360 stopinj Uvodnik INTERVJU: Marko Pavlič, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem
1 2, 3
NACIONALNA KONFERENCA Vse se začne in konča pri denarju - tudi kakovosten študij
4-7
PROGRAM: DENAR NIMA IDEJ Kako smo se pripravljali na FinancFeste
8, 9
PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU
10, 11
Psihološka svetovalnica za študente v stiski Martinovali tudi študentje Vse več mladih išče priložnosti izven Slovenije
NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI
12, 13
Fundacija Študentski tolar: Razpis za študente v socialni stiski ŠOU v Ljubljani na pomoč prizadetim v poplavah Podpiramo predlog dopolnitev zakona o šolski prehrani
NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM
14
Začenja se ŠOUPokerliga in izbira PokerFace
NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Nova energija za nove izive na ŠKIS
15, 16
Uvodnik
2, 3
Ne vre le kuhano vino V vseh mestih po Sloveniji vre. Pa ne le kuhano vino, ki se še posebej prileže v tem prednovoletnem času. Ljudem je dovolj zategovanja pasu, saj je lukenj na njem že zdavnaj zmanjkalo. Ljudje pričakujejo drugačne rešitve. Take, ki bodo prinesle nova delovna mesta, da bodo dela željni ljudje lahko pošteno zaslužili kruh, ki ne bodo krhale socialne države in ki bodo videle, da vlaganje v izobraževanje pomeni vlaganje v razvoj in ne v vrečo brez dna. Ne pričakujemo nenadnih sprememb, saj te navadno niso dobre. Ampak po tehtnem premisleku in upoštevanju mnenj različnih deležnikov. En korak v pravo smer smo študenti že naredili konec novembra, ko smo v parlamentarno proceduro vložili predlog Zakona o štipendiranju in več kot 7600 overjenih podpisov državljank in državljanov. Te smo zbrali v dobrem tednu organiziranega zbiranja. Veseli smo tako široke podpore javnosti, saj le potrjuje, da smo na pravi poti. Da bi to uvideli tudi tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, smo študenti prišli z nakupovalnimi vozički pred državni zbor. Poslanke in poslance smo tako opozarjali na trenutne nevzdržne politične in gospodarske razmere, katerih negativne posledice občutimo zlasti študentje, mladi in njihove družine. Opozoriti smo jih želeli, da bodo v prihodnjih tednih sprejemali spremembe zakonodaje s področja visokega šolstva, trga dela, delovnih razmerij in nenazadnje proračuna za leti 2013 in 2014. Mladi smo nad predlaganim zgroženi in zaskrbljeni. Tudi na demonstracijah smo poudarjali, da Slovenija danes ni varen pristan za mlade, ne svetilnik Evrope. Kako obrniti stvari na bolje, dokazujemo ne le s predlogom Zakona o štipendiranju, ampak tudi s programom Denar nima idej. Med mlade želimo širiti znanje in orodja, kako naj skrbijo za svoje finance. Tudi o tem projektu pišemo v tokratni številki 360 stopinj. Poleg tega podrobno predstavljamo poudarke letošnje nacionalne konference s področja visokega šolstva. V intervjuju smo tokrat predstavili predsednika Študentske organizacije Univerze na Primorskem Marka Pavliča, med novicami pa si lahko preberete, kdo bo naslednje leto vodil Zvezo študentskih klubov Slovenije in kakšne načrte imajo ter kaj se dogaja po drugih študentskih organizacijah.
Pred nami so tudi božični in novoletni prazniki, zato vam ekipa ŠOS-a želi uspešno leto 2013. Da bi skupaj in vsak posebej zmogli dovolj moči in poguma, da prekrenemo stvari na bolje – tako osebno kot tudi širše. Srečno in polno znanja 2013! urednica Tina Dolenc s sodelavci
1
INTERVJU: Marko Pavlič, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem
»Mladi vse bolj pogledujemo proti tujini« Marko Pavlič, predsednik ŠOUP, je študent 2. stopnje študijskega programa Geografija, trenutno absolvent. Izkušnje s študentskim organiziranjem nabira že od prvega letnika študija, ko je deloval v študentskem svetu, na ŠOUP pa sprva kot vsebinski sodelavec na Resorju za socialo, nato kot sekretar za socialo, predstavnik ŠOUP v predsedstvu ŠOS in vodja Odbora za mednarodno sodelovanje ŠOS, nazadnje pa kot predsednik ŠOUP. Rad planinari, rekreativno teče, igra odbojko. V prostem času se navdušuje nad kakšno dobro ameriško serijo, a kot pravi ima ob študijskih obveznostih in obveznostih na ŠOUP za vse to žal premalo časa.
Študenti so se množično udeležili demonstracij v Ljubljani in s svojimi transparenti jasno opozarjali, da mora vlada prenehati varčevati na področju izobraževanja, saj smo mladi prihodnost. Kako komentiraš demonstracije in na splošno aktualno študentsko problematiko? Vesel sem, da sem med protestniki videl veliko mladih, saj se je očitno tudi moja generacija začela zavedati, da država vse bolj varčuje na naš račun. Na račun dijakov, študentov, mladih diplomantov ... To ni dobra politika! Mladi, še posebej študenti, smo generacija, ki s temi ukrepi izgublja največ. Prihodnost mladih v Sloveniji je negotova, zato vse bolj pogledujemo proti tujini. Videti je, da za našo državno politiko mladi nismo prioriteta, kar je narobe!
Na dvodnevni nacionalni konferenci smo podrobno razpravljali o vpeljavi bolonjskega študija v slovenski visokošolski prostor. Kako ti ocenjuješ bolonjsko reformo in kaj bi bilo treba še spremeniti, popraviti? Ideja bolonjske reforme je v osnovi dobra, problem je v tem, da smo jo v Sloveniji vpeljali precej nerodno in nepregledno. Diplomanti po prvi stopnji študija niso zaposljivi, imajo nižjo stopnjo izobrazbe v primerjavi s starimi diplomanti, študij se je zato podaljšal, v visokem šolstvu še vedno pogrešam več poudarka na praktičnem usposabljanju ...
Tudi ŠOUP je letos poleg ŠOS-a in ŠOU v Ljubljani prenovil spletno stran. Zakaj ste se odločili za prenovo in kaj vse ponuja? Glede na to, da živimo v času poplave socialnih omrežij ter internetnih medijev, smo stran zasnovali v smeri pričakovanj, ki jih imajo danes mladi. Spletna stran je »novičarska«, z njo pa želimo študenta vsakodnevno obveščati o vsebinah in projektih, ki jih zanje pripravljamo ter tudi o ostalem aktualnem dogajanju na ravni študentskega življenja in pa tudi izven njega.
soup.si 2 2
Koledarsko leto gre počasi h koncu. Katere tri letošnje dogodke bi izpostavil kot najpomembnejše za ŠOUP? Med dogodki bi izpostavil uspešno izvedbo Mokre čiste desetke, tekmovanja v desetih športnih disciplinah, ki je maja potekala ob Državnem univerzitetnem prvenstvu, ki smo ga letos gostili na UP. Pred mesecem dni smo za projekt PreProstoVoljni, ki združuje mlade prostovoljce, prejeli nagrado Zavoda MOVIT na področju medgeneracijske solidarnosti. To priznanje je za nas zelo pomembno. V okviru projekta PreProstoVoljni smo izpeljali številne dobro obiskane dogodke, kot so krvodajalske akcije, čistilne akcije, praktična usposabljanja študentov za prostovoljne aktivnosti... To so dogodki, ki so najbolj zaznamovali letošnje leto.
“
Med tem bi za zdaj poudaril le to, da se bomo bolj kritično usmerili na aktualno družbeno dogajanje v državi, saj želimo študentom bolj približati družbeno-kritičnemo razmišljanje. Pripravili bomo razna soočenja mnenj, strokovne posvete in podobno.
S pogledi pa ste na ŠOUP-u verjetno že usmerjeni tudi v prihodnje leto. Pripravljate za študente kaj zanimivega?
”
Na ŠOUP je z novim študijskim letom prišlo nekaj novih študentk in študentov in z njimi tudi nekaj novih idej, ki jih nameravamo v prihodnjem letu izpeljati. Med temi bi za zdaj poudaril le to, da se bomo bolj kritično usmerili na aktualno družbeno dogajanje v državi, saj želimo študentom bolj približati družbeno-kritičnemo razmišljanje. Pripravili bomo razna soočenja mnenj, strokovne posvete in podobno.
In za konec, kako boste veseli december preživeli na Primorskem in kje bo Marko Pavlič na silvestrovo? Za veseli december bo dogajanje na Primorskem kot vedno veselo in razgibano. Seveda ne bo manjkalo raznih zabav, družabnih dogodkov ... Sam za zdaj nimam za silvestrovo v načrtu nič določenega. Verjetno bom novo leto pričakal med prijatelji z Obale, nekje ob morju. Bil sem že marsikje, a tam je na silvestrovo vedno najlepše. Hvala za pogovor!
3
NACIONALNA KONFERENCA
Vse se začne in konča pri denarju – tudi kakovosten študij Avtorji: člani projektne skupine konference
Laškem je 9. in 10. novembra potekala že šesta nacionalna konferenca Študentske organizacije Slovenije z naslovom »Bolonja včeraj, danes in jutri«. Kot že samo ime pove smo ocenjevali vpeljavo bolonjske reforme v slovenski visokošolski prostor, realizacijo zastavljenih ciljev ter odmike od teh in na podlagi izkušenj z domačimi strokovnjaki iskali rešitve za izboljšanje bolonjskega procesa »po slovensko«. Na konferenci smo se dotaknili številnih aktualnih tem, ki zaradi vse slabših pogojev in nižanja sredstev za visoko šolstvo, vplivajo na kakovost izobraževanja in položaj študenta. Z različnimi govorci, in udeleženci konference, smo skušali najti primerne rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju kakovosti bolonjskega procesa in povečale kakovost visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Med drugimi smo izpostavili problem zaposljivosti diplomantov, vstopnih pogojev, financiranja, podiplomskega študija, diverzifikacije, analizirali smo aktualno novelo visokošolskega zakona in položaj nacionalne agencije za kakovost ter iskali možnosti, kako študente v čim večji meri vključiti v sam proces izobraževanja, da ne bodo zgolj uporabniki (potrošniki) temveč deležniki, ki soustvarjajo študijski proces.
Visokošolski sistem na razpotju: kje smo in kam želimo?
44
V uvodni razpravi so nekateri ključni deležniki visokošolskega prostora predstavili pomanjkljivosti bolonjske reforme predvsem v luči večje kakovosti visokošolskih programov in sistema nasploh. Dr. Stanislav Pejovnik, rektor ljubljanske univerze, je poudaril, da je bolonjska reforma na univerzi uspešna in ustrezna, le da še ni v celoti zaključena. Kot enega ključnih vzrokov je izpostavil financiranje in krčenje sredstev za visokošolski sistem,. Zaskrbljen je bil predvsem nad dokončno izvedbo bolonjske reforme, saj v takih finančnih okvirjih ta ne bo mogoča. Rektor je predstavil tudi analizo bolonjske reforme, ki so jo pripravili na univerzi, in predstavlja primer dobre prakse spremljanja in vrednotenja vpeljave (posameznih elementov) reforme. Upamo, da bodo podoben projekt izvedli tudi drugi visokošolki zavodi, kar bi nam omogočilo vpogled v primerljive rezultate na nacionalni ravni. Predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Dušan Lesjak je poudaril, da je bolonjska reforma dobra stvar, ki je postavila ogledalo vsem deležnikom. Potrebno bi bilo širiti in krepiti dostop do visokošolskega izobraževanja, pri čemer vidi ključen vzvod v štipendiranju, ključne pomanjkljivosti našega visokošolskega prostora pa so po oceni ministrstva nizka stopnja dokončanega študija, kakovost in zaposlovanje.
Dr. Franc Čuš, predsednik komisije za ocenjevanje kakovosti na Univerzi v Mariboru, je opozoril na politizacijo Nacionalne agencije za kakovost (NAKVIS) in poudaril pomembnost njene avtonomnosti in obstoja. Problem vidi predvsem v tem, da ne vemo, kako in na kakšen način primerno ocenjevati kakovost, kar se je še posebej pokazalo z bolonjsko reformo. Izpostavil je idejo o reformulaciji bolonjskega procesa pri nas in vlogo deležnikov pri vpeljavi sprememb. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc je izpostavil nekaj ključnih problemov bolonjske reforme in poudaril, da bi bilo treba narediti »reformo reforme«. Opozoril je, da študenti na nekatere enake pomanjkljivosti opozarjamo že od leta 2009, kar kaže na to, da na ključnih področjih oz. pri doseganju ključnih ciljev ni napredka. Med drugim je izpostavil problem podvojenih oziroma »prepakiranih« študijskih programov, ki so se jih zavodi lotili »s figo v žepu«. Še posebej je izpostavil odsotnost Nacionalnega ogrodja kvalifikacij, ki bi omogočilo večjo primerljivost med programi, posledično pa tudi pomagalo izboljšati zaposljivost diplomantov. Tudi pri mobilnosti, ki je ena ključnih ciljev bolonjske reforme, je – kot je poudaril – prišlo do finančne izključenosti, saj država za to namenja premalo denarja. Meni, da je bila bolonjska reforma pri nas slabo implementirana, še dodatno breme pa predstavlja zmanjševanje sredstev za visokošolski sistem. To dodatno vpliva na nižanje kakovost študija in študijskega procesa ter na dostopnost izobraževanja.
Odpiranje vrat na univerzo Ponovno smo odprli vprašanje vstopnih pogojev in mature kot mehanizma odpiranja vrat na univerzo. Nadaljevali smo razpravo, ki jo je Študentska organizacija Slovenije na to temo organizirala aprila letos in ugotavljali, če se je od takrat že kaj spremenilo. Predstavnik Študentske organizacije Slovenije Timotej Vitez je predstavil rezultate oktobrske ankete, v kateri je sodelovalo 1374 študentov in študentk iz naključnih študijskih programov, fakultet in univerz. Rezultati so bili kar presenetljivi, saj več kot polovica sodelujočih podpira kombinacijo mature in sprejemnih izpitov kot najbolj primeren pogoj za vstop na univerzo. Kot najbolj primerni obliki sprejemnih izpitov pa so sodelujoči izpostavili pisno obliko in kombinacijo pisnega in ustnega testa. Rezultate je komentiral dr. Valentin Bucik, predstavnik državne maturitetne komisije in dober poznavalec sistema mature pri nas.
Zaposljivost »bolonjskih« diplomantov Lanska konferenca ŠOS je v celoti potekala na temo zaposljivosti in zaposlovanja bolonjskih diplomantov, tako da smo letos V tem sklopu smo predstavili dva primera dobre prakse, in sicer raziskavo, s katero Univerza na Primorskem spremlja zaposljivost svojih diplomantov, in primer dobre prakse zaposlovanja – to je Mercator. Udeleženci so ob tem izpostavili tudi pomen neformalnega izobraževanja in priznavanja znanj, pridobljenih s prostovoljnim in študentskim delom ter aktivnim vključevanjem v družbeno življenje.
Naveličani »klasičnih« predavanj ? Ne pustimo, da dušijo našo inovativnost! Na konferenci smo se pogovarjali tudi o inovativnih pristopih k poučevanju, pogovarjali pa smo se tudi z nekaj uspešnimi »inovatorji«, študenti in diplomanti, ki so pogledali »out of the box«, svoje izkušnje in ideje pa delili z nami. Izsek pogovora si lahko pogledaš tukaj
5
Podiplomski študij po bolonjsko – 2. in 3. stopnja Podiplomski študij se v zadnjem času srečuje s porastom števila vpisanih študentov (trend masifikacije), medtem ko država zmanjšuje sredstva. . Ob ukinjanju programa mladih raziskovalcev pa so se pojavila tudi vprašanja glede položaja doktorskih študentov in raziskovalcev. Pri podiplomskem študiju smo tako identificirali probleme pri (ne)zaposlovanju mladih diplomantov in financiranju podiplomskega študija. Glede na izpostavljeno in izkušnje udeležencev, ki so sodelovali v diskusiji, je bil sklep jasen: financiranje podiplomskega študija je preslabo, še posebej glede na število vpisanih študentov, , kar slabo vpliva na kakovost visokega šolstva. Prav tako smo vnovič poudarili, da je treba vse spremembe uvajati postopno in s konsenzom.
Zaključki konference in vsa gradiva bodo v kratkem dostopni na spletni strani www.highereducation.si
Je sosedova trava res bolj zelena in zakaj Slovenci ne želimo biti svetovljani? Na diskusijskih skupinah, ki so potekale drugi dan konference, smo se dotaknili različnih tem, ki jih je združevala skupna rdeča nit – internacionalizacija, ki je z bolonjsko reformo še dodatno pridobila na pomenu.
Sliši se učeno: Visokošolsko transnacionalno izobraževanje Pri transnacionalnem izobraževanju smo izpostavili kar nekaj problemov: niso vse oblike tovrstnega izobraževanja urejene z zakonom, problem habilitacije profesorjev iz tujine in problem neobstoja mehanizmov kontrole nad kakovostjo tujih zavodov. Transnacionalno izobraževanje bi bilo treba zakonsko urediti, zagotoviti ustrezna sredstva in podati skupne spodbude znotraj držav. Prav tako se je diskusija dotaknila tudi napovedanih zakonodajnih sprememb, ki morda celo preveč odpirajo naš visokošolski prostor tujim institucijam, brez pravega nadzora nad kakovostjo.
Ali ste vedeli, da študij na tuji instituciji v Sloveniji za študente pomeni enako, kot bi študirali v tuji državi? Pravic in obveznosti iz statusa namreč ne ureja slovenska zakonodaja … Prav tako pa tak »izlet« na tuje, četudi doma, pomeni tudi plačevanje šolnine.
Na vprašanje o jeziku poučevanja so imeli udeleženci delavnice različno mnenje. Izpostavili so, da obstaja preveč definicij internacionalizacije in da se pojem velikokrat tolmači drugače, jezik pa predstavlja eno temeljnih ovir k dosegu tega cilja. Nekateri udeleženci so bili mnenja, da je treba v visokem šolstvu in znanosti ohranjati in razvijati slovenski jezik, kar je dolžnost pedagogov. Spet drugi pa so menili, da je treba nadgrajevati tuji jezik in spodbujati večjezičnost za večje možnosti zaposljivosti in nadgradnjo znanj v mednarodnem prostoru. Na koncu so udeleženci prišli do konsenza, da je treba poskrbeti za kakovost predavanj in poteka študijskega procesa v več jezikih. Oblikovati bi bilo treba tudi program – jezikovno politiko za to področje, specifično za slovenski prostor, vendar so kot problem identificirali neustrezno financiranje. 6
Parlez-vous anglais?
Beg možganov Zelo zanimiva in v zadnjem času še posebej aktualna tema je »beg možganov«. Ugotovili smo, da se trend izseljevanja obrača. Včasih so se izseljevali neizobraženi, danes pa se vse več izobraženih mladih odloči za odhod v tujino in iskanje boljših zaposlitvenih možnosti. Vzrokov za to je več, lahko pa jih ločimo na notranje in zunanje dejavnike. Notranji dejavniki so nizka kakovost študija, nizke spodbude za študente (štipendije, slaba zaposljivost, nizke plače, tog trg dela ipd). Zunanji dejavniki pa so ravno nasprotni in mlade diplomate privabljajo v države gostiteljice. Kot rešitev se pojavljajo na eni strani institucije (država), ki bi morale vplivati na notranje dejavnike in jih v kar največji meri preprečiti, saj mladi v Sloveniji ne vidijo napredka in možnosti. Ključna rešitev, za preprečitev bega možganov, ki bi jo lahko zagotovili že sami visokošolski zavodi, pa je vpeljava prakse v sam študijski proces. Tako bi mladi pršili v stik z delodajalci že med študijem, kar bi jim v večji meri pomagalo pri kasnejši zaposlitvi ali vsaj navezovanju stikov s prvim delodajalcem.
Je ob vsem tem sploh še prostor za kakovost? Na zaključni okrogli mizi »Kakovost – pot ali cilj?« smo z govorci naredili pregled tem, ki smo jih izpostavili na konferenci, poudarek pa je bil predvsem na kakovosti, kako izboljšati študijski proces in povečati kakovost visokošolskega sistema. Predsednik Rektorske konference dr. Danijel Rebolj, rektor univerze v Mariboru, je izpostavil, da kultura kakovosti pri nas ni na zavidljivi ravni, vendar jo počasi vzpostavljamo, kljub temu, da vzvodov ni tako enostavno vzpostaviti. Poudaril je, da kakovosti ne moremo točno izmeriti in da se vse preveč zapletamo v birokratske procese, s katerimi nam kakovost uhaja iz rok. Profesorji bi se morali po njegovem mnenju vprašati, kaj študenti pridobijo pri njihovem posameznem predmetu, kaj je cilj in kakšne kompetence mora osvojiti diplomant po končanem študiju. Ravno koncept osredotočanja na končne učne izide, bolj kot sam proces, je bližje skandinavskemu modelu skrbi za kakovost. Meni tudi, da so bolonjski programi boljši od starih, saj so vsebine bolje opredeljene, posodobljene, poleg tega pa se mu zdi sistem ECTS točk pravično opredeljen. Dr. Maja Makovec Brenčič, predsednica sveta NAKVIS, je opozorila, da morajo kakovost zagotavljati vsi deležniki in da je potrebno zagotavljati kulturo kakovosti in stalno izboljševanje. Merila, sprejel jih je prav NAKVIS, so po njenem mnenju osnovni okvir sistema zagotavljanja kakovosti. Sistema pred bolonjskim in bolonjski po njenih besedah med seboj nista primerljiva in da ne moremo oceniti povečanja ali zmanjšanja kakovosti programov. Z bolonjsko reformo so se odprla številna nova problematična področja, kot so npr. zaposljivost, socialna razsežnost, mobilnost, prav tako pa je poudarila, da ni bilo dovolj narejenega na skupnih diplomah in da so sistemi še vedno med seboj težko primerljivi. Odgovornost za zagotavljanje kakovosti je na strani vsake posamezne institucije, naloga NAKVIS pa je, da o tem presoja. Visokošolski zavodi morajo na podlagi priporočil postati boljši. Rok Primožič, podpredsednik European Students Union (ESU), je izpostavil, da je kakovost zelo težko definirati, saj koncept kakovosti zajema tudi razvoj kritičnega mišljenja in mora biti obravnavan vsebinsko. Vedno znova se moramo spraševati, kaj želimo od visokošolskega sistema. O bolonjski reformi meni, da je prinesla predvsem to, da smo začeli razmišljati o kakovosti. Kot ključen problem pa je izpostavil »poblagovljanje« izobrazbe. Visoko šolstvo se razume kot tovarno kadrov.
Vsi govorci so se strinjali, da je potrebno dati več poudarka študentom in skupaj z njimi soustvarjati študijski proces in jih obravnavati kot partnerje in ne kot potrošnike.
Ključni problem deležniki vidijo tudi v krčenju sredstev za visoko šolstvo in znanost, saj zmanjševanje sredstev onemogoča kakovosten in celovit študij, poleg tega pa je ob vse manjšem proračunu namenje nemu visokošolskemu prostoru vprašljiva implementacija in izvedba bolonjske reforme, ki bo omogočila kakovosten študij.
7
PROGRAM: DENAR NIMA IDEJ
Kako smo se pripravljali na Financ Feste Avtor: P. Š.
Že odštevamo. Trema? Ja, pa ja de. Sploh ne. No, malo že. Ups, kaj pa vem. Eva, Žiga, Rok, Adi, Tjaša in Nino orjejo ledino za prva finančna študent–študentom srečanja. V prejšnji številki mesečnika smo vam najavili naš pilotski projekt Denar nima idej. Zakaj je nastal, komu je namenjen, kako se bo izvajal – vse to že veste Še ne? Hitro kliknite na novembrsko številko mesečnika 360 stopinj! Tokrat pa vam želimo predstaviti naše ambasadorje, njihove priprave in porodne krče z izobraževanja upravljanja lastnih financ. Denar ima svoj resen značaj, vendar si v Študentski organizaciji Slovenije ne želimo, da bi bili naši Financ Festi resni in zateženi. Želimo si, da bi bili zabavni in sproščeni. Predvsem pa, da bi se na njih učili z nasmehom na ustnicah. Za to bo skrbel naš misijonar programa, stand-up mojster Tadej Toš. Financ Festi, s katerimi pričnemo 28. novembra in zaključimo 13. decembra, bodo številna srečanja po slovenskih univerzitetnih središčih, ki jih za vas pripravljajo študentje ambasadorji. Eva, Žiga, Rok, Adi, Tjaša in Nino so se v prostorih ŠOS-a v Ljubljani udeležili delavnic, na katerih jih je strokovno pripravljala Tina Puncer, veščin javnega nastopanja pa jih je učil Tadej Toš. Skrivnosti vam tokrat še ne bomo razkrili, vas pa vabimo, da jih odkrijete sami osebno. Izberite termin in kraj srečanj, ki vam najbolj ustreza, in se nam pridružite. Zagotavljamo vam, da vam ne bo žal.
8
Financ Festi Kdaj, kje, s kom? 4. december, 16.–18. ure
Kranj (Fakulteta za organizacijske vede) Žiga in Rok
5. december, 15.–17. ure Celje (Celjski ladinski center) Eva in Nino
1
6. december, 16.–18. ure
Koper (sedež ŠOUP) Tjaša in Adi
12. december, 16.–18. ure Maribor (Univerzitetna knjižnica) Žiga in Rok 13. december, 16.–18. ure Ljubljana (Caffe Metropol) Eva in Nino s Tadejem Tošem
Denar nima idej 9
11
NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU Psihološka svetovalnica za študente v stiski Mnogokrat mladostniki ne vedo, kam naj se obrnejo v stresnih situacijah obrnejo po pomoč ali pa jih je javno sram priznati, da slednjo potrebujejo. Namen projekta Psihološka svetovalnica je pomagati študentom v stiski, ki jo občutijo zaradi težav pri študiju, v duševnem zdravju, samopodobi, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah. Mladi, ki potrebujejo svetovanje zaradi notranje stiske, bodo vključeni v individualni program, v katerem se bo osebi pomagalo izpostaviti bistveno težavo, zaradi katere prihaja na posvet, in se naučiti vedenjskih in kognitivnih tehnik obvladovanja krizne situacije. Pri ŠOUM želijo s Psihološko svetovalnico pomagati študentom v stiski, ki jo občutijo zaradi težav pri študiju, v duševnem zdravju, samopodobi, partnerskih odnosih in drugih osebnih težavah. Pomoč in podporo pri reševanju osebnih težav bo študentom nudila univ. dipl. psihologinja Vita Poštuvan. Zaradi uspešne izvedbe v preteklih letih, ŠOUM študentom na tovrstni način pomaga že četrtič. Za brezplačna svetovanja je potrebna predhodna rezervacija na elektronski naslov: svetovalnica@soum.si.
ŠOUM študentom omogoča psihološko svetovanje. Brezplačna individualna svetovanja bodo potekala vsak ponedeljek med 16.15 in 19.15 uro, vse do 6. maja 2013.
Martinovali tudi študentje Sveti Martin je spremenil mošt v vino tudi na ŠTUK-u, kjer smo lahko to rujno kapljico degustirali, za veseljaško vzdušje pa so poskrbeli Frajkinclarji. Vsak torek je že sam po sebi praznik. Tokratnega smo popestrili s praznovanjem Martinovega praznika vina. Temu primeren je bil tudi zabavni program in veselo vzdušje na ŠTUK-u. Študentska organizacija Univerze v Mariboru je pripravila tekmovanje v okušanju vina, ki so jih prinesli na ocenitev naši vinogradniki. 17 vzorcev vin je bilo ocenjenih najprej po študentskih, nato pa še po strokovnih merilih. Najboljšo vinsko kapljico je po oceni študentov pridelal Aljaž Košec, po oceni strokovne žirije pa Domen Jaunik. Po ocenjevanju je sledila degustacija pred ŠTUK-om, kjer so vzorce iz ocenjevanj lahko poizkusili obiskovalci »iz prve roke«. Kasneje smo se naužili izvirne in zabavne študentske glasbene skupine, ki udarno prodira na mariborske odre in v imenu ne nosi samoglasnika, Rndndrn. Pred skupina je pripravila množico na finale večera, Frajkinclarje. Martinovanje je tudi letos doseglo svoj cilj. Nepozabne zabave ob tem prazniku še vedno ostajajo zveste slovenskemu narodu vina. Ali obratno.
10 18
Video in galerijo dogajanja najdete tukaj
Vse več mladih išče priložnosti izven Slovenije V Mariboru je potekalo predavanje na temo » Delo in študij v Avstraliji, Kanadi in Novi Zelandiji«, v organizaciji oddelka za mednarodno sodelovanje ŠOUM in Tadeja Štruclja, slovenskega zastopnika agencije European Migration Office. To predavanje je že nekaj dni prej vzbudilo veliko zanimanja med študenti, na sam dogodek pa jih je prišlo več kot 150. Tako ŠOUM kot tudi Tadej Štrucelj smo bili presenečeni nad velikim številom obiskovalcev. Prvo vprašanje predavatelja je bilo, če je to predavanje za obiskovalce »obvezno«, glede na to, koliko se jih je zbralo. Zanimiv je odgovor ene obiskovalke: »Seveda je obvezno, glede na to, kakšne razmere so v naši državi!« Mladi po Sloveniji vedno bolj opozarjajo na krizno situacijo in menimo, da je tudi včerajšnji dogodek in velika udeležba na tem dogodku pokazatelj tega, kakšno je stanje pri nas in da si mladi vedno bolj želijo odhoda v tujino. Statistike migracij iz naše države pa kažejo naslednje – v tekočem letu je v Avstralijo migriralo 2118 Slovencev, na Novo Zelandijo 780 državljanov, iz Slovenije je v tem letu v različne države odšlo 7997 oseb, od tega jih je kar 5743 odjavilo svoje stalno bivališče v Sloveniji. Te številke so se od lani povečale za 2-krat, od leta 1995 pa za 10-krat. Vsi ti podatki kažejo na to, da vedno več ljudi išče boljšo prihodnost drugje in to je zelo zaskrbljujoče. Na Študentski organizaciji Slovenije se trudimo, da bi izboljšali razmere na vseh področjih in da bi življenje pri nas bilo znosnejše.
Več informacij o tem si lahko preberete tudi tukaj 11
NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI Fundacija Študentski tolar: Razpis za študente v socialni stiski Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani, razpisuje denarno pomoč za socialno ogrožene študente v skupni višini 120.000 evrov. Na že sedmi razpis Fundacije se lahko prijavijo kandidati s statusom študenta, ki študirajo na Univerzi v Ljubljani in ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Nepovratna denarna sredstva so namenjena reševanju socialne stike študentov, torej kritju stroškov študija, reševanju stanovanjskega problema, nakupu osnovnih življenjskih potrebščin, preživljanju otroka ali družine ter reševanju drugih stisk, v katerih se znajdejo študentje.
Rok za oddajo vlog je 10. december 2012. Razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani ŠOU v Ljubljani, spletni strani Fundacije Študentski tolar in na spletni strani Študentske svetovalnice. Dodatne informacije o razpisu dobite v Fundaciji Študentski tolar, Kersnikova 4, Ljubljana (pritličje), in sicer ob ponedeljkih od 14.00 do 17.00 ter ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00, na telefonski številki 01 43 80 310 ali po elektronski pošti info@studentski-tolar.si.
ŠOU v Ljubljani na pomoč prizadetim v poplavah Tudi v ŠOU v Ljubljani si želimo, da bi se prizadeti ob nedavnih poplavah čim hitreje vrnili v svoje domove ter tako čim prej zaživeli normalno življenje. Predstavniki ŠOU v Ljubljani so zato Rdečemu križu Dravograd podarili čistila in pripomočke za čiščenje, rabljena oblačila ter šolske potrebščine. Aleksandra Pekošak, resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani: »Za podaritev materiala te vrste, še posebej čistil, smo se odločili na podlagi priporočila omenjene območne enote Rdečega križa. Prizadeti v poplavah v tem obdobju namreč zdaj sanirajo stanovanja, zato je še posebej veliko povpraševanje po čistilih.« Iz Območnega združenja Rdečega križa Dravograd so se zahvalili za izkazano pomoč žrtvam poplav.
12
Podpiramo predlog dopolnitev zakona o šolski prehrani V ŠOU v Ljubljani podpiramo predlog novele Zakona o šolski prehrani, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina Socialnih demokratov (SD). Cilj zakona je učencem in dijakom iz manj spodbudnih okolij zagotoviti cenejši obrok šolske prehrane. Z dopolnitvami Zakona o šolski prehrani bo otrokom zagotovljen dostop do vsaj enega obroka med poukom. Subvencija šolske malice bo zagotovljena učencem in dijakom od prvega do vključno šestega razreda, ki so prejemniki otroškega dodatka, torej otrokom, katerih socialno-ekonomski položaj je slabši glede na povprečni položaj njihovih vrstnikov. Slovenija se še vedno sooča z ekonomsko in gospodarsko krizo, ki se pozna v vseh družbenih segmentih in seveda tudi v družinah. V letu 2011 je stopnja tveganja revščine otrok prvič v zgodovini presegla splošno raven tveganja revščine. Ker je lakota otrok nesprejemljiva za vsako družbo, v ŠOU v Ljubljani pozdravljamo predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o šolski prehrani. Dopolnitve zakona namreč uvajajo rešitev, ki varuje socialno državo ter ščiti otrokove pravice. Lačen otrok ne more v polni meri razvijati svojih sposobnosti in ne more slediti izobraževalnemu procesu. Ker iz majhnega zraste veliko, poskrbimo torej, 13 da iz zdravega in sitega učenca zraste dober študent!
“
Ker iz majhnega zraste veliko, poskrbimo torej, da iz zdravega in sitega učenca zraste dober študent!
NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM Začenja se ŠOUPoker liga in izbira Poker Face Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je v okviru resorja za šport in študentsko rekreacijo ponovno začela s projektom ŠOUPoker. Primorska študentska poker liga bo obsegala dvanajst krogov, ki se bodo odvijali dvakrat mesečno ob torkih v osrednjem prostoru ŠOUP na Pristaniški 3 v Kopru s pričetkom ob 18. uri.
Vzporedno s tekmovanjem za zmagovalca ŠOUPoker lige študentov Univerze na Primorskem (UP) 2012/2013, ki bo za glavno nagrado prejel prenosni računalnik, poteka tudi izbira Poker Face Kopra 2013, za katero bo možno glasovati na spletnem portalu PokerNews. V ŠOUPoker ligi lahko sodelujejo izključno študenti/tke Univerze na Primorskem in Fakultete za pomorstvo in promet. Namen projekta je študentom ponuditi možnost, da na drugačen način preživljajo svoj prosti čas. Poker je namreč trenutno najbolj popularna igra med mladimi. S projektom nikakor ne želijo popularizirati iger na srečo, saj je ŠOUPoker igra, ki spodbuja razmišljanje, taktičnost in druženje, ne da bi pri tem na igralno mizo položili denar. Vabljeni po več informacij na www.soup.si 14
NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE
”
Nova energija za nove izzive na Zvezi ŠKIS Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti je konec novembra na svoji redni letni skupščini izvolil novo vodstvo Sveta ŠOLS in Zveze ŠKIS. Koordinacijo študentskih klubov in Zveze ŠKIS je tako prevzel Jaka Bassanese. Ekipa želi v prihodnjem mandatu svojo pozornost nameniti predvsem organizaciji kakovostnih izobraževanj za klubske aktiviste ter študentskim klubom nuditi vso informacijsko podporo. Cilj nove ekipe je vzpostaviti učečo se organizacijo, ki bo skrbela za kontinuiran prenos znanj iz generacije v generacijo, ter vzdrževati in sproti nadgrajevati obstoječe kompetence aktivistov študentskih klubov. Zveza ŠKIS bo v prihodnjem mandatu vzpostavila sistem izobraževanj in projektov, ki bodo spodbujali sodelovanje študentskih klubov. Cilj je na podlagi zaupanja odpreti širok kanal petoka informacij ter z integrireto in vzajemnim sodelovanjem postati ena najboljših študentskih organizacij. Jaka Bassanese: »Ekipo sestavlja mešanica mladosti in izkušenosti, kar je recept za zmago.« Jaka Bassanese, 24-letni študent trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki prihaja iz Bleda, je svojo pot na področju študentskega organiziranja pričel kot projektni sodelavec na Klubu radovljiških študentov, kjer je postal tudi predsednik in po dvoletnem mandatu klub pripeljal na bistveno višji nivo delovanja. V letu 2011 je kandidiral za člana Varnostnega sveta Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS in vodjo Gorenjske regije, kasneje pa vložil kandidaturo za 2. člana predsedstva ŠOS s strani Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS. Za kandidaturo predsednika Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS se je odločil z željo, da pridobljena znanja na področju mladinskega organiziranja prenese na študentske klube in jim ponudi informacijsko podporo in izobraževanje z namenom izboljšanja kakovosti delovanja le-teh.
Izobraževanja in delavnice za povezovanje študentskih klubov
15
Zveza ŠKIS bo v mandatnem obdobju 2012/2013 nudila servis klubov za nemoteno učinkovito in kakovostno delovanje na lokalnih področjih, zato je bil že ob začetku mandata vzpostavljen celoletni program izobraževanj za klubske aktiviste, ki je zasnovan od osnovnih izobraževanj do naprednih in kompleksnih delavnic na vseh področjih, ki jih študentski klubi potrebujejo za kakovostno delovanje. Poleg namenskih izobraževanj pa želi novoizvoljena ekipa med letom strokovno izobraziti tako imenovani bazen trenerjev, ki bodo kasneje nudili pedagoške usluge študentskim klubom. Že v decembru bodo potekala prva izobraževanja, na katerih bodo na podlagi selekcijskega postopka izbrani kandidati za trenerje. Te bomo nato izobrazili na podlagi tematskih, kontinuiranih in poglobljenih seminarjev in delavnic. 21
Prenos znanja na mlajše generacije Izobraževanje, povezovanje, vzajemno sodelovanje in dobra komunikacija so veščine, ki jih morajo pridobiti vsi klubski aktivisti ter tudi aktivisti Zveze ŠKIS. To je še posebej pomembno v obdobju, ko morajo študentske organizacije zaradi zmanjšanja sredstev prestrukturirati in skrbno načrtovati porabo svojih sredstev tudi v naprej. Zato bo Zveza ŠKIS še bolj koncentrirano in poglobljeno skrbela za prenos znanja na mlajše aktiviste, nadgradnjo znanja obstoječih aktivistov, nadgradila samoregulacijo študentskih klubov ter posledično vplivala na dvig kakovosti delovanja in za učinkovito in namensko porabo sredstev Študentske organizacije Slovenije. Ekipa Glavnega odbora Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS v mandatnem obdobju 2012/2013 so bili izvoljeni: Predsednik Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS: Jaka Bassanese Podpredsednik Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS: Žan Delopst Blagajnik Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS: Dare Dolenc Administrator Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS: Matija Buzar Člani Glavnega odbora Zveze ŠKIS in Sveta ŠOLS: Marko Ruperčič, Adisa Dizdarević, Martin Retelj, Timotej Vitez, Tamara Meško
23