Mesečnik 360 stopinj - Maj by ŠOS Študentska

360 stopinj Uvodnik

INTERVJU: Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje “Mladi bo morali biti bolj kritični in zahtevni pri prehrani”

2, 3

JEM ZDRAVO. ŠTUDIRAM S POLNO PARO! Dobro študira le zdrav študent

EVROPSKA ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA (ESU) Rok Primožič postal predsednik

13,5 miljona študentom FINANCIRANJE Zaradi varčevanja tudi manj sredstev za programe mobilnosti

WWW.STUDY.SI Nov portal z vsemi informacijami o mobilnosti študento

MEDNARODNI OTOČEK Druženje študentov iz več kot 20 držav

8, 9

BIVANJE ŠTUDENTOV Posluha države za reševanje pomanjkanja študentskih postelj na UP praktično ni KRVODAJALSKA AKCIJA Rekrodno številko študentov darovalo kri

10 11

PREDSTAVITEV ŠTUDENTSKIH ORGANIZACIJ NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI

12, 13

Študij v tujini želijo približati čim več študentom Ob 65-letnici Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V MARIBORU

14 - 16

Na Štajerskem postavili največji živi logotip Tukaj so tradicionalne študentske igre - Lampiončki 2013 Študentski mesec zdravja v Mariboru Konec maja bo zaznamoval adrenalin

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM

Zdravi maj in Mokra desetka - najboljši žur na obali!

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Množičen obisk Škisove tržnice Pomlad v znamenju zdravja in športa Prvaki ŠKIS gola in ŠKIS koša

18 - 20

4, 5

Uvodnik

Mladi se vse bolj zavedajo Pred kratkim sem se s starši sporekla o tem, da mladi ne znajo ceniti domačih stvari. Trdila sta, da je dobro edino tisto, kar kupijo v trgovini in je največkrat uvoženo. S tem se ne strinjam popolnoma. Ob skoraj vsakodnevnem poročanju o odpoklicih raznih živil zaradi prisotnosti, npr. konjskega mesa tam, kjer ne bi smelo biti, ali raznih nedovoljenih snovi, verjamem, da se mladi vse bolj zavedajo pomena domače, lokalne hrane. V trgovinah je tako že opaziti dve skupini ljudi. Nekateri gledajo predvsem na cene, vse več pa je takih, ki pred nakupom poleg cene preverijo tudi poreklo in sestavine. Pri iskanju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno so nam lahko v pomoč ocene Zveze potrošnikov Slovenije, ki pogosto objavlja rezultate raznih testov živil. Mladi pa so začeli (tudi zaradi bolj tankih denarnic) vse bolj ceniti to, kar zraste ali je pripravljeno v njihovi okolici – zelenjavo z domačega vrta, doma pripravljene sadne sirupe in kompote, vložene kumarice in paprike ... In tako, kot pravimo za peko, da je ta tako dobra, kot so dobre sestavine, ki jih zmešamo vanjo, bi lahko rekli tudi za ljudi. Bolj kot bomo jedli zdravo in naravno pridelano hrano, bolj se nam bo to obrestovalo pri zdravju. Ob tem pa ne smemo zanemariti niti dejstva, ki ga je v tokratnem intervjuju izpostavil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Ta je dejal, da je »treba mladim približati zavedanje, da je hrana iz bližine, ki za sabo nima tisočih prevoženih kilometrov, zanje najboljša izbira – tudi iz vidika ohranjanja delovnih mest, saj bodo prav ti mladi kmalu tudi sami iskali zaposlitev«. Mogoče pa je to za koga tudi poslovna priložnost …

Prijetno branje! urednica Tina Dolenc s sodelavci 1

INTERVJU: Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje

“Mladi bi morali biti bolj kritični in zahtevni pri prehrani” Tina Dolenc

Projekt Študentske organizacije Slovenije Jem zdravo. Študiram s polno paro! je podprl tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Zato smo mu zastavili nekaj vprašanj o tem, ali se mladi dovolj zavedajo pomena zdrave prehrane in kako bi lahko to zavest dvignili ter tudi o tem, koliko pozornosti je sam v študentskih letih namenil prehranjevanju. S čim vas je projekt prepričal, da ste ga podprli? Dvigovanje zavesti o pomenu hrane, njeni proizvodnji, usmerjenosti potrošnika v nakupe lokalnih proizvajalcev ter zdravo prehranjevanje je povezano s prednostno nalogo države za povečanje stopnje samooskrbe. S tem ciljem na ministrstvu izvajamo vrsto aktivnosti, s katerimi spodbujamo in usmerjamo ciljne skupine, da se zavedajo pomena lokalne proizvodnje hrane. Prav posebno pozornost pri promociji posvečamo tudi mladim, ki se morajo zavedati, da hrana ne zraste na trgovskih policah. Študentje pa ste tisti, ki si nabirate znanje in izkušnje, da boste lahko v prihodnosti soustvarjali zdravo družbo in stabilno državo. Zato so vaše navade zelo pomembne, tudi na področju izbire hrane. Nenazadnje, z nakupom hrane iz lokalne bližine prispevamo v državno blagajno, iz katere črpamo sredstva za brezplačne vrtce, osnovne in srednje šole, študij na fakultetah in štipendije, zdravstvo, pokojnine in druge socialne prispevke. Prav tako s tem pomagamo pri okrevanju gospodarstva, saj s povečanim povpraševanjem po proizvodih podjetja ali kmetije le-te obdržijo ali celi povečajo število delavcev. Projekti, kot je tudi »Jem zdravo. Študiram s polno paro!«, so vedno zelo dobrodošli. Namenjen je mladim, ki jim ni vseeno, kako in s čim se prehranjujejo. Zavest o kakovostni prehrani v obdobju šolanja je zelo pomembno. Verjamem, da s projektom pomagate študentom do zavedanja, kako naj se pravilno in kakovostno prehranjujejo. To je danes zelo pomembno in vedno bolj cenjeno.

“

“Predvsem moramo mladim približati zavedanje, da je hrana iz

bližine, ki za sabo nima tisočih prevoženih kilometrov, zanje najboljša izbira – tudi iz vidika ohranjanja delovnih mest, saj bodo prav ti mladi kmalu tudi sami iskali zaposlitev.”

“

Menite, da se mladi v Sloveniji dovolj zavedajo pomena zdrave prehrane?

2 2

Opažam, da mladi glede prehrane pogosto niso zelo zahtevni, zato posegajo tudi po hrani slabše kakovosti oz. nezdravem načinu prehranjevanja. Nedavno smo bili presenečeni, ko je Inštitut RS za varovanje zdravja javnosti predstavil, kako alarmantni so podatki tudi glede izpuščanja obrokov v dnevu, še posebno zajtrka. Razlogi so lahko različni, ne glede na to pa menim, da bi morali biti mladi bolj kritični in zahtevni do področja prehrane, saj je kakovostna hrana in zdrav način prehranjevanja v njihovem razvojnem obdobju zelo pomemben. Na drugi strani lahko zasledimo, da tudi mladi potrošniki danes iščejo informacije s področja prehranjevanja. Ozaveščanje mladega potrošnika o prehrani, zdravem načinu prehranjevanja je zato pomembno, mladi pa se vedno bolj zavedajo tudi poslovnih priložnosti na področju proizvodnje hrane.

Kako bi lahko to zavest še povečali? Mladim je potrebno čim bolje predstaviti vse vidike pridelave in predelave hrane. Predvsem moramo mladim približati zavedanje, da je hrana iz bližine, ki za sabo nima tisočih prevoženih kilometrov, zanje najboljša izbira – tudi iz vidika ohranjanja delovnih mest, saj bodo prav ti mladi kmalu tudi sami iskali zaposlitev. Pomembni so še mnenjski voditelji in lokalna skupnost pri aktivnostih na področju javnega naročanja živil v vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih, zelo pomemben pa je tudi vzor starejših, od katerih smo se marsikaj naučili za življenje. Sam osebno prisegam na hrano iz lokalne bližine, ki ima vrsto prednosti, tako pri neprekosljivem svežem in prepoznanem okusu, kakovosti, je dobro nadzorovana, z nakupom lokalnih proizvodov pa spodbujam tudi slovensko gospodarstvo (kmetije, živilska podjetja) ter s tem prispevam za stabilne socialne transferje, zdravstvo, šolstvo; nenazadnje z nakupom lokalnega proizvoda pripomorem tudi k čistejšemu okolju zaradi krajših transportnih poti in manj embaliranja. Prepričan sem, da so vsi starejši, ki razmišljajo podobno kot jaz, lahko dober vzor mladim.

Ali tudi na ministrstvu izvajate oziroma pripravljate kakšen projekt, v katerem bi pritegnil mlade k bolj zdravemu načinu prehranjevanja in življenja na sploh?

Eden pomembnih ukrepov države je bila razglasitev dneva slovenske hrane, ki je tretji petek v novembru. Moramo se namreč še bolj zavedati pomena podpore slovenskih pridelovalcem hrane in spodbujati zavest potrošnikov, da bi čim večkrat posegli po doma pridelani hrani. Poleg dneva, ki je posvečen slovenski hrani, pa je znotraj tega zelo pomembna aktivnost na ta dan Tradicionalni slovenski zajtrk, ko naše otroke učimo živeti zdravo, z lokalnimi proizvodi. Otroke moramo namreč navaditi na okus lokalne hrane že od ranih let in jim predstaviti prednosti doma pridelane hrane, saj je bilo v preteklosti to področje zanemarjeno, starši pa se upravičeno čudijo, zakaj njihovi otroci ne jedo slovenskega medu in jabolk za zajtrk.

Čeprav ima Slovenija veliko obdelovalnih površin, še zdaleč nismo samozadostni pri pridelavi hrane? Imate kakšne načrte, kako bi to povečali? Na splošno smo glede samozadostnosti nekje okoli 70 odstotkov, kar še vedno ni dovolj; se pa podatki razlikujejo po posameznih sektorjih. Tako smo na področju mleka, mlečnih izdelkov, perutninskega mesa več kot samozadostni, medtem ko imamo največji primanjkljaj na področju zelenjave, žit in prašičjega mesa. Zato je zelo pomembno, da bomo naredili in začeli izvajati tak Program razvoja podeželja, katerega cilj bo povečanje proizvodnje hrane. Pomemben del višanja deleža samooskrbe pa je tudi ustvarjanje trga. Opazujemo vsaj dva trga: en trg smo ljudje, ki kot državljani dnevno kupujemo hrano, drug pa javni zavodi. Državljane moramo naučiti, da jim bo v interesu, da posegajo po domači hrani. Druga vrsta aktivnosti pa so tiste, ki so vezane na hrano v javnih zavodih, kjer moramo in želimo povečati delež domače, lokalne hrane. Tudi na tem področju nekatere ukrepe že izvajamo, med letom pa bomo razvili še nove. Hvala za pogovor!

JEM ZDRAVO. ŠTUDIRAM S POLNO PARO!

Dobro študira le zdrav študent Tina Dolenc

Študentska organizacija Slovenije nadaljuje lani konec leta začet projekt Jem zdravo. Študiram s polno paro!, s katerim želi spodbuditi in ozavestiti študente o pomenu zdravega prehranjevanja. Študenti so projekt dobro sprejeli, saj se jih vse več zaveda pomena zdravega načina prehranjevanja. ŠOS v prihodnjih tednih pripravlja akcijo, s katero bodo mlade ponovno spomnili, da lahko dobro študira le zdrav študent, na kar ima prehrana vsekakor velik vpliv. Evropska komisija je predlagala linearno zmanjšanje sredstev za program Erasmus for all za 15 odstotkov. Maja po študentskih organizacijah potekajo razni projekti, povezani z zdravjem. Temu se pridružuje tudi projekt Jem zdravo. Študiram s polno paro!, katerega namen je spremeniti slabe prehranjevalne navade študentov. Veliko mladih se spopada s preveliko telesno težo, nezadostnim uživanjem sadja in zelenjave, premajhno telesno aktivnostjo, kar slabo vpliva na splošno počutje, zmanjšuje storilnost in koncentracijo … Zato ŠOS pripravlja posebno akcijo po večjih univerzitetnih mestih, kjer bodo predstavniki projekta nagovarjali študente in jih osveščali o zdravem načinu življenja. K pripravi sveže hrane in ne le uživanju vnaprej pripravljenih jedi jih bodo spodbujali tudi z deljenjem kuhalnic in drugih uporabnih daril.

V kratkem bo v sodelovanju s študenti fakultete za vede o zdravju izšla tudi brošura v elektronski obliki, v kateri bodo predstavljeni varovalni jedilniki za kosila, ki imajo preračunane energijske in hranilne vrednosti obroka za oba spola, ter način priprave posamezne jedi.

V Mariboru bodo projekt mladim predstavili 14. maja od 11. do 14. ure pred ŠTUK-om in pred Fakulteto za organizacjske vede v Kranju. V Ljubljani bodo stojnice postavljene 21. maja med 9. in 14. uro v Rožni dolini in na Kardeljevi ploščadi, v Kopru pa bodo predstavniki projekta med študenti 23. maja od 16. do 21. ure pred koprsko Taverno.

Kontaktni podatki vodij projekta po posameznih organizacijah: ŠOUM: Matic Kirbiš / matic.kirbis@soum.si / 031 825 118 ŠOU v LJ: Borut Andrejek / borut.andrejek@gmail.com / 051 200 560 ŠOUP: Alja Brečko / alja.brecko@soup.si / 040 465 349 44

Zveza ŠKIS: Jasmina Zahirović / jasmina.zahirovic@skis-zveza.si / 040 351 600

EVROPSKA ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA (ESU)

Rok Primožič postal predsednik 13,5 milijona študentov Tina Dolenc

Z julijem bo vodenje Evropske študentske organizacije (European Student Union – ESU) prevzel Slovenec Rok Primožič, sicer dosedanji podpredsednik ESU. Rok Primožič je bil izvoljen na zasedanju Evropske študentske organizacije v Budimpešti, kjer je dobil skoraj soglasno podporo vseh 47 organizacij, ki so članice ESU. Kot pravi, je velika čast postati predsednik organizacije, ki zastopa več kot 13,5 milijona študentov iz 39 evropskih držav. »Hkrati pa je to tudi velika odgovornost, saj je položaj študentov že tako slab, zadnje leta pa se poslabšuje. Predstavniki študentov na vseh nivojih, od lokalnega do evropskega, bomo morali vložiti veliko dela, da se bo trend obrnil v pravo smer in da bo visoko šolstvo ostalo javna dobrina,« je pojasnil Primožič.

Zadali so si obsežne naloge V enoletnem mandatu bodo tako v ESU nadaljevali s pripravo predlogov za ukrepe, ki bi izboljšali dostopnost izobraževanja, še posebej za skupine, kot so mladi iz socialno šibkejših družin, manjšine in podobno. Največ pozornosti pa bodo vsekakor namenili financiranju visokega šolstva ter prizadevanju za ohranitev oziroma dvig javnih sredstev, namenjenih visokemu šolstvu. Kot je dejal Primožič, predstavniki evropskih držav vedno omenjajo visoko šolstvo kot pomembno za izhod iz krize, a važno je, da morajo tej retoriki slediti tudi ukrepi in da v proračunih povečajo sredstva za to področje. Poleg tega se bodo v ESU osredotočili tudi na prihajajoče volitve v Evropski parlament. Prizadevali si bodo, da bodo kandidati za evropske poslance v svoje programe vključili tudi svoje poglede na visoko šolstvo. Nadaljevali bodo še s spremljanjem bolonjskega procesa in nadzorom, da bodo države pravilno izpeljale ukrepe, h katerim so se zavezale ob podpisu bolonjske deklaracije in bodo cilji tega procesa skladni s študentskimi zahtevami, ne pa uporabljeni za nadaljnje poblagovljanje in instrumentalizacijo visokega šolstva. Rok Primožič je univerzitetni diplomirani pravnik. V letih od 2008 do 2009 je bil član odbora za visoko šolstvo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in nato leta 2010 tudi namestnik predsednice ŠOS. Delo Evropske študentske organizacije dobro pozna, saj je bil član izvršnega odbora, zadolžen za področje ﬁnanciranja visokega šolstva in problematiko povezano z evropsko mobilnostjo in priznavanjem izobrazbe, zadnje leto pa tudi podpredsednik ESU.

Angažirano študentsko gibanje še kako pomembno Primožič dodaja, da je njegova izvolitev na mesto predsednika tudi priznanje delu slovenske študentske organizacije in njenih entitet, ki so med bolje organiziranimi v Evropi. »Angažirano študentsko gibanje je se posebej pomembno v tem času, ko se položaj studentov in visokega šolstva nasploh slabša po celi Evropi in ko vlade pod pretvezami različnih varčevalnih ukrepov režejo sredstva za visoko šolstvo, uvajajo šolnine in posojila, znižujejo štipendije ter prenašajo stroške študija na študente. Študenti smo tisti, ki moramo biti najbolj glasni in se moramo upreti varčevanju, ki nam jemlje prihodnost, ter odločno zagovarjati, da visoko šolstvo ostane javna dobrina in da mora država prevzeti odgovornost za njegovo financiranje.« 5

FINANCIRANJE

Zaradi varčevanja manj sredstev tudi za programe mobilnosti Tina Dolenc

Za obdobje 2014–2020 naj bi po napovedih Evropskega sveta za več milijard evrov oklestili sredstva, namenjena izobraževanju in mladim, med katere spadajo tudi programi mobilnosti. Ti se bodo po 25 letih združili v skupen program Erasmus for all. Evropska komisija je predlagala linearno zmanjšanje sredstev za program Erasmus for all za 15 odstotkov. Za visoko in poklicno izobraževanje bi tako letno namenili za 150 do 200 milijonov evrov manj sredstev glede na prvotni predlog proračuna iz leta 2011, kar pomeni, da bi program Erasmus for all za obdobje od 2014 do 2020 skupno prejel 13 milijard evrov namesto sprva predvidenih 15,2 milijarde evrov. Evropska komisija na drugi strani predlaga študentsko posojilno shemo, za kar bi letno namenili 111 milijonov evrov. Študentska posojila bi namenili študentom, ki nameravajo podiplomski študij nadaljevati v kateri izmed evropskih držav, pri čemer pa ni znano, koliko študentov bi izkoristilo tovrstno ponudbo v času izjemne brezposelnosti mladih, kako bi to vplivalo na stopnjo dokončanja študija in ali bi to imelo negativen vpliv na regionalno porazdelitev študentov.

Mobilnih le dober odstotek slovenskih študentov Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je ob tem opozoril, da bi odmik od štipendijske politike k posojilnim shemam pri programih mobilnosti za slovenske študente pomenil dodatno razslojevanje. Po podatkih raziskave Evroštudent 2010 namreč študenti kot največjo oviro za študij v tujini navajajo dodatne stroške. »V preteklem študijskem letu se je mobilnosti preko programa Erasmus udeležilo le malo več kot en odstotek slovenskih študentov. To pa je daleč od zastavljenega cilja v programu Europa 2020, v katerem so zapisali, da bo do leta 2020 mobilnih kar 20 odstotkov študentov v Evropskem prostoru,« je dodal Urbanc.

V Sloveniji je problem z nizko mobilnostjo povezan s socialno dostopnostjo takšnega študija, saj Ne poza trenutna sredstva nekaterim študentom ne omogočajo študija v tujini, uvedba posojilnih shem pa bi dostopnost le še zmanjšala. ŠOS omenjeni predlog smatra kot neprimeren iz dveh razlogov: ker v programu zmanjšuje sredstva za štipendiranje programov mobilnosti in ker gre pri tem za implementacijo programa v bančni sektor. Evropska študentska organizacija (European Student Union – ESU) bo v kratkem na Evropski parlament naslovila poziv, v katerem bo pozvala pristojne, naj na prihajajočih pogajanjih o financiranju za obdobje 2014–2020 naložbo v mlade in izobraževanje smatrajo kot prednostno.

Program Erasmus je lani praznoval 25-letnico delovanja, z njegovo pomočjo pa je na študijske izmenjave ali pripravništva v druge evropske države odšlo približno tri milijone študentov. S tem so dobili možnost neprecenljive izkušnje študija v tujini, izboljšanja znanja tujega jezika in spoznavanja drugih kultur. 6

WWW.STUDY.SI

Nov portal z vsemi informacijami o mobilnosti študentov Anže Sovinc

Odbor za mednarodno sodelovanje Študentske organizacije Slovenije pripravlja nov portal www.study.si, kjer bodo na enem mestu dostopni vsi podatki glede mobilnosti študentov. Glavno vodilo snovalcev portala je približati študentom mobilnost in povečati zanimanje za študentske izmenjave v druge države. Spletni informacijski portal www.study.si bo namenjen tako slovenskim kot tudi tujim študentom, saj trenutno ni slovenske spletne strani, ki bi na enem mestu nudila vse informacije v zvezi z mobilnostjo. Obiskovalci portala bodo lahko našli vse o programih izmenjav, o postopkih prijave, o vrstah in načinih pridobivanje štipendij ter o izkušnjah, ki si jih bodo študenti lahko izmenjevali med seboj. Informacije na spletni strani bodo namenjene tudi tujim študentom, ki bodo lahko dostopali do osnovnih podatkov o Sloveniji, o študiju v Sloveniji ter ugodnostih, ki so jih deležni med študijem v Sloveniji. Slednje se nanaša predvsem na študentsko prehrano, bivanje ter prevoze. V sklopu tega bo na spletnem portalu predstavljeno tudi študentsko organiziranje v Sloveniji.

V kratkem torej poklikajte na www.study.si

z agencijo STA

na prijavo na nacionalni posvet o zaposlovanju mladih

Ne pozabi na prijavo na nacionalni posvet o zaposlovanju mladih!

MEDNARODNI OTOČEK

Druženje študentov iz več kot 20 držav Adisa Disdarević

Zveza ŠKIS je tudi letos organizirala največji študentski dogodek na prostem v Sloveniji. Kakopak govorim o Škisovi tržnici, ki pritegne vsako leto več kot 18.000 obiskovalcev v enem samem dnevu dogajanja. Prireditev je bila več let razdeljena na šest otočkov, ki so predstavljali slovenske regije – pred kratkim pa se ji je pridružil še sedmi – Mednarodni otoček (International Ocean). Mednarodni otoček predstavlja mednarodno dimenzijo in si želi spodbuditi medkulturni dialog med mladimi. Organizatorji Mednarodni odbor Zveze ŠKIS smo ga lani naslovili International Ocean: Put some motion in the ocean!, letos pa se je razširil in okrepil s še več predstavniki in državami – moto projekta pa je bil namreč Take a dive! Mednarodni otoček je pravzaprav atol – sklenjen krog stojnic, na katerih so se predstavili Erasmus študenti na izmenjavi v Sloveniji, EVS prostovoljci, mladi, v sredini pa je bil prostor za druženje udeležencev. Na posebni stojnici smo predstavniki Mednarodnega odbora Zveze ŠKIS pripravili tudi material Evropske unije in različnih mednarodnih organizacij o priložnostih v tujini – priložnostih za študij, prakse, izmenjave, štipendije, mednarodne treninge in tečaje. Osrednji cilj našega delovanja je mlade osveščati o pomenu izkušenj in znanj, ki se jim odpirajo v tujini, ter jim pomagati in jih spodbuditi k udeležbi v programih mobilnosti.

Izpostavili pomen prostovoljstva Naš namen je spodbujati medkulturni dialog med mladimi, aktivno državljanstvo in socialno demokracijo. Poudariti smo želeli različnost, pomen vključevanja in socialne odgovornosti. Projekta se je udeležilo veliko udeležencev iz različnih partnerskih organizacij, ki so se prek kulturnih posebnosti, kulinaričnih specialitet in ročnih izdelkov predstavili obiskovalcem. Tem smo hkrati tudi pokazali pomen prostovoljstva in neformalnega učenja, mladim v Sloveniji pa smo predstavili različne možnosti, ki so jim ponujene na mednarodnem področju.

S hrano in plesom do novih poznanstev Zavedamo se, da je načinov predstavljanja držav in kultur veliko, mi pa smo kot najbolj izpostavljenega izbrali predvsem kulinariko. Z Mednarodnega otočka je tako tudi letos zadišalo po raznovrstnih jedeh in prigrizkih, kot so mafini, biskvit anzac, turški med, ntakosi, kitajski rezanci, okroshka, rakott krumpli tortilje, poleg kuhe in peke pa se je mednarodna zasedba na glavnem odru Škisove tržnice predstavila tudi s plesom. Ta je med seboj povezal mlade iz Slovenije, Avstralije, Francije, Grčije, Hrvaške, Indije, Irske, Italije, Kitajske, Latvije, Litve, Mehike, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Rusije, Srbije, Španije, Švedske in Turčije ter zamejske Slovence iz Istre in Koroške.

Organizatorji smo bili že lani posebej presenečeni nad izjemnim pomenom Mednarodnega otočka za navezovanje neformalnih stikov študentov z organizacijami iz tujine. Poleg tradicije so se izmenjevale tudi izkušnje in mnenja, hkrati pa spletala nova prijateljstva in izmenjevali iskrivi pogledi.

MOBILNOST ŠTUDENTOV

Večina ostaja doma zaradi visokih stroškov Anže Sovinc

Za študij ali opravljanje prakse v tujini se odloči le okoli dva odstotka slovenskih študentov, kar je precej pod načrti, ki so zapisani v programu Evropa 2020. Ta predvideva, da bi bila do leta 2020 mobilna kar petina študentov. Študentska organizacija Slovenije si prizadeva spodbujati mobilnost študentov in reševati probleme, ki so nastali z implementacijo bolonjske reforme, ki v slovenskem prostoru (pa tudi širše) ni pripravljena na mobilnost. Zakonska ovira v Sloveniji ostajajo predavanja v slovenskem jeziku z le redkimi izjemami. V tem študijskem letu je Študentska organizacija Slovenije začela intenzivno kampanjo spodbujanja mobilnosti študentov, da bi se poskušali doseči cilj, ki je zapisan v programu Evropa 2020. Po teh ciljih bi moralo biti do leta 2020 mobilnih kar 20 odstotkov študentov v EU. V naslednjem študijskem letu se bo študija preko programov mobilnosti študentov udeležilo 1539 slovenskih študentov ter dodatnih 914 preko programa mobilnosti študentov za prakso. Izraženo v odstotkih znaša to okoli dva odstotka slovenskih študentov.

Večino sredstev prispevajo starši Razloge za nizko mobilnost je mogoče pripisati socialni dostopnosti takšnega študija. Trenutna sredstva, namenjena mobilnosti študentom, ne omogočajo študija v tujini, kar je mogoče razbrati iz podatkov, pridobljenih v raziskavi Evroštudent 2010. V raziskavi je omenjeno, da je še vedno primarni vir za financiranje študija v tujini prispevek staršev. Naslednja velika ovira je pogojena s priznavanjem rezultatov doseženih v tujini, s tem predvsem mislimo na priznavanje izpitov, semestra ali letnika. V zvezi s težavami pri priznavanju izpitov bodo ključno vlogo morale odigrati posamezne univerze in članice univerz, da se na evropski ravni poenoti sistem in tako odpravi omenjene težave pri implementaciji bolonjske reforme.

Najpogosteje v Španijo in na Portugalsko In v katere države najpogosteje odhajajo slovenski študenti? Za slovenske študente so zanimive predvsem Španija, Portugalska, Poljska, Češka, tuji študenti, ki prihajajo v Slovenijo, pa povečini prihajajo iz Španije, Turčije, Portugalske in Poljske.

BIVANJE ŠTUDENTOV

Posluha države za reševanje pomanjkanja študentskih postelj na UP praktično ni Andreja Domajnko

Študentska organizacija Slovenije je v sklopu projekta Evroštudent konec aprila organizirala že tretjo okroglo mizo, ki je tokrat potekala v Kopru, razpravljali pa so o bivanjski problematiki študentov. Primorska kot gostiteljica dogodka ni bila izbrana naključno, saj se študenti prav tam v največji meri soočajo s pomanjkanjem postelj v študentskih domovih. Na UP namreč manj kot pet odstotkov študentov biva v javnih študentskih domovih, medtem ko se slovensko povprečje giblje blizu 17 odstotkov. Kot razpravljalci so bili na okrogli mizi rektor Univerze na Primorskem (UP) prof. dr. Dragan Marušič, predsednik ŠOUP Marko Pavlič, direktorica študentskih domov UP Astrid Prašnikar in predstavnik stanovalcev študentskih domov UP Aljaž Orter. Dragan Marušič je poudaril, da se na UP že vrsto let trudijo za izgradnjo študentskega kampusa, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt še ni realiziran. Rešitev vidi v dokončanju prvega stolpiča v Izoli ter odkupu in prenovi že obstoječih stavb, kar bi bilo ceneje. Dodal je, da posluha države za reševanje bivanjske problematike na UP praktično ni, kljub temu da naj bi bila to ena od prioritet. Marušič je še poudaril, da takšne razmere študente UP postavljajo v neenakopraven položaj glede na ostala visokošolska središča.

Od leta 2006 se ni premaknilo nič manj kot

študentov biva na UP v javnih študentskih domovih

Predsednik ŠOUP Marko Pavlič je nato predstavil Resolucijo ŠOUP o bivanjski problematiki na UP, iz katere je razvidno, da je povprečni mesečni strošek za študentsko ležišče najvišji prav na UP, delež študentov, ki bivajo v javnih študentskih domovih, pa daleč najnižji med vsemi univerzami. Kot je izpostavil, študenti UP že vrsto let čakajo na sodoben univerzitetni kampus, ki bi lahko zagotovil zadostno število bivanjskih kapacitet in boljšo kakovost študentskega bivanja, a se od 2006, ko so bile podpisane prve namere o gradnji kampusa Sonce v Kopru, ni premaknilo nič.

Na UP višji prag za dostop do študentske postelje Direktorica študentskih domov Astrid Prašnikar je povedala, da vsako leto skoraj 600 študentov ostaja brez namestitve v študentskem domu. To problematiko skušajo reševati z namestitvami pri zasebnikih, ki čez študijsko leto nudijo bivanje študentom. Veliko pa je po njenih besedah tudi takih študentov, ki vloge sploh ne oddajo, saj je prag za dostop do ležišča v študentih domovih na UP nekje pri 460 točkah, v študentskih domovih Univerze v Ljubljani pa zgolj pri 160 točkah. Hkrati je povedala, da je vsako leto na UP vpisanih več študentov, zato bi nujno potrebovali dodatna ležišča. Predstavnik stanovalcev študentskih domov UP Aljaž Orter pa je povedal, da za razliko od Maribora in Ljubljane, na Primorskem v študentskih domovih ne ostajajo prazne postelje, in da bi se ministrstvo moralo zganiti.

Vsi gostje so bili torej enotnega mnenja, da je treba čim prej rešiti bivanjsko problematiko študentov na UP, saj se prav ti najbolj od vseh študentov v Sloveniji soočajo s pomanjkanjem prostora v študentskih domovih.

KRVODAJALSKA AKCIJA

Rekordno število študentov darovalo kri Tina Dolenc

Študentska krvodajalska akcija, ki je pod sloganom Častim ½ litra! potekala drugi teden aprila je bila več kot uspešna. Udeležilo se je je kar 930 krvodajalcev, kar je največ doslej.

Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in Zvezo Študentskih klubov Slovenije (ŠOU v Lj, ŠOUM, ŠOUP in Zvezo ŠKIS) izvaja krvodajalsko akcijo dvakrat letno že vrsto let, tokratni odziv krvodajalcev pa je presenetil vse. Mitja Urbanc, predsednik ŠOS, je ob tem izrazil zadovoljstvo, da mladi kljub hitremu tempu življenja in številnim študijskim obveznostim razvijajo čut za pomoč sočloveku in se zavedajo pomena darovanja krvi. »To nam daje lepe zglede za naprej, saj tisti, ki enkrat daruje kri, bo brez pomislekov daroval še kdaj. Letos so se povabilu za organizacijo v večji meri odzvali tudi študentski klubi, ki so v svojih krajih organizirali odvzem krvi. Zahvalil bi se vsem za to plemenito dejanje in jih ob tem že povabil na jesensko akcijo, ki bo potekala od 7. do 13. oktobra 2013,« je dejal Urbanc, ki je tudi sam krvodajalec. ŠOS krvodajalsko akcijo izvaja v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in Zavodom RS za transfuzijsko medicino.

“

Zahvalil bi se vsem za to plemenito dejanje in jih ob tem že povabil na jesensko akcijo, ki bo potekala od 7. do 13. oktobra 2013,« je dejal Mitja Urbanc, ki je tudi sam krvodajalec.

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE V LJUBLJANI Študij v tujini želijo približati čim več študentom Resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani nudi pomoč tujim študentom, ki se izobražujejo na Univerzi v Ljubljani, pri vseh informacijah, ki jih potrebujejo, da se lažje vključijo v tukajšnje okolje. Pomagamo jim pri iskanju nastanitve ob prihodu v Slovenijo, seznanjamo jih s sistemom subvencionirane prehrane, skrbimo za učinkovit sistem tutorstva, priskrbimo jim ESN kartico, s katero lahko koristijo mnoge ugodnosti, v času uradnih ur se lahko na nas obrnejo s kakršnimikoli vprašanji, tedensko pa jim nudimo tudi dodatna izobraževanja prek različnih dejavnosti in delavnic. V preteklih mesecih smo izpeljali veliko različnih dogodkov. Obiskali smo razstavo Da Vinci, parlament, pivovarno Union, organizirali smo pohod na ljubljanski grad in Rožnik. Tradicionalno vsak semester organiziramo tudi mednarodno večerjo, kjer tuji študenti predstavijo kulinariko svoje države. Slovenski jezik so lahko tuji študentje letos spoznavali na jezikovnem tečaju, lepote naše dežele pa smo jim razkazali na različnih izletih po Sloveniji. Pokukali smo tudi v sosednje države in obiskali prestolnico Srbije, Beograd. Seveda pa naše delo ni namenjeno le tujim študentom, letos bomo namreč poskušali študij v tujini približati tudi vam, študentom Univerze v Ljubljani. Na nas se lahko že sedaj obrnete, če želite kakršnekoli informacije glede študija v tujini in praks, kjer lahko pridobite tudi delovne izkušnje, ali prostovoljstva.

Naša želja je spodbujati študente k odločitvi za študij v tujini, pri čemer jim želimo s celovitimi informacijami odločitev čim bolj olajšati. Obiščite nas tudi na naši Facebook ali spletni strani

Ob 65-letnici Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin – Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani. Letne produkcije na odru Cankarjevega doma vedno znova presenečajo, poustvarjanje ljudskega plesa, glasbe in oblačilne dediščine pa postavljajo ob bok sodobni odrski umetnosti. Z jubilejnim koncertom ob 65-letnici, ki bo potekal 18. maja 2013 ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo skupina zopet zakorakala na področje še neizkoriščenih možnosti za folklorno-plesno odrsko uprizarjanje. Maroltovci bodo prikazali edinstven program, ki bo vseboval kar 22 odrskih postavitev. Na odru se bodo vrstile izurjene koreografije in plesi plesnih mojstrov 18. in 19. stoletja, prepletene z baletnimi elementi, kot tudi ljudski ples z daleč v preteklost segajočo tradicijo.

Ne zamudite edinstvenega folklornega dogodka, na katerem bo ljudski ples predstavljen v doslej nevideni luči!

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE V MARIBORU Na Štajerskem postavili največji živi logotip Ob praznovanju »rojstnega dne« se je Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) predstavil z največjim logotipom Štajerske. Seveda je bil največji živi logotip Štajerske le vrhunec dogajanja na jasi pri dvorani UŠC, kjer je ŠOUM na info tržnici predstavil vse svoje aktivnosti. Maribor je prvi pokazal hrbet klientelističnemu vodenju mestne občine in mariborski ŠOUM je prvi, ki je na toplo sonce povabil vse študente Univerze v Mariboru, da ob cvrčanju roštiljev in podarjenih majicah skupaj sestavijo največji logotip Štajerske. In če je bil največji ŠOUM-ov logotip vrhunec dogajanja, so radovedni študentje že pred tem na info tržnici lahko pobližje spoznali vse aktivnosti, ki jih izvaja ŠOUM in dobili splošne informacije, kako ta študentska organizacija sploh funkcionira. Morda se je kdo celo tako navdušil, da se organizaciji tudi aktivno pridruži. Zato naj ta miselnost o nujnosti medsebojnega sodelovanja ostane v podzavesti vseh, saj velja: Logotip sem jaz, logotip si ti in logotip smo mi vsi.

Potek dogajanja, fotogalerijo in video prispevke si lahko pogledate tukaj

Tukaj so tradicionalne študentske igre – Lampiončki 2013 Tukaj je maj in po Sloveniji se prebuja sezona piknikov, poletnih festivalov in številnih dogodkov na prostem. Tudi Maribor ne počiva. ŠOUM namreč 21. maja 2013 pripravlja tradicionalne študentske igre – Lampiončke.

Tudi tokrat bo dogajanje raztegnjeno čez cel dan, v popoldanskem delu bodo v okolici ŠTUK-a potekale Lampiončkove igre, večerno koncertno dogajanje pa bo na Mariborskem otoku. Večerni del tudi tokrat ponuja pester izbor na treh odrih: glavnem, elektro in mariborskem. Na omenjenih lokacijah bodo nastopili številni znani slovenski glasbeniki: Mi2, Adi Smolar, Mambo Kings, DJ Christopher Lawrence, zmagovalci natečaja ŠOUROCK '13 in številni drugi. Še vedno pa imate čas, da prijavite svojo ekipo na tekmovanje za najboljšo študentsko ekipo v športnih igrah, ki bodo letos potekale malo drugače. Že sedaj pa vas vabimo, da se nam pridružite na Lampiončkih in skupaj z nami zaokrožite študijsko sezono, saj se bomo kmalu vrgli za študijske knjige!

Več o letošnjih Lampiončkih, prijavah na igre in nastopajočih najdete na www.lampioncki.si

Študentski mesec zdravja v Mariboru ŠOUM v maju organizira Mesec zdravja, s katerim želi mlade spodbuditi k zdravemu načinu življenja. Potekale bodo številne akcije, kot so Kadilska policija, ki ozavešča mlade o posledicah kajenja, Akcija 0,0, ki opozarja na nevarnosti in posledice prekomernega pitja alkohola. Hkrati poteka tudi vseslovenska akcija Jem zdravo. Študiram s polno paro!, ki študente spodbuja k zdravemu in pravilnemu načinu prehranjevanja, saj je v zadnjih letih na tem področju opaziti največje zdravstvene težave.

Več informacij o Mesecu zdravja najdete tukaj

Konec maja bo zaznamoval adrenalin Pripravite se, 27. in 28. maja ŠOUM pripravlja Veliki umetnostni kulturni festival – VUKfest 2013. Gre za enega najbolj prepoznavnih projektov oddelka za interesne delavnosti študentov ŠOUM. V okviru projekta se boste v Mariboru lahko udeležili različnih dejavnosti, kot so aktivnosti v skate parku, airbrush poslikave na majice, risanje karikatur, skoki z višine na blazino. Pri vseh dejavnostih bomo najboljše sodelujoče tudi nagradili. V večernem delu pa se bodo vsi sodelujoči zabavali v ritmih štirih znanih DJ-jev. S projektom želi ŠOUM ponuditi pester izbor obštudijskih dejavnosti in študente s tem razvedriti v času napornega študijskega leta. v Kdor cuti potrebo po adrenalinu, ne sme manjkati! o najdete tukaj Več informacij O o 16

NOVICE IZ ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM Zdravi maj in Mokra Čista desetka – najboljši žur na obali! Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) letos ponovno organizira projekt Zdravi maj, ki bo potekal od 7. do 27. maja 2013 na različnih lokacijah v Kopru in okolici. Zdravi maj je projekt, ki vključuje tritedenske aktivnosti s področja ozaveščanja študentov o zdravem načinu življenja in je eden večjih projektov ŠOUP-a. V okviru projekta bodo potekale različne aktivnosti – od delavnic pa vse do športnih aktivnosti. Najodmevnejši dogodek projekta pa bo zagotovo tradicionalna Zdrava ŠOUP tržnica, ki bo potekala 23. maja 2013. Na njej se bodo predstavili vsi akterji promocije zdravega načina življenja na Obali. Dogajanje na Zdravi ŠOUP tržnici bo popestril zabavni plesni program ter številne športno-družabne igre. Konec maja bodo skakali divji zajčki in zbirale se bodo mokre majčke na najboljšem MOKRem žuru na Obali – Mokri Čisti desetki, ki se bo odvijala v San Simonu v Izoli, 29. maja 2013.

Na Mokri Čisti desetki so združeni sonce, morje 17

in zabava!

NOVICE IZ ZVEZE ŠTUDENTSKIH KLUBOV SLOVENIJE Množičen obisk Škisove tržnice Na letošnji že 16. Škisovi tržnici se je zbralo okrog 20.000 mladih, ki so v popoldanskem delu preizkusili domače dobrote, ki so jih pripravili študentski klubi na svojih stojnicah, v večernem delu pa so se zabavali ob pestrem glasbenem programu. Prireditev sta nepričakovano s svojim obiskom počastila tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Škisova tržnica se je že tradicionalno začela s slavnostnim mimohodom študentskih klubov ter nastopom mažoretk iz Laškega. Po otvoritvi se je glavno dogajanje preselilo na regijske otočke, kjer je 57 študentskih klubov pripravilo stojnice s svojimi lokalnimi značilnostmi, obiskovalci pa so imeli možnost preizkusiti številne domače dobrote. Študentske organizacije so letos pripravile EKO otoček in mladim ponudile pestro izbiro zdrave prehrane. Škisova tržnica je bila tudi letos ekološko obarvana, saj so se odpadki sproti ločevali ter v sodelovanju s podjetjema Snaga ter Eko plus stiskali in odvažali.

V večernem delu so nastopile glasbene skupine Peter Bič Project, Xequtifz, LET3, Dan D, Manouche, Zebra dots, Kill kenny, John Doe in Dirtswitch. Na elektro-nskem ŠOU odru so nastopili DJ Manuel Dark, DJ Matteo Kunst, DJ Alex Cvetkov, DJ Matthew Z, DJ Cley Clemens, DJ Dominique Jardin in DJ Kuky. 18

Pomlad v znamenju zdravja in športa Aprila je Zveza ŠKIS organizirala številne projekte in aktivnosti za mlade, ki so predvsem spodbujali zdravo življenje in ukvarjanje s športom. Tako so potekali Škisovi dnevi zdravega življenja, zaključil pa se je tudi turnir v Škis golu in Škis košu. Večdnevni projekt Škisovi dnevi zdravega življenja je letos potekal v sodelovanju s projektom Častim ½ litra!, vseslovensko študentsko krvodajalsko akcijo, kjer je letos kri darovalo rekordno število krvodajalcev, kar 930. ŠKIS-ovi dnevi zdravega življenja so se začeli s skupinsko vadbo zumbe, v torek pa je več kot 200 študentov dan začelo na že tradicionalnem brezplačnem zdravem zajtrku, kjer so si lahko v menzi v Rožni dolini ogledali tudi razstavo fotografij z natečaja. Veliko študentov se je nato odpravilo še na krvodajalsko akcijo. V popoldanskih urah je potekala delavnica priprave hitrega in zdravega obroka, ki se je izkazala za zelo uporabno in nad katero so bili študenti izjemno navdušeni. V sredo je potekala skupinska vadba joge, v četrtek pa smo se podali na Šmarno goro, kjer smo se razmigali in nadihali svežega zraka.

Prvaki ŠKIS gola in ŠKIS koša April sta zaznamovali tudi finalni tekmi Škis gola in Škis koša. Naslov prvaka v Škis košu so osvojili igralci Kluba študentov občine Piran, zmagovalci v Škis golu pa so postali igralci Kluba zgornjesavinjskih študentov.

Končni rezultati Škis koš: 1. Klub študentov občine Piran 2. Klub zgornjesavinjskih študentov 3. Klub posavskih študentov 4. Študentski klub Sevnica 5. Klub študentov občine Trebnje Naslov najboljšega igralca je pripadel Mihu Steglu iz Kluba študentov občine Piran. Končni rezultati Škis gol: 1. Klub zgornjesavinjskih študentov 2. Klub posavskih študentov 3. Klub logaških študentov 4. Klub belokranjskih študentov 5.-7. mesto: Klub študentov selške doline, Študentski klub Sevnica, Klub študentov Kranj Za najboljšega igralca so razglasili Jako Bizjaka iz Kluba zgornjesavinjskih študentov.