Kazalo Uvodnik
Novice iz študentskih organizacij
Intervju: Mitja Urbanc, predsednik ŠOS »Zdaj se bom najprej intenzivneje posvetil študiju«
organizacije Univerze v Ljubljani
2, 3
9, 10 Novice iz Študentske
4, 5 Občasno in začasno delo dijakov
11 Novice iz Študentske
6, 7
12
in študentov Nova ureditev študentskega dela
Jamstvo za mlade Zares jamstvo ali le pesek v oči mladim
8
Ob 10-letnici bolonjske reforme Nastavili smo ogledalo in predlagali izboljšave v visokem šolstvu
organizacije Univerze v Mariboru
Novice iz Študentske organizacije na Primorskem
13 Novice iz Zveze Študentskih
klubov Slovenije
Ustanovitelj in izdajatelj: Študentska organizacija Slovenije, Dunajska 51, 1000 Ljubljana Urednica: Tina Dolenc pr@studentska-org.si Oblikovanje in prelom: Tonja Gašperlin Naslovnica: ŠOUM Kraj in datum izdaje: Ljubljana, 11. februar 2014
Uvodnik Pa smo ga dočakali ... Veselje v očeh najmlajših, zaskrbljenost, jeza, nekateri pa so zgolj zamahnili z roko in dejali, bo že … Tako bi lahko opisali razpoloženja ljudi ob prvem zapadlem snegu (žledu in škode, ki jo je povzročil, na tem mestu ne bi omenjala), ki smo ga nekateri že nestrpno pričakovali, drugim se zdi nepotreben, tretji se nad njim hudujejo. Malokdaj je tako, da bi bilo vedno vsem prav. Prav take odzive bi lahko na kratko opisali tudi ob nedavni predstavitvi sprememb, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju občasnega in začasnega dela študentov in dijakov, čemur se je prej enostavneje reklo študentsko delo. To mnogi imenujejo anomalija na trgu dela, a resnici na ljubo v trenutnih razmerah marsikateremu študentu in dijaku prav to delo omogoča preživetje. Njegovi prihodki (štipendija ali otroški dodatek) namreč ne zadostujejo za pokritje minimalnih življenjskih stroškov in stroškov izobraževanja ali pa mu pri tem z dodatnimi sredstvi ne morejo pomagati starši, ker so tudi sami v finančni stiski. Poleg tega je študentsko delo trenutno bolj kot ne edini način (razen nekaj svetlih izjem, kjer tudi fakultete omogočajo opravljanje prakse v podjetjih), da posameznik pridobi delovne izkušnje, preden se z diplomo v žepu pojavi pred vrati zavoda za zaposlovanje. Podjetja namreč najraje in povsem razumljivo zaposlijo (če to sploh počnejo v teh razmerah) nekoga, ki že pozna delovanje podjetja ali ima praktična znanja s področja, za katerega iščejo novega sodelavca. In kako bo diplomant dobil praktična znanja, če ne s študentskim delom?
Imamo pa v Sloveniji tudi nekaj primerov podjetij, ki so najprej najela študenta za opravljanje določenega projektnega dela, kasneje pa so ugotovila, da to delovno mesto potrebujejo za stalno. Ker se je študent izkazal, so zanj odprli novo delovno mesto in ga tudi zaposlili. V tem primeru študent s študentskim delom ni vzel delovnega mesta nekemu delavcu, ampak si ga je z dobrim delom takorekoč ustvaril sam. Tudi to je cilj študentskega dela. Da bi bilo takih zaposlitev v tem letu čim več!
urednica Tina Dolenc s sodelavci
Intervju: Mitja Urbanc, nekdanji predsednik ŠOS
»Zdaj se bom najprej intenzivneje posvetil študiju »
Tina Dolenc Mitja Urbanc po več kot dveh mandatih na čelu Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) zapušča to mesto in se bo, kot pravi, v prvi vrsti posvetil dokončanju študija na 2. bolonjski stopnji na fakulteti za družbene vede, ki ga je zdaj zaradi številnih obveznosti in odgovornosti zapostavljal. Pred odhodom smo mu zastavili nekaj vprašanj predvsem o študentskem delu, ki je trenutno najbolj aktualna in za študente zelo pomembna tema.
Predvidoma še pred tvojim odhodom z mesta predsednika bo šel v javno obravnavo zakon o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov (intervju smo opravili dva dni prej kot je ministrstvo dalo predloga zakona v javno razpravo, op. a.). Kako so potekala usklajevanja z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti? Vlekla so se namreč več kot pol leta. Razprava glede sprememb občasnega
in začasnega dela dijakov in študentov se je pričela v prvi polovici lanskega leta in tako rekoč še vedno traja. Poudariti je treba, da je ŠOS pripravil svoj predlog ureditve na podlagi strokovnih analiz in podrobne argumentacije o socialnem položaju mladih. Žal takšne pripravljenosti za delo na strani ministrstva vsaj v začetku ni bilo, sedaj pa vseeno lahko rečem, da so zadeve stekle, in upam, da bo v kratkem predstavljen predlog zakona, ki bo urejal problematične dele študentskega dela in predvsem ohranjal in mogoče izboljšal njegove pozitivne posledice.
Večkrat je ŠOS celo obupaval, da bi sploh lahko našli skupen jezik. Kaj se je potem spremenilo? Bi šli študenti na ulice, če se stvari ne bi premaknile? Mi smo z jasnim
ciljem in iskrenimi nameni pristopili k urejanju problematike. Vseskozi smo gledali širše tudi na druga področja, ki so med seboj definitivno
2
povezana. Študentsko delo je za študente preveč pomemben dejavnik za dostopnost študija in dostojno življenje dijakov in študentov, da bi ga pustili propasti. Po eni strani predstavlja most med izobraževanjem in trgom dela, saj študenti sicer nimajo kje drugje kot s študentskim delom dobiti izkušenj, ki jih delodajalci zahtevajo pri zaposlitvi diplomanta. Kot drugo pa predstavlja za marsikaterega študenta socialni korektiv, saj štipendije ne zadoščajo več za pokrivanje življenjskih stroškov in stroškov izobraževanja, mnogi študenti pa s svojim delom tudi prispevajo v družinski proračun.
V Sloveniji večina razmišlja o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov kot anomaliji na trgu dela, medtem ko se druge države zanimajo za uvedbo podobnega sistema. Kaj meniš o tem? Je sistem kot tak primeren »izvozni artikel«? Menim, da lahko s pravimi ukrepi
občasno in začasno delo dijakov in študentov dolgoročno ne le ohranimo, temveč iz njega naredimo učinkovit način prehoda iz sistema izobraževanja na trg dela. Občasno in začasno delo dijakov in študentov lahko po mojem mnenju predstavlja najučinkovitejšo aktivno politiko zaposlovanja, ki je vzor ureditvam v tujini.
Čemu boš v svojem mandatu posvetil največ pozornosti? Kako bi sicer ocenil svoj mandat? Si uresničil zastavljene cilje? Mandat težko ocenim sam. Predvsem morajo moj
mandat oceniti tisti, katere sem imel privilegij predstavljati. Sam sem se trudil po svojih najboljših močeh, kljub temu pa verjamem, da bi določene zadeve lahko izpeljal bolje. Uresničil sem del zastavljenih ciljev, glavno pri tem pa je, da sem uresničil tiste ključne za izboljšanje položaja študentov – pripravili smo Zakon o štipendiranju, aktivno sodelovali pri pripravi Zakona o visokem šolstvu, ki sicer ni popoln, je pa precej boljši od sprva predlaganega. Kot rečeno, smo aktivno sodelovali pri pripravi Zakona o začasnem in občasnem delu študentov in dijakov, pri pripravi programa Jamstvo za mlade … To so samo večji zakoni, potem pa so tu še spremembe pravilnikov in drugi projekti.
“
Mi smo z jasnim ciljem in iskrenimi nameni pristopili k urejanju problematike. Vseskozi smo gledali širše tudi na druga področja, ki so med seboj definitivno povezana. Študentsko delo je za študente preveč pomemben dejavnik za dostopnost študija in dostojno življenje dijakov in študentov, da bi ga pustili propasti.
Vodenje krovne študentske organizacije je odgovorno in zahtevno delo. Kakšen nasvet bi dal v zvezi s tem svojemu nasledniku? Nasveta, ki bi bil dober za vse situacije, nimam. Sam sem se velikokrat zanašal na svoj občutek in pa predvsem poskušal poiskati rešitve v čim širšem krogu ljudi.
Ti je žal, da zapuščaš to pozicijo glede na to, da si imel možnost kandidirati za vnovičen mandat? Kaj boš počel zdaj? Vsekakor je poseben občutek, ko po več kot dveh letih vodenja organizacije zapuščaš to pozicijo. Veselim se novih izzivov. Za začetek se bom držal zaveze, ki sem jo dal staršem in se intenzivneje posvetil študiju, da ga v čim krajšem času zaključim in poskusim najti službo. :)
Hvala za pogovor in veliko uspeha tudi v prihodnje.
3
Občasno in začasno delo dijakov in študentov
Nova ureditev študentskega dela Marko Ruperčič Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta zadnje pol leta intenzivno usklajevala izhodišča za novo ureditev občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. Predlog zakona je zdaj v enomesečni javni razpravi. Analize kažejo, da je občasno in začasno delo dijakov in študentov najpomembnejši vir dohodkov dijakov in študentov. Preko subvencij in štipendij je glede na proračunske postavke v letu 2012 država dijakom in študentom zagotovila okoli 168 milijonov EUR, kar je 100 milijonov evrov manj, kot smo si dijaki in študenti v istem letu prislužili s študentskim delom. Izdatna pa je tudi podpora družin, od katerih glede na raziskave Evroštudent 2013 študenti prejmemo med 100 in 150 milijonov evrov. Ti podatki kažejo, da je občasno in začasno delo še kako pomemben socialni korektiv, ki mladim omogoča ali olajšuje študij. Pomen študentskega dela kot socialnega korektiva je eno izmed izhodišč ŠOS pri pogovorih o prihodnji ureditvi študentskega dela. Drugi pomen predstavlja njegova vloga kot povezava med izobraževanjem in trgom dela, saj ob neurejenih področjih študijske prakse in pripravništev predstavlja najpomembnejši vir pridobivanja delovnih izkušenj za mlade v izobraževanju. Zaradi teh dveh razlogov si je ŠOS prizadeval, da ne glede na to, kakšna bo ureditev, ta ne sme prinesti prevelikega upada celotne panoge študentskega dela.
Bruto izplačilo delodajalca Prispevek ZPIZ Prispevek za primer poškodb pri delu Vplačilo v štipendijski sklad Sistem beleženja izkušenj Koncesija za ŠOS Dovoljenje za posredovanje dela Bruto dohodek dijaka ali študenta Vplačilo PIZ Neto dohodek dijaka ali študenta 4
Večja pravna in ekonomska varnost študentov in dijakov Konkurenčna prednost
občasnega in začasnega dela dijakov in študentov pred ostalimi vrstami del ostaja njegova fleksibilnost in transparentnost, ki delodajalcem omogoča hitro iskanje primernih dijakov ali študentov za opravljanje del. Novost pa je, da bo napotnica zagotavljala večjo pravno in ekonomsko varnost dijakov in študentov, saj bo že poslana napotnica na naslov delodajalca osnova za izterjavo izplačila.
Beleženje delovnih izkušenj Z novo ureditvijo
se bo povečal pomen občasnega in začasnega dela dijakov in študentov kot načina pridobivanja relavantnih delovnih izkušenj. Poleg evidence občasnega in začasnega dela se bo vzpostavil tudi enotni sistem beleženja in priznavanja delovnih izkušenj, pridobljenih prek študentskega dela. Na ta način bomo lahko mladi ob iskanju prve zaposlitve izkazovali znanja in izkušnje, ki smo jih z delom pridobili, kljub temu, da dotlej še nismo opravljali dela prek rednega delovnega razmerja.
120, 88 EUR - 8, 85 EUR - 0, 53 EUR - 3, 35 EUR - 0, 25 EUR - 4 EUR - 4 EUR
100 EUR 84, 5 EUR
Določena minimalna urna postavka Ključna sprememba je seveda ureditev, po
kateri bomo mladi tudi iz študentskega dela vplačevali prispevke v pokojninsko in invalidsko blagajno, v zameno pa bomo upravičeni do sorazmerne delovne dobe. Predvideva se, da bo zaradi narave nekaterih vrst dela (ki so namesto na število delovnih ur vezane na opravljeno delo in so zato plačana pavšalno) število delovnih ur, vračunanih v delovno dobo, vezano na minimalno urno postavko. Ta bo za občasno in začasno delo postavljena pri 4,5 evra bruto, kar z 15,5-odstotno dajatvijo, ki bi jo dijaki in študenti vplačevali za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pomeni 3,8 evra neto, delodajalci pa bodo ob tem plačali najmanj 5,4 evra bruto bruto. Dodatne omejitve pri dijakih in študentih niso predvidene, predvidevajo pa se omejitve na strani delodajalcev, ki so vezane na število redno zaposlenih za polni delovni čas. Teh omejitev naj ne bi bilo za delodajalce, ki zaposlujejo do 10 ljudi, saj so v to skupino vključena tudi mala in start-up podjetja, pri katerih je znanje mladih v izobraževanju ključno. Prav tako omejitve ne bi veljale za interesna združenja študentov in dijakov, javne zavode in humanitarne organizacije. Za ostala podjetja in organizacije je ŠOS predlagal naslednje omejitve:
Število redno zaposlenih na polni delovni čas
“
11 - 50 51 - 100 101 - 500 501 ali več
Delež dovoljenih opravljenih delovnih ur prek študentskega dela glede število delovnih ur, ki jih opravijo redno zaposleni za POLNI DELOVNI ČAS
50 % 35 % 25 % 15 %
Z novo ureditvijo se bo povečal pomen občasnega in začasnega dela dijakov in študentov kot načina pridobivanja relavantnih delovnih izkušenj. Sankcije za kršitelje: tako podjetja kot študente in dijake Predvideva pa se tudi
poostren nadzor ter sankcije ob kršenju nad opravljanjem občasnega in začasnega dela. S tem se bodo ukvarjali Inšpektorat za delo RS, Davčna uprava RS in Carinska uprava. Za kršitve so predvidene denarne sankcije, ob hujših kršitvah pa tudi možnost prepovedi opravljanja občasnega in začasnega dela, tako pri delodajalcih, kot pri dijakih in študentih. ŠOS in MDDSZEM želita urediti področje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov tako, da bo pravno primerno (sedaj ga v zakonodaji predvideva le nekaj členov v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti). Obenem pa mora delo dijakov in študentov obdržati socialno funkcijo ter izboljšati funkcijo povezovanja izobraževanja in trga dela. Le tako bo občasno in začasno delo dijakov in študentov obstalo kot pomemben institut sociale in zaposlovanja.
5
Jamstvo za mlade
Zares jamstvo ali le pesek v oči mladim? Marko Ruperčič Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je v letu 2013 intenzivno sodelovala v skupni kampanji mladinskega sektorja, v kateri smo predstavniki mladih želeli politične odločevalce spodbuditi k sprejemanju ukrepov, ki bi zmanjšali brezposelnost med mladimi. Skupaj z Mladinskim svetom Slovenije (MSS), Mrežo MaMa, Sindikatom Mladi+ in Zavodom Ypsilon smo na različnih ministrstvih opravili več krogov pogovorov, preko katerih smo njihovim predstavnikom predstavili problematiko mladih in jih skušali prepričati v nujnost sprejemanja ukrepov, ki lahko izboljšajo naš položaj. Tako smo se ustavili pri predsednici vlade Alenki Bratušek, dvakrat na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), enkrat na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter na ničkoliko usklajevanjih o končnem dokumentu na resornem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Kljub količini vloženega truda pa smo predstavniki mladih ob koncu lahko zaključili le, da tako s končnim dokumentom, kot vloženim trudom ministrstev, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zato smo ob končnemu sprejetju dokumenta na Vladi RS povzeli 13 točk, ki smo jih med usklajevanjem vseskozi poudarjali.
1. Ker dokument nima zadostne podpore 2. Ker program, ki naj bi reševal mladih, ne govori vseh ministrstev Očitno je, da je sta ministrstvi brezposelnost za izobraževanje, znanost in šport ter za o ustvarjanju delovnih mest in ker pristojno za ustvarjanje gospodarski razvoj in tehnologijo v dokument ministrstvo, vložili zelo malo truda, kar se lahko vidi iz opisa delovnih mest, pri pripravi dokumenta ni aktivno sodelovalo Jasno je, da gre pri ukrepov, ki jih pokrivata.
programu ukrepov le za gašenje požara, saj je na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 141-krat več brezposelnih, kot je objavljenih delovnih mest (na dan 15. 1. 2014). Dokler ne bo novih delovnih mest, ne bo tudi dolgoročne rešitve brezposelnosti.
3. Ker gre pri Jamstvu za mlade za nabor ukrepov in ne strategijo zaposlovanja mladih Le celostna
6
strategija, utemeljena na anlizi stanja, lahko pomeni dolgoročno rešitev brezposelnosti.
4. Ker gre v velikem številu primerov za opisovanje in naštevanje ukrepov, ki se že izvajajo ali pa z Jamstvom za mlade in z zaposlovanjem mladih nimajo nikakršne zveze Kar 15 od 38 ukrepov se je izvajalo ali so
bili v pripravi, še preden se je pripravil program ukrepov.
9. Ker so v programu navedeni ukrepi, za katere ni jasno, kako bodo izboljšali zaposljivost ali zaposlenost mladih Nekateri
ukrepi so razdelani tako nejasno, da njihova umeščenost v program ni smiselna.
10. Ker so v programu navedeni ukrepi, za katere ni jasno, kako bodo izboljšali 5. Ker ministrstva ne sodelujejo med seboj; zaposljivost ali zaposlenost mladih Nekateri različni nosilci raje izvajajo podobne, a ukrepi so razdelani tako nejasno, da njihova ločene ukrepe To je očitno ob podvajanju umeščenost v program ni smiselna.
ukrepov različnih ministrstev, ki naslavljajo iste ciljne skupine in ki imajo iste ciljne rezultate.
“
Predstavniki mladih smo želeli politične odločevalce spodbuditi k sprejemanju ukrepov, ki bi zmanjšali brezposelnost med mladimi. 6. Ker se s programom sistemsko ne rešuje problema slabe povezanosti med izobraževanjem in trgom dela Ukrepi
sistemsko ne rešujejo slabe povezave med izobraževanjem in trgom dela, temveč le podaljšujejo trajanje razpisov, ki posamično povezujejo izobraževanje in delo.
7. Ker država in mladi potrebujemo vseživljenjsko karierno orientacijo (VKO), katere delovanje mora biti zagotovljeno na dolgi rok, kar v programu ni zapisano
Proces VKO kaže rezultate šele na dolgi rok, trajanje programa pa je v programu ukrepov zagotovljeno le do leta 2020.
8. Ker se problem volonterskih pripravništev ne rešuje, požar se gasi s tem, da MDDSZEM plačuje pripravništva drugim deležnikom v javnem sektorju
Še vedno so odprta vrata volonterskim pripravništvom v zdravstvu, pravosodju in javni upravi.
11. Ker v Programu ni vizije spodbujanja kadrovskega štipendiranja Kljub trendu
upadanja kadrovskih štipendij v zadnjem desetletju, resorno ministrstvo ni pripravilo načrta za ponovno rast podeljenih kadrovskih štipendij.
12. Ker s podjetništvom očitno še vedno ne mislimo resno Študenti tako še vedno
ne moremo odpreti lastnega podjetja in uresničevati svoje podjetniške ideje brez izgub socialnih pravic, ki izhajajo iz statusa študenta.
13. Ker kaže, da dokumenta ni prebral nihče od tistih, ki so za njegovo pripravo in sprejem odgovorni Kako si lahko sicer razložimo spodnje citate v dokumentu, ki je bil poslan v javno razpravo: ‘’V okviru ukrepa sofinanciramo stroškov delodajalcem pri praktičnem izobraževanju kadrov na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter spodbujati podjetja.’’ ‘’Namen ukrepa je spodbujati delodajalce k zaposlovanju za nedoločen čas in izboljšati zaposlitvene možnosti mladih, ki so posledica pomanjkanja delovnih izkušenj.’’ Tovrstne nesmiselnosti dodatno potrjujejo nestrokovnost nekaterih pripravljalcev.
7
Ob 10-letnici bolonjske reforme
Nastavili smo ogledalo in predlagali izboljšave v visokem šolstvu Timotej Vitez Letošnje leto bo zaznamovalo slovenski visokošolski prostor. Poleg velikih obetajočih se zakonodajnih sprememb, obeležujemo tudi deseto obletnico bolonjske prenove študijskih programov. To je čas, ko je mogoče bolj kot kdajkoli prej, potreben premislek o tem, kje smo in kam gremo na področju visokega šolstva. To je tudi čas, ki od nas zahteva še toliko večjo mero kritične distance in analitičnega pristopa do pregleda implementacije bolonjske reforme v Sloveniji. Mogoče je tudi čas, ko bomo vsi deležniki zmogli preseči svoj ponotranjen občutek lastne pomembnosti ali že skoraj večvrednostnega kompleksa, ki se pojavlja tako v politični sferi, včasih pa še toliko bolj v akademskem okolju. Vsekakor pa bo potreben presek dosedanjih ukrepov, njihove učinkovitosti in analize trenutnega stanja, tako na področju kakovosti visokega šolstva kot doseganja rezultatov, ki smo si jih zadali ali pa si jih želimo izpolniti. Kje smo bili v preteklih letih uspešni in kje smo postali poraženci lastne nezmožnosti iskanja konseza in doseganja ciljev za skupno dobro? Kje tičijo glavni problemi visokega šolstva in kakšni so kazalniki, ki nam pričajo o njih? Kje sledimo zastavljenim ciljem, ki smo jih med drugim vključili v razvojne dokumente, kot je NPVŠ, evropskim smernicam in kje smo z ukrepi zašli?
Potrebujemo skupen dogovor za razvoj visokega šolstva
Seveda pa zgolj osvetlitev stanja in vsesplošni kriticizem ne bo dovolj. Potrebujemo predvsem skupen dogovor za razvoj visokega šolstva v naslednjih desetih letih. Strateški cilji, določitev odgovorne institucije za izvedbo in priprava časovnice so naše skupne prioritete. Ukrepi morajo slediti finančni stabilnosti, dostopnosti, kakovosti in mednarodni primerljivosti visokega šolstva.
8
Publikacija bo luč ugledala v kratkem
Pobudo o skupnem razmisleku znova dajemo v Študentski organizaciji Slovenije. V sodelovanju s CMEPIUS pripravljamo publikacijo s skupino Bolonjskih ekspertov, ki bo izšla v februarju, v kateri nam bodo eksperti s svojimi prispevki pomagali pri razumevanju trenutnega položaja visokega šolstva in s priporočili za v bodoče podali svoje predloge za izboljšanje kakovosti visokega šolstva. Poskušali smo storiti prvi korak v smeri iskanja novih izzivov in priložnosti za razvoj terciarnega izobraževanja. To smo storili v upanju, da bo leto 2014 leto, ki bo poleg nove sistemske zakonodaje prineslo tudi druge ukrepe in cilje, ki jim bomo s skupnim naporom sledili, da bo prihodnjim generacijam študentov zagotovljeno kakovostno in dostopno visoko šolstvo. Da bodo učni izidi omogočali lažji prehod v prvo zaposlitev, visokemu šolstvu pa bo povrnjen ugled, ki se je ob slabi implementaciji bolonjske reforme žal izgubil.
Vabljeni k branju!
Novice iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani Študentska čitalnica je odprla svoja vrata Študentska čitalnica na Borštnikovem trgu 2 je prve uporabnike sprejela v sredo, 22. januarja. Z vzpostavitvijo čitalnice smo tako zapolnili prazne prostore in v Ljubljani postavili novo študentsko stičišče, ki ponuja kakovostno in mirno okolje za študij.
Študentska Čitalnica
V času izpitnega obdobja je čitalnica odprta vsak dan med 7. in 24. uro, kasneje pa bomo obratovalni čas prilagodili potrebam in željam študentov. Študenti lahko v čitalnici dostopajo tudi do sodobno opremljenih računalnikov, brezplačnega brezžičnega interneta, omrežja Eduroam in določene strokovne literature. Mogoče je tudi učenje v manjših skupinah, saj je poleg osrednjega dela, ki je namenjen individualnemu učenju in delu, na voljo tudi prostor za manjše skupine. Prav tako je v okviru čitalnice zagotovljen manjši prostor za počitek in možnost okrepčila, kjer so študentom na voljo topli napitki, brezalkoholna pijača in prigrizki (sedvič, pica) na študentski bon. Čitalnica trenutno nudi prostor za študij 50 študentom, v prihodnje pa v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani načrtujemo tudi njeno širitev. Spremljate nas lahko na naši Facebook strani, seveda pa ste vabljeni, da nas tudi obiščete.
Na Kersnikovi je zadišalo po okusni hrani Študenti v Ljubljani so 3. februarja dobili nov lokal, ki ponuja kakovosten, zdrav in cenovno ugoden obrok za študentske subvencije. Lokal, ki smo ga poimenovali Indeks, deluje v okviru našega najmlajšega zavoda Študentska menza. Raznoliko in kakovostno ponudbo kosil, pic, testenin, solat in »a la card« jedi lahko poskusite na Kersnikovi 6 (bivši lokal Metropol). Vas že muči radovednost in lakota? Za več informacij obiščite spletno stran Študentske menze ali pa nas poiščite na Facebooku oziroma Twitterju
Ozavesti se in jej pametno – študentska pobuda o zdravi prehrani Študentska Civilno-družbena iniciativa (CDI), stalna dejavnost ŠOU v Ljubljani, je v torek, 21. januarja, na Biotehniški fakulteti pripravila prvo predavanje v sklopu projekta Ješ pametno?, katerega namen je mlade osveščati o zdravi in kakovostni prehrani ter zdravem načinu življenja. Predavanja potekajo pod vodstvom Mojce Cepuš, svetovalke na področju zdrave prehrane in hujšanja, ki je in bo udeležence poučila o funkcijah posameznih vrst hrane, zdravem načinu izgubljanja telesne teže, o pomembnih lastnostih posameznih živil, nakupovanju zdravih živil ... Nasvetom o zdravem prehranjevanju boste lahko ponovno prisluhnili po izpitnem obdobju v začetku marca. Za več informacij pa pridno spremljajte spletno stran ŠOU v Ljubljani in Facebook stran Civilnodružbene iniciative
V Ljubljani kmalu bodoča generacija brucev Študenti ŠOU v Ljubljani bomo tudi letos na pomoč priskočili srednješolkam in srednješolcem, ki se bodo 14. in 15. februarja mudili po Ljubljani na informativnih dnevih. Bodoče bruce bomo pričakali na glavni železniški in avtobusni postaji ter v bližini fakultetnih središč, kjer jim bomo pomagali najti iskane fakultete. V zagotavljanju čim boljšega informiranja študentov bomo po posameznih srednjih šolah predhodno razdelili tudi informativne brošure, kjer bodo študentom na voljo osnovne informacije o posameznih fakultetah, zemljevid Ljubljane z linijami Ljubljanskega potniškega prometa in lokacijami fakultet ... V času informativnih dnevov bo tudi letos študentom na voljo brezplačna telefonska številka Študentske svetovalnice (080 98 67).
10
Novice iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru Prek Dijaške skupnosti Maribor do vozniškega izpita Dijaška skupnost Maribor, ki deluje kot organizacijska enota Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM), je v sodelovanju z avtošolo GoGo izdelala spletno aplikacijo, preko katere se bodo dijaki mariborskih srednjih šol, potegovali za brezplačno opravljanje vozniškega izpita. Nagradna igra in aplikacija se nahajata na Facebook strani Dijaške skupnosti Maribor, dijaki pa lahko nanjo naložijo fotografije. Vsebina slik mora biti povezana s prometom oziroma cestno-prometnimi predpisi. 25 dijakov, ki bo preko spletnega glasovanja zbralo največ glasov, se bo uvrstilo v glavno žrebanje, kjer bo eden izmed njih dobil priložnost opravljanja vozniškega izpita B kategorije povsem brezplačno. Nagradna igra poteka do 31. marca 2014. Aplikacijo najdete na Facebook strani Dijaška skupnost Maribor ali s klikom na to povezavo
Mariborski študenti dobili novo študentsko predsedstvo Po tem, ko so članice mariborske univerze po rednih volitvah izvolile svoje predstavnike v Študentski zbor ŠOUM, je ta na svoji 1. redni in 1. izredni seji imenoval novega predsednika in člane študentskega predsedstva ŠOUM za mandatno obdobje 2013–2015. Novi predsednik Študentske organizacije Univerze v Mariboru je postal Alen Brkić, ki je v preteklem mandatu opravljal funkcijo sekretarja na Oddelku za univerzitetno politiko in izobraževanje. Alen je po izvolitvi članom Študentskega zbora predlagal svoje ekipo, ki so jo najvišji predstavniki mariborskih študentov soglasno potrdili. Sestava Študentskega predsedstva Študentske organizacije Univerze v Mariboru za mandatno obdobje 2013–2015: Alen Brkić, predsednik Melanie Trčalek, podpredsednica in sekretarka oddelka za interesne dejavnosti študentov
Peter Papež, sekretar oddelka za univerzitetno politiko in izobraževanje
Nina Černel, sekretarka oddelka za socialna in zdravstvena vprašanja
Jona Vizjak, sekretar oddelka za mednarodno sodelovanje.
11
Novice Študentske organizacije Univerze na Primorskem Ljubezen je v zraku ... Pred nami je najbolj zaljubljen mesec v letu. Bliža se Valentinovo, praznik vseh zaljubljencev ... Na ŠOUP-u sicer velja prepričanje, da ne moreš izkazovati ljubezni na ukaz, ampak jo je treba deliti skozi vse leto. Da pa obeležimo tega valentinčka, pripravljamo v torek, 11. februarja 2014, RED LOVE PARTY – Bodi moj Valentin v Bellavita baru Koper. Na odru nas bo zabaval Omar Naber&band, za noro vzdušje in počitek ženskih oči pa bodo poskrbeli fantje iz skupine Total Knockout. Ujemi svojega Kupida in pridi na žur s srčnim namenom, kjer bomo del sredstev namenili za Sklad za socialno ogrožene študente UP.
12
Novice iz Zveze Študentskih klubov Slovenije Pestra paleta projektov v 2014 Nova vodstvena ekipa na Zvezi ŠKIS je po izvolitvi v novembru že začela aktivno delati, tako na vsebinskem kot tudi na projektnem področju. V letu 2014 pripravljamo številne projekte za študente in študentske klube, ki bodo zajemali predvsem področja izobraževanja, zdravega življenja, mednarodnega sodelovanja, sociale ter nenazadnje tudi zabave. Letos Zveza ŠKIS obeležuje 20. obletnico delovanja, zato bo leto še posebej posvečeno spominom na pretekla leta delovanja, dosežkom v kratki zgodovini ter slavnostnemu praznovanju. Januar se je pričel z izvedbo izobraževalnih delavnic na temo upravljanja s časom, v februarju, marcu in aprilu pa se bodo zvrstile delavnice učinkovitega komuniciranja, »feedbacka«, orodij za kreativo, predstavitvenih veščin, pogajanja in lobiranja ter šesturno delavnico Adobe Illustratorja. Izopop delavnic se lahko udeležijo študenti, aktivisti posameznih študentskih klubov.
Od 15. bo 17. aprila bomo že tradicionalno organizirali projekt Škisovi dnevi zdravega življenja, ki bodo zajemali brezplačne vodene vadbe, tečaje kuhanja, delavnice zdrave prehrane ter najbolj popularno aktivnost, brezplačen zdrav zajtrk za vse študente v Rožni dolini v Ljubljani.
Škisova tržnica bo letos 7. maja 7. maja na Ilirijo prihaja že 17. Škisova tržnica, ki je noben študent ne bi smel zamuditi, saj bo postregla z nepozabnim vzdušjem, dobro hrano in pijačo, odlično glasbo ter najbolj pestro družbo mladih v Sloveniji. Če pa si eden od aktivnih članov v študentskem klubu v svojem kraju, pa se lahko pridružiš Škisovim akademijam, ki se bodo v letu 2014 zvrstile kar trikrat, vključevale pa bodo poglobljena intenzivna izobraževanja za lažje in učinkovitejše delo na študentskih klubih. Naj bo leto 2014 aktivno, ambiciozno, ne pozabite pa na dobro mero zabave in skrbite na svoje zdravje!
13
CELOSTNO ODGOVORNO OBJEKTIVNO AKTUALNO
Kje nas najdete? Dunajska 51 SI - 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 2806 800 Faks: +386 2806 807 info@studentska-org.si www.studentska-org.si
e