Mesečnik Študentske organizacije Slovenije 360 stopinj - September by ŠOS Študentska

360 stopinj 1 2, 3

Uvodnik INTERVJU: Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani DRŽAVNA ŠTIPENDIJA: Spremembe zakonodaje oklestile število prejemnikov štipendij

4-6

Pravica le do ene štipendije Dodatki k štipendiji večinoma nespremenjeni Sedanja ureditev je za študente slabša

7, 8

ZOISOVA ŠTIPENDIJA: Do štipendije le s povprečno oceno 10, z 9,5 velikokrat ne več Zakaj sploh obstaja Zoisova štipendija? Nadarjene iščejo že v osnovni šoli Potreben je nov sistem za določanje nadarjenosti Šos na probleme opozarja že dalj časa Na poti do novega sistema

KADROVSKE ŠTIPENDIJE: Med študijem denar, po diplomi pa delovno mesto Vrste kadrovskih štipendij Pogodbo je treba dobro preučiti Kje so objavljeni razpisi?

ANKETA O KADROVSKIH ŠTIPENDIJAH: Študenti slabo poznajo sistem kadrovskih štipendij PREVOZI: Vsi študenti bodo deležni subvencije za prevoz

11 - 13

Za večino bo cena prevoza nižja Sprva le en način prevoza Izkoristite predvpis in se izognite gneči

BIVANJE ŠTUDENTOV : Le najemna pogodba zagotavlja zaščito študentovih pravic Lastniki stanovanj izkoriščajo neizkušenost študentov Subvencije za bivanje pri zasebnikih

NE ZAMUDITE: Ne zamudite: Bolonja včeraj, danes in jutri RAZPIS: Nagrajujemo najboljša diplomska in magistrska dela

15 16

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU

18, 19

S prostovoljnim delom tokrat pomagali krajanom Solčave in Luč Začeli so pred 14 leti Tudi Američane in Kitajce so učili plesati polko

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI

Poišči ŠOU V Ljubljani na LUPI 2012 Volitve študentskih predstavnikov Razpis za soﬁnanciranje študentskih projektov Vpiši se v družino ŠOU in prejmi darilce Prihaja Bruc 2012

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Zbirali oblačila za ambulanto Pro Bono Z plastičnimi zamaški do popravila vozička

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Si že član katerega od 57 študentskih klubov Preglej, kaj ti nudi Potrebuješ potrdilo o vpisu in pristopno izjavo Spremljaj dogajanje in izkoristi ponujeno Sodeluj, oblikuj, uživaj! Kdo je pa ŠKIS? Sejem rabljenih učbenikov

21 - 23

Uvodnik

Da po sušnem poletju ne bi bila taka tudi jesen Študenti, ki si pred poletjem niso zagotovili študentskega dela oziroma so čakali na priložnostna dela, ki jih je bilo v preteklih letih dovolj, so to poletje lahko ostali celo praznih rok. Podjetja v teh kriznih časih vedno bolj izkoriščajo notranje rezerve in za delo ne najemajo več toliko študentov kot pred leti. Zato je marsikateri študent ostal brez poletnega zaslužka, s katerim bi lažje vstopil v novo študijsko leto. Da se suša v denarnici ne bi nadaljevala tudi v jesen, smo zato osrednjo temo tokratnega novičnika 360 stopinj posvetili štipendijam. Septembra je namreč čas za oddajo vlog za državne, Zoisove ali kadrovske štipendije, s katerimi si lahko izboljšate gmotni položaj. Na enem mestu smo zato zbrali vse potrebne informacije o štipendijah, za katere lahko zaprosite v Sloveniji, kaj so prednosti in pomanjkljivosti kadrovskih štipendij, z anketo pa smo ugotavljali, kako dobro študenti sploh poznajo kadrovske štipendije. V nadaljevanju boste izvedeli, kako pridobiti oziroma obdržati Zoisovo štipendijo, opozarjamo pa tudi na pomanjkljivosti trenutne zakonodaje. Za vse, ki še niste našli študentske sobe ali stanovanja, pišemo o podrobnostih, na katere bodite še posebej pozorni pri urejanju bivanja pri zasebnikih. Razpisali smo se o subvenciji za prevoz, ki je po novem namenjena vsem dijakom in študentom, ne glede na gmotni položaj. Ponovno opozarjamo na začetek predvpisa za subvencionirano študentsko prehrano in vas že zdaj vabimo na jesensko konferenco o visokem šolstvu. V zadnjem delu novičnika pa smo v želji, da poletje le še ne bi prehitro minilo, nanizali utrinke s poletnega študentskega dogajanja po Sloveniji. Vabljeni k branju! urednica Tina Dolenc s sodelavci

INTERVJU: Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani

Odločna pri zagovarjanju študentskih interesov Ana Pleško, predsednica ŠOU v Ljubljani, je študentka Fakultete za socialno delo in Fakultete za računalništvo in informatiko. Ob izvolitvi na mesto predsednice ŠOU v Ljubljani junija 2011 je za svoje vodilo in vodilo njene ekipe izbrala moto: Soustvarjajmo skupaj – s študenti in za študente! V študentskem organiziranju je aktivna že ves čas študija; med drugim je bila podpredsednica Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in študentska predstavnica Fakultete za socialno delo v Študentskem zboru ŠOU v Ljubljani. Dejavna je v različnih študentskih društvih, kot prostovoljka pa je lani sodelovala tudi pri medgeneracijskem projektu Simbioz@. Na področju medgeneracijskega sodelovanja namerava nadaljevati kariero tudi po zaključku študija.

Tvoj mandat se počasi izteka. Kako ga ocenjuješ? Ob izvolitvi za predsednico ŠOU v Ljubljani sem si z ekipo zastavila cilje, za uresničitev katerih se bomo trudili do konca mandata, zato bi bilo ocenjevanje v tem trenutku nesmiselno. Se mi pa zdi pomembno izpostaviti, da smo se ob dogodkih in projektih, ki smo jih organizirali za študente, s podporo Družinskemu zakoniku vključili tudi v širšo civilno družbo. Prav tako smo odprli teme, ki so bile za organizacijo v preteklosti tabu, kot npr. ureditev statusa organizacije, vzpostavitev večjega nadzora nad njenim delovanjem, povečanje preglednosti delovanja, izboljšanje sodelovanja z drugimi študentskimi organizacijami ter povrnitev zaupanja študentov v organizacijo. Pri tem je treba vedeti, da se sprememb na marsikaterem izmed naštetih področij ne da doseči čez noč, a pomembno je, da so ta vprašanja odprta in da se stalno ukvarjamo z iskanjem rešitev, ki so dobre za študente in organizacijo. Predsedovanje največji slovenski študentski organizaciji je zame pomembna izkušnja – naučila sem se in se še učim mnogo novih stvari, pridobivam nove izkušnje in spoznavam različne ljudi. Vodenje ŠOU v Ljubljani vključuje vstopanje v odnose s številnimi posamezniki in pri tem terja sprejemanje kompromisov in odločitev, ki lahko pomembno vplivajo na področja, ki se tičejo študentov. Ob nastopu mandata sem si zadala, da bom odločna pri zagovarjanju študentskih interesov in odgovorna pri vodenju organizacije in temu tudi sledim.

Boš ponovno kandidirala za predsednico? Ne, ta izziv bom prepustila drugemu študentu ali študentki.

Katere vidnejše projekte pripravljate na ŠOU v Ljubljani za to jesen in kaj prinašajo za študente? Vsako leto se že poleti pripravljamo na prihod brucev, ki jih bomo tudi letos sprejemali na točkah subvencionirane študentske prehrane, na brezplačnem Študentskem telefonu 080 98 67, na prvi dan novega študijskega leta pa tudi na Prešernovem trgu. Naše aktivnosti bodo predvsem informativne narave – osredotočili se bomo zlasti na to, da mladim ponudimo čim več koristnih informacij s področij, ki jih ob prihodu na fakulteto najbolj zanimajo, torej v zvezi z urejanjem študentske prehrane, o študentskem bivanju, štipendijah, študiju in zavarovanju. Poleg odgovorov na osnovna vprašanja bomo študente seznanjali tudi z možnostmi obštudijskega delovanja, ki jim ga v ŠOU v Ljubljani skupaj in njegovih zavodih ponujamo skozi vse študijsko leto. Študentje se bodo lahko pri naših informatorjih vpisali tudi v ŠOU družino, s čimer bodo na tekočem z vsem, kar pripravljamo zanje, ob vpisu pa bodo prejeli tudi praktično darilo. Že v oktobru se bodo zvrstili študentska krvodajalska akcija, dva zaposlitvena torka, tutorski dnevi, Študentska arena, dan odprtih vrat ŠOU v Ljubljani in teden odprtih vrat ŠOU športa. Na začetku novega študijskega leta bo v okviru Mednarodne pisarne ŠOU v Ljubljani zelo aktivna tudi Recepcija, ki skrbi za tuje študente. Tudi v letošnjem jesenskem semestru namreč v Ljubljano prihaja približno 600 tujih študentov. Konec oktobra bomo ob bogatem športnem in glasbenem spremljevalnem programu na Gospodarskem razstavišču pripravili največje slovensko brucovanje Bruc 2012, s katerim bomo tudi na neformalen in bolj zabaven način obeležili začetek študija kot novega življenjskega obdobja za mlade.

Prenovili boste tudi svojo spletno stran. Kdaj bo zaživela v novi podobi in katere so največje spremembe? Nova spletna stran ŠOU v Ljubljani bo zaživela konec septembra. Za prenovo smo se odločili, ker je zdajšnja spletna stran že zelo stara in nepregledna. Nova stran bo za študente predvsem bolj informativna in pregledna, kar pomeni, da bo tudi iskanje informacij lažje. Hkrati s spletno stranjo prenavljamo tudi elektronski informator, z namenom, da bodo študentje še bolje obveščeni o dogodkih in dejavnostih, ki jim jih ponujamo v ŠOU v Ljubljani in v naših zavodih.

Vsako leto ostane veliko kadrovskih štipendij nepodeljenih. Zakaj meniš, da je tako? Kako bi lahko povečali zanimanje študentov za tovrstne štipendije? Kadrovske štipendije so kompleksen problem. Dejstvo je, da so neenakomerno porazdeljene, saj jih za študente družboslovja praktično ni, jih je pa veliko za tehnične poklice, za katere pa je med mladimi še vedno malo zanimanja. Opažamo tudi, da so študentje z možnostmi kadrovskega štipendiranja zelo slabo seznanjeni, a istočasno jih to področje niti ne zanima, saj se s kadrovsko štipendijo nočejo dolgoročno obvezati za delo pri delodajalcu. Menim, da bi bilo treba kadrovske štipendije približati mladim. Potrebno bi bilo povečati njihovo osveščenost o prednostih in možnostih kadrovskih štipendij. To bi lahko storili tudi prek predstavitvenih akcij po fakultetah, na katerih bi se predstavljali delodajalci štipenditorji. Hkrati bi bilo smiselno razmisliti tudi o večji fleksibilnosti kadrovskih štipendij, predvsem kar se tiče skrajšanja zahtevanih obveznosti štipendista do štipenditorja. Glede na spremenjene razmere na trgu dela in čedalje dražji študij je sicer pričakovati, da bo zanimanje za kadrovske štipendije v prihodnje naraslo, saj bodo te študentom vendarle zagotovile zaposlitev po zaključku študija vsaj za določeno obdobje.

Pa še dopustniško vprašanje. Kaj bi raje izbrala – ležanje na plaži ali veslanje po Kolpi? Kako se Ana kratkočasi? Izbrala bi kar oboje. Prostega časa imam ob rednem študiju na dveh fakultetah ter ob številnih obštudijskih dejavnostih zelo malo, ko pa ga imam, ga najraje preživim z bližnjimi. Prav tako rada berem, poslušam glasbo ali se sprehajam v naravi.

Hvala za pogovor! 3

DRŽAVNA ŠTIPENDIJA

Spremembe zakonodaje oklestile število prejemnikov štipendij Avtor: Aleš Kramer

Med tremi najbolj znanimi oblikami štipendij pri nas je glavni namen državne štipendije finančna pomoč mladim iz manj premožnih družin pri kritju stroškov, povezanih z izobraževanjem. Tako država izenačuje možnost dostopa do izobraževanja in spodbuja dvig izobrazbene stopnje v Sloveniji. V zadnjem času pa se je na področju štipendiranja zgodilo kar nekaj pomembnih sprememb.

Zakonska podlaga Pred sprejetjem Zakona o štipendiranju je bila ta oblika pomoči poimenovana kot republiška štipendija, zakonska podlaga pa je bila zapisana v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Pravilniku o štipendiranju in Pravilniku o dodeljevanju državnih štipendij. Zakon o štipendiranju iz leta 2007 je nato sistemsko uredil področje štipendiranja in skupno ureja državne, Zoisove in kadrovske štipendije ter štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki: so starejši od 18 let, so državljani Republike Slovenije, izpolnjujejo druge pogoje po 9. členu Zakona o štipendiranju, njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega 53 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju Več informacij o tem, kdo je upravičen do državne štipendije Cenzus, ki določa mejo povprečnih mesečnih dohodkov na družinskega člana se na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) vsako leto preračuna glede na povprečno neto plačo. Povprečna plača je junija 2012 znašala 987,76 evra, kar pomeni, da je vstopni cenzus dohodka na družinskega člana določen pri 523,51 evra. Ob tem je zelo pomembno, da prosilci pazijo na vrstni red denarnih prejemkov, za katere zaprošajo. Državna štipendija je po ZUPJS-u uvrščena na četrto mesto, zato se morajo študenti glede uveljavljanja posvetovati s svojo družino, saj se v cenzus štejejo dohodki vseh članov družine. Novosti so tudi pri dohodkih, ki jih ZUJPS upošteva pri izračunu dohodka na družinskega člana.

Višina osnovnega zneska državne štipendije brez dodatkov se določi glede na uvrstitev v enega izmed petih dohodkovnih razredov. Tabela s pripadajočimi osnovnimi štipendijami in premoženji, ki se vključujejo v izračun, je dostopna na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Prosilec lahko prvo vlogo za državno štipendijo odda kadarkoli v letu na pristojni center za socialno delo. Štipendija mu nato pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica se letno preverja z izračunom cenzusa, zato je potrebno na začetku novega šolskega/študijskega leta poslati prošnjo za podaljšanje prejemanja državne štipendije. Vlogo za dodelitev državne štipendije je treba vložiti do konca tega meseca, da jo bodo upravičenci že lahko prejeli za oktober. Na pristojni center za socialno delo lahko dijaki ali študenti vložijo tudi nepopolne vloge, če zaradi vpisnih rokov še nimajo potrjenih statusov. Vloga je objavljena tudi na spletu

Pravica le do ene štipendije Letos prihaja do pomembnih sprememb, ki sta jih prinesla Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS) in Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), na katere morajo biti pozorni prosilci štipendij. Posameznikom, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendij in bodo hkrati uveljavljali pravice do različnih vrst štipendij, bo dodeljena tista štipendija, za katero se bo z izdajo odločbe postopek najprej zaključil. Prošnje za ostale štipendije pa bodo zavrnjene, čeprav bi lahko posameznik dobil drugo štipendijo z višjim zneskom.

Tisti polnoletni dijaki in študenti, ki že prejemajo državno štipendijo, in želijo v naslednjem letu za višji letnik istega programa pridobiti Zoisovo štipendijo (ali drugo štipendijo), pa se morajo najprej odpovedati prvi štipendiji. Vendar v tem primeru posameznik za isto šolsko/študijsko leto ne more več uveljavljati pravice do državne štipendije.

Dodatki k štipendiji večinoma nespremenjeni Subvencija za prevoz je z novim šolskim oziroma študijskim letom postala univerzalna za vse dijake in študente (več o tem na strani 12). Zato so pri štipendijah ukinili dodatek za prevoz, še vedno pa ostaja dodatek za bivanje v višini 85,53 evrov, ki ga lahko uveljavljajo dijaki in študenti, ki bivajo izven kraja stalnega bivališča. Vendar pazite pri izpolnjevanju vloge za štipendijo, kajti pristojno ministrstvo obrazca še vedno ni prilagodilo zakonodajnim spremembam in je na njem še vedno možno označiti dodatek za prevoz, čeprav ta ne obstaja več. Študenti, ki bivajo v kraju študija, naj označijo dodatek za bivanje v kraju študija. Vloga za štipendijo še vedno ni prilagojena spremembam zakona in je na njej še vedno možno označiti dodatek za prevoz, čeprav ta ne obstaja več. Študenti, ki bivajo v kraju študija, naj označijo dodatek za bivanje v kraju študija. Drugi dodatki k štipendijam pa ostajajo nespremenjeni. Dodatek za učni ali študijski uspeh tako znaša 20,56 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,1 ali več in študente s povprečno oceno 8,5 ali več) ali 37,90 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,5 ali več in študente s povprečno oceno 9,0 ali več). Dodatek za vrsto in področje izobraževanja znaša 30,31 evrov in se dodeli za vrsto in področja izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela enkrat letno določi minister v Seznamu vrst in področij izobraževanja. Dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževalnega programa, za katerega ga je prejel. Dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami pa znaša 50,89 evrov.

ŠOS: Sedanja ureditev je za študente slabša Na Študentski organizaciji Slovenije se že dalj časa zavzemamo, da bi bilo področje štipendiranja kar najbolje urejeno in da bi morala država dijaku in študentu čim bolj olajšati čas izobraževanja. Stroški, povezani z izobraževanjem so se v zadnjih letih drastično povišali, zato je treba urediti sistem štipendiranja, ki bo še vedno široko zagotavljal možnost in dostopnost do visoke izobrazbe. Zadnje spremembe zakonodaje pa so področje štipendiranja bolj poslabšale kot izboljšale. Kljub močnemu prizadevanju ŠOS-a po enotni ureditvi sistema štipendiranja v enem samem zakonu, je vlada državno štipendijo kot del socialnega prejemka uvrstila v ZUPJS.

Čeprav se je osnova za državno štipendijo s premikom v ZUPJS povečala s 54 evrov za študente in 36 evrov za dijake na 190 evrov za socialno najbolj ogrožen razred, se je kljub opozorilom ŠOS-a pri podeljevanju državnih štipendij dodalo nove omejitve. Število upravičencev do štipendije se je zmanjšalo že z določitvijo vrstnega reda uveljavljanja pravic, dodatno pa še s tem, da se v skupen družinski izračun dohodka šteje tudi tiste študente, ki živijo samostojno. Višino državne štipendije znižujejo tudi vse prejete pomoči. ŠOS je kritičen tudi do vštevanja fiktivne vrednosti nepremičnin v izračun, saj obstaja realna možnost, da so na slabšem tiste družine s podeželja, ki imajo v lasti večje nepremičnine, ki pa so rezultat preteklih in ne sedanjih dosežkov. Tako ŠOS kot DOS sta kritična tudi do spremembe, da se državna štipendija podeljuje samo še polnoletnim dijakom, mladoletnim pa naj bi povečali otroški dodatek. S svojimi izračuni sta jasno pokazala, da povišan dodatek še zdaleč ne nadomešča odvzete štipendije. Med prelomljenimi obljubami je tudi dvoletna zamrznitev najvišjega razreda, pri čemer bi štipendijo prejeli vsi, ki ne bi presegali cenzusa 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana. Letos je meja pri 53 odstotkih. Poleg tega je država kljub obljubi in zagotovilu, da se prihodkov iz študentskega dela pretekla leta opravljali delo, ker niso mogli pridobiti državne ne bo štelo v dohodek, te zdaj upoštevala. Dijaki in študenti, ki so pretekla opravljali delo, ker niso mogli pridobiti državne štipendije zaradi prenizkega cenzusa, so ob vštevanju študentskega dela tako ostali brez štipendije. Jeseni se bomo na ŠOS-u še naprej ukvarjali s to problematiko, saj je pri državnih štipendijah odprtih še kar nekaj tem, ki jih je treba dodatno urediti. Še več izhodišč pa bo znanih ob analizi učinkov, ki sta jih prinesla tako ZUPJS kot ZUJF.

ŠOS državne štipendije ne razume samo kot socialni transfer, ampak tudi kot del razvojne politike. Dijaki in študenti se s pridobitvijo štipendije zavežejo, da bodo izpolnili svoje obveznosti glede šolanja in študija, in prav ta lastnost loči državno štipendijo od ostalih pomoči.

Od skupno 51.510 prejemnikov državnih štipendij je bilo 31.314 dijakov. S 1. januarjem 2012 pa jo je izgubilo 10.823 mladoletnih dijakov.

ZOISOVA ŠTIPENDIJA

Do štipendije le s povprečno oceno 10, z 9,5 velikokrat ne več Avtor: Neža Sovinc

V zadnjem času je izjemno težko pridobiti Zoisovo štipendijo (op. štipendijo za nadarjene), prav tako pa jo je težko obdržati. Sistem očitno ni zastavljen v identifikacijo nadarjenih, ampak dobro ocenjenih dijakov in študentov. Zato je po našem mnenju nujna sprememba trenutnega sistema za podeljevanje Zoisovih štipendij. V Študentski organizaciji Slovenije, opažamo pomanjkljivosti trenutnega zakona o štipendiranju in ob tem tudi sistema Zoisovega štipendiranja. Napake, ki smo jih prepoznali, so nam v pomoč pri iskanju smernic za pripravo novega sistema. A gremo lepo po vrsti.

Zakaj sploh obstaja Zoisova štipendija? Glavni namen podeljevanja Zoisovih štipendij je spodbujati nadarjene – tudi k vpisu na zahtevnejše izobraževalne programe in k učinkovitejšemu študiju. Štipendije prav tako spodbujajo vključevanje nepriviligiranih v izobraževalni sistem in ustvarjajo enake možnosti za vse. S slednjim tudi zmanjšujejo osip mladih iz socialno in ekonomsko depriviligiranega okolja, ki so prepoznani kot nadarjeni. Podeljevanje štipendij poleg naštetega povečuje tudi priliv strokovnjakov na trg dela.

Nadarjene iščejo že v osnovni šoli Jasno torej je, da so Zoisove štipendije namenjene nadarjenim. Ampak kdo je nadarjen? In kako ga prepoznamo? Slednje vprašanje je delovni skupini povzročilo kar nekaj preglavic. Novi Zakon o štipendiranju, ki je bil sprejet v letu 2007, je namreč spremenil tudi sistem Zoisovega štipendiranja predvsem v smislu upoštevanja novega modela prepoznavanja nadarjenih, ki se je v osnovnih šolah začel uvajati v začetku leta 1990. Njegov namen je zaznati potenciale nadarjenosti že pri mlajših osnovnošolcih, na začetku druge triade, ter jih s pomočjo individualiziranih vzgojno-pedagoško naravnanih programov razvijati. Zakon je imel prvenstveno nalogo vzpostaviti preglednost na področju štipendiranja, po drugi strani pa podpreti prizadevanja šol pri delu s prepoznanimi nadarjenimi učenci na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Pri tako zahtevni nalogi in pomembni spremembi sistema štipendiranja nadarjenih se moramo najprej vprašati, kaj pravzaprav pomeni biti nadarjen. Definicija in razumevanje nadarjenosti je posledično vezano tudi na to, kaj se od nadarjenih pričakuje. Služi tudi kot podlaga za oblikovanje sistema, ki nadarjene vključuje v posebne programe izobraževanja in spodbujanja.

Nadarjenost se mora v prihodnje določati dovolj široko, da se v to definicijo vključi različne dejavnosti. Zajeti mora tiste učence, dijake in študente, ki bi izkazovali neko posebno nadarjenost, tako na študijskem področju kot tudi na športnem, umetnostnem, kulturnem družbeno-socialnem, tehničnem, naravoslovnem ali drugem področju. 7

Potreben je nov sistem za določanje nadarjenosti V strokovni literaturi sicer ni neke enotne definicije nadarjenosti, a velja, da predstavlja potencial oziroma zmogljivost, ki posamezniku omogoča velike dosežke na različnih področjih. Študentska organizacija Slovenije ugotavlja, da je definicija kot taka zastavljena zelo široko. Poleg tega je lahko posameznik nadarjen le na določenem področju, sam pa v času izobraževanja in odraščanja niti ne sluti, da bi lahko njegovo zanimanje, mišljenje in pogled na okolico ter delovanje označil kot vrsto nadarjenosti. Definicijo nadarjenosti je zato treba zastaviti tako, da bi zajela tiste učence, dijake in študente, ki bi izkazovali neko posebno nadarjenost, tako na študijskem področju kot tudi na športnem, umetnostnem, kulturnem, družbeno-socialnem, tehničnem, naravoslovnem ali drugem področju. ŠOS ob tem predlaga, da se pri vzpostavljanju novega sistema določanja nadarjenosti v strokovni javnosti izdela »jekleno« ogrodje sistema štipendiranja nadarjenih, ki bo jasno določal nabor identifikacijskih orodij, izbor in sistem dela z nadarjenimi. Hkrati pa bo sistem dovolj odprt, da se lahko sproti dodaja in dopolnjuje »mehka« vsebina in s tem povečuje področja, na katerih bi nadarjeni lahko dokazovali svoje aktivnosti.

ŠOS na probleme opozarja že dalj časa Pregled celotnega področja štipendiranja nam pokaže določene odklone in uporabo zastarelih mehanizmov. Ob tem pa se moramo vprašati, ali trenutni sistem še vedno omogoča in opravlja svoje temeljne naloge. Ali sistem v času štipendiranja spodbuja in vodi mlade na način, da so ob zaključku svojega izobraževanja še vedno prepoznani kot intelektualni potencial, ki s svojo dejavnostjo pripomore k razvoju družbe? V zadnjem času so se pojavila tudi dodatna vprašanja o primernosti trenutne zasnove sistema štipendiranja nadarjenih.

Tako lahko prepoznamo glavne probleme, na katere ŠOS opozarja že nekaj časa: Štipendiranje nadarjenih mora biti oblikovano na podlagi dolgoročne štipendijske politike, z jasno določenimi cilji, merili in s tem povezanim stabilnim financiranjem. Primernost identifikacijskih orodij – ocenjevanje nadarjenih na podlagi numeričnih ocen, ki jih dosežejo dijaki in študenti, ni primerno merilo. Ocene v izobraževalnem sistemu so subjektivne in temeljijo na pristopu, imenovanem »šolsko napredovanje«. Pogoji za pridobitev Zoisove štipendije morajo zagotavljati pravico do prejemanja štipendije vsem, ki jih izpolnjujejo, medtem ko se zdaj za tovrstno štipendijo potegujejo le absolutni odličnjaki. Način dela z nadarjenimi – že dlje časa opažamo, da so definicije izjemnih dosežkov, ki so opredeljene kot pogoj za pridobitev štipendije, neregulirane in nepovezane v večjo sinergijo z lokalnim okoljem in gospodarstvom. Prav tako je delo z nadarjenimi pomanjkljivo, pričakovanja, ki jih imamo od nadarjenih, ker se jim za nadarjenost namenja denarna sredstva, pa so nejasna. Postavlja se tudi vprašanje, ali ne bi bilo bolje namesto denarnih sredstev zagotoviti možnosti in okolje za razvoj nadarjenosti.

Na poti do novega sistema Omenjene problematike kar same kličejo po spremembah na bolje. Nov sistem se mora tako otresti vseh anomalij in disjunkcij, ki jih je mogoče prepoznati sedaj, saj bo le tako zagotovljena (finančna) podpora nadarjenim. Zdravorazumsko dejstvo je, da bo potrebnega kar nekaj garanja in soočanja argumentov različnih strani, a verjamem, da naš cilj ni zastavljen previsoko – mi smo pripravljeni na delo!

Ali sistem v času štipendiranja spodbuja in vodi mlade na način, da so ob zaključku svojega izobraževanja še vedno prepoznani kot intelektualni potencial, ki s svojo dejavnostjo pripomore k razvoju družbe? 8

KADROVSKE ŠTIPENDIJE

Med študijem denar, po diplomi pa delovno mesto Avtor: Eva Žnidar

Sistem kadrovskega štipendiranja omogoča hitrejši prehod na trg dela, dopušča pridobivanje delovnih izkušenj med študijem, podjetja pa s tem vršijo svoje kadrovsko načrtovanje. Kljub temu so kadrovske štipendije v zadnjih letih zamrle, njihova prepoznavnost je premajhna, ne glede na to, da v današnjih časih prinašajo določene prednosti tako za štipenditorja kot za štipendista. Kadrovsko štipendijo dodeljujejo delodajalci študentom ali dijakom, ki se ob zaključku študija zaposlijo pri štipenditorju (t.j. delodajalcu). V primeru, da štipendist po koncu študija ne želi delati pri štipenditorju, čeprav se je k temu s pogodbo pravno zavezal in delodajalec želi zaposliti štipendista, mora štipendist vrniti vso štipendijo, ki jo je prejel. Ravno to je najverjetneje največja dilema študentov, ali zaprositi za kadrovsko štipendijo in se zavezati k enemu delodajalcu ali ne. Za družboslovne poklice je razpisanih malo štipendij, veliko več pa za naravoslovne, ki imajo navadno ob koncu študija tudi boljše zaposlitvene možnosti. Na splošno so pogoji za prejemanje kadrovske štipendije enaki kot pri ostalih štipendijah z razliko starostnega pogoja, saj pri kadrovski ni omejitve glede starosti študenta ali dijaka.

Vrste kadrovskih štipendij

V šolskem letu 2011/2012 je bilo po dostopnih podatkih na novo podeljenih nekaj manj kot 2000 kadrovskih štipendij.

Poznamo dve vrsti kadrovskih štipendij, in sicer nesofinancirane in sofinancirane. Slednje sofinancira Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in sicer polovico dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 odstotkov minimalne plače. Tovrstno sofinanciranje se naprej deli na posredno in neposredno sofinancirane štipendije. Pri posredno sofinanciranih štipendijah sklad sodeluje z nosilci regionalnega razvoja v lokalnih regijah – regionalnimi razvojnimi agencijami. Agencije pozovejo delodajalce, naj jim sporočijo njihove potrebe po kadrovskih štipendistih in izvedejo razpis za dijake in študente, kar poteka navadno v avgustu in septembru. Pri neposredno sofinanciranih štipendijah pa podatke o delodajalcih, ki želijo štipendirati študenta ali dijaka, zbira sklad in to objavlja na svoji spletni strani Poleg tega poznamo še nesofinancirane štipendije, kjer podjetje v celoti nosilo stroške štipendiranja. Podatke o teh zbira SURS in so objavljeni na njihovem portalu Ti podatki sicer ne kažejo povsem realnega stanja, saj delodajalci z majhnim številom zaposlenih niso zavezani sporočiti podatkov o štipendistih.

Pogodbo je treba dobro preučiti Štipenditor in štipendist podpišeta pogodbo, na katero je potrebno gledati dolgoročno in se kot štipendist dobro pozanimati o naravi pogodbe, splošnih aktih delodajalca, na katerega se pogodba pogosto sklicuje, o svojih pravicah in dolžnosti. Če obstaja ta možnost, je dobro pridobiti pravno mnenje o pogodbi in delodajalcu tudi podati svoje želje in predloge. V pogodbi se praviloma določi morebitne dodatke k štipendiji, koliko let po diplomi bo štipendist zaposlen pri štipenditorju, pod katerimi pogoji lahko zavrne zaposlitev in mu pri tem ni potrebno vračati štipendije, ipd.

Kje so objavljeni razpisi? Razpisi za kadrovske štipendije so objavljeni na različnih naslovih. V pomoč pri iskanju so lahko spodnji naslovi: Izmenjevalnica na spletni strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendij, spletne strani regionalnih razvojnih agencij: RRA Ljubljanske regije, RRC Trbovlje (zasavje) RRA Severne primorske RRA Posavje RRA Koper RRA Celje RRA Notranjsko kraške regije RRA Koroška RRA Gorenjske RRA MRA (Maribor) RRC Novo Mesto RRA Prekmurje, neposredno pri delodajalcu (interna glasila, spletna stran podjetja) in v medijih.

ANKETA

Študenti slabo poznajo sistem kadrovskih štipendij Avtor: Marko Ruperčič

Odbor za socialna in zdravstvena vprašanja na Študentski organizaciji Slovenije je v začetku poletja med slovenskimi študenti opravil internetno anketo o poznavanju kadrovskih štipendij. Nanjo je odgovorilo 699 študentov, večinoma iz Univerze v Ljubljani (84 %), več je bilo študentk kot študentov. Največje prednosti tovrstnega štipendiranja študenti prepoznajo v funkciji finančne podpore v času študija, v zagotovljeni zaposlitvi po končanem študiju, pridobivanju delovnih izkušenj in v funkciji spodbujanja deficitarnih poklicev.

Kje vidiš prednosti kadrovskega štipendiranja?

1 5

se popolnoma NE strinjam se popolnoma strinjam

n: 587 Največje pomanjkljivosti pa vidijo v pomanjkanju štipendij za njihovo študijsko smer, kjer gre predvsem za družboslovne smeri, in v vezanosti na zaposlitev pri štipenditorju, kar je tipično predvsem za študente naravoslovnih in tehniških programov.

Kje vidiš pomankljivosti kadrovskega štipendiranja?

1 5

se popolnoma NE strinjam se popolnoma strinjam

Analiza je pokazala, da le malo (5 %) študentov podrobno pozna sistem kadrovskega štipendiranja, ostali so zanj že slišali ali poznajo okvirno delovanje. Na žalost sistem slabše poznajo tisti, ki prejemajo državno štipendijo, in tisti brez štipendije, bolj pa, razumljivo, prejemniki kadrovske in Zoisove štipendije.

n: 587

Za kadrovsko štipendijo je zaprosilo enkrat več študentov kot jo dejansko prejema. Glede na to, da je bilo skupno število podeljenih kadrovskih štipendij v študijskem letu 2011/12 samo nekaj manj kot 2.000, lahko ugotovimo, da se zanje zanima zelo malo študentov, približno štirje odstotki celotne študentske populacije. Ker na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) menimo, da je kadrovsko štipendiranje korak v pravo smer pri povezovanju študijskega procesa in zaposlovanja, bomo tovrstno štipendiranje še naprej podpirali, predvsem pa promovirali. Obenem se zavedamo pomanjkljivosti in slabosti obstoječega sistema, zato bo ŠOS še naprej aktivno sodeloval pri spremembah štipendijskega sistema tako, da bo ta zagotavljal pravičnost in razvoj slovenske družbe.

PREVOZI

Vsi študenti bodo deležni subvencije za prevoz Avtorja: Sanda Šabić, Marko Ruperčič

Z novim šolskim in študijskem letom se uveljavlja nov način subvencioniranja prevoza študentov in dijakov. Konec julija je namreč začela veljati novela zakona o prevozih v cestnem prometu, ki pravico do subvencije prevoza daje vsem študentom in dijakom ne glede na njihov gmotni položaj. Bistvena sprememba, ki jo prinaša spremenjen Zakon o prevozih, je ukinitev dodatka za prevoz pri Zoisovi in državni štipendiji ter ukinitev možnosti subvencioniranega prevoza po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). To pomeni, da se bodo dosedanja sredstva iz državnega proračuna preusmerila v splošno subvencijo za prevoz. Tako govorimo o skupno 39,8 milijona evrov, od katerih bo 12,8 milijona evrov zagotovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, 27 milijonov evrov pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Subvencija se s tem namenja študentom, ki bodo prevoz dejansko uporabljali, namesto da se dodatek pri štipendiji izplača ne glede na to, ali je štipendist dodatek dejansko uporabil za plačilo karte za prevoz ali ne. To bo pripomoglo tudi k bolj racionalni in namenski porabi sredstev. Poleg tega želi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je pristojno za promet, s subvencijo povečati uporabo javnega potniškega prometa, zmanjšati obremenjevanje okolja in hkrati zagotoviti enake možnosti in dostopnost do izobraževanja.

Za večino bo cena prevoza nižja Za veliko večino študentov bo tako cena mesečne vozovnice bistveno nižja kot do sedaj. Z novim šolskim oziroma študijskim letom bo za študente, ki so od doma do kraja izobraževanja oddaljeni do vključno 60 kilometrov, cena mesečne vozovnice 20 evrov. Za tiste, oddaljene med 60 in do vključno 90 kilometrov, bo stala vozovnica 30 evrov, tisti, ki so od kraja izobraževanja oddaljeni več kot 90 kilometrov, pa bodo za prevoz plačali 50 evrov na mesec. Do nakupa vozovnice po 15 evrov za največ 10 voženj na mesec so upravičeni študenti, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja, stalno prebivališče pa imajo zunaj kraja izobraževanja in ne prejemajo subvencije za mesečno vozovnico. V to ceno je vključena tudi mesečna vozovnica za mestni promet v Ljubljani in Mariboru.

Po podatkih raziskave Euroštudent je v letu 2006 znašal povprečni mesečni strošek študenta za prevoz 67 evrov in v letu 2010 že 85 evrov, medtem ko bo zdaj najvišja možna cena mesečne vozovnice 50 evrov. Tu je sicer nastalo razlikovanje med Ljubljančani in Neljubljančani, saj študenti, ki so od kraja izobraževanja oddaljeni manj kot pet kilometrov, niso upravičeni do subvencije in morajo za mesečno vozovnico plačati 20 evrov. To pa je pet evrov več kot študenti, ki v prestolnici bivajo le začasno. ŠOS zagovarja enotno obravnavanje vseh študentov in tako nasprotuje različni ceni vozovnic, saj je stališče vseh študentskih organizacij, da so študenti med seboj enaki in da je status študenta celovi in ne regijsko podeljen.

Dijaki in študenti, prejemniki državne ali Zoisove štipendije, ki bivajo izven kraja stalnega bivališča, so še naprej upravičeni do dodatka za bivanje.

oddaljenost od doma do kraja izobraževanja od 5 do vključno 60 km več kot 60 km do vključno 90 km več kot 90 km subvencionirana mesečna vozovnica za 10 voženj

cena v € 20 30 50 15

V postopku oblikovanja zakona je ŠOS sicer predlagal spremembe v devetih točkah, od katerih sta na koncu v zakon prišli dve, večino ostalih pa je ministrstvo upoštevalo že po sestanku s predstavniki ŠOS. Najpomembnejša sprememba se nanaša na obdobje koriščenja prevozov, saj je prvotni predlog ministrstva predvideval koriščenje subvencij od oktobra do konca julija. ŠOS je predlagal, da se za avgust in september predpiše subvencija vsaj za 10 voženj na mesec, kar so nato uvedli za mesec september. ŠOS sicer obžaluje, da ministrstvo ni upoštevalo več predlaganih sprememb, med katerimi so na primer uvedba še enega razreda glede oddaljenosti od kraja izobraževanja in možnost kombiniranja različnih vrst prevoza znotraj ene linije, saj kot interesna organizacija zagovarja interese tiste skupine državljanov, ki se jih zakon najbolj dotika. ŠOS razume uvedbo tega zakona tudi kot prvi korak v smeri integriranega javnega potniškega prometa, kar tudi podpira.

Sprva le en način prevoza Študenti lahko koristijo subvencijo od 1. 9. do 31. 7. tekočega študijskega leta. Za september pa bodo lahko kupili subvencionirane mesečne vozovnice za 10 voženj, medtem ko druge mesece število voženj ne bo omejeno. Subvencionirana mesečna vozovnica velja za mesec, za katerega je izdana, in do konca prvega delovnega dne v naslednjem mesecu. Študenti, ki bi lahko koristili avtobusni ali železniški prevoz na isti relaciji, bodo do uvedbe elektroniziranega sistema lahko v posameznem mesecu koristili le en način prevoza – ali avtobusni ali železniški, kot se bodo odločili na začetku meseca. Po uvedbi elektronizacije pa bodo lahko na poti od kraja bivanja do kraja izobraževanja koristili tudi kombiniran način prevoza. Tisti študenti, ki lahko do kraja izobraževanja pridejo le s kombinacijo obeh vrst prevozov – del poti z vlakom in del z avtobuVlogo za subvencijo prevoza je treba oddati pri izvajalcu subvencioniranega prevoza, torej na Slovenskih železnicah ali pri posameznem avtobusnem prevozniku. Nakup mesečne in drugih abonentskih vozovnic je mogoč le z elektronsko izkaznico (čip kartico), ki nato velja v obdobju šolanja. Vendar pa jo je ob začetku novega študijskega leta treba podaljšati z oddajo posebne vloge. Ob zaključku šolanja lahko nepoškodovano izkaznico vrnete na potniški blagajni in povrnili vam bodo dva evra.

Za nakup mesečne vozovnice potrebujete: veljavni osebni dokument, izpolnjen in na izobraževalni ustanovi potrjeno vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice, elektronsko izkaznico (čip kartico) iz preteklega leta oziroma pet evrov za nakup elektronske izkaznice.

Izkoristite predvpis in se izognite gneči Na točkah SŠP je že možen predvpis v sistem za koriščenje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) za študijsko leto 2012/13. Če že imate urejen vpis na izobraževalni ustanovi, izkoristite možnost predvpisa in se v sistem vpišete čim prej, še preden se nastane gneča na vpisnih mestih. Poleg tega bodo v času predvpisa točke SŠP tudi na nekaterih študentskih klubih po vsej Sloveniji in ne le v univerzitetnih mestih. Informacije o odpiralnem času točk SŠP najdete na spletni strani www.studentska-prehrana.si pod zavihkom točke SŠP. Vpis v sistem subvencionirane študentske prehrane je treba nujno opraviti do 1. oktobra, sicer ne boste upravičeni do subvencij niti ne boste mogli koristiti neporabljenih subvencij iz prejšnjih mesecev. Sistem namreč deluje samodejno, zato je pred ponovnim koriščenjem subvencij za novo študijsko leto tudi za obstoječe študente potrebna ponovna aktivacija statusa. Postopek prijave, katera dokazila potrebujete in kje vse lahko opravite vpis najdete na spletni strani www.studenstka-prehrana.si Pod zavihkom novice so tudi odgovori na najpogostejša vprašanja študentov. Da bi se izognili gneči in nepotrebnemu čakanju, vam še enkrat priporočamo, da se v sistem za novo študijsko leto vpišete čim prej.

BIVANJE ŠTUDENTOV

Le najemna pogodba zagotavlja zaščito študentovih pravic Avtor: Tina Dolenc

V naslednjih dneh bo znano, kdo vse bo prihajajoče študijsko leto imel sobo v študentskem domu. Vsi zavrnjeni pa si bodo morali bivanje urediti pri zasebnih ponudnikih sob. Zato smo zbrali nekaj poudarkov, na kaj je dobro paziti pred najemom sobe pri zasebnikih, da ne bi kasneje svoje odločitve obžalovali. Študenti se lahko težavam z iskanjem namestitve v dobršni meri izognejo s pravočasnim iskanjem namestitve, ko je na trgu še dovolj ponudbe. Stanovanje oziroma sobo si mora pred najemom temeljito ogledati, se pogovoriti o morebitnih omejitvah, o pravicah in obveznostih, plačilu varščine, najemnine in stroškov. Vse to naj bo zapisano v pogodbi, saj je bivanje brez pravne podlega v stanovanju nezakonito in vas lahko oglobijo, poleg tega pa s pogodbo zaščitite svoje pravice. Pogodba je tudi osnova, na podlagi katere lahko študent prijavi začasno bivališče na novem naslovu in če je prejemnik državne ali Zoisove štipendije tudi uveljavlja pravico do nadomestila za bivanje.

Lastniki stanovanj izkoriščajo neizkušenost študentov V m2 Brezplačni posredovalnici sob, ki deluje v okviru Zavoda Študentska svetovalnica, glede na izkušnje iz preteklih let opažajo, da se najhitreje oddajo enoposteljne in dvoposteljne sobe, še posebej, če so v bližini fakultet. Ob tem Sanja Leban Trojar, direktorica Zavoda Študentska svetovalnica opozarja, da lastniki študentom sobe ali stanovanja pogosto oddajajo na črno, brez prijave in pogodbe: »Študente vsako leto opozarjamo in spodbujamo k podpisu najemne pogodbe, saj lahko le tako zaščitijo svoje pravice in hkrati tudi poznajo svoje obveznosti. V brezplačni posredovalnici sob m2 lahko dobijo vzorce najemnih pogodb in splošne informacije o najemnih razmerjih, prav tako so jim v primeru morebitnih konfliktov s stanodajalci na voljo pravni svetovalci Študentske svetovalnice.« Po nasvet se lahko študenti obrnejo tudi na Zavodu PIP, kjer študente opozarjajo, naj bodo pozorni predvsem na pogoje, ki jih postavlja lastnik stanovanja. »Velikokrat se zgodi, da lastniki stanovanj sklenejo s študenti pogodbo v neformalni obliki ali samo ustno, dogovorijo se za plačevanje najemnine, nekateri pa si omislijo tudi varščino za predčasen odhod iz stanovanja ali za poškodovanje inventarja (obraba tal, razbita posoda). Vse to in še več je danes možno, saj so študenti zaradi svojega položaja v slabši poziciji, lastniki stanovanj pa njihovo neizkušenost in mladost izkoristijo,« opozarjajo na svoji spletni strani.

Subvencije za bivanje pri zasebnikih Vsi študenti, ki ste se prijavili na razpis in izpolnjujete merila za sprejem v študentski dom, lahko kadarkoli med letom subvencijo za bivanje v študentskem domu zamenjate za subvencijo za bivanje pri zasebniku ali obratno. Študenti imajo letno zagotovljeno deset mesecev subvencioniranega bivanja.

V Ljubljani in okolici lahko sobe in stanovanja iščete prek brezplačne posredovalnice sob M2 na področju Maribora deluje Kamrica za iskanje študentske sobe na Primorskem pa bo v pomoč Mojcimer.si 14

Ne zamudite: Bolonja včeraj, danes in jutri To je naslov letošnje dvodnevne nacionalne konference s področja visokega šolstva, ki jo Študentska organizacija Slovenije organizira 9. in 10. novembra v Laškem. S priznanimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki bomo ocenili vpeljavo bolonjske reforme v Sloveniji. Dotaknili se bomo tudi aktualnih tem oziroma okoliščin, značilnih za slovenski visokošolski prostor, ki neposredno vplivajo na kakovost bolonjskega procesa in študija nasploh. Poleg tega se nam v (bližnji) prihodnosti obetajo spremembe številnih predpisov, ki urejajo področje visokega šolstva. Za vse tovrstne procese je pomembno, da temeljijo na strokovni razpravi in upoštevanju analiz ter predlogov deležnikov. Prostor za razpravo bo na letošnji konferenci. Skušali bomo torej osvetliti osrednje probleme in ponuditi predloge za izboljšanje ter poiskati rešitve, ki bi vodile k večji kakovosti visokošolskega izobraževanja. Več o konferenci si lahko preberete na uradni spletni strani konference, kjer je možna tudi prijava na dogodek. Vabljeni, da se nam pridružite!

Prvi dan konference, 9. 11. 2012 od 9.00 10.00 10.30 11.45

Registracija Otvoritev in uvodni nagovori Uvodna razprava: »Bolonja danes in jutri«: Visokošolski sistem na razpotju: kje smo in kam želimo? Odmor za kavo

12.15

Vzporedne predstavitve z diskusijo: Dodiplomski študij

P 1: »ECTS – zmagovalec med primeri slabe prakse implementacije?«: Obremenjenost študentov in pedagogov P 2: »Odpiranje vrat na univerzo«: Matura in vstopni pogoji P 3: »Raznolikost ali podvajanje študijskih programov in kompetenc«: Diverzifikacija in binarnost P 4: »Študijski programi – presečišče med teorijo in prakso«: Zaposljivost »bolonjskih« diplomantov 13.30

Vzporedne predstavitve z diskusijo: Podiplomski študij

P 1: »Zaradi nezaposljivih diplomantov do vse več doktorandov?«: Masifikacija podiplomskega študija P 2: »Na mladih raziskovalni svet stoji?«: Prihodnost programa »Mladi raziskovalci« P 3: »Manj je več?«: Financiranje podiplomskega študija 14.45 16.00

Kosilo Delavnice

D 1: »Od anonimnega poslušalca do partnerja«: Na študenta osredotočeno učenje D 2: »Od ideje do projekta«: Kako uresničiti svojo poslovno idejo (za študente) 17.00 17.30 18.00 20.00

Predstavitev: Povzetki ugotovitev delavnic Odmor za kavo Okrogla miza: »Edine omejitve so v nas«: Inovativnost v poučevanju in učenju Konferenčna večerja

Drugi dan konference, 10. 11. 2012 do 9.00 9.00

Zajtrk Diskusijske skupine: Internacionalizacija

DS 1: Spodbujanje mobilnosti med študenti in zaposlenimi DS 2: Internacionalizacija ali beg možganov? DS 3: Jezik poučevanja DS 4: Visokošolsko transnacionalno izobraževanje 10.15 11.30 12.00 13.00 15.00

Predstavitev z diskusijo: povzetki ugotovitev diskusijskih skupin Odmor za kavo Vseživljenjsko učenje Zaključna razprava: »Kakovost – pot ali cilj?« Kosilo

RAZPIS

Nagrajujemo najboljša diplomska in magistrska dela Avtor: T. D.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je objavila razpis za najboljše diplomsko oziroma magistrsko delo s področja izobraževanja in položaja študentov. Prijavite se, saj bomo med najboljša dela razdelili skupno 2500 evrov. S tem razpisom želi ŠOS diplomante opogumiti in jim pokazati, da so lahko ugotovitve, ki jih dokažejo v svojih diplomskih ali magistrskih delih – od aplikativnih rešitev do raziskovanja in kritične analize družbenih sprememb –, za različne organizacije še kako pomembne. ŠOS sicer pri svojem delu sam opravi številne analize, a ocenjuje, da lahko tudi iz diplomskih del pridobi uporabne podatke, analize, ocene in podatke, relevantne za posamezna področja, s katerimi se ukvarja. Poleg tega pa želimo študente motivirati za dokončanje študija in jih ozavestiti, da diplomsko delo ni nekaj, kar obleži na policah visokošolskih knjižnic, pač pa dragocen prispevek posameznika k razvoju določene stroke, razumevanju družbenih pojavov ali način reševanja konkretnih problemov posameznika, skupine ali organizacije. Sicer pa, kdo bo vedel bolje kot študenti sami, s kakšnimi problemi se (vsaj določene skupine študentov) srečujejo pri študiju. Z razpisom jih želimo spodbuditi k iskanju rešitev tako na področju študija kot socialne problematike študentov, pa tudi k iskanju inovativnih rešitev konkretnih problemov. Na razpis se lahko prijavijo vsi, ki so v letih 2011 ali 2012 diplomirali na študijskih programih 1. bolonjske stopnje (visokošolski strokovni ali univerzitetni program) ali magistrirali na študijskih programih 2. bolonjske stopnje (ali enovitem magistrskem študiju) ali diplomirali na »pred-bolonjskih« študijskih programih. Prijavijo se lahko, če so v svojih delih obravnavali študij oziroma visokošolsko izobraževanje in povezane problematike, socialna ali zdravstvena vprašanja študentov oziroma so pisali o drugih temah, ki se neposredno dotikajo (položaja) študentov. Prav tako se lahko na razpis prijavijo vsi, ki so v svojem diplomskem delu ponudili aplikativne rešitve za konkretne probleme, s katerimi se srečujejo študenti (ali skupine študentov) pri študiju. Prispela dela bo ocenila tričlanska strokovna komisija in trem najboljšim v posamezni kategoriji podelila denarne nagrade v vrednosti 500, 300 in 200 evrov za diplomska dela ter 700, 500 in 300 evrov za najboljša magistrska dela.

Rok za prijavo je 7. oktober 2012. Podelitev nagrad pa bo 16. novembra 2012, dan pred svetovnim dnevom študentov. Več podatkov o razpisu, pogojih za prijavo in načinu oddaje del najdete na spletni strani ŠOS-a.

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU S prostovoljnim delom tokrat pomagali krajanom Solčave in Luč Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je konec julija organizirala tradicionalno Študentsko delovno brigado, ki je tokrat potekala v Zgornji Savinjski dolini, v občinah Solčava in Luče. Mariborski študentje so s svojim prostovoljnim delom na osmih deloviščih opravili več kot 3.100 delovnih ur in tamkajšnjim krajanom pomagali pri obnovi nekaterih objektov ter ureditvi pomembnejših poti. Vse to z namenom, da bi oživili in popestrili znamenitosti teh krajev. »Študentje prostovoljci so pomagali urediti skupno več kot deset kilometrov poti za invalide v Solčavi in turistične sprehajalne poti v Lučah. Sodelovali so pri obnovi mostičkov na poti po Logarski dolini, hkrati pa so pomagali tudi pri transportu in sejanju izkopanega materiala z arheološkega najdišča Potočka zijalka ter nudili pomoč domačinom pri vsakdanjih opravilih,« je povedala vodja projekta Špela Lipošek. Letošnje brigade, ki velja za največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru, se je udeležilo približno 50 študentov prostovoljcev. »Z opravljanjem družbeno koristnih del želimo med študenti širiti kulturo humanitarnosti in medsebojne pomoči. Zahvaljujem se vsem brigadirjem, ki so tudi letos dokazali, da je počitnice mogoče preživeti nekoliko drugače in ob tem priskočiti na pomoč tistim,ki jo potrebujejo,« je povedal predsednik ŠOUM Jaka Žižek.

Začeli so pred 14 leti Študentska delovna brigada ima bogato tradicijo. Prva je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi. Leta 2000 so se z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 pa so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, ki jih je prizadel zemeljski plaz. Leta 2002 so v Osilnici ob Kolpi urejali Mirtoviški potok in turistične poti, leta 2003 so v zaledju Slovenske Istre pomagali pri obnovi zapuščenih cest v dolino Malinske, leta 2004 pa so v Bohorju nad Senovim nudili pomoč na kmetijah ter očistili pot v zapuščen rudnik. Leta 2005 so v Velikih Laščah v kraju Krvava Peč urejali okolico zapuščene osnovne šole in turistične poti, leta 2006 so prebivalcem Krajevne skupnosti Gradin ponovno pomagali urejati turistične poti, zgodovinske objekte ter druge znamenitosti. Leta 2007 so prebivalcem Koroške uredili Prežihovo pot (1,5 ure hoje), prenovili krožno pot na Obretanovem, uredili pot proti Ledinam ter prenovili dva mostova in dve Forma vivi. Očistili so tudi prostore stare železarne Ravne na Koroškem, kjer nameravajo urediti muzej, in pomagali pri popravilu vodovoda.

Leta 2008 so v Kozjem s svojim prostovoljnim delom uredili pešpoti, pleskali ograje na mostovih, očistili ostanke nekdanje taborniške koče, čistili jame in pomagali pri prekritju ostrešja ostarelemu občanu. Leta 2009 so študentsko delovno brigado izvedli v Vipavi, kjer so uredili in očistili obzidje iz 1. svetovne vojne, očistili izvir reke Vipave, prebarvali ograje mostov, športnega parka in uredili otroško igrišče. Leta 2010 so v občini Grad na Goričkem uredili in očistili več kot tri kilometre Graščakove poti, prebarvali ograjo v športnem parku, prenovili kužno znamenje Beli križ, očistili okolico kamnoloma, prenovili kontejner v športnem parku in čistili azilni zbirni center. Lani pa so v Žužemberku uredili Rimsko cesto, del lokalne ceste in pešpot od trga ŽBK na Loko pod gradom. Poleg tega so obsekali grmovje in posamična drevesa ter s poravnavo zemljine uredili okolico pokopališča Hinje.

Več o 14. Študentski delovni brigadi si lahko ogledate tukaj

Tudi Američane in Kitajce so učili plesati polko Letošnje 14. Mednarodne študentske konference SCiM se je udeležilo več kot 50 študentov iz 28 različnih držav – poleg predstavnikov evropskih držav, so bili tudi študenti iz Združenih držav Amerike, Kanade, Argentine, Kitajske, Vietnama, Indonezije in Armenije. Osrednja tema konference je bila aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost – tematika, ki zaznamuje tudi letošnje evropsko leto. V okviru festivala, ki ga je organizirala Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), so potekale teoretične in praktične delavnice ter predavanja. »Udeleženci konference SCiM so na sedmih delavnicah razpravljali o tem, kako je v različnih državah poskrbljeno za starostnike, kako si sami predstavljajo svojo prihodnost ter kje je bolje živeti, doma ali v domu za starostnike. Izvedeli so več o tipih starostnikov in kako je z njimi povezano potrošništvo,« je povedala sekretarka za mednarodno sodelovanje pri ŠOUM Katja Šincek. Na omenjeno tematiko so potekale tudi plesna, video, fotografska, gledališka, psihološka in športno-zdravstvena delavnica. Seveda ni manjkal niti bogat spremljevalni program. Udeleženci SCiM so si na ekskurziji ogledali lepote Slovenije, Maribor in Festival Lent. Na slovensko-mednarodnem popoldnevu so se naučili plesati polko, osnove slovenščine, salse, preizkusili so se v mini tekmovanju inženirjev, na mednarodnem večeru pa so udeleženci konference predstavili svojo kulinariko, običaje in tradicionalna oblačila. SCiM spada med največje tovrstne festivale v Evropi in je del mreže študentskih konferenc SORCE (Students Organizing Conventions Everywhere). »Prav festival SCiM je ime Študentske organizacije Univerze v Mariboru ponesel širom po Evropi, kjer je ŠOUM znana kot študentska organizacija z velikim potencialom in skrbjo za študente,« je po zaključku konference zadovoljen povedal predsednik ŠOUM Jaka Žižek.

Več o konferenci SCiM si lahko preberete tukaj 19

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI Poišči ŠOU v Ljubljani na LUPI 2012

Spremljaj spletno stran ŠOU v Ljubljani

www.sou-lj.si

OU v Ljubljani bo letos sodeloval na bazarju nevladnih organizacij, ki bo 20. septembra potekal na Prešernovem trgu v Ljubljani. Letošnji bazar bo potekal pod geslom Nevladne organizacije – v službi ljudi. Poišči stojnico ŠOU v Ljubljani in na njej odgovore na vsa vprašanja v zvezi s študijem in študentskim življenjem v Ljubljani!

Volitve študentskih predstavnikov Na visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani in samostojnih visokošolskih in višješolskih zavodih, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani, bodo 16. in 17. oktobra 2012 potekale volitve. Volili bodo študentske predstavnike v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani in upravne odbore organizacij omenjenih zavodov za mandatno obdobje 2012–2014. Na študentskih volitvah lahko kandidira vsak študent s statusom.

Razpis za soﬁnanciranje študentskih projektov Aktualen je tudi že četrti letošnji razpis ŠOU v Ljubljani, tokrat za projekte društev, zvez društev in zavodov v študijskem letu 2012/13 v skupni višini 53.000 evrov. Prijavljeni projekti morajo pokrivati naslednja vsebinska področja: kultura, izobraževanje, okoljske dejavnosti, založništvo, šport, sociala, zdravstvo in mednarodne aktivnosti. Rok za prijavo na razpis je 26. september 2012. Več o razpisu in razpisnih pogojih najdeš na spletni strani ŠOU v Ljubljani

Vpiši se v družino ŠOU in prejmi darilce Vpiši se v družino ŠOU, da boš vedno pravočasno obveščen o dogodkih in dejavnostih ŠOU v Ljubljani in njegovih zavodov. V družino ŠOU se lahko vpišeš na točkah subvencionirane študentske prehrane. Konec septembra te bodo tam pričakali ŠOU informatorji, ki bodo odgovarjali na vsa tvoja vprašanja o študentskem življenju v Ljubljani. Ob vpisu v družino ŠOU boš prejel tudi zelo uporabno darilce!

Prihaja Bruc 2012 ŠOU v Ljubljani tudi letos organizira največje brucovanje v Sloveniji. Letos se bo Bruc 2012 odvil v sredo, 17. oktobra, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer bo program potekal kar na treh prizoriščih. Glavni oder bo tradicionalno v barvah rock, pop ter hip-hop glasbe, medtem ko bo drugi oder namenjen elektronskim ritmom. Ob tretjem odru pa se boste lahko zabavali ljubitelji urbane glasbe. Poleg zabave ob glasbi bo seveda potekal tudi tradicionalen program za bruce.

Več na Facebook strani Bruc 2012

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM Zbirali oblačila za ambulanto Pro Bono Poletne mesece študentje več ali manj posvetimo študentskemu delu ali počitku, ekipa študentov prostovoljcev, združenih v projekt PreProstoVoljni, pa poletje preživlja nekoliko drugače. V Kopru in Izoli so v poletnih mesecih zbirali oblačila, posteljnino, brisače in igrače za ambulanto Pro Bono iz Ljubljane, ki nudi brezplačno zdravstveno pomoč za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Zaradi dobrega odziva bodo akcijo spet ponovili prihodnje poletje. Akcija bo za zdaj ostala le na Primorskem, a organizatorji ne izključujejo možnosti, da bi se v primeru izkazanega zanimanja, razširila tudi v druga mesta po Sloveniji.

S plastičnimi zamaški do popravila vozička Ekipa PreProstoVoljni je od letošnjega marca do avgusta z zbiranjem zamaškov zbrala dovolj sredstev, da je Primožu Borovniku iz Parecaga omogočila popravilo invalidskega vozička in samoplačniška zdravila. Po zaključenem zbiranju za Primoža bodo seveda začeli z novo humanitarno akcijo in zamaške zbirali naprej, saj je še veliko ljudi, ki potrebujejo pomoč. Zahvala gre predvsem vsem pridnim zbirateljem – vrtcem, šolam, gostincem ter posameznikom –, ki z majhno gesto omogočajo velike nasmehe.

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Si že član katerega od 57 študentskih klubov Kot študent ali dijak glede na kraj bivanja (če bivaš izven Ljubljane) pripadaš enemu od 57 študentskih klubov v Sloveniji. Si se mu že pridružil? Študentski klub v tvojem kraju skrbi in se zavzema, da tebi in tvojim sovrstnikom kar se da olajša študij ter popestri obštudijske dejavnosti. Deluje na različnih področjih, kot so zabava, šport, sociala, zdravstvo, neformalno izobraževanje in še mnogo več. Izkoristi, kar ti ponuja!

Preglej, kaj ti nudi Študentski klubi delujejo na različnih področjih in se poskušajo pri oblikovanju vsebin kar se da prilagoditi svojim članom. Oglej si projekte, ki jih klub izvaja v študijskem letu, in ugodnosti, ki ti jih nudi. Večina klubov ima organizirane in subvencionirane prevoze do univerzitetnih mest, tako da si lahko ugoden in varen prevoz zagotoviš ravno prek njih. Vsak klub za svoje člane uredi tudi obilo ugodnosti, kot so cenejše kopiranje, vezava seminarskih nalog, obisk fitnesa, kopanje, izobraževalne tečaje, tečaj varne vožnje, gostinske storitve pri izbranih ponudnikih, nakup mesečne Urbane in še mnogo več. Mnogi organizirajo tudi razna izobraževanja in strokovne ekskurzije po subvencioniranih cenah. Vsekakor pa klubi vedno poskrbijo tudi na sprostitev, šport in zabavo. Teki, kolesarski maratoni, turnirji v različnih športih, rafting, zabavne igre in »najboljše žurke« so zagotovo aktivnosti, ki pri delovanju kluba ne izostajajo.

Na spletni strani krovne organizacije študentskih klubov Slovenije, Zveze ŠKIS , lahko najdeš informacije o vseh klubih, njihovih največjih projektih in njihove kontaktne podatke. Na zemljevidu ŠOS poišči klub, ki pokriva tvoje območje bivanja, in si oglej ponujene vsebine. 21

Potrebuješ potrdilo o vpisu in pristopno izjavo Vse, kar moraš storiti, da lahko koristiš ugodnosti, ki ti pripadajo, je, da se v času uradnih ur oglasiš na sedežu kluba ali jim pošlješ potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto. Izpolniš še pristopno izjavo in si zagotoviš informacije o tem, kaj se v klubu dogaja. Članarine ni!

Spremljaj dogajanje in izkoristi ponujeno Če boš dovolj pogosto spremljal njihovo spletno stran in profil na Facebooku, ti nobena informacija ne more uiti. Tako lahko prihraniš nekaj denarja, si privoščiš izlet ali tečaj, ki si ga sicer ne bi, ter se s prijatelji udeležiš kakšne dobre zabave, kjer lahko spoznaš veliko novih prijateljev.

Sodeluj, oblikuj, uživaj! Cilj vsakega študentskega kluba je, da se čim bolj prilagodi svojim članom in izvede kar se da uporabne projekte. Veseli bodo tudi tvojih predlogov in idej za organizacijo kakšne aktivnosti ali ugodnosti, zato le na dan z njimi.

Kdo je pa ŠKIS? Škisova tržnica? Da, tudi to, ampak še veliko več! Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) je dejansko tista, ki skrbi, da tvoj klub deluje, tako kot mora, in da zate ustvarja aktivnosti in projekte, ki ti pomagajo pri študiju in obštudijskih dejavnostih. Zveza ŠKIS deluje po celi Sloveniji, njeni projekti pa se izvajajo predvsem na območju Ljubljane.

Škisova tržnica je prireditev, ki je noben študent in študentka ne bi smela zamuditi. Vsako leto v Ljubljani poteka v začetku maja, v Mariboru pa v začetku oktobra. Sonce, zelena trava in dobra družba je recept za sprostitev in odličen dan za druženje.

Tako ŠKIS kot študentski klubi omogočajo ogromno projektov, ki se jih študentje in dijaki že tradicionalno udeležujejo. Izkazalo se je, da ko se dogodka udeležiš prvič, kasneje nikoli več ne manjkaš. Ne zamudi te priložnosti!

Zveza ŠKIS poleg izobraževanj in delavnic za študentske klube, za člane študentskih klubov prireja tudi vikend smučanja in smučarsko tekmo. Poimenovali smo jo Vsi na Škis, kjer se srečajo mladi iz cele Slovenije, ki smučanje in uživanje na snegu zaključijo z zabavo ob dobri glasbi. Za vse klubovce organizira turnir v dvoranskem nogometu in košarki ŠKIS gol in ŠKIS koš, za klubovke pa tudi plesni tečaj V ritmu ŠKIS-a. ŠKIS sodeluje tudi pri vseslovenski študentski krvodajalski akciji Častim pol litra, kjer s pomočjo študentskih klubov zbere ogromno krvodajalcev po vsej Sloveniji.

Sejem rabljenih učbenikov V septembru ŠKIS organizira tudi Sejem rabljenih učbenikov v ljubljanskih Križankah, kjer je mogoče rabljeno literaturo kupiti po izjemno ugodnih cenah. Škisovi dnevi zdravega življenja potekajo vsako leto spomladi, kjer se poleg brezplačnega zdravega zajtrka v Rožni dolini zvrsti še obilo brezplačnih športnih delavnic za zdravje in dobro počutje študentov.