360STOPI NJ DECEMBER2013
4
Pl ačl j i vš t udi jnaj avni huni ver zah: Upr avi čens t r ahal inapačnai nt er pr et aci j a I nt er vj uzAl enom Br ki ćem, novi m pr eds edni kom ŠOUM Zvi s :Raj enabr ez pl ačnidel nikotna pl ačl j i vi z r edniš t udi j
Žel i t evsakmesecpr ej emat imesečni k360st opi nj ? Spor oči t esvojepošt ninasl ovnapr @st udent skaor g. si
Kazalo Uvodnik
Novice iz študentskih organizacij
Intervju: Alen Brkić, predsednik ŠOUM »Nisem hotel biti samo ena številka indeks več«
organizacije Univerze v Ljubljani
Brezplačni delni študij Raje na brezplačni delni, kot na plačljiv izredni študij.
organizacije Univerze v Mariboru
2, 3
4, 5
6 - 8 Plačljiv študij na javnih univerzah Upravičen strah ali napačna interpretacija
9, 10
12, 13 Novice iz Študentske 14-16 Novice iz Študentske 17-19
Novice iz Študentske organizacije na Primorskem
Evropska prostovoljna služba Več načinov do ključnih kompetenc in boljše zaposljivosti
11
6. Informativa Brezplačno na sejem izobraževanja in poklicev
Ustanovitelj in izdajatelj: Študentska organizacija Slovenije, Dunajska 51, 1000 Ljubljana Urednica: Tina Dolenc pr@studentska-org.si Oblikovanje in prelom: Tonja Gašperlin Naslovnica: Tina Dolenc Kraj in datum izdaje: Ljubljana, 24. december 2013
Uvodnik Veselo in uspešno 2014 Zelo rada imam december, saj v ljudeh vzbudi veselje, pričakovanje, dobrodelnost, željo po druženju in tem, da bi nadoknadili vse tisto, kar smo med letom zanemarili ali opustili … In hoteli ali ne (verjamem, da je takih zelo malo), v decembru nas bo obiskala »trojka« – trije dobri možje po imenu sv. Miklavž, dedek Mraz in Božiček. Prva dva smo že zamudili, tretjega še lahko ujamemo in pocukamo za rokav, da nam izpolni željo, ki smo mu jo zaupali v pismu. ŠOS je letos poslal takole pismo Božičku: Dragi Božiček, tvoja nadnaravna moč in dobrota sta pregovorno znani. Leta in stoletja in tisočletje izpolnjuješ želje majhnim in velikim otrokom. V Študentski organizaciji Slovenije smo ti kot izredno pomoč pripravili poseben poštni nabiralnih - hitro pošto za mlade. Za našo pobudo trdno stoji kar dva milijona dobrih razlogov. Sam osebno si želim, da nam Slovencem tokrat, izjemoma, ne izpolnjuješ želja. Zgolj iz preventive, Božiček. Saj poznaš slovenski značaj z vsemi njegovimi posebnostmi, kot so škodoželjnost, podkupljivost, pa kazanje s prstom na druge in še bi, sicer bolj potihoma, lahko tukaj našteli. Letos nam prosim prinesi prav vsem – Slovenkam in Slovencem, mladim in starim, delovnim in brezposelnim, podjetnim in zadržanim, tisto, kar najbolj potrebujemo:
več namenskih sredstev v Proračunu RS za leto 2014; več vzornih dejanj političnih predstavnikov, zlasti proti vse večjemu medgeneracijskemu konfliktu; več učinkovitih sistemskih rešitev; več novih in kakovostnih delovnih mest; predvsem pa več sproščenosti, ustvarjalnosti in dobre volje med prebivalci.
Vem, da naloga ni enostavna, zato ti pri tem mladi ponujamo roko. Smo že zavihali rokave ;-) Svoje pismo lahko v poseben poštni nabiralnik oddaš tudi ti. Če si bil priden, ti mogoče izpolni željo … Ekipa, ki pripravljamo mesečnik 360 stopinj, in ŠOS pa vsem želimo uspešno, veselo in dobrih idej
Tina Dolenc s sodelavci
Intervju: Alen Brkić, predsednik ŠOUM
»Nisem hotel biti samo ena indeks številka več« Tina Dolenc Alen Brkić je podiplomski študent mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, ki je oktobra za dve leti prevzel predsedovanje Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM). V študentskem organiziranju je aktiven skoraj od vsega začetka – najprej znotraj svoje fakultete, kasneje pa se je aktivno vključil tudi v delo v ŠOUM, kjer je dokončno ugotovil, da je lahko študentsko življenje veliko več kot samo obiskovanje predavanj in vaj. »Nisem hotel biti samo ena indeks številka več, hotel sem, pa čeprav z majhnimi in včasih neopaznimi dejanji, vplivati na univerzitetno politiko in predvsem na položaj študentov znotraj slovenskega visokošolskega prostora,« je v svoji predstavitvi povedal Alen.
Zadnji tedni so bili precej burni zaradi Zakaj si se odločil kandidirati za predsednika ŠOUM? V prejšnjem mandatu objave predloga zakona o visokem predsedstva ŠOUM sem opravljal funkcijo šolstvu (Zvis). Veliko društev, gibanj sekretarja za univerzitetno politiko in izobraževanje je glasno nasprotovalo predlaganim in v teh dveh letih zelo dobro spoznal delovanje spremembam, ŠOS je predstavil svoje organizacije, tako na lokalnem kot tudi na stališče. Kaj svetuješ študentom, na nacionalnem nivoju. Veseli me, da sem skupaj z kakšen način naj oblikujejo svoje ekipo sekretarjev uspešno kandidiral in da smo mnenje, ker verjetno večina ne uresničili prvega od mnogih ciljev, ki smo si jih pozna vseh podrobnosti predloga zastavili. zakona? Pri oblikovanju mnenja o Zvisu jim Pred nastopom funkcije si bil aktiven član odbora za visoko šolstva. Boš to delo kaj pogrešal? Seveda. V odboru sem bil tri leta in vse izkušnje ter kontakte, ki sem jih pridobil, so zaradi udejstvovanja v visokem šolstvu. Čeprav je za večino ta tematika nezanimiva in dolgočasna, sem jaz z veseljem raziskoval zakon o visokem šolstvu in vse ostale akte, ki urejajo to področje. Še bolj kot samo delo pa bom pogrešal ekipo sodelavcev (Jelena, Igor, Mitja, Taja, Tim ...), tako da upam, da mi bo čas dopuščal, da se bom še vedno vključeval v delo odbora in v aktivnosti na področju visokega šolstva v Sloveniji.
“
svetujem malo drugače kot bi jim svetoval o splošnih političnih vprašanjih. Tam se lahko odločajo na podlagi prepričljivosti kandidatov in programa, pri Zvisu pa je najboljše prepričevanje vsebinska argumentacija. Nekatera društva in gibanja jo imajo, spet druga ne. Mislim, da je ŠOS-ova še najboljša. Seveda pa je za oblikovanje mnenja o tem, če je zakon dober ali slab, najlažje le-tega vzeti v roke in se sam opredeliti. Normalno je, da so vedno nekateri deli zakona, ki bi lahko bili boljši za določene skupine, ampak v demokratični družbi je potrebna tudi določena stopnja prilagajanja, s katerim omogočimo vsem vpletenim najboljše možne okoliščine.
Veseli me, da sem skupaj z ekipo sekretarjev uspešno kandidiral in da smo uresničili prvega od mnogih ciljev, ki smo si jih zastavili.
2
Čemu boš v svojem mandatu posvetil največ pozornosti? Vprašaj me konec mandata,
čemu sem se najbolj posvetil. Konkretno težko rečem, ker je v študentskem organiziranju vsak dan nekaj novega in v dveh letih se bom moral posvečati mnogim prijetnim in malo manj prijetnim stvarem. Danes upam samo, da ne bom česa preveč zapostavljal. Splošno pa je seveda na prvem mestu ŠOUM in regionalno delovanje (izvedba več kot 100 projektov, sodelovanje z Univerzo v Mariboru, skrb za ohranjanje pravic mariborskih študentov), nato ŠOS (nacionalno sodelovanje med entitetami ŠOS in državo ter ostalimi deležniki), študij, privatno življenje.
Pri delu v odboru si posebno pozornost namenil financiranju univerz. Kako bi moralo biti po tvojem mnenju urejeno to področje, da ne bi trpela kakovost študijskih programov? Moram reči, da mi je trenutni predlog kar všeč. Že v Nacionalnem programu je bilo
predvideno financiranje po stebrih, kjer je bila kakovost v ospredju, in dobro je, da trenutni predlog zasleduje to idejo in je razvijanje kakovosti finančno spodbujeno. Žal pa je zakon le en del, drugo pa je, kako se deležniki obnašamo in se trudimo razvijati kakovost. Financ je vedno premalo in tudi danes jih je, zato bi si želel, da vzamemo izhodišče za financiranje iz leta 2011, torej iz obdobja pred občutnejšimi rezi v visokem šolstvu.
“
Pri oblikovanju mnenja o Zvisu jim svetujem malo drugače kot bi jim svetoval o splošnih političnih vprašanjih. Prednovoletni čas je poln dobrih želja in upanja, da bo prihodnje leto boljše. Kaj si ti želiš v letu 2014 – osebno in kot predsednik ŠOUM? Osebno, vem, da se sliši
klišejsko, sreče in zdravja za vse bližnje. To je vse, kar rabiš, da lahko imaš vse ostalo in vse, kar si glede na trenutne razmere želim. Kot predsednik pa si želim, da bomo v prihodnjem letu čim bolj uspešno delovali in da nam bo uspelo ohraniti ter zagotoviti čim več pravic študentom in omogočiti boljši socialni in družbeni položaj vsem mladim. Zato vsem in vsakemu posebej želim prelepe praznike ter zdravo, uspešno in srečno leto 2014.
Hvala za pogovor!
3
Brezplačen delni študij
Raje na brezplačni delni, kot na plačljiv izredni študij Timotej Vitez Obravnavani predlog Zakona o visokem šolstvu, po zgledu evropskih držav in skladno s smernicami Nacionalnega programa visokega šolstva, uvaja koncept delnega, “part-time” študija, ki bi v veliki meri moral nadomestiti trenutni nepravičen in netransparenten institut izrednega študija.
Kaj sploh je delni študij, da ne bi prihajalo do nadaljnje napačne interpretacije? Delni
študij pomeni izpolnjevanje enakih študijskih obveznosti in doseganje enakih učnih izidov kot pri polni obliki študija, vendar skozi daljše časovno obdobje. Zato govorimo o študiju v zmanjšanem obsegu obremenitve v posameznem študijskem letu. Študent, ki bo študiral delno, bo imel pravico do opravljanja letnika v obremenitvi 36 ECTS letno in ne 60 ECTS, kot velja za polno obliko študija. To v praksi pomeni, da se študij na prvi bolonjski stopnji, ki obsega 180 ECTS, podaljša s treh na pet študijskih let.
Komu je namenjen? Delni študij ni namenjen
podaljševanju študija, temveč je namenjen zagotavljanju dostopnega, brezplačnega študija tistim, ki danes zaradi drugih obveznosti ali posebnih okoliščin niso zmogli študirati na redni študijski obliki s polno obremenitvijo. Oblika delnega študija bo namenjena študentom staršem, študentom s posebnimi potrebami ter tistim, ki so v delovnem razmerju in še nimajo pridobljene enake stopnje izobrazbe.
Zakaj je izredni študij, kot ga poznamo danes, potrebno ukiniti? Izredni študij je bil
sprva mišljen kot oblika študija ob delu za tiste posameznike, ki zaradi delovne obremenitve niso mogli obiskovati predavanj v dopoldanskem času in izpolnjevati vseh študijskih obveznosti skupaj z rednimi študenti. Zato so predavanja, vaje in seminarji potekali v popoldanskih terminih in ob koncu tedna.
4
Izredni študij v obliki, ki jo poznamo danes, pa pomeni nič drugega kot prikrito zaračunavanje šolnin in obliko plačljivega študija, ki ne dosega standardov kakovosti v primerjavi z rednim študijem. Kot stranski dohodek visokošolskih zavodov, se je preko povečevanja vpisnih mest in brez vstopnih pogojev masificiral do te mere, da ponekod na programih javnih visokošolskih zavodov izredni študij predstavlja glavnino vpisanih študentov, vse več programov pa postaja v celoti izrednih, torej plačljivih.
“
Izredni študij v obliki, ki jo poznamo danes, pa pomeni nič drugega kot prikrito zaračunavanje šolnin in obliko plačljivega študija, ki ne dosega standardov kakovosti v primerjavi z rednim študijem.
Za polno šolnino manj kakovosten študij
Študent, ki je vpisan izredno, plača danes polno šolnino, izvedba pa ne dosega standardov kakovosti kot bi jih morala. Kaj dobi študent za današnjo šolnino? Manj predavanj, manj seminarjev, manj kontaktnih ur s pedagoškim osebjem. Kaj pomeni izredni študij za visokošolske zavode? Hiter zaslužek brez pretiranega dodatnega truda pri izvedbi. Študentje so večinoma prepuščeni sami sebi, študij kot tak pa razen nekaj ur predavanj v petek in soboto, študentu ne nudi ustrezne podpore in izobraževalnega oziroma študijskega procesa.
Kaj bi delni študij prinesel in odnesel in kakšna je primerjava z rednim študijem Izredni študij brez vstopnih pogojev glede na redni študij drugačna izvedba (manj kontaktnih ur za študente) nižja kakovost posameznik v delovnem razmerju mora plačati šolnino
Brezplačen delni študij enako vstopni pogoji kot za polno obliko študija enaka izvedba kot za polni študij, vendar v daljšem časovnem obdobju enaka kakovost posameznik, ki je v delovnem razmerju in še nima pridobljene določene stopnje izobrazbe, študira brezplačno možnost prehajanja na podlagi spremenjenih življenjskih pogojev (starševstvo, zaposlitev
Kaj bi prinesel in odnesel brezplačen delni študij? Za brezplačen delni študij bi
morali veljati enaki vpisni pogoji kot za polno obliko študija. Poleg tega pa bi moral študent za vpis na delni študij izpolnjevati še dodatne kriterije oz. pogoje, kot so starševstvo, zaposlitveno razmerje ali status študenta s posebnimi potrebami.
Izredni študij kot družbeni razslojevalec
Dobra ideja Še en vidik izrednega študija je treba izpostaviti. implementacijo Zaradi neobstoječih vstopnih pogojev, se je izredni študij razvil tudi v sistem kupovanja diplom in izobrazbene ravni. V primeru, da študent ne dosega vstopnih pogojev za redni študij, se ima možnost vpisati na izredni študij in za to plačati šolnino. Zavod dobi dodatna sredstva, posameznik pa ima možnost s plačilom šolnine pridobiti enako izobrazbo kot tisti, ki študirajo redno. Tak sistem danes že deli slovensko družbo: na tiste, ki izpolnujejo pogoje za študij in morajo opravljati vse študijske obveznosti, skupaj z obvezno prisotnostjo na predavanjih in vajah, ter na tiste, ki ne izpolnjujejo pogojev in za vpis na študijski program plačajo šolnino, ter niso deležni študija po enakih kriterijih in obremenitvah.
potrebuje
dobro
Delni študij je idejno dobro zasnovan koncept, ki pa potrebuje tudi ustrezno implementacijo na izvedbeni ravni. Da bi končno postavili sistem študija, ki bo vse študente obravnaval enako, jim dal enake možnosti in od njih zahteval enako mero vloženega truda, pri tem pa upošteval različne življenjske pogoje, si moramo prizadevati vsi deležniki, še posebej pa študenti. Delni študij bi omogočil skupinam študentov, ki ne zmorejo študirati v obsegu 60 ECTS letno, dostop do brezplačnega študija, hkrati pa poskrbel za njegovo kakovostno izvedbo. To pa je nekaj, za kar bi si morali prizadevati vsi – le način implementacije bolonjske reforme se nam ne sme ponoviti.
5
Plačljiv študij na javnih univerzah
Upravičen strah ali napačna interpretacija Timotej Vitez Verjetno ni stvari v predlogu novega Zakona o visokem šolstvu, ki bi bolj vznemirjala javnost kot plačljiv študij. Delno razlog tiči v besedni zvezi sami oz. spremembi, ki sama po sebi daje občutek finančne obremenitve študentov. Delno v prvotnem zapisu ureditve plačljivega študija, najbolj pa v slabi predstavitvi spremenjenega koncepta javnosti ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Čeprav je jasno zapisano, da ima vsakdo pravico do brezplačnega študija na prvi in drugi bolonjski stopnji, kadarkoli v življenju, se povsem legitimno porajajo dvomi in bojazni ob plačljivih oblikah visokošolskega izobraževanja. Če smo v članku o delnem študiju naredili primerjavo med novo obliko delnega študija in izrabljeno obliko izrednega, se bomo tudi v tem članku dotaknili primerjave med izrednim in plačljivim študijem. Ob upoštevanju dejstva, da se z brezplačnim delnim študijem rešuje problematika tiste skupine študentov, ki zaradi okoliščin niso bili zmožni študirati v polnem obsegu rednega študija, je na mestu vprašanje, zakaj sploh imeti plačljivo obliko študija. Za razumevanje tega je treba najprej razumeti, komu naj bi bil plačljiv študij sploh namenjen.
Komu je namenjen plačljiv študij? Plačljiv štu
do brezplačnega študija že izkoristili. Bodisi so že prido razlogov koristili študijska leta, financirana iz javnih sreds tudi tujim študentom, ki nimajo državljanstva znotraj Ev študentov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vpis v brezplač
Kaj prinaša predlog plačjivega št izrednega študija Izredni študij Razmerje med rednimi in isrednimi vpisnimi
Izredni študij ni reguliran. Tudi na javnih univ daleč presega redna.
Študijski program je lahko v celoti izreden in
Brezplačen delni študij
Študijski program mora razpisati brezplačn
40% mest od vseh vpisanih (sprejetih) štud
6
Študijski program ne more imeti plačljivih m
Kljub nekaterim rešitvam, ki gredo v pravo smer, se v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ne moremo strinjati s predlaganim načinom urejanja plačljivega študija. Tudi plačljivi del študija na javnih univerzah in zavodih bi se moral uvrstiti pod javno službo. S tem bi lahko preprečili morebitno višanje šolnin, saj bi le-te morale odražati realen strošek študija in nikakor ne postati način za ustvarjanje dobička univerz, kot so to počele sedaj z izrednim študijem. Z definicijo plačljivega dela kot javne službe bi tudi rešili morebitne zaplete pri pedagoški obremenitvi ali nadobremenitvi. Poleg tega pa se ob uvedbi delnega študija, kot ene izmed rešitev, lahko upravičeno vprašamo, zakaj je dovoljen delež plačljivega dela tako visok? Zato na tako predvideno ureditev predlaganih 40 odstotkov ŠOS ne more pristati.
dij je namenjen zgolj in samo tistim, ki so svojo pravico bili določeno stopnjo izobrazbe ali pa so zaradi različnih tev in študija še niso dokončali. Plačljiv študij je namenjen opske unije. Ta oblika študija tako prevzema tudi tisti del ni delni študij.
tudija v odnosu do ukinitve
mesti ni jasno definirano
erzah ponekod število izrednih mest
n s tem plačljiv
a vpisna mesta, dodatno pa je lahko plačljivih
entov na brezplačnem študiju.
mest, če ni brezplačnih.
Zakaj mora plačljiva oblika študija sploh obstajati? Povsem legitimno vprašanje, ki
terja tehten premislek. Plačljiv študij je namenjen osebam, ki se želijo po pridobitvi določene stopnje izobrazbe ponovno vključiti v proces izobraževanja, se prekvalificirati ali pa iščejo dodatne kvalifikacije in kompetence na isti, že doseženi stopnji. Takšnim posameznikom mora biti zagotovljena ustavna pravica do izobraževanja. Onemogočanje tovrstnega vpisa bi bilo v neskladju z evropskimi smernicami vseživljenjskega učenja, hkrati pa bi pomenila kršitev ustavnih pravic in svoboščin državljanov Republike Slovenije. Kljub vsemu pa je trenutni predlog, ki so ga predlagali na pristojnem ministrstvu, pomanjkljiv, zato je ŠOS predlagal povsem drugačno ureditev plačljivega študija, ki bi preprečila morebitne zlorabe, vpeljevanje šolnin, omejevanje dostopnosti ali lahek način ustvarjanja dobička na plečih študentov. Žal nas izkušnje na podlagi izrednega študija učijo, da moramo biti karseda kritični, previdni in pozorni pri kakršnih koli prispevkih, ki jih nosijo vključeni v izobraževalni proces. Za zakonske popravke, ki bodo onemogočali zlorabe, smo se zavzemali v času javne razprave in se bomo zavzemali tudi v času zakonodajnega postopka.
“
Za pravico do javnega, brezplačnega izobraževanja pod enakimi pogoji in enakimi merili, za kakovost in zadostno finančno stabilnost visokošolskih zavodov se moramo boriti skupaj. Na tej točki študenti ne bomo popuščali, ne danes, ne jutri. 7
Kaj novi zakon še prinaša za študente in za kaj smo se v času priprave in javne razprave zavzemali?
brezplačen vzporedni študij
brezplačen zaporedni študij oz. študij diplomantov, ki bi tako prvič dobil zakonsko podlago
ohranitev statusa študenta do konca študijskega leta tudi če posameznik diplomira prej
praktično izobraževanje kot sestavni del vseh študijskih programov 1. bolonjske stopnje
volilna pravica študentov v akademskem zboru
vključevanje študentov pri ocenjevanju pedagoškega dela
predstavništvo študentov v komisijah za podeljevanje koncesij
višanje pogojev za ustanavljanje novih visokošolskih zavodov, ki gredo v smeri
večje kakovosti
sofinanciranje doktorskega študija
možnost izredne evalvacije študijskega programa, ki jo lahko sprožijo tudi študenti
možnost prehajanja med delnim in polnim študijem
ureditev pravic študentov staršev (matere in očetje dobijo dodatno leto za študij)
dodatno leto na 1. in 2. bolonjski stopnji, ki je namenjeno prepisu, ponavljanju ali
absolventskemu stažu
8
Evropska prostovoljna služba
Več načinov, kako do ključnih kompetenc in boljše zaposljivosti Adisa Dizdarević Mladi se večinoma dobro zavedajo trenutnega stanja, ki se odvija v državi. Predstavniki mladih so skozi leta na trenutno situacijo opozarjali različne politične odločevalce in jim predlagali spremembe, ki pa jih na žalost le-ti niso pozitivno pozdravili, kar nas je privedlo do situacije, v kakršni smo. Imamo mlade, ki so visoko formalno izobraženi, vendar brez službe. Zadnja leta postaja neformalna izobrazba enakovredna formalni oziroma za potencialne bodoče delodajalce celo bolj pomembna. Saj naj bi mladi, ki se neformalno izobražujejo, razvili oziroma okrepili pet ključnih znanj, ki jih večinoma zahtevajo delodajalci: komunikacijska in organizacijska znanja, zmožnost načrtovanja in sposobnost odločanja, timsko delo ter samozavest in avtonomija. Ne zanemarimo mladih, ki nimajo neformalnih znanj in izkušenj. Proces osamosvojitve mladih je v današnjem času težak. Priljubljena je cona udobja, ki zajema visok delež mladih, ki imajo finančne prilive in varno, brezplačno zavetje v »hotelu mama«. Srečujemo z dejstvom, da delovnih mest za mlade ni, da mladi niso dovolj izkušeni, da niso konkurečni ostalim na trgu dela, da so brez priložnosti. Je temu res tako? So mladi pripravljeni stopiti iz cone udobja in poskrbeti za boljši jutri? Imam občutek, da so mladi apatični, da iz cone udobja ne želijo in tudi niso pripravljeni izstopiti. Ne vem, ali je pravi način tarnati, sedeti križem rok in čakati, da priložnost potrka na vrata. Potem pa se srečamo z dejstvom, da je položaj mladih slab ter da se jih odriva na rob družbe. Nisem kritična zgolj do nas mladih, mislim, da smo vsi segmenti družbe krivi in odgovorni za nastalo situacijo.
Program Mladi v akciji v okviru evropske prostovoljne službe Na Zvezi ŠKIS
se problema mladih zavedamo in tudi dejstva, da je ravno tem mladim ponujenih ogromno drugih priložnosti, ki bi jim olajšale vstop na trg dela. Zveza ŠKIS podpira mobilnost mladih in pridobivanje izkušenj v tujini, zato aktivno deluje v programu Mladi v akciji, na akciji Evropske prostovoljne službe, krajše EVS, financirane s strani Evropske komisije. Cilji programa so povečati vključevanje mladih v oblikovanje in upravljanje družb, jim omogočiti pridobitev ključnih kompetenc in s tem večjo konkurenčnost na trgu dela. Ciljem programa sledi tudi Zveza ŠKIS, ki je že šesto leto gostiteljska organizacija za dolgoročne EVS projekte, ki posamezniku nudijo mednarnodno učno dimenzijo. EVS projekti Zveze ŠKIS so usmerjeni v tesno sodelovanje s študentskimi klubi, ki se zavzemajo za neformalno izobrazbo mladih na lokalni ravni. Mladi se s pomočjo programov mobilnosti odrečejo dodatnemu letu brezposelnosti in so tako vključeni v vsakodnevno učenje in razvijanje ključnih kompetenc, zaradi česar postanejo bolj zaposljivi. Mladi, ki se udeležijo EVS projekta, postanejo bolj iznajdljivi, inovativni, sposobni se aktivno odzvati na različne situacije. Seveda pa je korak na boljše, že aktivno soudejstvovanje na različnih ravneh, v različnih aktivnostih.
10
Program Mladi v akciji nudi prostovoljcu krito nastanitev, hrano, stroške javnega prevoza in mesečno žepnino. Zveza ŠKIS pa posamezniku nudi poleg vsega navedenega tudi delovne izkušnje, ki jih posameznik pridobi s prostovoljnim delom (30 do 35 ur na teden), in si s pomočjo tega okrepi ključne kompetence in znanja ter tako postane bolj zaposljiv.
6. Informativa
Brezplačno na sejem izobraževanja in poklicev PR sporočilo Proevent Mladi se večinoma dobro zavedajo trenutnega stanja, ki se odvija v državi. Predstavniki mladih so skozi leta na trenutno situacijo opozarjali različne politične odločevalce in jim predlagali spremembe, ki pa jih na žalost le-ti niso pozitivno pozdravili, kar nas je privedlo do situacije, v kakršni smo. Imamo mlade, ki so visoko formalno izobraženi, vendar brez službe. Sejem izobraževanja in poklicev Informativa bo 24. in 25. januarja 2014 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani že šesto leto zapovrstjo na enem mestu predstavil celovito paleto izobraževanj – od srednješolskih vse do podiplomskih in poslovnih izobraževanj – in številne poklice. V okviru sejma bo letos potekalo tudi tekmovanje v poklicih SloveniaSkills v treh kategorijah – cvetličarstvo, kamnoseštvo in informatika. Organizatorji pozivajo občine k sofinanciranju prevozov osnovnošolcev in drugih zainteresiranih obiskovalcev do Gospodarskega razstavišča. Na 6. Informativi bodo mladi lahko spoznavali različne izobraževalne programe na enem mestu. Hkrati bodo lahko pridobili tudi različne, s poklici in izobraževanjem povezane, informacije. Informativa je edinstven (pred)informativni dan za učence, dijake in študente, da spoznajo, katere šole oz. fakultete jim ponujajo katere programe, jih med seboj primerjajo in se odločijo, katero izmed njih bodo obiskali na informativni dan ter kam bodo nato oddali prijavnico za vpis. Med sodelujočimi na 6. Informativi bodo kot vsako leto srednje šole in šolski centri z različnih koncev Slovenije, vse štiri slovenske univerze s svojimi članicami, druge visokošolske institucije iz Slovenije in tujine, višje strokovne šole, regionalne razvojne agencije, štipenditorji, institucije, ki nudijo programe za izobraževanje odraslih, državne institucije, javni zavodi, različne nevladne organizacije ter strokovna in interesna združenja.
Tekmovanje v poklicih Na 6. Informativi bo
potekalo tudi nacionalno tekmovanje v poklicnih spretnostih SloveniaSkills iz cvetličarstva, kamnoseštva in informatike. Glavni cilj tekmovanja je promocija poklicev, ki so bodisi deficitarni, redki, ali imajo nižji družbeni ugled. Tekmovanje, na katerem lahko sodelujejo mladi od 18 do 25 let, od tekmovalcev pričakuje, da že imajo razvite nekatere poklicne spretnosti, poudarek pa je na aplikativnih znanjih in v tem smislu bodo sestavljene tudi tekmovalne naloge. Zmagovalci SloveniaSkills bodo zastopali svoj poklic in slovenske barve na evropskem tekmovanju EuroSkills 2014 v Lillu v Franciji.
Več slik
11
Novice iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Kuharski priročnik ŠOU v Ljubljani Imate dovolj enolične in predvsem nezdrave prehrane? Radi kuhate pa vam kdaj pa kdaj zmanjka idej? Imamo rešitev! Nedavno je namreč svojo končno podobo dobil projekt resorja za socialno in zdravstvo ŠOU v Ljubljani – Kuharski priročnik. Namen priročnika je bilo olajšati in izboljšati prehranjevale navade študentov. Njegova posebnost pa je, da vključuje izključno avtorske prispevke študentov različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Na enem mestu smo tako zbrali nove, zanimive in eksotične recepte, ki so v celoti delo študentov. Ste že kaj lačni? :) Kuharski priročnik si lahko ogledate in prenesete tukaj
ŠOU ski opening Smučarska sezona se je že začela, zato je čas, da jo odpremo tudi študenti. In to kaj kmalu – že v soboto, 14. decembra. Takrat se namreč odpravljamo v francosko alpsko vasico Orcieres, kjer bo potekal slovenski KnockOut Snow Festival, ki bo zadovoljil tako navdušene smučarje kot tudi ljubitelje dobre glasbe in zabave. Dnevno-nočni program bo potekal na smučarskih stezah, na posebnem apres ski prizorišču, kjer bomo vsak popoldan plesali kar v smučarski opremi, in v koncertni areni, kjer bomo vsak večer uživali v izbranih glasbenih koncertih slovenskih skupin, kot so Big Foot Mama, Kingston, Pero Lovšin in drugi ter nastopih priznanih DJ-jev. Cena 139 evrov vključuje 7 nočitev v apartmaju, 6-dnevno smučarsko vozovnico ter prevoz iz Ljubljane in nazaj. Če želiš preveriti prosta mesta in pridobiti dodatne informacije, klikni tukaj
12
Odprtje Študentske čitalnice Pa smo jo končno dočakali – prvo študentsko čitalnico, ki bo v času izpitnega obdobja odprta tudi 24 ur na dan. Otvoritev bo potekala v ponedeljek, 23. decembra, na Borštnikovem trgu 2. Na svoj račun boste tako prišli tudi nočni ptiči, ki do sedaj niste našli primernih kotičkov za učenje. Čitalnica pa ne bo služila le kot mirno okolje za učenje, ampak bo nudila tudi uporabo sodobnih računalnikov, dostop do brezplačnega interneta in do omrežja Eduroama, prav tako pa bo na oglasnih desk zagotavljala informiranost študentov o študijskih in obštudijskih dejavnostih, ki jih organizira ŠOU v Ljubljani in tudi ostale organizacije, namenjene študentom. Čitalnica bo nudila tudi ločen zaprt prostor, ki bo opremljen s tablo in večjo delovno površino, ki bo tako omogočal odlične možnosti za delo in učenje različnih skupin študentov. Prav slednje vidimo kot eno izmed ključnih pridobitev, saj študenti mnogokrat zaradi prezasedenosti prostorov in omejenega odpiralnega časa fakultet, ne dobijo ustreznih prostorov, kje bi se lahko kakovostno pripravljali na študentska tekmovanja (npr. Moot Court) in ostale študentske projekte. Čitalnica bo sprva nudila prostor za študij 65 študentom, v prihodnje pa bomo na ŠOU v Ljubljani na podlagi zanimanja študentov oblikovali tudi načrte za širitev učnega centra.
13
Novice iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru Brezplačna psihološka svetovalnica Na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM) opažamo, da se vedno več študentov sooča s številnimi osebnimi težavami. Stres in depresija sta veliki težavi mladih, zato smo se odločili, da jim priskočimo na pomoč z brezplačnimi individualnimi svetovanji.
Svetovanja potekajo že 5. leto pod vodstvom priznane psihologinje Vite Poštuvan. Prizadevajo si, da bi mlade opremili z veščinami reševanja konfliktnih situacij in poskrbeli za njihovo duševno zdravje. Svetovanja potekajo vsako sredo med 15:30 in 18:30 uro. Več informacij in prijave na brezplačna individualna svetovanja: svetovalnica@soum.si
“
Stres in depresija sta veliki težavi mladih, zato smo se odločili, da jim priskočimo na pomoč z brezplačnimi individualnimi svetovanji.
14
Skupaj za boljši Maribor! Na Štuku je v družbi prostovoljcev in pasjih prijateljev nedavno v okviru programa Aktivna POMLAD potekala okrogla miza na temo »Skupaj za boljši Maribor«. Pod okriljem Evropske prestolnice mladih je januarja letos začel delovati projekt Aktivna POMLAD, ki vključuje celoletno čiščenje okolice starejših občanov Mestne občine Maribor, urejanje poti, obnova kapelic Pekarske gorce in še mnogo več. V ta namen se je združilo veliko mladih prostovoljcev in začelo pomagati tudi širši okolici. Pogovarjali so se predvsem o razvitosti prostovoljstva v našem mestu in ugotovili, da je Maribor, glede na slovensko raven, primer dobre prakse. Najpomembnejši smo ljudje, ki smo se zaradi politične situacije med seboj bolj povezali in se začeli zavedati, da je Maribor naše mesto. Dober razlog nasmejanih obrazov starejših občanov pa smo študenti, ki se vedno bolj zavedamo stanja naše države in pomoči, s katero želimo polepšati dan drugim. Pomembno je tudi to, da se začnemo vključevati v organizacije in hkrati čutiti potrebo po tem, povezanost med njimi pa je smernica, da združi mesto, prebudi še več ljudi in spodbudi osnovnošolce in srednješolce k sodelovanju pri humanitarnih projektih. Študentska organizacija nudi različne obštudijske dejavnosti, vzporedno z njimi pa tudi humanitarne projekte: krvodajalske akcije, zbiranje materialnih dobrin za brezdomce in zavetišča, Mladi za najmlajše, pomoč starejšim občanom, enodnevne prostovoljne akcije ter najodmevnejša Študentska delovna brigada.
Prav posebno priznanje ŠOUM-a je prejel gospod Franc Pliberšek, ki je s svojo pomočjo in udejstvovanjem pomagal pri prenovi Pekarske gorce. Na vseh nas je, da uveljavimo prostovoljstvo kot vrednoto in ne kot nekaj, kar pač je. Vsakdo lahko prispeva nekaj malega, da osreči svojega prijatelja ali pa neznanca, si vzame čas, podari kakšno stvar, ki je ne potrebuje, pomaga sosedu in svoje sočutje do ljudi in solidarnost širi še v druge kraje.
15
ŠOUM pomaga študentom invalidom Sanja Kos, slepa študentka dodiplomskega študija sociologije in interdisciplinarnega družboslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je prejela čitalnik, ki ji bo znatno pomagal pri študiju. ŠOUM je v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije študentki invalidki predal študijski pripomoček, ki ji bo pomagal pri nadaljnjem študiju. To je poseben čitalnik za slabovidne in slepe v vrednosti 800 evrov, ki so ji ga predali na podlagi prijave na razpis »Sofinanciranje pripomočkov študentom invalidom«. ŠOUM sicer že vrsto let uspešno sodeluje z Društvom študentov invalidov Slovenije. »ŠOUM področju študentov invalidov posveča veliko pozornost in skozi celo leto nudi pomoč tistim, ki so zaradi takšnih ali drugačnih posebnosti prikrajšani za normalno opravljanje študija. Pozivamo študente invalide, da se v prihodnje še bolj pogumno prijavijo na razpis in si s tem olajšajo študij in svoj vsakdan. ŠOUM pa bo še naprej skušal pomagati po svojih najboljših močeh,« je povedal predsednik ŠOUM Alen Brkić. Alenka Gajšt, predstavnica Društva študentov invalidov Slovenije, pa je dodala: »Sodelovanje s ŠOUM-om je preraslo v dobro partnerstvo, s katerim izboljšamo življenje številnim mladim, ki potrebujejo dodatno pomoč. V Mariboru je trenutno okoli 40 študentov invalidov.« ŠOUM poleg projekta Sofinanciranje pripomočkov za študente invalide letno nameni tudi okoli 2000 evrov za projekt Brezplačna učna pomoč študentom invalidom.
Novice Študentske organizacije Univerze na Primorskem ŠOUP z novim študentskim vodstvom Študentski zbor Študentske organizacije Univerze na Primorskem je na svoji konstitutivni in 1. redni seji, ki je potekala v sredo, 6. novembra 2013, izmed svojih članov izvolil Klemna Turka za predsednika zbora. Na seji so študentski poslanci za predsednika Študentske organizacije Univerze na Primorskem izvolili Seita Demirija ter imenovali študentsko predsedstvo.
Klemen Turk, študent Fakultete za management Univerze na Primorskem je na seji predstavil svojo vizijo in program dela za mandatno obdobje 2013–2015. »Študentski zbor je vez med študenti in predsedstvom, ki organizira in izvaja aktivnosti s področja obštudijskih dejavnosti. V ta namen bomo člani zbora kot predstavniki posameznih fakultet Univerze na Primorskem poskušali študentsko organizacijo še bolj približati študentom. To zagotovo lahko dosežemo z večjo participacijo in posluhom za študente na matičnih fakultetah. V sodelovanju s predsedstvom bomo sooblikovali tudi vsebinska področja, ki se dotikajo aktualne študentske problematike,« sporoča Klemen Turk, predsednik Študentskega zbora ŠOUP. Študentski zbor je na seji soglasno izvolil tudi novega predsednika ŠOUP, Seita Demirija, ter imenoval študentsko predsedstvo. Sekretarka za kulturo je postala Mia Argenti, sekretarka za mednarodno sodelovanje je Tamara Lah, sekretarka za socialo in študentsko problematiko je Nastja Slokar, sekretar za visoko šolstvo in študentsko svetovanje je Kemal Ejub in Matej Kleva, sekretar za šport in študentsko rekreacijo.
17
“
Seit Demiri, študent Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki prihaja iz Izole, je že vrsto let aktiven na področju študentskega organiziranja, izvajanja obštudijskih aktivnosti za študente ter zagotavljanja pravic, ki izhajajo iz statusa študenta. V prejšnjem mandatu je na ŠOUP-u zasedal mesto sekretarja za visoko šolstvo in študentsko svetovanje ter predsedoval Odboru za mednarodno sodelovanje Študentske organizacije Slovenije. »Veseli me, da skupaj s predsedstvom nastopamo mandat ob pomembnem jubileju naše organizacije. V čast in veselje mi bo nadaljevati
... Na državni ravni se bom preko predstavništva v Študentski organizacije Slovenije zavzemal za pravice in interese študentov ter skrbel, da bo glas študentov slišan,«
začeto delo predvsem na področjih, kjer je to zaradi načina izvedbe projektov neizbežno. Z veliko željo po vsebinskih spremembah bom jasno strmel k novim in zanimivejšim projektom in vsebinam. Eden izmed glavnih ciljev, ki sem si jih zadal v mandatu, je, da bi se poleg študentskega predsedstva in stalnih sodelavcev na resorjih v oblikovanje novih vsebin aktivno vključilo čim več študentov. Na državni ravni se bom preko predstavništva v Študentski organizacije Slovenije zavzemal za pravice in interese študentov ter skrbel, da bo glas študentov slišan,« je ob predstavitvi poudaril novoizvoljeni predsednik ŠOUP.
Zamaške tokrat zbirajo za otroke iz Cetor Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore pričenjata z novo akcijo zbiranja zamaškov. V sklopu projekta »Dedek Mraz prihaja na podeželje« se bo tako do izteka koledarskega leta zbiralo plastične zamaške za nakup otroških igral za igrišče v Cetorah. Zbiranje zamaškov je na ŠOUP-u v okviru projekta PreProstoVoljni že ustaljen projekt, ki poteka po celotni Obalno-kraški regiji. V zadnji akciji, v kateri je bilo zbranih rekordnih dvajset ton plastičnih zamaškov, so šestletni Juliji iz Kopra z zbranimi sredstvi omogočili nakup vozila. Tokratna akcija, ki bo trajala vse do izteka koledarskega leta, je namenjena otrokom iz vasi Cetore. Z zbranimi sredstvi bomo pomagali pri nakupu igral za otroško igrišče, ki bo končano predvidoma v poletnih mesecih. »Veseli nas, da smo lahko del projekta, s katerim z majhno pozornostjo pričaramo nasmeh na otroških obrazih. Na tem mestu pozivam vse vrtce, šole, ustanove, podjetja in srčne posameznike, da z zbiranjem zamaškov pomagamo dedku Mrazu osrečiti naše najmlajše,« sporoča Nastja Slokar, sekretarka za socialo in študentsko problematiko ŠOUP. Projekt podpirajo: Mestna občina Koper, Luka Koper v okviru sklada Živeti s pristaniščem in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Medijski pokrovitelj projekta je Radio Capris. Več informacij o humanitarni akciji in zbiranju zamaškov najdete na www.soup.si
18
CELOSTNO ODGOVORNO OBJEKTIVNO AKTUALNO
Kje nas najdete? Dunajska 51 SI - 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 2806 800 Faks: +386 2806 807 info@studentska-org.si www.studentska-org.si