vidov mnogu neproduktivni tro{oci. Sigurno nekoi od niv moè da im dadat privremeno rabota na grade`nite kompanii, {to e zna~ajno vo vreme na kriza. No, tie isto taka go zgolemuvaat buxetskiot deficit. Zna~i, ako parite od MMF bidat koristeni za da se pokrie deficitot, nekoi pari moè da otidat vo neproduktivni nasoki, kako na primer za pla}aweto na fakturite za learnicite vo Firenca. Ne sum siguren dali MMF bi sakal da vidi plo~ka postavena na nekoj od spomenicite ili na idnata triumfalna

STANISLAV PIGON porta: finansirano so kredit na MMF? JAN^ESKI: Ja gledam tvojata poenta, koja isto taka jasno ja soop{tuvaat i makedonskite biznislideri. Treba da go zajakneme stopanstvoto. Tie milioni od krediti imaat smisla koga stimuliraat kapitalni investicii i pomagaat vo sozdavaweto novi rabotni mesta za lu|eto koi `iveat vo Makedonija. PIGON: Apsolutno si vo pravo. Se nadevam deka parite isto taka }e go zgolemat izvozot. Denovive, vo eden makedonski vesnik vidov deka 55-metarsko panoramsko trkalo }e bide izgradeno vo centarot na Skopje. Se nadevam, koga }e se vozam eden den na nego }e slu{nam kako Makedoncite zboruvaat za postignati uspesi. Bunarxik poln so fabriki, mnogu dobro plateni rabotni mesta za mladi lu|e vo sektori na moderni tehnologii, dobri prihodi na lozarite i dobar obrt na prodavnicite... Toga{ toa panoramsko trkalo }e bide vistinsko trkalo na sre}ata.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.136

^ETVRTOK

MBI 10

MBID

111,97

2.430

2.121

2.410

111,87

2.390

111,82

2.116

2.370

2.111

2.350

2.106

2.330

OMB

111,92

2.131 2.126

28.10.2010

111,77 111,72

21/10/10

22/10/10

23/10/10

24/10/10

25/10/10

26/10/10

27/10/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

21/10/10

111,67 111,62 22/10/10

23/10/10

24/10/10

25/10/10

26/10/10

27/10/10

21/10/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/10/10

hridska banka go zgolemila kreditiraweto za 20,4% vo prvite devet meseci godinava sporedeno so krajot na minatata godina. Toa e ~etiri pati nad stapkata na porast na kreditiraweto na nivo na bankarskiot sektor vo Makedonija, izjavi Jitka Pantu~kova, izvr{en direktor i ~len na Upravniot odbor na Ohridska banka, na v~era{niot brifing so mediumite. Taa istakna deka bankata go zgolemila kreditiraweto na kompaniite za 29%, dodeka depozitite {to gi vlo`il korporativniot sektor vo Ohridska banka porasnale za 43% vo prvite tri kvartali od 2010 godina. Vo istiot period, kreditiraweto na naselenieto bele`i porast od 6%, a depozitite na gra|anite se zgolemile za 12%. “Obemot na kreditirawe na korporativniot sektor i ponatamu }e se zgolemuva, za {to imame soodvetna poddr{ka vo depozitnata baza, kako i od Sosiete @eneral, na{iot sopstvenik,

26/10/10

27/10/10

17.03.2010 9

Bankata go zgolemila kreditiraweto na kompaniite za 29%, dodeka depozitite {to gi vlo`il korporativniot sektor vo Ohridska banka porasnale za 43% vo prvite tri kvartali od 2010 godina. Vo istiot period, kreditiraweto na naselenieto bele`i porast od 6%, a depozitite na gra|anite se zgolemile za 12% igor@kapital.com.mk

25/10/10

MAKEDONSKA BERZA

OHRIDSKA BANKA SO RAST NA KREDITIRAWETO NA FIRMI ZA 29% IGOR PETROVSKI

24/10/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

^LENKATA NA SOSIETE @ENERAL NE SE PLA[I OD VTORA RECESIJA

od kade {to finansiraweto na Ohridska banka se zgolemi za 26% vo prvite devet meseci godinava. Tuka, sekako, se i kreditnite linii od EBRD i EIB. Planirame kreditniot volumen na bankata da go zgolemime za 350% do 2015 godina”, najavi Pantu~kova. Taa dodade deka ne veruva vo prognozite od nekoi svetski analiti~ari za o~ekuvan vtor udar na recesijata vo 2011 godina, odnosno e ubedena deka svetskata ekonomija zazdravuva, mo`ebi ne so o~ekuvanoto tempo, no rezultatite sekako se podobruvaat. Sledstveno na toa, i makedonskata ekonomija }e zakrepnuva, a spored Pantu~kova, poddr{kata vo taa nasoka so kreditiraweto na Ohridska banka postojano }e se zgolemuva. Direktorot na Sosiete @eneral za Evropa, @anDidie Rewe, koj denovive e prisuten vo Skopje, izjavi deka Ohridska banka vo celost se vklopuva vo programata za razvoj na francuskiot sopstvenik, nare~en “Ambicija 2015”, koja, me|u drugoto, ima postaveno cel sekoja banka {to ja poseduva Sosiete vo zemjite kade {to e prisutna da bide me|u trite vode~ki banki i da poseduva

23/10/10

OBVRZNICITE DOMINIRAA NA BERZANSKIOT PAZAR golemena berzanska aktivnost na pazarot na obvrznici ima{e na v~era{noto trguvawe na Makedonska berza. So ovie hartii od vrednost be{e ostvaren promet od 13,58 milioni denari. Ovoj iznos pretstavuva re~isi 75% od vkupniot berzanski promet koj iznesuva{e 18,18 milioni denari. Interesot na investitorite najmnogu be{e naso~en kon obvrznicata za devizni vlogovi, koja denot go zavr{i so promet od 6,76 milioni denari i obvrznicata od pettata emisija za denacionalizacija, so vkupen promet od 6,47 milioni denari. Akciite na kompaniite pominaa bez nekoi vidni turbulencii. Akcijata na Komercijalna banka, po bloktransakcijata od prethodniot den, v~era ostvari promet od 739 milioni denari. Za razlika od nea, akcijata na Makedonski Telekom na Berzata & donese promet od 1,62 milioni denari. Kaj indeksite, rast na vrednosta ima{e samo kaj os-

Z pove}e od 7% od pazarniot udel. Vo momentov, pazarniot udel na Ohridska banka vo makedonskiot bankarski sektor e 6,5%, a celta e do 2015 godina da se osvojat 10% od pazarniot kola~. “Po dvete krizni godini, Sosiete @eneral, na nivo na grupacija, proektira{e neto-dobivka od tri milijardi evra za 2010 godina, {to, spored realiziranite 2,3 milijardi evra vo prvite dva kvartali, navestuva deka }e bide ostvareno. Na{ata cel e ovie tri milijardi evra dvojno da se zgolemat vo 2012 godina. Isto kako i ostanatite ~lenki na grupacijata, sakame Ohridska banka da ja dorazvieme kako univerzalna banka, so {irok

spektar na klienti i {iroko portfolio na produkti, od bankarstvo na malo, do investicisko bankarstvo”, re~e Rewe, koj voedno e i pretsedatel na Nadzorniot odbor na Ohridska banka. I Rewe i Pantu~kova istaknaa deka eden od glavnite prioriteti na Ohridska banka vo idnina ostanuva menaxiraweto so rizikot pri odobruvawe proekti, so ogled na s$ u{te krevkata ekonomija. “Procentot na lo{i plasmani i kaj nas, kako i kaj site banki, porasna zaradi krizata, no s$ u{te e re~isi dvojno ponizok od nivoto na celiot bankarski sektor i iznesuva 5,5%”, istakna Jitka Pantu~kova.

novniot berzanski indeks MBI-10. Negovata vrednost dostigna od 2.131,34 indeksni poeni, {to e rast od 0,26%. Ostanatite dva indeksi MBID i OMB dene{noto trguvawe }e go po~nat so daleku poniski vrednosti. Berzanskiot indeks MBID zabeleà pad od 0,24% na vrednosta, zavr{uvaj}i go denot na 2.371,97 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB go prodolì trendot na sniùvawe po~nat dva dena prethodno. Negovata vrednost po padot od 0,13% se spu{ti na 111,67 indeksni poeni. Rastot na MBI-10 ne be{e dovolen za da obezbedi pogolem broj hartii od vrednost ~ii ceni bi se dvièle nagore. Nivniot broj iznesuva{e {est, a bea predvodeni od rastot od 5,26% na akcijata na Veterinarno-sto~arski centar od Kumanovo. Na stranata na gubitnicite ima{e 10 hartii od vrednost. Najgolem pad od 17,69% beleì akcijata na EMO od Ohrid i toa samo eden den po objavuvaweto na slabite rezultati za prvite devet meseci od godinata.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.10.2010

Отворен инвестициски фонд

1М

3М

6М

YTD

ILIRIKA JIE

29.408.885,17

1,71%

-1,22%

-10,44%

-4,52%

-15,80%

25.10.2010

540.200

ILIRIKA GRP

25.655.065,45

1,99%

6,89%

2,18%

8,05%

5,20%

25.10.2010

1,39

279.500

Иново Статус Акции

17.422.413,41

-2,51%

-6,78%

-14,97%

-18,27%

-36,41%

26.10.2010

37.101,00

0,54

148.404

KD Brik

24.719.913,55

1,70%

2,21%

0,58%

8,87%

11,02%

26.10.2010

445,67

0,39

1.621.786

KD Nova EU

22.875.010,45

0,31%

1,47%

-6,87%

-4,08%

-24,51%

26.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.345.536,14

0,98%

0,50%

-5,06%

-1,38%

-3,18%

26.10.2010

Износ (МКД)

160,00

5,26

199.840

2.500,93

4,21

Макпетрол Скопје

21.500,00

Реплек Скопје

Име на компанијата Стопанска банка Битола

Македонски Телеком Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ЕМО Охрид

27.10.2010 Просечна цена (МКД)

ОХИС Скопје Попова Кула Демир Капија Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Топлификација Скопје

Износ (МКД)

107

-17,69

16.050

105

-13,22

10.500

-9,09

12.940

114

-2,56

25.080

3.148,96

-1,55

166.895

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје

27.10.2010 Податоците се однесуваат за

Ветеринарно сточарски центар

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

27.10.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

445,67

0,39

1.621.786

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009) KMB (2009)

27.10.2010

% на промена

220.584

1.419,04

44.428

-49,26

265.012

159,61

Просечна цена

P/E

P/B

3.594,53

390,18

9,21

0,82

обични акции

6.500,00

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

490,00

105,83

4,63

0,49

обични акции

30.191

43,63

2.014.067

3.079,50

533,81

5,77

0,89

Вкупно Редовен пазар

30.191

-87,77

MPT (2009)

112.382

21.500,00

0,60

295.203

106

19,57

REPL (2009)

25.920

37.101,00

5.625,12

6,60

0,74 0,57

ХВ ALK (2009)

3079,5

0,38

739.079

SBT (2009)

389.779

2.500,93

211,39

11,83

2500,93

4,21

540.200

STIL (2009)

14.622.943

158,00

0,11

1.428,83

2,21

Алкалоид Скопје

3594,53

-0,14

420.560

TPLF (2009)

450.000

3.148,96

61,42

51,27

0,92

21.500,00

1,39

279.500

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

0,26

Макпетрол Скопје

27.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Нето добивка по акција

Стопанска банка Битола

Комерцијална банка Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 27.10.2010)

10 28.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

MENAXERSKI SMENI VO STOPANSKA BANKA AD BITOLA

tkako pred nepoln mesec, poradi istekot na mandatot na dvajcata generalni direktori na Stopanska banka AD Bitola, Dragan~o Mitrevski i Mende Micevski, za novi ~lenovi na Upravniot odbor bea nazna~eni ~lenovi od Nadzorniot odbor na bankata Blagoj Yalev, kako prv generalen direktor i Pece Nikolovski, kako vtor generalen direktor, sega po tret pat se menuva rakovodstvoto na bankata. Na mestoto na vtoriot generalen direktor, Nikolovski, nazna~en

e Trajan Masalkovski. Spored oficijalnite informacii, novata menaxerska smena se pravi poradi zdravstveni pri~ini i profesionalniot anga`man na profesorot Nikolovski na pove}e fakulteti. Prethodno, se izvr{ija promeni i vo Nadzorniot odbor na bitolskata Stopanska banka kade {to za nov ~len be{e nazna~en generalniot izvr{en direktor na ZK Pelagonija, Dragi Petrovski. Od bankata velat deka ~estite promeni vo rakovodstvoto vo posledno vreme

nemaat nikakva povrzanost so eventualni problemi vo raboteweto. Naskoro se o~ekuva da se izberat novite ~lenovi na Upraven odbor po redovna postapka, no se ~eka soglasnost od Narodnata banka. Informaciite za promeni na rakovodstvoto na bankata, sepak, doa|aat po nekolkute bezuspe{ni obidi za nejzina proda`ba. Akcionerite na bankata se dogovorija da formiraat nov paket-akcii od 51% za da go ponudat na strate{ki investitor.

NOVI EKSPOZITURI NA [PARKASE BANKA VO SKOPJE, KI^EVO I BITOLA okraj voveduvaweto na novoto logo i ime, del od strategijata na [parkase banka ovaa godina e pro{iruvawe na mre`ata na ekspozituri. Godinava bea otvoreni ekspoziturite Skopje – Bit-pazar, Tetovo, Prilep i Negotino, dodeka ekspoziturata vo Bitola se pro{iri i se relocira{e na nova atraktivna lokacija na [irok sokak. Vo tekot na ovoj mesec, vo

ramkite na nastanite po povod rebrendiraweto na bankata sve~eno se otvori najnovata ekspozitura vo Skopje – vo Buwakovec, a na nastanot prisustvuvaa pretstavnici na Nadzorniot odbor i vrvniot menaxment na bankata od Avstrija i od Makedonija. Vo Ki~evo se otvori 32ta ekspozitura po red od {irokata mre`a na [parkase banka. Site ovie ekspozituri

se nao|aat na centralni lokacii, opremeni po najnovite standardi na bankata. Vo ekspoziturata vo Bitola raboti takanare~ena no} na banka – zatvoren del so bankomat za 24-~asovna usluga, ~ii vrati se otvoraat so karti~ki so ~ip za pogolema bezbednost na gra|anite pri vadewe pari od bankomat. [parkase banka najavuva otvorawe novi ekspozituri do krajot na godinata.

VTOR PO GOLEMINA PAD VO INDUSTRIJATA GODINAVA

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO SE NAMALI ZA 11,9% Namalenoto proizvodstvo najmnogu se zabele`uva vo prerabotuva~kata industrija, od duri 12,6% vo septemvri vo odnos na istiot mesec lani i od 7,8% vo prvite devet meseci godinava. SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

tor najgolem pad na industriskoto proizvodstvo godinava registrira Dràvniot zavod za statistika vo septemvri. Padot iznesuva 11,9% vo septemvri godinava sporedeno so istiot mesec lani. Posleden golem pad statistikata registrira{e vo fevruari, od 13%. Iako Dràvniot zavod za statistika objavi blago zgolemuvawe na indeksot od 1,6% vo septemvri vo sporedba so avgust, sepak, padot za cela godina od 11,9% pokaùva deka industrijata s$ u{te bavno zazdravuva od krizata. Najgolem pad na proizvodstvoto minatiot mesec e evidentiran vo prerabotuva~kata industrija. Proizvodstvoto na metalni proizvodi vo metaloprerabotuva~kata faza se namali za duri 79,8% vo sporedba so septemvri minatata godina. Pri sporedbata na prvite tri kvartali, se zabeleùva vkupen pad od 48,9%. Stanuva zbor za drasti~no namaluvawe na proizvodstvoto na monta`ni hali i hangari od èlezo ili ~elik, potoa stolbovi za visok napon, metalni konstrukcii, kotli za centralno greewe, klinci i {ajki. NAJGOLEM PAD VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA Analizirano po sektori, namaluvawe na indeksot na industriskoto proizvodstvo najmnogu ima vo prerabotuva~kata industrija i toa od 7,8%, a

13,8%

rast e registriran vo prehranbenata industrija

68,4% e rastot na proizvodstvoto vo tutunskata industrija

rast se zabeleùva vo sektorot snabduvawe so gas i elektri~na energija od 21%. Dràvnata statistika registrira i pad vo proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i aparati od 45%, kako i vo izdava~kata dejnost od 33%, koja minatiot mesec rabotela so pozitiva vo proizvodstvoto od 14,3% vo sporedba so septemvri minatata godina. Pad na proizvodstvoto ima i vo naftenata industrija od 17%. Grade`ni{tvoto e me|u grankite vo koi isto taka se zabeleùva pad na proizvodstvoto i toa vo delot na proizvodstvoto na tuli, keramidi, cement. Za prvite devet meseci od godinava, vo sporedba so istiot period lani, ima pad od 17,4%. Statistikata presmetala podobruvawe ili rast od 1,3% edinstveno vo septemvri vo sporedba so istiot mesec lani. NE SE GRADI I NEMA RABOTA VO STRANSTVO “Nema gradba, pobaruva~kata e mala, izvozot e namalen, toa se pri~inite za namalenoto proizvodstvo i toa e o~ekuvano”, veli Marija

Petrovska od Grupacijata za grade`ni{tvo i grade`ni materijali pri Stopanskata komora. Sektori vo koi ima rast se metalnata industrija, odnosno proizvodstvoto na metali, kade {to se zabele`uva rast od 24%, kako i vo rudarskiot sektor, odnosno vadewe na rudi i kamen so rast od 14,7%. Vo prvite devet meseci od godinava dobro rabotele sektorot za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi i pijalaci, koj vo sporedba so istiot period lani ima rast od 3,3%. Porast na industriskoto proizvodsto se zabele`uva i vo proizvodstvoto na tutun od 7,8%

vo prvite devet meseci godinava. I tekstilot i proizvodstvoto na obleka bile vo pozitiva minatiot mesec vo sporedba so septemvri minatata godina, a za devet meseci vo tekstilnata industrija ima rast od 5,8%. Vo tekstilniot klaster velat deka brojkite

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,86%

3,81%

4,74%

5,62%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

3,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

3м

6м

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5963

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,2757

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,2472

Швајцарија

франк

45,4317

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,2406

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,6605

61,6

44,8

69,3

Извор: НБРМ

se o~ekuvani, a rast o~ekuvaat i vo idnina. “I prethodno najaviv deka ima podobruvawe. Pove}eto od firmite koi se na{i ~lenki, odnosno vode~kite, ve}e imaat dogovoreni nalozi, kapacitetite im se 100% iskoristeni, edinstveno cenite s$ u{te ne se na prethodnoto nivo i zatoa ne sme

rentabilni. S$ u{te sme vo nekoja faza na zazdravuvawe, no optimisti sme deka so vra}awe na nekoi klienti od evropskiot pazar maksimalno }e gi iskoristime kapacitetite i proizvodite }e si ja dostignat vrednosta”, veli Nata{a Sivevska, izvr{en direktor na Klasterot za tekstil.

KOMPANII PAZARI I FINANSII FI^ GO PODOBRI REJTINGOT NA MAKEDONIJA tkako pred dve nedeli rejting-agencijata Fi~ ja poseti Makedonija za da gi analizira makroekonomskite dvi`ewa na zemjata, objavi deka rezultatite bile dovolen argument za revidirawe na kreditniot rejting od negativen vo stabilen. Rejtingot e podobren vrz osnova na fiskalnata disciplina, stabilnosta na javnite finansii, niskoto nivo na javniot dolg, kako i obnovuvaweto na deviznite rezervi na edno stabilno nivo.

Ministerot za finansii izjavi deka Makedonija e podobrena vo site tie segmenti, kako i vo op{tite uslovi za vodewe biznis i toa se segmentite {to gi naveduva Fi~ kako silni strani na procenkata na rejtingot. Ovaa pozitivna vest za Vladata e i zna~aen signal {to }e stigne do investitorite i za namaluvawe na tro{ocite pri eventualno izdavawe evroobvrznica. “Sekoe podobruvawe na rejtinogot e dobar signal vo taa

nasoka i ostanuva kako edna od najverojatnite alternativi za finansirawe vo slednite godini. Sekoe podobruvawe na rejtingot }e pomogne da se namali kamatnata margina na evroobvrznicite, na postojnite, no eventualno i na novite {to bi se izdale vo 2011. Makedonija, vo osnova, ima zdravi ekonomski i silni bazi~ni fundamentalni politiki koi dosega ne bea celosno prepoznaeni vo cenata na na{ata evroobvrznica”, zadovolno izjavi Stavreski.

^ETVRTOK

28.10.2010

SVETSKA BANKA ]E JA PODDR@I MAKEDONIJA SO 200 MILIONI EVRA vetska banka ja objavi strategijata za partnerstvo so Makedonija za slednite 4 godini, so koja se predviduva finansiska pomo{ od 200 milioni dolari, odnosno po 50 milioni dolari godi{no. Pretstavnikot na bankata vo zemjava, Lilia Burun~uk, izjavi deka parite }e & pomognat na zemjata da ostvari pobrz ekonomski rast preku podobruvawe na konkurentnosta, zajaknuvawe

na mo`nostite za vrabotuvawe i socijalnata za{tita, kako i sozdavawe na “ekolo{ki” rast vrz osnova na poodr`livo koristewe na resursite. Svetska banka notira{e nekolku problemati~ni sferi na koi }e treba da se fokusira Vladata - olesnuvawe na pristapot do finansii, sovladuvawe na korupcijata, sudstvoto, bavnoto zatvorawe na biznisi i administrativnite barieri za izdavawe

grade`ni dozvoli. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka vo prvite 2 godini bankata }e investira 100 milioni dolari vo energetskiot sektor, so {to }e se namali uvozot na energija i }e se podobri energetskoto povrzuvawe so sosedstvoto. Vo 2011 godina, so pomo{ na bankata }e se realizira i nov proekt za osiguruvawe od elementarni nepogodi.

STOPANSKITE KOMORI IM SE PO@ALIJA NA DANO^NICITE

KOMPANIITE GI “JADE” NELOJALNATA KONKURENCIJA

17.03.2010 11

Da se definira poimot zanaet~istvo i da se re{i dilemata koi zanaet~ii treba da & pla}aat danok, a koi da se oslobodat, bea glavnite pra{awa za koi se diskutira{e na v~era{nata sredba na biznis-sektorot i Upravata za javni prihodi EMA NIKOLOVSKA elojalnata konkurencija i sivata ekonomija se glavnite problemi so koi se soo~uvaat kompaniite vo na{ata zemja. Dilemata kako da se sredat rabotite i da se nadminat sostojbite koi go ote`nuvaat vodeweto biznis be{e pottik za Upravata za javni prihodi (UJP) i makedonskite biznismeni zaedni~ki da gi razgledaat problemite so koi se soo~uvaat. “Nema silna dràva dokolku ne se pla}a danok. Kompaniite treba da izlezat i da kaàt {to se slu~uva, odnosno koi se nejasnotiite {to gi imaat vo delot na odano~uvaweto. Da ukaàt koi zakoni treba da se izmenat za da se najde re{enie za sekoe pra{awe koe {to }e gi zadovoli potrebite na dvete strani. Da se re{i problemot so nelojalnata konkurencija, koja se pojavi pred 20 godini i koja u{te postoi, kako i problemot so sivata ekonomija koja ja sozdavaat neregis-

triranite biznisi”, izjavi Goran Rafajlovski, pretstavnik od Stopanskata komora na Makedonija. Faktot deka golem del od sivata zona ja kreiraat neregistriranite zanaet~iski dejnosti be{e pottik Stopanskata komora na severozapadna Makedonija da pobara precizno definirawe na zanaet~istvoto, da se razgrani~at razli~nite zanaet~iski dejnosti i obvrskata koj pla}a, a koj

ne pla}a danok. “Vakvata situacija e rezultat na Zakonot za dano~na postapka, spored koj edni zanaet~ii pla}aat danok kako pau{al, a drugi se registrirani dano~ni obvrznici. Smetam deka toa sozdava haos, zatoa ovoj Zakon treba da se promeni i da se definira zanaet~istvoto kako poim”, objasni Zlatko Plehnev, direktor na Stopanskata komora na

severozapadna Makedonija. Spored nego, onie zanaet~iski dejnosti koi se vo izumirawe da se oslobodat od sekoj vid danok. Me|utoa, onie koi se zanimavaat so industrisko proizvodstvo da si napla}aat danok regularno. “Zanaet~istvoto e granka koja se raboti so ra~en alat, a tuka ne bi go stavil industriskoto proizvodstvo. Zatoa bi

trebalo site ovie industriski zanaet~ii da se preregistriraat vo pretprijatija, da pla}aat danok, koj voedno }e im ovozmo`i razvoj na kompaniite“, veli Plehnev. Edno od spornite pra{awa so koe se soo~uvaat kompaniite e i mo`nosta za osloboduvawe od danok na dobivka, dokolku kompanijata go reinvestira profitot vo slednata godina. Kompaniite pobaraa od

UJP da se objasni poimot reinvestira, bidej}i ne znaat dali stanuva zbor za reinvesticii vo oprema ili vo ~ove~ki resursi. Pretstavnikot od UJP im objasni na prisutnite kompanii deka }e im ponudi obuka so cel dano~nite obvrznici da nau~at deka e red da go pla}aat danokot regularno i postojano, a ne kako nekoi {to postojano pravat gre{ki. “Ima kompanii koi redovno pravat gre{ki so toa {to ne pla}aat danok i potoa zgasnuvaat. Toa ne treba da si go dozvolat, bidej}i nie sme tuka da sorabotuvame so niv i da pomogneme zaedni~ki da se zgolemat dano~nite prihodi vo buxetot”, objasni Mimoza Trajanovska, pretstavnik od Upravata za javni prihodi. Ova e treta rabotilnica koja gradot Skopje ja organizira vo sorabotka so biznis-zaednicata na Makedonija. Prvata se odnesuva{e na re{avawe na problemite so Katastarot, vtorata vo odnos na Carinskata uprava i poslednata vrzana so Upravata za javni prihodi i problemite so koi se soo~uvaat dano~nite obvrznici.

12 28.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

HOTELI METROPOL SO MINIMALNA DOBIVKA

oteli Metropol prvite tri kvartali godinava gi zavr{ija so mala dobivka od 1,75 milioni denari. Toa pretstavuva samo 9% od ostvareniot finansiski rezultat vo istiot period od minatata godina, koga netodobivkata po odano~uvaweto iznesuva{e 19,17 milioni denari. Pri~inite za ovie rezultati le`at vo pomaliot broj realizirani no}evawa i vo otka`uvaweto na aran`manite na del od

stranskite turisti. “Ostvareniot finansiski rezultat e pozitiven, no ne i zadovoluva~ki, sporedeno so istiot vo minatata godina. Se nadevame na podobri rezultati vo naredniot period”, pi{uva vo soop{tenieto na Hoteli Metropol, objaveno na veb-stranicata na Makedonska berza. Vkupniot prihod na Hoteli Metropol za ovoj period iznesuva 115,6 milioni denari i e za 17% pomal vo odnos na lani, koga iznesuva{e

138,59 milioni denari. Namaluvawe od 5% godinava ima i kaj vkupnite rashodi, koi iznesuvaat 113,85 milioni denari, a lani bea 119,42 milioni denari. R@ Ekonomika, pak, objavi mnogu poslabi rezultati za prvite devet meseci godinava vo odnos na istiot period lani. Ovaa kompanija, koja e del od metalurgiskiot sektor, ostvari neto-zaguba od 4,47 milioni denari, koja e za re~isi 55% pomala vo odnos na istiot period lani.

IFC: TENDEROT ZA ÊBREN I GALIШTE VLEGUVA VO KRITI^NA FAZA a samo edna nedela pred da iste~e rokot za dostavuvawe ponudi za izgradba na najgolemite hidrocentrali vo zemjava, êbren i Gali{te, s$ u{te e neizvesno dali nekoja od zainteresiraniite kompanii ovoj pat }e dostavi kone~na ponuda. Me|unarodnata finansiska institucija (IFC), angaìrana od Vladata za da pomogne vo izgotvuvaweto na tenderot i potragata po inves-

titori, ne otkriva dali pettiot obid da se izgradat hidrocentralite êbren i Gali{te }e bide uspe{en. “So ogled na toa {to sme obvrzani na doverlivost kako transankciski sovetnici, moàm samo da kaàm deka proektot e vo zavr{na faza i bi se vozdràl od kakvi bilo komentari, so ogled na toa {to proektot vleguva vo edna kriti~na faza”, veli Zoran Martinovski od IFC.

Vo o~ekuvawe na ponuda od zainteresiranite kompanii, Vladata po ~etvrti pat go odloùva rokot za dostavuvawe ponudi za hidrocentralite êbren i Gali{te, so objasnuvawe deka toa od niv go baraat potencijalnite investitori italijanskata ENEL, avstriskata Verbund i germanskata RVE. Potencijalniot investitor treba da vloì okolu 800 milioni evra za da gi izgradi ovie dve hidrocentrali na Crna Reka.

EKSPERTITE EDNOGLASNI

NA MAKEDONIJA Í E NEOPHODEN NOV KLINI^KI CENTAR Celata ekspertska javnost se soglasuva so idejata na ministerot za zdravstvo za izgradba na nov klini~ki centar. Toa e pove}e od neophodno. Dilemite se kolku idejata e realno sprovodliva i odr`liva so ogled na niskiot buxet za zdravstvo i kompleksnosta na eden vakov proekt VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

o godi{en buxet za zdravstvo pomal od 300 milioni evra, Makedonija ne moè da gradi nov klini~ki centar, koj e pove}e od neophoden, zaklu~ija ekspertite od oblasta na zdravstvoto na v~era{nata debata za reformite vo zdravstveniot sistem i potrebata od nov klini~ki centar, organizirana od strana na fondacijata Fridrih Ebert i institutot Progres. Zdravstveniot sistem e vo kolaps, a zdravstvoto vo kontinuiran proces na unazaduvawe. Ednoglasni se deka e neophoden nov klini~ki centar, no toa da bide vo ramkite na realnite finansiski mo`nosti i vo granici na normalata. "Koga zdravstvoto }e raspolaga so buxet od edna milijarda evra, {to e samo edna tretina od slovene~kiot, toga{ }e poddràm ideja za gradewe nov klini~ki centar od temel. A vaka, Makedonija, so buxet za zdravstvo od 265 milioni evra, moè samo

preku obnovuvawe na Voena bolnica, koja raspolaga so dovolen kapacitet, da dobie nov klini~ki", re~e Mil~o Panovski, doktor na Klinikata za digestivna hirurgija. Se otvora i pra{aweto dali so parite so koi sega raspolagaat site kliniki zaedno bi mo`ele da se zadovolat potrebite na novonajaveniot klini~ki cantar. "Vkupniot buxet so koj raspolagaat site kliniki vo momentov iznesuva 60 milioni evra, a dosega trebalo da se ispita dali so ovie pari }e se pokrijat potrebite na noviot klini~ki centar. A znaeme i deka Makedonija nikoga{ ne bila uspe{na na poleto na infrastrukturnite zafati koi se najavuvale so godini nanazad. Najo~igleden primer za toa se neslavnite iskustva so izgradbata na ginekologija i na hirurgija. Sre}na okolnost e toa {to dvete najgolemi partii se soglasuvaat deka e potreben nov klini~ki centar. Na krajot na krai{tata i ne e tolku bitno dali ma~kata e crna ili bela, tuku dali }e go fati glu{ecot", istakna Vladimir Lazarevi},

porane{en zamenik-minister za zdravstvo, predlagaj}i dr`avata da napravi javno-privatno partnerstvo pri izgradbata na noviot klini~ki centar. I od Sindikatot na Klini~ki centar velat deka ne e sporno da se gradi nov klini~ki centar, no baraat prvo da se utvrdi pazarnata vrednost na lokacijata na sega{niot klini~ki, so ~ija proda`ba delumno }e se finansira izgradbata na noviot. Zoran Stavri} od Sindikatot potencira{e deka transformacijata na Klini~ki centar bila jalova. Praktikata ostanala ista, a se promenila samo terminologijata. KLINI^KI CENTAR VO KOJ I ZDRAVITE SE RAZBOLUVAAT Poznava~ite na zdravstveniot sistem vo Makedonija potrebata od nov klini~ki centar ja gledaat pred s$ poradi nemo`nosta da se saniraat katastrofalnite uslovi koi go ko~at razvojot na celokupnoto zdravstvo vo momentov. "Postojniot klini~ki centar ne li~i na zdravstvena institucija, tuku na pandan na drugata strana od Bitpazar. Vrvolica od lu|e,

dupki po patot, kontejneri polni so |ubre, pa duri i so ~ove~ki organi. Taka izgleda na{ata klini~ka zona. Vratata kade {to rabotam ne e smeneta od 1948 godina. Ako nekoja rabota se popravi, se rasipuvaat dve drugi. E, vo takvi uslovi i zdravite se razboluvaat", veli \or|i Orov~anec, porane{en minister za zdravstvo, potenciraj}i deka Makedonija sega treba da go fati posledniot voz i za 4 do 5 godini da do-

bie nov klini~ki centar. I SDSM go promovira{e svojot proekt "Nov klini~ki centar", poso~uvaj}i gi nedostatocite na postojniov zdravstven sistem. "Klinikata za ginekologija e izgradena vo 1928 godina i u{te raboti. Prevrabotenosta vo administracijata, previsokite dolgovi na bolnicite, ogromnite finansiski zagubi i dolgite listi na ~ekawe za pacientite alarmiraat deka potrebata od nov klini~ki centar e pregolema", re~e

Andrej Petrov od SDSM. Na kastrofalnata sostojba uka`a i profesorkata na Medicinskiot fakultet, d-r Vesna Veli}, koja re~e deka "najverojatno }e treba da napravime golema parcela grobi{ta za da gi ovekove~ime uslovite i uslugite vo zdravstvoto". U~esnicite na debatata go osudija otsustvoto na aktuelniot minister za zdravstvo, Bujar Osmani, od edna vakva va`na rasprava, koj uredno bil pokanet nekolku dena odnapred.

INTERVJU

^ETVRTOK

28.10.2010

Na prviot TEDx nastan vo Makedonija, koj }e se odr`i na 30 oktomvri vo kinoto Frosina, vo Mladinskiot kulturen centar vo Skopje, svoj govor }e ima Klajd Masgrejv, biznismen, tehnolog, vrven in`ener i komunikolog

KLAJD MASGREJV BIZNISMEN I KOMUNIKOLOG

DAVAJTE I NE O^EKUVAJTE NI[TO ZA VOZVRAT! TAKA SE OTVORAAT VRATITE KON USPEHOT VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

lajd Masgrejv gi pr ou ~uv a pr etp r i em n i { t v o to i komercijalizacijata na tehnologijata. Ovaa nevoobi~aena kombinacija na stru~na tehni~ka sposobnost i biznis-analiza mu pomaga da gi sprovede svoite ve{tini vo prakti~ni formi vo svetot na biznisot. Kako del od svojata delovna kariera, Klajd rabotel vo Xeneral Elektrik za vreme na prezemaweto na RCA (Radio Corporation of America), bil del od timot za strate{ki razvoj vo GTE (dene{en Verizon), glaven referent za tehnologija vo Efficient Networks (sega del od Simens), direktor za razvoj vo Sarnoff Corporation, kade {to rabotel na nivniot biometriski skener IriScan. Vo Efficient Networks, prvenci

za xDSLL brodbend komunikacija za kompanii i doma}instva, doma}instva rabotel na podgotovkite kompanijata da bide prezemena od Simens za 1,2 milijardi dolari. Vrv na karierata na Masgrejv vo javniot sektor e negovata sorabotka so Vint Serf vo izvr{niot komitet na ARPANET, vo docnite 70ti godini, koga se definiraa standardite za internetprotokolot (IP). D-r Masgrejv ima registrirano 11 patenti vo SAD. Eden od negovite ponovi biznis-proekti e Prevocative. Vie ste volonter na Proektot za konkuretnost vo Makedonija. [to mislite za biznis-sredinata vo Makedonija? Dali ima mo`nosti za novi pretpriema~i? Makedonskata biznis-sredina se razviva vo nekoi novi nasoki i jas sum vozbuden. Prvo, centarot za inovacija e vo ranite fazi na sozdavawe i }e stane mesto kade {to site makedonski pronao|a~i

i inovatori }e se pojavat so svoja ideja. ideja Osobeno onie od BSC Bitola, BSC Strumica, NCDIEL, JES inkubator i sli~ni organizacii, da nau~at pove}e osnovni biznis-koncepti. Mo`ebi najdobro }e bide ako dadam sopstvena definicija za pronajdocite nasproti inovaciite. Pronajdocite se ednostavni idei, dodeka inovaciite se idei koi se ili mo`e da se realiziraat na pazarot. Centarot za inovacii, vo sorabotka so site, te`nee da bide mesto kade {to }e doa|aat inventorite po po~nuvawe na procesot na patentirawe i mesto kade {to inovatorite }e dojdat za da pomognat da se ostvarat inovaciite vo MK ili globalniot pazar. Zo{to ja izbravte Makedonija za rabota i koja e va{ata misija? Na eden na~in, Makedonija me izbra mene. Vo 2005 godina primiv i-mejl vo koj me zamolija da bidam volonter vo

Makedonija. Kako Amerikanec, jas rekov “Kade e Makedonija?!”. [tom pristignav, sfativ kolku se super Makedoncite i kolku zna~at prijatelite i semejstvoto za makedonskata kultura. Vo 2009 i 2010 godina, koga mojot golem prijatel @arko Pop-Iliev, menaxer na Centarot za inovacii, me povika da se vratam, rekov: “Da, ako mi dadete da jadam pinxur”. Mojata misija e da mu pomognam na Proektot za makedonska konkurencija, a osobeno programata za inovacii da stane uspe{na, samoodr`liva i dviè~ka sila za ekonomskiot rast vo Makedonija. [to im sovetuvate na makedonskite pretpriema~i? Makedoncite imaat istorija, gorda istorija, na sozdavawe novi idei i pronajdoci bez mnogu resursi. Ova e golema sila i jas otkriv mnogu sozdava~i na idei, pronao|a~i i inovatori koi moè da ostvarat globalni proda`bi. Eden sovet e da odat vo Agencijata za makedonski patenti, da istraùvaat koi patentirani pronajdoci postojat i da razberat zo{to nivnata ideja e razli~na. Sposobnosta da se patentira ideja pretstavuva golem izvor na sila za pregovarawe za makedonskite pronao|a~i. Drug sovet e investitorite da platat za rezultatite na globalniot pazar, taka {to otkritieto ili idejata moè da bidat mnogu korisni za pronao|a~ot. No, vistinskiot uspeh e da se prodavaat proizvodi na globalniot pazar. Pronao|a~ite i inovatorite moè da bidat vaèn del od ekonomijata vo Makedonija i da sozdavaat rabotni mesta. Moè li da ja objasnite vrskata me|u pretpriemni{tvoto i komercijalizacijata na tehnologijata? Pretpriemni{tvoto e grupa od procesi za komercijalizacija na tehnologijata preku start-up kompanija. Mnogu golemi amerikanski i evropski kompanii po~nuvaat da kupuvaat start-up kompanii koi nemaat prihod. Zo{to

bi go pravele toa? Poradi nekolku pri~ini. Golemite se lo{i start-up kompanii, pri {to najmuvaat nekoj drug da dokaè deka start-up e ponizok rizik, a rizi~niot kapital zna~itelno se promeni vo poslednive ~etiri godini. Takov primer e kupuvaweto na Jutjub. Vo docnite 70-ti godini od 20 vek rabotevte so kompanija koja gi odredi IP standardite. Kakva be{e va{ata sorabotka? Jas rabotev vo izvr{niot odbor na ARPANet. Napravivme tri raboti: go definiravme protokolot za kontrolen prenos (TCP), koj e prenosliv sloj na ISO modelot, go definiravme internet-protokolot (IP), {to pretstavuva mreèn sloj na ISO modelot, i go sozdadovme Internetot koga ja izoliravme vladinata mreà vo komercijalen proekt koj postoi i deneska. Isto taka, ste rabotele za golemi brendovi kako {to se Xeneral motors, GTE i Simens. Moète li da spodelite del od va{eto iskustvo i predizvici? Predizvicite vo golemite kompanii se razli~ni i gi ima mnogu. Edna rabota koja ja sakav vo XM e promenata na procesite {to ja vovede Xek Vel~, {to ja napravi kompanijata fleksibilna i poprofitabilna. Toa {to bevme del od toj proces ni pomogna prezemaweto na RCA da se odviva podobro. Sakam odredeni aspekti od menaxmentot na Simens, bidej}i tie koristat procedura za dvojno izvestuvawe. Pogolem del od poslednite 15 godini od mojata kariera gi potro{iv na rabota so mentorirawe na start-up kompaniite. Va{iot posleden proekt e “Prevokativ”. Moè li da ni kaète ne{to pove}e za ovoj proekt? Koga doznav deka d-r Gordon Rag ja razre{il misterijata na kriptogramot “Vojni~” pred 4-5 godini, mu se javiv i mu kaàv deka sakam da mu pomognam da go komercijalizira negovoto znaewe za menaxment-alatkite. Ottoga{ rabotime zaedno. Mu pomagam

besplatno. Moe e zadovolstvoto da mu pomognam na nekoj da gi ostvari svoite ìvotni soni{ta. Na Va{ata veb-stranica pi{uva deka filmot Pay it Forward go koristite kako ìvoten model. Zo{to? Za mene ovoj film pretstavuva model spored koj lu|eto moè da se transformiraat sebesi bez da o~ekuvaat ne{to za vozvrat. Otkako go ìveam ìvotot po ovie premisi, mi se slu~ija mnogu golemi golemi raboti. Koj }e bide fokusot na Va{iot govor na konferencijata TEDxSkopje? Vo mojot govor na konferencijata TEDxSkopje }e se fokusiram na ìvotniot model koj go praktikuvam. Sakam da sozdadam privremena sostojba na kognitivna disonanca: ~uvstvoto na neudobna tenzija koja nastanuva dodeka razmisluvate za dve konfliktni misli istovremeno, bez razlika dali stanuva zbor za razmisluvawa kako da se najde rabota ili da se plati kirijata ili da mu pomognam na nekoj bez da razmisluvam za mojata situacija. Mojata teza e fokusirana na toa da se sledi patot na davawe pomo{, a so nego }e se kreiraat mo`nostite koi }e ni ovozmoàt da preìveeme, pa na toj na~in nikoj ne }e mora da razmisluva za preìvuvawe. Dali postoi model za uspeh so koj edna kompanija moè da go razviva svojot biznis? V o momentot koga nekoj }e pomisli na nekoja ideja i po~nuva da razmisluva za inovacija koja moè da generira proda`ba, toga{ gledam itnost za postapkite na inovatorot. Ova ~uvstvo na disciplinirana itnost i posvetenost e del od toa da se prepoznae deka dobivaweto na del od pazarot pretstavuva golema prednost ako ste prvi na pazarot, a potro{uva~ite ili klientite }e ostanat so vas duri i ako va{iot proizvod ima potreba od dorabotuvawe. AT&T go imaa ovoj problem koga go po~nuvaa biznisot so mobilni telefoni.

14 28.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

POLNEWE NA BUXETSKATA KASA

GRCIJA JA STARTUVA[E DANO^NATA AMNESTIJA Vladata na Papandreu se nadeva deka }e vnese najmalku 700 milioni evra vo trezorot od malite i sredni pretprijatija vo zemjata do krajot na godinata, potpiraj}i se na sovesta na pretpriema~ite koi preferiraat da platat odredena suma pari, namesto da se podlo`at na dano~na inspekcija VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~koto Ministerstvo za finansii isprati pove}e od 100.000 formulari do kompaniite za da se vklu~at vo dano~nata amnestija. Vladata na PASOK se nadeva deka }e vnese najmalku 700 milioni evra vo trezorot od malite i sredni pretprijatija vo zemjata do krajot na godinata, potpiraj}i se na sovesta na pretpriema~ite koi preferiraat da platat odredena suma po osnova na neplateni danoci, namesto da se podloàt na dano~na inspekcija. Parite se o~ekuva da vlezat vo dràvnata blagajna vo fazi do krajot na 2010 godina i po~etokot na 2011 godina. “Nie go olesnuvame biznisot od minatoto”, izjavi neodamna gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, koga ja objavi dano~nata amnestija. Golemite i malite kompanii }e imaat mo`nost da gi izramnat svoite stari dano~ni obvrski preku pla}awe na procent od dano~nata suma koja ja dolàt i taka da ja po~nat narednata fiskalna godina.

Pla}aweto odredena suma (vrz osnova na prihodot na odredeni biznisi) vo trezorot }e gi “skrie” dokumentite od dano~nite inspektori i otkrivaweto na kakvi bilo finansiski prestapi napraveni vo periodot od 2000-2009 godina. Dano~nite obvrznici treba da platat 20% od navedenata suma koga }e se vklu~at vo procesot. Krajniot rok za podnesuvawe na dokumenti i pla}awe na prvata rata e 18 noemvri godinava. Spored zakonot, stapkata na dano~na amnestija za kompaniite e poniska otkolku za slobodnite profesionalci. Dano~nite vlasti presmetaa suma od 300 do 700 evra za malite i sredni pretprijatija, vo zavisnost od kategorijata na firmata, dodeka za slobodnite profesionalci ovaa suma mo`e da iznesuva od 700 do 1.000 evra. “Postoe~kite samostojni trgovci i kupuva~i nemaat dostapni sredstva, pobaruva~kata padna, prihodot padna, a biznisot se obiduva da opstane”, veli smetkovoditelot Sakis Kostopulos. Toj veli deka rokovite za pla}awe (12 meseci) na dano~nata amnestija se C

75%

od Grcite ne se slo`uvaat so paketot za spasuvawe

mnogu kratki. Ministerstvoto za finansii, sakajki da dobie {to pobrz priliv na pari, nudi i dopolnitelni 10% popust za prvata rata od isplatata, dokolku minimumot koj se dolì e isplaten odedna{. Site kompanii koi go propu{taat rokot gubat pravo da imaat korist od danokot za amnestija. Tie }e mora da go platat polniot iznos na danokot ili, spored neoficijalni iformacii, }e bidat predmet na dano~na revizija. PAPANDREU BARA PODDR[KA ZA [TEDEWETO Gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, gi povika gra|anite da gi poddràt vladinite merki za {tedewe koi gi prezema gr~kata Vlada. Po pove}emese~noto sproveduvawe na nepopularni reformi, socijalisti~kata Vlada na Papandreu zabeleùva zna~itelen pad vo popularO

nosta vo poslednive nekolku nedeli. “Ako sega zastaneme i ne prodol`ime so glavnite reformi, site na{i dosega{ni napori }e bidat zaludni. ]e se vratime vo minatoto i u{te pove}e }e ja vlo{ime situacijata”, istakna Papandreu. Glavnite parlamentarni opoziciski partii, konzervativcite i levi~arite, se K

protivat na uslovite pod koi Grcija dobi zaem od 110 milijardi evra od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za da se izvle~e od krizata. Gr~kata Vlada, ispolnuvaj}i gi uslovite koi & gi nametnaa me|unarodnite institucii za da go dobie ovoj zaem, gi namali penziite i platite vo dr`avnata administracija, gi zgolemi danocite C

i po~na so restrukturirawe na dr`avnite kompanii koi rabotele so zagubi. Analiti~arite smetaat deka pojavuvaweto i povikot na Papandreu e rizi~en bidej}i }e go svrti vnimanieto na javnosta kon nepopularnite vladini merki. Okolu 75% od Grcite ne se slo`uvaat so uslovite na paketot za spasuvawe, a poddr{kata na Vladata padna na 32,5%. O

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

28.10.2010

TURSKATA AVIOKOMPANIJA VO OSVOJUVAWE NA VOZDU[NIOT PROSTOR

TURKI[ ERLAJNS SAKA DA BIDE LIDER VO EVROPA Turki{ erlajns nara~a 12 novi "boing 777" avioni, ~ija poedine~na cena iznesuva me|u 257 i 286 milioni dolari. Ovie avioni, koi mo`at da primat 365 patnici vo tri klasi, na kompanijata }e & poslu`at pred s$ za da ostvarat {to pogolem pazaren udel na liniite kon Azija i Amerika VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

onesen od odli~nite finansiski rezultati vo kriznite godini, turskiot nacionalen avioprevoznik Turki{ erlajns ovaa godina odlu~i da ja zgolemi svojata flota so 90 novi avioni. Celta na turskata aviokompanija e do maksimum da ja iskoristi odli~nata pozicija od Istanbul i da stane najgolem avioprevoznik vo Evropa i klu~en globalen igra~ vo vozdu{niot prostor. Turki{ erlajns pora~al 12 novi "boing 777" avioni, ~ija poedine~na cena iznesuva me|u 257 i 286 milioni dolari. Ovie avioni, koi mo`at da primat 365 patnici vo tri klasi, na kompanijata }e & poslu`at pred s$ za da ostvarat {to pogolem pazaren udel na liniite kon Azija i Amerika. Vode~kite lu|e na turskiot nacionalen avioprevoznik voop{to ne ja krijat ambicijata da stanat edna od najgolemite svetski i najgolema aviokompanija vo Evropa. “Sakame da bideme me|u pette

milioni patnici }e prenese Turki{ erlajns ovaa godina

370 milioni dolari neto-dobivka lani

Vode~kite lu|e na turskiot nacionalen avioprevoznik voop{to ne ja krijat ambicijata da stanat edna od najgolemite svetski i najgolema evropska aviokompanija najgolemi redovni avioprevoznici vo svetot i prvi vo Evropa”, istakna izvr{niot direktor na Turki{ erlajns, Temel Kotil. Brojkite i rezultatite od raboteweto na Turki{ erlajns vo poslednite nekolku godini poka`uvaat deka tie nameri se opravdani. Kompanijata minatata godina ostvarila neto-dobivka od 370 milioni dolari, {to ja smestuva na {estoto mesto na skaliloto na najprof-

itabilni aviokompanii vo svetot. Prvoto mesto na ova skalilo & pripa|a na aviokompanijata Emirati, a od evropskite aviokompanii od Turki{ erlajns poprofitabilna e samo irskata niskobuxetna aviokompanija Rajaner. Me|u prvite 15 najprofitabilni aviokompanii vo svetot nema drug nacionalen redoven prevoznik, vo koja kategorija spa|a Turki{ erlajns. I na skaliloto spored operativnata dobivka

turskata aviokompanija se nao|a na {esto mesto, a po operativnite prihodi e na 28 mesto. Turki{ erlajns do 2001 godina rabote{e so zagubi. Taa godina ostvarila operativna zaguba od 151 milioni dolari, a minatata godina operativnata dobivka na aviokompanijata iznesuvala 538 milioni dolari. Od 2002 godina pa navamu turskiot avioprevoznik ne ostvaruva pad na dobivkata, nitu pad K

BUGARIJA INVESTIRA 600 MILIONI EVRA VO PATI[TA ugarskoto Ministerstvo za regionalen razvoj i infrastruktura najavi deka vo tekot na narednata godina za izgradba na pati{ta vo zemjata }e bidat potro{eni 1,2 milijardi leva, odnosno 600 milioni evra, soop{ti ministerot Rosen Plevnelijev. Toj objasni deka buxetot na Ministerstvoto iznesuva 950 milioni evra, od koi 600 milioni evra }e bidat investirani vo pati{ta, dodavaj}i deka buxetot e zgolemen blagodarenie na Evropskata unija (EU) i nejzinata solidarnost. Plevnelijev izjavi deka Ministerstvoto saka da im pomogne na grade`nite

kompanii vo zemjata i najavi za~esteni kontroli na grade`nite kompanii koi s$ u{te se vo sivata zona.

HRVATITE TROJNO GO ZGOLEMILE SVOETO BOGATSTVO ZA EDNA DECENIJA pokraj najlo{ata recesija od 1930 godina, vo poslednite deset godini prose~niot Hrvat trojno go zgolemil svoeto bogatstvo. Na listata na Kredit Suis, Hrvatska se najde vo grupata zemji so zadovoluva~ko bogatstvo po `itel. Sporedeno so 2000 godina, koga prose~niot Hrvat imal 8.586 dolari, samo deset godini podocna bogatstvoto na prose~niot Hrvat se iska~ilo na 25.243 dolari. Hrvatite sega dr`at 0,05% od svetskoto bogatstvo. Najgolem broj od Hrvatite (50,7%) imaat imot vreden me|u 10.000 i 100.000 dolari, a samo 3,4% imaat imot povreden

na brojot na patnici. Vo poslednive deset godini Turki{ erlajns trojno go zgolemila brojot na patnici (od 10 milioni vo 2001 godina na 30 milioni ovaa godina). Rastot na brojot na patnicite go slede{e i rast na brojot na destinacii koi gi pokriva ovaa aviokompanija, pa, taka, so 100 destinacii na po~etokot na desetletieto, ovaa godina avionite na Turki{ erlajns letaat na 170 destinacii {irum svetot. Kotil izjavi deka vo {ireweto trgnale vodeni od ednostavna logika. “Odlu~ivme da otvorime novi linii vo niskata sezona, smetaj}i na toa deka parite }e gi zememe vo vi-

od 100.000 dolari. Pove}e od 1.000, a pomalku od 10.000 dolari imaat 37,8% od Hrvatite.

sokata sezona”, izjavi Kotil i dodade deka klu~no bilo i podobruvaweto na kvalitetot na uslugite koi gi nudat na patnicite. Vo Turki{ erlajns smetaat deka na patnicite mora da im se ponudat podobri uslugi za da gi zadràt i da privle~at novi patnici. Tokmu tuka tie go gledaat nivniot uspeh, bidej}i ne se kako drugite redovni avioprevoznici koi sega se borat so golemi finansiski problemi. Turki{ erlajns po brojot na patnici e na 22 mesto vo svetot, a po brojot na destinacii na osmoto mesto. Kotil izjavi deka toa e golema disproporcija. “Spored ova, izleguva deka sme mala kompanija za tolku golem broj na destinacii. No, so novite destiacii }e ovozmoìme ponatamo{en rast”, re~e Kotil. Turskata aviokompanija, vo ekspanzijata na globalno nivo golem interes pokaùva i za Ju`na i Sredna Evropa. Momentalno e vo proces na prezemawe na srpskiot nacionalen avioprevoznik, JAT, a ve}e stana strate{ki partner na bosanskiot BH Erlajns. O

16 28.10.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

FRANCUSKOTO NACIONALNO SOBRANIE JA USVOI REFORMATA NA PENZISKIOT SISTEM rancuskoto nacionalno Sobranie – dolniot dom na francuskiot Parlament - v~era go izglasa zakonot so koj se sproveduva reformata vo penziskiot sistem. Senatot go izglasa izmenetiot zakonski tekst po prethodnite raspravi i glasawa vo dvata doma na Parlamentot. Opozicijata od levicata glasa{e protiv reformata so koja starosnata granica za

zaminuvawe vo penzija se pomestuva od 60 na 62 godini. Zakonot oficijalno }e stapi vo sila otkako Ustavniot sovet }e se proiznese za negovata ustavnost, bidej}i opozicijata najavi deka }e pobara mislewe za negovata ustavnost, iako e na mislewe deka Ustavniot sovet nema da go otfrli zakonot. Pretsedatelot na Francija, Nikola Sarkozi, reformata na penziskiot

sistem treba da ja promulgira vo sredinata na noemvri, i pokraj ostrite protesti i {trajkovite na sindikatite {irum Francija. Za denes se zaka`ani novi protesti od strana sindikatite i od nivnata golemina }e zavisat idnite akcii na sindikatite. [trajkovite vo rafineriite poleka zapiraat, no snabduvaweto so gorivo vo zemjata s$ u{te ne e normalizirano.

EBRD BARA REFORMI VO ZEMJODELSTVOTO VO ISTO^NA EVROPA

vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), agencijata na Obedinetite nacii za zemjodelstvo FAO i trgovcite na `itni proizvodi ova nedela }e ja povikaat isto~noevropskata vlada itno da gi sprovedat reformate so cel da gi pottiknat investiciite vo zemjodelstvoto i na toj na~in da go otvorat neiskoristeniot potencijal, se veli vo izjavata na EBRD.

NAJNOVO ISTRA@UVAWE NA EVROPSKATA KOMISIJA

FLEKSIBILNO RABOTNO VREME ZA POGOLMA EFIKASNOST Vo novite ~lenki na EU od Isto~na Evropa s$ u{te dominira tradicionalnata 40-~asovna rabotna nedela VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

leksibilnoto rabotno vreme e dobro i za rabotnicite i za rabotodavcite, pokaà najnovoto istraùvawe na Evropskata komisija, ~ii rezultati bea objaveni vo vtornikot, po neformalniot sostanok na ministrite za ramnopravnost na polovite vo Brisel. Fleksibilnoto rabotno vreme, organiziranoto ~uvawe na decata, kako i pravoto na slobodni denovi ovozmoùva pogolema stapka na vrabotuvawe i odrùvawe na stapkata na natalitet, istaknuva evropskiot komesar za pravosudstvo, osnovni prava i gra|anstvo, Vivian Reding. “Za vreme na ekonomskata kriza i zabavuvaweto na ekonomskiot rast, fleksibilnite uslovi za rabota moàt da im pomognat na lu|eto da gi zadràt svoite rabotni mesta. Mora da prodolìme so napredokot postignat vo strukturata na pazarot na trud koj vlijae vrz semejstvoto. I fleksibilnoto rabotno vreme i polovata ramnopravnost se va`ni preduslovi za ekonomsko zazdravuvawe”, naglasi Reding. Izve{tajot na Evropskata komisija za “Fleksibilno rabotno vreme i

Se o~ekuva na dene{nata sredba koja }e se odr`i vo London vo organizacija na EBRD, da se konstatira deka kratkoro~nata zabrana za izvoz na `itarki i voveduvaweto na izvozni kvoti, ne se dolgoro~no odr`livo re{enie za problemite vo snabduvaweto, {to ova leto gi predizvika nepovolnite vremenski uslovi. Nedovolnoto investirawe vo isto~noevropskiot

zemjodelski sektor e zna~ajna ko~nica za u{te pozna~ajnata uloga na toj region na svetskiot pazar. Taka isto~na Evropa, so tri toni proizvodstvo po hektar vo Ukraina, 2,2 tona vo Rusija i 1,1 toni vo Kazahstan e mnogu pomala otkolku vo zapadniot del od kontinentot, kade vo prosek se proizveduvaat 5,3 toni `itni kulturi po hektar, se veli vo soop{tenieto.

DVA, TRI ZBORA “Srbija apsolutno treba da bide poddr`ana na nejziniot pat kon ~lenstvo vo EU, no za sekoj sleden ~ekor vo ovoj pravec e potrebno uspe{no da zavr{i sorabotkata so Ha{kiot tribunal i da se po~ne konstruktiven dijalog so Pri{tina.” JELKO KACIN

izvestuva~ na Evropskiot parlament

@ENITE VO GERMANIJA IMAAT POMALI PLATI @enite vo Germanija zarabotuvaat pomalku od svoite kolegi-maì, duri i koga izvr{uvaat isti rabotni zada~i i imaat isti kvalifikacii. Tamu ènite zarabotuvaat vo prosek za 8% pomalku od maìte, dodeka vo isto~na Germanija ovaa razlika iznesuva 12%, duri i koga rabotat na isti rabotni mesta so ednakvi kvalifikacii. Ovaa razlika vo prose~nite plati nastanuva pred s$ zaradi toa {to ènite poretko se nao|aat na vode~kite pozicii otkolku maìte i po~esto rabotat so skrateno rabotno vreme. polova ramnopravnost” dava seopfaten pregled na postoe~kata praktika vo 27-te zemji-~lenki na EU i ~lenkite na Evropskiot ekonomski prostor (EEA- Island, Norve{ka, Lihten{tajn i [vajcarija). Istraùvaweto pokaùva deka me|u dràvite-~lenki postojat pogolemi razliki na ova podra~je. Fleksibilnoto rabotno vreme pove}e e rasprostraneto vo Severna i Zapadna

“SAD nemaat druga alternativa osven da se povle~at od avganistanskiot front, zatoa {to vo sprotivno rizikuvaat da se soo~at so u{te eden Vietnam. Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, e vo pravo koga najavuva povlekuvawe od Avganistan od idnata godina.” MIHAIL GORBA^OV

porane{en sovetski lider

Evropa, dodeka vo novite dr`avi- ~lenki od Isto~na Evropa dominira tradicionalnoto vreme od 40 ~asa nedelno. Najdaleku vo primenata na fleksibilnoto rabotno vreme oti{le Danska, [vedska, Germanija, Finska i Norve{ka, kade {to polovina od rabotnata sila koristi nekakov oblik na fleksibilnost vo svoeto rabotno vreme.

Se pokaàlo deka fleksibilnoto rabotno vreme go pottiknuva vrabotuvaweto na ènite i im pomaga podobro da go usoglasat privatniot i profesionalniot ìvot, no, od druga strana, toa e ovozmoèno glavno vo slaboplatenite sektori, kade {to ima pomali mo`nosti za napreduvawe, {to ne e dobro za polovata ramnopravnost.

“Imaj}i predvid deka pe~ateweto na dolari izleze od kontrola, a svetskite ceni na surovinite prodol`uvaat da rastat, Kina mora da se soo~uva so uvezena inflacija koja sozdava golema nesigurnost pri raboteweto.” ^EN DEMING

minister za trgovija na Kina

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

28.10.2010

SVET

0-24

...U[TE EDEN PRIGOVOR

...POSLEDOVATELNI KATASTROFI

...NEDOVERBA

EU saka Kina da vovede tenderi

Cunami i erupcija na vulkan vo Indonezija

Protesti i vo Romanija

okraj `e{kata rasprava za valutnata vojna, liderite na EU, Herman Van Rompuj i @oze Manuel Baroso, baraat od kineskiot pretsedatel, Ven Xiabao, pristap do javno naddavawe za evropskite kompanii koi rabotat vo Kina.

ekolku dena posledovatelno vo Indonezija se slu~uvaat prirodni katastrofi. Eden den po cunamito koe be{e predizvikano od zemjotres vo ponedelnikot, eruptira vulkanot Merapi na ostrovot Java.

omanskiot Parlament po~na da debatira za izglasuvaweto Rprotestiraa nedoverba na Vladata, otkako v~era 30.000 rabotnici niz ulicite na Bukure{t protiv novite merki

za {tedewe i namaluvawe na platite.

DOA\A TE[KA ZIMA ZA PROIZVODITELITE NA ^ELIK VO SVETOT

^ELI^ARNICITE SE PODGOTVUVAAT ZA SLABA POBARUVA^KA

Trendot na zgolemena pobaruva~ka na ~elik na po~etokot od 2010 godina po~nuva da ja gubi svojata nagorna linija. Toa e predizvikano od zabavenoto zazdravuvawe na ekonomiite VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o silniot start na po~etokot od godinata, najgolemite proizvoditeli na ~elik vo svetot skr{naa od patot po koj se dvièa vo tretiot kvartal i gi krenaa znamencata za panika za ostatokot od godinata, bidej}i o~ekuvaat da bidat pogodeni od neramnomerna pobaruva~ka, poniski ceni i visoki tro{oci za surovinite. Nekoi od svetski poznatite proizvoditeli na ~elik vo vtornikot objavija zagubi za tretiot kvartal, a drugite go po~uvstvuvaa ovoj udar ve}e vo vtoriot kvartal. Re~isi site o~ekuvaat poslednite tri meseci od ovaa godina da bidat najrizi~ni, bidej}i pobaruva~kata na ~elik opa|a vo klu~nite pazari i delovi od industrijata, kako {to se avtomobilskata i grade`ni{tvoto. “Doverbata na klientite se vlo{uva. êli~nata industrija se soo~uva so voveduvawe novi merki za kratewe na tro{ocite”, izjavil Lak{mi Mital, generalen menaxer na Ar~elor Mital vo intervju za "Vol Strit ùrnal". Namalenata pobaruva~ka gi natera Ar~elor Mital i nekoi

21%

se namali profitot na Ar~elor Mital vo tretiot kvartal, vo sporedba so vtoriot

negovi rivali da se povle~at od namerata za zgolemuvawe na cenite, kako na~in so koj }e moàt da go zadràt udelot na pazarot. So toa se namali mo`nosta na proizvoditelite da nadomestat za raste~kite tro{oci za surovinite, kako {to se èleznata ruda i jaglenot, bidej}i nivnata zarabotka se namali. Namalenoto proizvodstvo isto taka vlijae na namaluvawe na profitot. Ar~elor Mital, najgolemiot svetski proizvoditel na ~elik

so sedi{te vo Luksemburg, vo vtornikot objavi deka vo tretiot kvartal od ovaa godina profitot porasnal za 48%, na 1,35 milijardi dolari, vo odnos na istiot period od minatata godina, koga profitot iznesuva{e samo 910 milioni dolari. Proda`bata se zgolemila za 30% na 21,04 milijardi dolari, no profitot se namali za 21% vo odnos na vtoriot kvartal, dodeka proda`bata opadnala za 2,8%. Mital naglasuva deka nekoi

od potencijalnite klienti niz svetot pravat popisi, a toa gi zabavuva nara~kite za ~elik. Ar~elor ne e edinstveniot proizvoditel na ~elik koj prijavi zagubi vo tretiot kvartal od ovaa godina. Amerikanskata ~eli~na korporacija US Steel Corp., so sedi{te vo Pitsburg, soop{ti deka zabele`ala namaluvawe na profitot na 51 milioni dolari vo tretiot kvartal, odnosno za 35 centi po akcija. Vo istiot period lani profitot na ovaa korporacija izne-

suval 303 milioni dolari, odnosno 2,11 dolari po akcija, dodeka zagubata vo odnos na vtoriot kvartal iznesuvala 25 milioni dolari. “Site segmenti od na{eto rabotewe zabele`uvaat namaleni isporaki i proizvodstvo, bidej}i e namalena aktivnosta na pove}eto pazari kade {to sme prisutni”, veli generalniot menaxer Xon Surma. Zagubi vo tretiot kvartal prijavija i AK Stil, i toa za 59,2 milioni dolari vo sporedba so minatata godina. Operativna zaguba ima kompanijata Vest ^ester. Na po~etokot od ovoj mesec, ju`nokorejskiot Posko, tret po golemina proizvoditel na ~elik vo svetot, ja namali godi{nata prognoza za profit na 7%, pred s$ zaradi visokite tro{oci na surovinite i namaleniot izvoz. Korporaciajta Nukor soop{ti deka ostatokot od ovaa godina }e donese mnogu predizvici. “Mnogu e jasno deka ekonomijata na SAD vo poslednite nekolku meseci vleze vo nov

period na nesigurnost”, veli Daniel Di Miko, generalen menaxer na Nukor. Se o~ekuva i japonskata korporacija Nipon da go objavi svojot izve{taj so namalen profit zaradi visokite tro{oci. Momentalnata sostojba vo ovaa industrija pokaùva zna~itelni promeni od po~etokot na godinava, koga najgolemite proizvoditeli najavija zgolemena pobaruva~ka. Toga{ se misle{e deka ekonomiite niz svetot zabrzano zazdravuvaat, a pazarite za ~elik }e moàt da gi poddràt visokite ceni. Od Ar~elor Mital soop{tija deka do krajot na godinata }e rabotat so 71% od sopstvenite kapaciteti, {to e za 7% pomalku vo odnos na vtoriot kvartal, no deka ne se o~ekuvaat otpu{tawa. “Severna Evropa bavno zazdravuva i ne se nao|a vo dobra sostojba. Grade`nata industrija zabeleùva pad. Vo SAD o~ekuvame pobaruva~kata da opadne za 2%-3%”, veli Mital. Proizvoditelite na ~elik veruvaat deka pazarot }e bide postabilen vo 2011 godina. Lak{mi Mital ne o~ekuva Kina zna~itelno da go zgolemi svojot izvoz i da go “poplavi pazarot so svojot ~elik”. Toj o~ekuva cenata na surovinite da se stabilizira vo narednata godina.

18 28.10.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI JOHNSON&JOHNSON

BREND NA ZDRAVSTVENATA REVOLUCIJA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

merikanskata kompanija Xonson i Xonson (Johnson&Johnson) e najgolemata zdravstvena firma vo svetot. Operaciite na kompanijata se organizirani vo tri biznissegmenti: farmacevtski proizvodi, koi generiraat 39% od prihodite; profesionalni proizvodi, koi so~inuvaat 36% od prihodite i proizvodi za konzumentite, {to kontribuiraat 25% od prihodite. Farmacevtskite prozvodi na kompanijata, koi se proizveduvaat vo Xansen Farmaseutika (Janssen Pharmaceutica), OrtoMeknil Farmaseutikal (Ortho-McNeil Pharmaceutical) ili Centokor (Centocor), opfa}aat lekovi za mnogu razli~ni oblasti. Profesionalniot segment na proizvodstvoto vklu~uva hirur{ka oprema i instrumenti za nega na pacienti. Dobro poznatata linija na proizvodi za korisnicite gi vklu~uva linijata za bebe{ka nega, linijata za nega na koà i kosa, analgetici, proizvodi za ènska higiena, linija za oralna nega, antibebi piluli i u{te mnogu drugi proizvodi. Okolu polovina od prihodite Xonson i Xonson gi generiraat od proda`bata {to se ostvaruva nadvor od SAD, preku mreàta od 250 operativni kompanii vo 60 zemji vo svetot. PORTOFOLIOTO NA XONSON I XONSON Semejstvoto kompanii koi se pod ~adorot na Xonson i Xonson na svet gi donesoa novite idei {to go transformiraa zdravjeto i dobrosostojbata na lu|eto na globalno nivo. Po~nuvaj}i od 1887 godina, Xonson i Xonson po~nale so proizvodstvo i proda`ba na pr-

Semejstvoto kompanii koi se pod ~adorot na Xonson i Xonson na svet gi donesoa novite idei {to go transformiraa zdravjeto i dobrosostojbata na lu|eto na globalno nivo u{te od 1887 godina, koga po~nale so proizvodstvo i proda`ba na prvite komercijalni hirur{ki zavoi, s$ do vrvnite lekovi koi stanaa standard vo lekuvaweto na kriti~nite bolesti

vite komercijalni hirur{ki zavoi, zaedno so sterilnite konci. Vo 1893 godina kompanijata ja lansirala pudrata za bebiwa xonsons. Konecot za zabi bil pretstaven vo 1898 godina. Pred pove}e od 50 godini Xonson go razvile i bebe{kiot {ampon so formulata za te~en sapun koj ne

gi iritira o~ite. Listerin antiseptik (Listerin Antiseptik) e sozdaden vo 1879 godina od d-r Xozef Lorens i Xordan Vit Lambert kako sredstvo za hirur{ka dezinfekcija. Za kratko vreme tie otkrile deka sredstvoto gi uni{tuva bacilite vo ustata, pa ja napravile prvata antisepti~ka te~nost

za plaknewe na ustata. Koga vo 2006 godina Xonson i Xonson ja kupi kompanijata Fajzer (Pfizer Consumer Healthcare), listerin se pridru`i vo familijata na proizvodi na Xonson. Kompanijata ja napravila i prvata kutija za prva pomo{ vo 1891 godina pod poznatata za{titna marka,

Crveniot krst. Prvite kutii originalno bile dizajnirani za pomo{ na rabotnicite na `elezni~kite prugi koi imale potreba od pomo{ “na lice mesto”. Nabrzo, kompanijata gi fabrikuvala i prvite kutii za prva pomo{ vo domovite, kancelariite, u~ili{tata i mnogu drugi mesta kade {to bi imale

primena. Se razbira, Xonson i Xonson gi publikuvale i prvite upatstva za prva pomo{ koi stanaa standard vo tretmanot za povredi. Vo 1920 godina eden od vrabotenite vo kompanijata, Erl Dikson, do{ol do ideja za gotovi zavoi koi lu|eto }e mo`at da gi primenuvaat za li~na upotreba. Pred toa, ako ~ovekot sakal da se za{titi pri isekotina, moral sam da si napravi zavoj. Taka, na pazarot vo 1921 godina se pojavil brendot-ikona Bendejd (BAND-AID). Vo 1960 godina, pet godini po lansiraweto na tilenol (Tylenol), prviot analgetik bez aspirin, toj stanal dostapen za upotreba bez doktorski recept i stana analgetik {to doktorite i pedijatrite najmnogu go prepora~uvaat. I kontaktnite le}i se dostignuawe na kompanijata. Uan-dej akjuvju (1-DAY ACUVUE) bile prvite kontaktni le}i za ednodnevna upotreba. Kompanijata se pretstavuva i kako “lider vo proizvodite za planirawe na semejstvo”. Vo 1931 godina kompanijata se pretstavila so ortoginol (ORTHO-GYNOL), prviot sirup za kontracepcija. Prviot proizvod za tretman na hemoliti~kite bolesti kaj novoroden~iwata, er-ha-gam (Rh-GAM) kompanijata go pretstavila vo 1968 godina. Ottoga{ toj e globalen standard za tretman na bebiwata ~ii majki imaat Rh-negativna krv. Operativnata kompanija na Xonson i Xonson, Xansen Farmaseutika, vo 1960 godina go otkriva lekot haldol. Pove}e od 25 godini toa e standarden tretman za bolnite od {izofrenija. So vakvo portfolio, denes kompanijata mo`e da se pofali so godi{ni prihodi od pove}e od 61 milijarda i vkupna zarabotuva~ka od 12,3 milijardi dolari. OD ZAVOJ, DO FARMACEVTSKI GIGANT Po~etokot na Xonson i Xonson e vo docnite godini na 19 vek, koga otkritieto za

PRIKAZNI OD WALL ST

KOMPANIJATA KLEIN “Na{eto sogleduvawe

e deka vo narednite nekolku godini re~isi site svetski industrii }e bidat od koren revidirani vo pogled na nivniot biznis -aspekt i istite }e bidat dizajnirani da im slu`at na lu|eto.”.

Vakov fond za razvoj na mre`ni socijalni aplikacii i toa kako e neophoden, zatoa {to pretpriemni{tvoto i inovaciite za prv pat zaostanuvaat zad onie mo`nosti koi momentalno gi nudi tehnologijata opularniot Facebook, Amazon i bankata Allen&Co od Silikonskata Dolina vo SAD se edni od kompaniite koi }e bidat glavnite investitori vo fondot vreden 250 milioni dolari koj planira da go formira kompanijata Kleiner Perkins,

a koj }e bide namenet za obezbeduvawe na sredstva za lansirawe i finansirawe na novi socijalni veb bazirani mre`i. Potvrda za formiraweto na ovoj fond e i izjavata dadena od strana na Xon Doer, partner vo Kleiner Perkins, vo sedi{teto na Facebook vo Palo Alto vo

FEQTON

^ETVRTOK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Sinot na osnova~ot Xonson rabotel vo korist na zgolemuvawe na minimalnite plati, podobruvawe na uslovite vo fabrikite i akcentirawe na odgovornosta na biznisot kon op{testvoto. Toj od menaxmentot baral respektiven odnos kon vrabotenite i kreirawe na programi za podobruvawe na rabotnite ve{tini. Najva`no, baral od pretpostavenite uspe{no da gi podgotvat svoite vraboteni za vlez vo modernoto industrisko op{testvo

28.10.2010

CRVENIOT KRST I XONSON I XONSON

ROBERT VUD XONSON, osnova~ot

na kompanijata

aerobnite bacili kako izvor na infekcija vo operativnite sali ja predizvikalo imaginacijata na Robert Vud Xonson, farmacevt od Nova Anglija. Xonson gi zdru`il silite so negovite bra}a, Xejms i Edvard, pa trojcata po~nale prizvodstvo na zavoi vo 1886 godina vo Wu Xersi, so 14 vraboteni vo napu{tenata fabrika za tapeti. Robert Xonson po~inal vo 1910 godina i uspe{no bil nasleden kako predvodnik na kompanijata od strana na negoviot brat, Xejms. Vo toj period, kompanijata po~nala brzo da raste. Za da garantira izvor za zgole-

menite potrebi od tekstilni materijali, kompanijata ja kupila ^ikopi korporacijata (Chicopee Manufacturing Corporation) vo 1916 godina. Prvata me|unarodna podru`nica bila osnovana vo Kanada vo 1919 godina. Nekolku godini podocna, vo 1923 godina, sinovite na Robert Vud Xonson napravile svetska turneja {to gi ubedilo deka kompanijata treba da napravi prekuokeanska ekspanzija, pa edna godina podocna, vo Velika Britanija bila formirana Xonson i Xonson Limited. Istoimeniot sin na osnova~ot, Robert Vud Xonson, se priklu~il na kompanijata

@enevskata konvencija go rezervira{e Crveniot krst kako znak za specifi~na upotreba vo 1864 godina. No, pred konvencijata da bide ratifikuvana vo SAD i znakot da bide za{titen od strana na Amerikanskiot crven krst, Xonson i Xonson go registrirale Crveniot krst kako amerikanski za{titen znak za “medicinskiot i hirur{ki gips” vo 1905 godina, a dizajnot bil koristen u{te od 1887 godina. Spored zakonskata kombinatorika, ovoj znak vo SAD denes kompanijata mo`e da go koristi so ednakvi prava kako i Amerikanskiot crven krst, iako toj ne se upotrebuva vo neprofitni celi. kako fabri~ki rabotnik u{te od negovata rana mladost. Na 25 godini toj stanal zamenikpretsedatel, a vo 1932 godina bil izbran i za pretsedatel na kompanijata. Opi{an kako dinami~en i neumoren vo odnos na rabotata, Robet Xonson pomladiot vo Vtorata svetska vojna steknal ~in brigaden general i slu`el kako zamenikpretsedatel vo Odborot za voena produkcija. Generalot Xonson cvrsto veruval vo decentralizacija na biznisot. Toj bil pottiknuva~kata sila koja rabotela vo zadnina na organizaciskata struktura na Xonson i Xonson, vo koja diviziite i pridru`nicite imale avtonomija da gi naso~uvaat nivnite sopstveni operacii. Ovaa politika koincidirala so ~ekorite vo farmacevtskoto, higienskoto i tekstilnoto proizvodstvo. Za vreme na negoviot mandat, divizijata za proizvodstvo na hirur{ki nametki i pakuvawa stanala Surxikal (Surgical Inc). Oddelot za proizvodstvo na sanitarni vlo{ki stanal kompanijata Personal prodakts (Personal Products), a proizvodite za kontrola na ra|awe vlegle pod supervizija na korporacijata Orto-Farmaseutikal. Oddelnite divizii za tekstilna obrabotka stanale kompanijata Etikon (Ethicon). Pod vodstvoto na Generalot (prekarot na Robert Xonson pomladiot) godi{nata proda`ba porasnala od 11 milioni dolari na 700 mil-

ioni vo vremeto na negovata smrt vo 1968 godina. Sledej}i gi ~ekorite na negoviot tatko, Xonson rabotel vo korist na zgolemuvawe na minimalnite plati, podobruvawe na uslovite vo fabrikite i akcentirawe na odgovornosta na biznisot kon op{testvoto. Toj od menaxmentot baral respektiven odnos kon vrabotenite i kreirawe na programi za podobruvawe na rabotnite ve{tini. Najva`no, baral od pretpostavenite uspe{no da gi podgotvat svoite vraboteni za vlez vo modernoto industrisko op{testvo. Vo 1943 godina toj go napi{al kredoto za kompanijata koe se odnesuva na ~etirite oblasti na socijalnata odgovornost na kompanijata. Prvata oblast se klientite, potoa vrabotenite, treto e op{testvoto i `ivotnata sredina i na kraj akcionerite. Na trkalata od kredoto do{la i razmenata na kompanijata od familijarno poseduvana firma vo javna kompanija, otkako Xonson i Xonson vleguvaat vo listata na Wujor{kata berza vo 1944 godina. Koga Xejms Burk, koj do{ol od oddelot za marketing vo Prokter i Gembl (Procter & Gamble), stanal pretsedatel na amerikanskata divizija na Xonson i Xonson vo 1966 godina, kompanijata po~nala da bara na~ini za zgolemuvawe na profitot od proizvodite nameneti za konzumentite. Toa trebalo da go kompenzira mo`niot pad

na proizvodstvoto vo diviziite za profesionalno proizvodstvo. Namamuvaj}i gi vrvnite marketingeksperti od Prokter i Gembl, Burk uspeal da napravi nekolku uspe{ni reklamni kampawi za noviot rabotodavec. Taka, do 1978 godina kompanijata ulovila polovina od pazarot za higienski vlo{ki. Vo me|uvreme, Xonson i Xonson ja kupile i germanskata firma G.m.b.H, proizveduva~ot na tamponite brend o.b. Vo 1976 godina, Burk }e stane izvr{en direktor i pretsedatel na bordot. Vo negoviot mandat proizvodite po~nale agresivno da se promoviraat, a analgetikot tilenol stanal najprodavan proizvod. Vo godinite potoa, Xonson i Xonson akviziraat pove}e kompanii, a vo 1979 godina kompanijata go zgolemila svojot razvoj so sozdavaweto na divizijata Kritikon (Critikon). Vo 90-te godini kompanijata blesna kako predvodnik vo programite za socijalna odgovornost na kompaniite, koja iako be{e prethodno utvrdena vo kredoto na Xonson, se projavi i od samoto rabotewe i proizvodstvo na kompanijata. No, od druga strana, vo toa vreme, korporacijata raste{e so bavno tempo poradi ekonomskata klima. Porastot na prihodite od 1990 do 1994 godina dostignal samo 26%. Po serijata akvizicii vo sredinata na dekadata, vo 1996 godina kompanijata }e zabele`i skok od 53% sporedeno so prihodite ostvareni vo 1993 godina. Burnite godini potoa }e dovedat do zatvorawe na pove}e od 36 pogoni na kompanijata i otpu{tawe na pove} e od 4 iljadi rabotnici. Seto toa bilo so cel da se restrukturira kompanijata, plan donesen vo 1998 godina. Po te{kotiite so restrukturiraweto, Xonson i Xonson }e objavat rekordni rezultati vo 1999 godina. Taa godina, zarabotuva~kata }e dostigne 4,17 milijardi dolari, {to vsu{nost bilo ~etiri pati pove}e od zarabotuva~kata vo1989godina. Vo utre{niot

broj na “Kapital” doznajte kako ruskiot Smirnoff stana britanski brend

TREET

ER PERKINS ]E FORMIRA FOND ZA VEB SOCIJALNI MRE@I Kalifornija. “Se nao|ame vo tretiot bran na neverojatni i neprekinati inovacii koga novite pretpriema~i s$ po~esto se pojavuvaat i navistina gi reinventiraat veb baziranite socijalni mre`i”, veli Doer, ~ija izjava se odnesuva na momentalnata klima na razvoj na digitalnata industrija koja svoite po~etoci gi ima{e preku razvojot na personalnite kompjuteri, a podocna i preku razvojot na Internetot i veb-prebaruva~ite. Vakviot novoformiran fond }e bide voden od strana na Bing Gordon, porane{en izvr{en direktor za elektronska

umetnost, a sega partner vo Kleiner Perkins. Kako kompanii koi se slo`ija i se vklu~ija vo poddr{kata na ovoj fond kako negovi strate{ki partneri se spomenuvaat imiwata na Facebook, Amazon, bankata Allen&Co, no i imiwata na ku}ata za socijalni mre`ni igri na Internet, Zynga, Comcats, kako i Liberty media, a spored zborovite na Gordon, se o~ekuva nivniot broj i ponatamu da raste, {to vo najgolema mera }e zavisi od finansiskite zakoni na SAD. Spored veb-stranicata na ovoj fond, istiot }e ima mentorska uloga za kompaniite koi }e go sostavat negovoto portfo-

lio, voedno obezbeduvaj}i i finansiska, sovetodavna uloga za idnite pretpriema~i od ovaa oblast. Po~etnata investiciska aktivnost na fondot ve}e be{e objavena so samata objava za debi na ovoj fond. Stanuva zbor za idejata na ~etiri profesori od Univerzitetot Stenford za formirawe na menaxment na prijatelski odnosi preku nivniot proekt nare~en CafeBots. “Na{eto sogleduvawe e deka vo narednite nekolku godini re~isi site svetski industrii }e bidat od koren revidirani vo pogled na nivniot biznis-aspekt i istite }e bidat dizajnirani da im slu`at na

lu|eto”, izjavi Mark Zukerberg, glavniot izvr{en direktor na Facebook, vo vrska so formiraweto na ovoj fond. Glavniot izvr{en direktor na Zynga, Mark, veli deka vakov fond za razvoj na mre`ni socijalni aplikacii i toa kako e neophoden, zatoa {to pretpriemni{tvoto i inovaciite za prv pat zaostanuvaat zad onie mo`nosti koi momentalno gi nudi tehnologijata. “Mnogu me nervira toa {to ne postoi nekoja aplikacija koja pred da patuvam nekade }e znae deka sum na aerodrom, deka mojot let e otka`an, deka patuvam so nekogo i vedna{ da mi predlo`i

najdobra opcija za patuvawe, a ubavo bi bilo da predlo`i i nekoja igra da ja igram vo me|uvreme”, veli Pinkus. Doer veli deka kompanijata Zynga, koja vo sorabotka so Facebook ja koristi nivnata platforma za svoite megapopularni igri FarmVille i Mafia Wars, e edna od najbrzoraste~kite kompanii koi kompanijata Kleiner Perkins gi ima vo svoeto portfolio. Kompanijata izminatite godini ve}e lansira{e dva fonda koj bea nameneti za razvoj na zelena tehnologija i aplikacii za iPhone na Apple. Sepak, lansiraweto na fond za razvoj na socijalni mre`i

e sosema poinakva igra, igra koja gi zaintrigira i vode~kite lu|e od popularnata Silikonska Dolina vo SAD da debatiraat na tema dali kompaniite za obezbeduvawe na po~eten kapital po~nuvaat da go zazemaat mestoto koe dosega im pripa|a{e na golemite angeli-investitori. So formiraweto na ovoj takanare~en sFund, kompanijata Kleiner Perkins ne samo {to se oblo`uva na idninata vo pogled na razvojot na socijalnite mre`i, tuku istovremeno se obiduva da kreira i da razvie polesen model koj najmnogu bi odgovaral za finansisrawe na investicii vo ovaa oblast.

20 28.10.2010

^ETVRTOK

RABOTA / MENAXMENT / MARKETING / PRODA@BA / SMETKOVODSTVO

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010-05.11.2010 EL-TE in`enering ima potreba od: Smetkovoditel CV, kratka biografija i fotografija ispratete na e-mail: elte@t-home.mk i elte@elte-inzenering.com.mk, ili na adresa: ul.@elevo br.2/2-10 Skopje. Tel.022033453,2033473 i faks 2033-454 Kraen rok na dostavuvawe na dokumenti: 05.11.2010 god.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 18.10.2010-28.10.2010 Dru{tvoto Pa{oski Tutunski Diler Skopje, objavuva oglas za: 1(eden) knigovoditel Rok na dostavuvawe na prijavite so pridru`nata dokumentacija e 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite i pridru`nata dokumentacija treba da se dostavat po po{ta na slednata adresa: Advokat Boris No{pal ul.Qubqanska b.b. so napomena za oglas

MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Vest

Objaveno: 22.10.2010 Tineks-Mt ima potreba od popolnuvawe na slednive rabotni pozicii: -Grafi~ki dizajner (1 izvr{itel) Rok za prijavuvawe:31.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija i zadol`itelno portfolio (vo PDF) na: email:tinex@tinex. com.mk ili ul.Treta Makedonska Brigada b.b. 1000 Skopje -Menaxer na market (10-deset izvr{iteli) Rok za prijavuvawe 27.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija kako i kontakt telefon na: Ul.Treta Makedonska Brigada, b.b. 1000 Skopje ili na email: tinex@tinex.com.mk

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 22.10.2010 Avon ima potreba od: Kreativen preveduva~ na tekstovi i slogani na na{ite pe~ateni materijali. Ispratete go va{eto CV so motivacisko pismo na angliski jazik, ne podocna od 5-ti noemvri 2010 na e-mail:Magdalena.Velova@avon.com

SAMO VO

RABOTA TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

IT Izvor: Vreme

Objaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010 ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling In`ener; Softver In`ener; Ekspert za informaciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010 JZU Centar za javno zdravje Veles raspi{uva: Javen Konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Centar za javno zdravje Veles kako rabotodaven organ Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavuvaat do JZU Centar za javno zdravje Veles ul.„Lazo Osmakov” br.14 Veles, so naznaka „Za Komisija za sproveduvawe na postapka za imenuvawe na direktor, vo rok od 15 (petnaeset) dena, smetano od naredniot den od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010-04.11.2010 JZU „Centar za javno zdravje” [tip raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na JZU „Centar za javno zdravje” [tip Rok za podnesuvawe na prijavite e 15 dena od denot na objavuvawe na konkursot vo dnevnite vesnici.Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do JZU „Centar za javno zdravje” [tip, ul.Hristijan Karpo{ bb [tip so naznaka za konkursna komisija

Izbor na aktuelni oglasi

OBUKI / MENAXMENT / ME\UNARODNA TRGOVIJA / IT

^ETVRTOK

28.10.2010

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM?

Na 12.11.2010 godina prezentacija na belgiskata kompanija „KOVANER„ vo Stopanskata komora na Makedonija

SOVREMEN ALAT NA IDNINATA Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so makedonskobelgiskata kompanija „Kovaner Balkan„ DOOEL, koja e del od belgiskata kompanija „KOVANER„ organizira prezentacija na ra~en alat so vrven kvalitet. Ovoj alat nao|a primena vo grade`ni{tvoto, drvnata industrija, obrabotkata na mermer i kamen i kaj zanaet~iskite raboti. Prezentacijata, na koja{to }e bidat postaveni alatite i }e bide objasneta nivnata primena, }e se izvr{i pod mototo „Sovremen alat na idninata”. Predvidena e interaktivna razmena na iskustva i soznanija od primena na ra~niot alat. Prezentacijata }e se odr`i na 12.11.2010 godina, so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat. Od 11– do 11.30 ~asot }e ima koktel-pauza, a potoa se predvi-deni bilateralni razgovori. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 3.11. 2010 godina. Prijavniot list mo`e da se prezeme od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT:

Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, inèneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Poèlno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmoàt:

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje..

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

Mirjana Koceva

E-adresa: Mirjana@mchamber.mk Tel:3244-035; Faks: 3244-088

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KOSMO Inovativen Centar

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

Obuka na tema ME\UNARODNA TRGOVIJA Oblast: Know-how programa Termin: 29 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 110 ~asa (3 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate. com.mk/Megjunarodna%20trgovija-obuka.html

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Opis na obukata

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

Izvoznite pazari se golem predizvik za makedonskite pretprijatija, no za nivno osvojuvawe potrebni se kompleksni poznavawa za celata izvozna procedura. Ciklusot seminari }e gi pokrie site aspekti na nadvore{no-trgovskoto rabotewe, uvozot i izvozot so koristewe na kombinacija od prezentacii, ve`bi i grupni diskusii Vo seminarite (modulite) se vklu~eni: izvozno-uvozna dokumentacija, eksportni regulativi, menaxment na rizik, EU-normi i standardizirawe, finansiski i proekt-menaxment, standardi i kontrola na kvalitetot, logistika, principi na me|unarodnata trgovija i partnerstvo.

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE”

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

3 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot

COMPTIA SECURITY+ OBLAST: IT- KOMPJUTERSKI MRE@I Termin: vtora polovina na oktomvri 2010

Vremetraewe : 40 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIA® re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi {to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe. CompTIA Network+ za mre`ni profesionalci, opfa}a: bezbedost na sistemi, mre`na infrastruktura, kriptografija, procenki i proverki.

DINAMIKA: dva pati nedelno po 4 {kolski ~asa vo ve~erni termini Vklu~eno vo cenata

Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training), Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot, Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot, Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Konflikt i stres menaxment Oblast: Чove~ki resursi Termin: 29 - 30 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/stres-i-konflikt-menadzment/

Opis na obukata:

Problemite i konfliktite se del od rabotnoto sekojdnevie, pra{awe e dali sekoga{ se izbira idealniot na~in za re{avawe na istite. Doznajte kako da gi optimizirate ovie psiholo{ki procesi.

Pridobivki:

Vrabotenite da steknat soodvetni ve{tini za spravuvawe so konfliktnite situacii Da nau~at da ja izberat soodvetnata strategija za re{avawe na problemite Da nau~at kako da go ostavat naporniot den zad sebe, kako da se relaksiraat, kako da ja nadopolnat izgubenata energija Da nau~at kako da gi vratat pozitivnite misli

Triple S Group

Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048

Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT: MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet

„Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.

Izlagawa na pretstavnici na firmi koi

implementirale elektronski biznis.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 1 noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk KONTAKT:

Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

22 28.10.2010

MAGISTERSKI STUDII / PROTOKOL / EU

^ETVRTOK

SEMINAR USPE[NO UÊSTVO NA 7. RAMKOVNA PROGRAMA NA EU Skopje, petok 19 noemvri 2010 godina Vo ramkite na evropskiot proekt WBC-INCO.NET, Slovenian Business & Research Association, SBRA od Brisel, organizira seminar na tema: Kako da se pridobijat sredstva od 7. ramkovna programa za istraùvawe i razvoj na EU (FP7)?. Se pokanuvaat site zainteresirani pretstavnici na pretprijatijata, nau~nite ustanovi, lokalnite zaednici i nevladinite organizacii, da ja iskoristat mo`nosta, besplatno da se informiraat za prednostite na EU-programata i uslovite, kako da bidat uspe{ni na konkursite. FP7 programata }e trae u{te 3 godini, me|utoa ve}e zapo~naa prvite diskusii za predlozite za 8. OP – za {to isto taka }e bidete informirani. Na seminarot, pokraj makedonskite pretstavnici, }e zemat u~estvo i zainteresirani od sosednite zemji vo regionot na JI Evropa. Vo organizacijata na seminarot sorabotuvaat ECPD Regionalniot institut za razvojni studii od Skopje, i Stopanskata komora na Makedonija, vo ~ii prostorii i }e se odrùva seminarot. Raboten jazik e angliskiot na koj treba da se popolnat i prijavite.

PRETPLATETE SE NA

Zainteresiranite se povikuvaat da se prijavat na slednata e-adresa info@sbra.be so kopija do ecpdrirs@t-home.mk do 3 noemvri 2010 godina. KONTAKT:

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Konflikt i stres menaxment 29.10 -30.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning Upravuvawe so vremeto (Time Management) 29.10.10 ESP Proekt Menaxment strategii 29.10 - 31.10.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar U~ewe so pomo{ na Power reading

30.10 - 31.10.10 In Optimum Makedonija Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 30.10 – 31.10.10 CS Global

Prezentaciski ve{tini 30.10.10 ESP Konferencija TEDxSkopje 30.10.10 TEDxSkopje Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Kurs za kancelarisko rabotewe 31.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar Psihodrama

vo tek 400 ~asa Trinova MPM Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Oktomvri 2010 Sinergija + Nau~i i zbogati se! Oktomvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Oktomvri 2010 Sinergija Plus

Obuka za Eklekti~na psihologija vo tek 400 ~asa Trinova MPM Business & Personal Coaching Oktomvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training) Oktomvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Oktomvri 2010

Ksantika, Agencija za komunikacii Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Korporativno Op{testvena Odgovornost 01.11 – 02.11.10 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite. Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt? [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe? Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite? Koj treba da ja poseti obukata? Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010 Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

KONFERENCII

^ETVRTOK

28.10.2010

24 28.10.2010

KONFERENCII I SAEMI

^ETVRTOK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

28.10.2010

BRZA @ELEZNICA

SVETSKI KORPORACII

EKSPRES KINA

BESKRAEN TRGOVSKI SINXIR

e~isi nema koj ne znae deka amerikanskata kompanija Volmart e neverojatno golema multinacionalna korporacija, ~ija glavna cel e svetska dominacija. Toa e sinxir od golemi stokovni ku}i, prodavnici i magacini. Postoi od 1969 godina, a nejzin osnova~ e Sem Volton. “Forbs” ja proglasi za najgolema svetska korporacija za 2010 godina spored prihodite koi gi ima ostvareno. Ima 8.500 prodavnici vo 15 dr`avi, so 55 razli~ni imiwa. No, ovie 15 fakti za korporacijata koi sleduvaat sigurno ne ste gi znaele: Volmart ima vraboteni so polno rabotno vreme (2,1 milion lu|e), {to e sedum pati pove}e od celoto naselenie na Island, Prihodite na Volmart minatata godina iznesuvaa 405 milijardi dolari, so {to bea na 23-to mesto za najgolema svetska

va voza so ogromna brzina denovive trgnaa od novata èlezni~ka stanica vo [angaj i so toa ja otvorija novata linija na ekspresni vozovi vo Kina. Vozovite so golemi brzini }e se dviàt po linijata [angaj-Hangxou, a 200 kilometri }e bidat pominuvani za samo 45 minuti. Kineskite vozovi CRH380 ja postignaa najgolemata brzina, re~isi 420 kilometri na ~as, {to pretstavuva svetski rekord, zatoa {to obi~no se dviàt so 350 kilometri na ~as. Kina planira da ima pruga od 13.000 kilometri po koja }e se dviàt ovie vozovi. Ovoj plan sakaat da go realiziraat celosno do 2012 godina. Upravata na èlezni~kata stanica neodamna objavi deka raboti na tehnologija

so koja brzinata na vozovite }e se zgolemi na pove}e od 500 kilometri na ~as. Pretstavnikot od Ministerstvoto za `eleznici, Vang Jangoing, izjavil deka celokupnata oprema, od tehnologija, do dizajn e kineska, me|utoa, ne ja isklu~uvaat mo`nosta za sorabotka i so Japonija kako i so drugite zemji. “Sega i ostanatite zemji sakaat da sorabotuvaat so nas. Site sakaat kineska tehnologija”, izjavil Jangoing za mediumite. Edna od najgolemite brzi prugi e vo izgradba, toa e linijata Peking[angaj, dolga 1.318 kilometri, koja }e ~ini 32,5 milijardi dolari. Treba da bide otvorena vo 2012 godina i }e go prepolovi vremetraeweto na patuvaweto me|u dvata najgolemi kineski grada na pet ~asa. K

ekonomija vo svetot, {to e pove}e od prihodot na [vedska (edna cela dr`ava), Vo godinata site vo svetot pravat prosek od 1,1 nabavki vo Volmart, Nedelno, re~isi edna tretina od amerikanskoto naselenie gi posetuva prodavnicite na Volmart, Minatata godina Volmart prodale pove}e banani od koj bilo drug proizvod, Izvozot na Kina za Volmart e 11% od rastot na vkupnata trgovska razmena me|u SAD i Kina me|u 2001 i 2006 godina, Volmart e najgolemiot rabotodavec vo SAD, no i drugi 25 dr`avi, Ako site 8.500 prodavnici na Volmart se soberat na edno mesto }e zafatat prostor kolku 15.300 fudbalski tereni, Parkinzite na Volmart se golemi kolku goleminata na Tampa vo Florida, S

Vo 2000 godina Volmart bil tu`en 4.851 pati, odnosno edna{ na sekoi dva ~asa, Volmart se bori so 1,6 milioni vraboteni vo najgolemata akcija za polova diskriminacija, so tu`ba koja mo`e da vredi i do 11 milijardi dolari, Semejstvoto Volton ima dadeno 2% od svoeto bogatstvo za dobrotvorni celi, dodeka Bil Gejts dava 48%, a Voren Bafet 78% od bogatstvoto, Naj~esta vpi{ana destinacija na GPS uredite e Volmart, Vo edna prodavnica na Volmart vo [enzen vo Kina duri i imaat napraveno pesna za toa kolku e dlaboka nivnata qubov za Volmart, Volmart ima okolu 55 razli~ni imiwa vo svetot: Volmeks vo Meksiko, Asda vo Velika Britanija, Seju vo Japonija i Best Price vo Indija.

26 28.10.2010

FAN BUSINESS

^ETVRTOK

STARI I NOVI IMPERII

SIROMA[NI KRALEVI I BOGATI [EICI Posetata

na emirot od Katar na kralskoto semejstvo vo Velika Britanija dade mo`nost da se izmeri kolku ”te`at” starite i novi imperii

ritanskoto kralsko semejstvo denovive be{e doma}in na kralskata familija od Katar pri nivnata dràvna poseta na zamokot Vindzor. Emirot od Katar i negovata sopruga, Mozah, vtora od trite oficijalni vo haremot, uìvaa vo dru{tvoto na kralicata Elizabeta Vtora i na princot Filip. Rubrikite na britanskite vesnici specijalizirani za kralskiot dvor velat deka prisustvoto na poubavata polovina na emirot od Katar pozitivno vlijaela na princot Filip, soprugot na angliskata kralica Elizabeta Vtora. Toj, od “grdoto paj~e”, kako {to so decenii go narekuvaat tabloidite, na nekoj na~in se pretvoril vo lebed, upotrebuvaj}i go svojot {arm i xentlmenski maniri, iako samo {to ne napolnil 90 godini.Pedeset i osumgodi{niot {eik Hamad bin Kalifa Al-Tani e sopstvenik na teritorija koja e samo eden del od golemoto Obedineto Kralstvo na Emiratite. Me|utoa, negovoto bogatstvo e proceneto na 1,5 milijardi funti, {to vo prevod bi do{lo pet pati pogolemo od ona na kralicata Elizabeta. Isto taka, ima vlijanie i vrz ogromen dràven

KRALICATA VS EMIROT OD KATAR

pokraj toa {to teritorijata na koja vladee e edna I dvaesettina od goleminata na Obedinetoto Kralstvo i se falat so populacija od 1,7 milioni, emirot od Katar

Novite vladeteli pet pati pobogati od starite investiciski fond i neverojatno, no vistinito, poseduva pove}e imoti vo London otkolku samata kralica Elizabeta. Emirot od Katar ima sedum deca so Mozah. Taa e negova vtora sopruga, me|utoa, za razlika od ostanatite dve, taa e najmnogu prisutna vo javnosta. Od trite `eni ima 27 deca koi ne bea del od tridnevnata poseta na Velika Britanija. I pokraj do`dlivoto i vetrovito vreme koe bilo dominantno za vreme na posetata, i dvete dami, stolbovite na dvete stari i novi imperii, uspeaja

da izgledaat besprekorno. Kralicata Elizabeta bila oble~ena vo crven kaput vo boja na cre{a, kako i {apka vo ista boja, so perduvi, za da & parira na preubavata Mozah koja nosela elegantna kombinacija i marama vo boja na slonova koska. Dvete familii po formalnite pozdravuvawa se upatile na privaten ru~ek, kako i na razgleduvawe na kralskata kolekcija i na arhivite. Isto taka bile primeni i od strana na premierot na Velika Britanija, Dejvid Kameron. Na banketot koj bil or-

ganiziran vo nivna ~est prisustvuvale 160 gosti. So ogled na toa deka kralskata familija od Katar e od muslimanska veroispoved, namesto {ampawsko se pielo rose water (rozina voda). Bile razmeneti mnogu bogati podaroci me|u dvete kralski semejstva. Kralicata gi opsipala so potpi{ani sliki od nea i od princot Filip. Za vozvrat, vladetelite na novata imperija se revan{irale so zlaten kov~eg od 18-karatno zlato, ukrasen so dijamanti, ametist i biseri, kako i statua na kow.

poseduva pet pati pove}e bogatstvo za razlika od kralicata Elizabeta i poseduva pogolem del od London, za razlika od nea. Kralicata Elizabeta Vtora: Vozrast: 84 godini Bra~en status: 1 soprug, princot Filip, 89 godini Deca: 4, od 46 do 60 godini Li~no bogatstvo: 284 milioni funti Sopstven imot: gi poseduva Sandringam i Balmoral. Taa ne moè direktno da dobie prihod, nitu, pak, da prodade nekoj del od kralskiot imot koj vredi 6,6 milijardi funti, koj e na nejzino ime. Toj go vklu~uva krajbre`jeto na Obedinetoto Kralstvo, kako i nedvi`nostite na Rixent Strit vo London, na Harli Strit, kako i centarot Pol. Isto taka, taa ne e sopstvenik na glavnite rezidencii, zamokot Vindzor i Bakingamskata Palata. Drugi investicii: Mnogu misteriozni, me|utoa se spomenuvaat izdava~kata ku}a PopTone kako i Getmapping.com. Emirot od Katar Vozrast: 58 godini Bra~en status: 3 soprugi, od koi dvete javno ne se pokaùvaat, i glamuroznata Mozah bin Naser Al-Misned, koja ima 51 godina Deca: 27 so trite èni (zasega) Sopstvena imperija: vlijanie na dràvniot kralski investiciski fond, vo koj ima sredstva do 63 milijardi funti. Samo vo London ova vklu~uva 1,5 milijardi vo Harods, zgradata na amerikanskata ambasada na plo{tadot Grosvenorm vredna 450 milioni funti, objektot na kasarnata vo êlzi vreden 1 milijarda funti. Toj e sopstvenik i na glavnite akcii vo Kanari Vorf, koi vredat milijardi funti. Drugi investicii: banki, vklu~uvaj}i gi Barklis, Kredit Svis, Xej Sejnsburi, kako i Folksvagen Erbas.

FILMSKA DOLGOVE^NOST

NAJGOLEMATA PROMOCIJA NA MAKEDONIJA

oviot film na Mil~o Man~evski, “Majki”, koj e aktuelen ne samo vo Makedonija, tuku i vo svetot, ne gi frli vo zaborav postarite filmski ostvaruvawa na ovoj re`iser. Dodeka doma{nata pub-

lika s$ u{te e vo {ok od prikaznata na “Majki”, “Pred do`dot” ne prestanuva da privlekuva vnimanie i 16 godini po negovata svetska premiera. Ovoj film e eden od najtrofejnite makedonski filmovi na site vremiwa i zatoa, po povod jubilejot

GADGETS ZA WINDOWS 8 ]E POÊKAME DO 2012 o golemiot uspeh na Windows 7, koj postoi edvaj edna godina na pazarot, sosema normalno e da se o~ekuva nova podobrena verzija, Windows 8. O~ekuvawata gi potkrepija glasinite deka vo 2012 godina }e se pojavi ovoj operativen sistem. Spored Majkrosoft Holandija, pojavuvaweto na noviot Windows }e bide proces koj }e potrae dve godini. Tie ne sakaa da komentiraat za glasinite koi kruàt deka novata programa }e se pojavi i porano od 2012 godina, (spored nekoi informacii koi moèa da se pro~itaat na stranicata na Majkrosoft), no potvrdija deka se raboti na proektot. oi moèa da se pro~itaat na stranicata na Majkrosoft), no potvrdija deka se raboti na proektot

od 40 godini od postoeweto na Me|unarodniot filmski festival Molodist vo Kiev, Ukraina, se prikaùva vo izborot na najdobrite filmovi prikaàni vo tekot na 40-te prethodni izdanija na festivalot. Povtornata proekcija na filmot “Pred do`dot” se odrà v~era, a na nea prisustvuva{e i Man~evski. Paralelno so ova pretstavuvawe vo Ukraina, Klubot na misliteli od Univerzitetot vo Hsin~u, Tajvan, isto taka go pokani makedonskiot film. Klubot organizira mese~ni seminari na koi se ohrabruva dijalog, debata i razmena na idei me|u studentite, a sekoj seminar po~nuva so vnimatelno izbran film od svetskoto kinematografsko nasled-

stvo, za koj rakovodstvoto smeta deka }e ima silno vlijanie. Na{iot film }e go otvori ovogodine{niot festival, a temata za diskusija e “Globalni perspektivi na etni~kiot konflikt”. Glavnata uloga vo filmot ja tolkuva Rade [erbexija: dotoga{ vode~kiot eksjugoslovenski akter so “Pred do`dot” ja po~na negovata internacionalna kariera i patot do Holivud. Ovoj film ja obeleà karierata na dotoga{ anonimnata Labina Mitevska, koja denes e na{ata najangaìrana akterka vo internacionalni proekti. Od internacionalnata ekipa vo filmot igraat i Ketrin Kartlix, Gregoar Kolan, a od doma{nite Josif Josifovski, Silvija Stojanovska, Petar Mir~evski, Vladimir Ja~ev... Muzikata e na grupata Anastazija i filmot pretstavuva{e svoevidna promocija na makedonskata world music. Kolku za potsetuvawe, filmot vo svojata filmska naracija sodrì tri celini povrzani me|u sebe. Nasloveni se kako “Zborovi”, “Lica” i “Sliki”. “Pred do`dot” go osvoi Zlatniot lav na festivalot vo Venecija vo 1994 godina, be{e nominiran za Oskar vo 1995 godina, a e dobitnik na u{te 30 nagradi. “Wujork tajms” go vbroi filmot vo 1.000 najdobri filmovi na site vremiwa

SPORT

^ETVRTOK

SPORT

28.10.2010

KRALSKI KUP Nitu Kristijano Ronaldo ne mo`e{e da go skr{i otporot na Mursija

SERIJA A

AKCIITE NA LACIO VRTOGLAVO RASTAT

REAL POVTORNO MALEROZEN VO KUPOT! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

Po nenadejniot rast na akciite na rimskiot klub, Milanskata berza ja namali vrednosta za 10%

protivno na site predviduvawa, prognozi i o~ekuvawa, lider vo italijanskoto fudbalsko prvenstvo e ekipata na Lacio. Ako vo minatata sezona ovoj tim edvaj se izbori za opstanok vo ligata, na startot od novata ima rezultat od {est pobedi po osum kola. Ovoj izvonreden start na “lacijalite”, pokraj toa {to gi zagrea srcata na vernite naviva~i, vrtoglavo ja zgolemi i vrednosta na akciite na klubot. Posledniot izve{taj od Milanskata berza govori za rast od 26%, {to e vistinsko ~udo ako se zeme predvid deka italijanskata ekonomija, kako i ostatokot od svetot, s$ u{te gi lekuva ranite od ekonomskata kriza i recesija. Povikuvaj}i se na ograni~uva~kite merki koi imaat za cel da gi za{titat investitorite, odgovornite na berzata vo Milano, sepak, ja suspen-

diraa vrednosta na klupskite akcii, namaluvaj}i im ja cenata za 10%. Ovoj rast na vrednosta na Lacio e prv po 2000 godina, koga klubot za malku ne bankrotira{e otkako mnozinskiot sopstvenik i glaven sponzor, bankata Sirio, be{e likvidiran poradi ogromnite dolgovi. Toga{, so gubeweto na finansiskata stabilnost, ekipata ne be{e vo mo`nost da gi isplati obvrskite kon igra~ite, koi nabrzo si najdoa novi klubovi. Pokraj Lacio, od italijanskoto prvenstvo svoite akcii na Milanskata berza javno gi nudat i ekipite na Roma i Juventus. L

ajtrofejniot {panski klub, Real Madrid, p o v to r n o se ma~i vo natprevarite od Kralskiot kup. Otkako minatata sezona be{e eliminiran vo tretoto kolo po duelot so tretoliga{, ovoj pat, povtorno so ekipa od tretata liga, odigra bez golovi vo prviot me~ na gostinski teren. To~no e deka trenerot @oze Muriwo se re{i da gi odmori Mesut Ozil, Davi Igain i ^abi Alonzo, dodeka na klupata za rezervni fudbaleri bea Di Marija i Kedira, no, zatoa, na me~ot so Mursija od prvata minuta be{e vo igra Kristijano Ronaldo, mo`ebi najdobriot svetski fudbaler vo momentov.

Ednostavno, ostavno,, nemavme sre}a. r Imavme dobra r igra, no ne postignavme gol. S Seto toa }e bide b ispraveno na revan{ot pred na{ata publika. Ne moète da obvinite nekogo deka ne pobedil, a pritoa dal s$ od sebe za da go stori toa, veli Muriwo Pred po~etokot na sredbata Muriwo istakna deka dokolku negovite fudbaleri ne ostvarat pobeda, toj }e im se naluti. Sepak, po krajot na natprevarot, Portugalecot, na op{to iznenaduvawe, izjavi deka e zadovolen od svoite izbranici. “Sre}en sum so timot. Site igra~i se zalagaa i ja posakuvaa pobedata. Ne bi moèl da obvinam nitu eden od fudbalerite. To~no e deka toa ne e nivniot najdobar natprevar, no èlbata za igra be{e prisutna kaj site niv. Nemavme sre}a da postigneme gol, inaku ja

NBA

DVETE LICA NA MAJKL XORDAN ajkl Xordan go pametime kako najdobriot ko{arkar na site vremiwa. Sekoga{ vo pobedni~ki element, precizen vo poslednite re{ava~ki momenti od natprevarite. Go pametime i kako mnogu seriozen, vnimatelen vo intervjuata, povle~en i nedostapen za javnosta. Avtogrami retko koga daval, a retko i koga bil vo neposreden dopir so negovite fanovi.

Toga{ Xordan be{e popularen sportist, a na takvite lu|eto se podgotveni da im prostat i koga se nam}ori. No, deneska toj e mnozinski sopstvenik na NBA timot [arlot Bobkets, a bidej}i rabotata so ovoj klub i ne odi najdobro, “negovoto viso~estvo” e kako nikoga{ porano podgotven da se dru`i so obi~niot narod, so cel da prodade nekoj bilet pove}e ili eksponat so logoto na negovata ekipa.

Majkl Xordan kako nikoga{ porano e podgotven za razgovor i dru`ewe

kontroliravme igrata, a vo revan{ot sigurno }e pobedime”, veli Muriwo. Mo`ebi Muriwo e zadovolen od timot, no fudbalskata javnost vo Evropa se pra{uva dali Real e sposoben da igra na tri fronta, odnosno da se bori za najvisokite dostreli vo Ligata na {ampionite, [panskoto prvenstvo i Kralskiot kup, t.e. dali kapacitetot na madridskiot klub e dovolen za borba vo trite natprevaruvawa ili mo`ebi e potrebno svesno da se `rtvuva nastapot vo sredbite od Kupot. “Ednostavno, nemavme sre-

}a. Imavme dobra igra, no ne postignavme gol. Seto toa }e bide ispraveno na revan{ot pred na{ata publika. Ne mo`ete da obvinite nekogo deka ne pobedil, a pritoa dal s$ od sebe za da go stori toa”, dodade Muriwo, obiduvaj}i se da stavi do znaewe deka e kadaren da go povtori lanskiot uspeh od Milano, koga so Inter ja osvoi lanskata kruna. Za razlika od Real, Barselona nema problemi vo natprevarite so tretoliga{ite. Kataloncite so 3:0 proslavija triumf na gostuvaweto vo Seuta.

Toj se druì so lu|e vo barovi kade {to pivoto ~ini tri dolari, razgovara so naviva~ite, baknuva bebiwa i si igra so decata. Ova ne e istiot Majkl {to go znaevme od pred desetina godini “Toj se druì so lu|eto vo barovi kade {to pivoto ~ini tri dolari, razgovara so naviva~ite, baknuva bebiwa i si igra so decata. Ova ne e istiot Majkl {to go znaevme od pred desetina godini”, pi{uva vo svojata kolumna novinarot na “Vorld Strit ùrnal”, Dejvid Biderman. Xordan poseduva 80% od akciite na Bobkets. Za kupuvaweto potro{i 180 milioni dolari, no iako pominaa godinite na konsolidacija, toj s$ u{te ne moè da se nadeva na profit. U{te polo{o {to negoviot klub minatata sezona ja zavr{i so finansiska “dupka” od 20 milioni dolari, pari koi toj mora{e da gi dopolni od privatnata smetka. “Dolarite mnogu te{ko doa|aat vo ovoj sport vo uslovite {to vladeat so na{ata ekonomija. Ednostavno, site nie mora naporno da rabotime”,

milioni dolari iznesuva finansiskata dupka na Bobkets

veli malcinskiot sopstvenik na Bobkets i sorabotnik na Xordan, Feliks Sabates. Deka na Majkl mnogu podobro mu ode{e kako ko{arkar, otkolku kako sopstvenik, znaeme u{te od vremeto koga toj be{e menaxer na Va{ington Vizards. I toga{ se soo~uva{e so finansiski dubiozi, koi {to gi re{i na najbezbolniot na~in za nego. Gi prodade akciite i po tret pat vo ìvotot & se vrati na ko{arkata. Te{ko deka sega vo poodminati godini toj }e bide vo mo`nost povtorno da gi oble~e patikite. No, proda`bata na akciite, kako {to mnogumina ve}e go sovetuvaat, moè da se pokaè i kako dobra investicija.

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi: 100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009 100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009 Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori: Energetika i nafta i nafteni derivati Crna i oboena metalurgija Telekomunikacii Grade`na industrija i grade`ni materijali Prehranbena industrija Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa: TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski