IZHODIŠČA VZPOSTAVITVE ELEKTRONSKEGA SISTEMA CESTNINJENJA V PROSTEM PROMETNEM TOKU Dejan Štrukelj; Dean Herenda IPMIT d.o.o.; Ministrstvo za promet dejan.strukelj@ipmit.si; dean.herenda@gov.si Povzetek Cestninjenje v zadnjem času postaja vse bolj aktualna problematika, in sicer tako v Sloveniji, kakor tudi v tujini. Slovenija sicer velja za cestninsko državo, ki se s cestninjenjem ukvarja že dolgo, vendar pa se v trenutno srečuje s precejšnjimi težavami in dilemami, ki so vezani na vzpostavitev novega sistema, ki bo omogočal elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku in zagotavljal dovolj visoke prilive, ki bodo zadoščali za servisiranje akumuliranega dolga, ki ga ima DARS d.d. RS namerava v skladu z evropskimi usmeritvami in dobrimi praksami v tujini vzpostaviti sistem, ki bo učinkovito deloval na omrežju avtocest in hitrih cest. V ta namen je Ministrstvo za promet pripravilo predlog akcijskega načrta, ki predvideva uvedbo tovrstnega sistema v letu 2012. Koncept sistema naj bi bil osnovan na podlagi modela CESARE III in tehnološko neodvisen. Vzpostavitev samega sistema predstavlja veliko izzivov tudi na področju informatike, saj je poleg zagotavljanja interoperabilnosti potrebno veliko pozornosti nameniti tudi vzpostavitvi in vzdrževanju ustrezne informacijske podpore, ki bo podpirala vse aktualne procese povezane s cestninjenjem in omogočala povezavo med vsemi vpletenimi entitetami v storitve cestninjenja. Abstract BASIS FOR IMPLEMENTATION OF AN ELECTRONIC TOLL COLLECTION SYSTEM IN FREE FLOW Toll collection is becoming topical issue, both in Slovenia and abroad. Slovenia is the country with a long toll collection history, but is now facing some difficulties and dilemmas that are bound to establishment of a new electronic toll collection system in free-flow, which will provide sufficient income in order to service the accumulated debt held by the DARS d.d. RS intends, incompliance with European guidelines and good practices abroad, to establish an effective system, which will operate on the motorways and expressways. Accordingly, the Ministry of Transport has prepared a proposal of an Action plan, which envisages the introduction of such a system in 2012. The concept of the system should be based on the CESARE III model and technology independent. The establishment of the system itself presents many challenges in the area of informatics. In addition to providing interoperability, a lot of attention must be also paid to the establishment and maintenance of appropriate information support, which will support all processes, related to toll collection and will provide a link between all entities involved in toll collection services. Ključne besede Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, cestnina, akcijski načrt, interoperabilnost, CESARE. Key words Electronic toll collection system in free flow, toll, action plan, interoperability, CESARE.
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
1
1
TRENUTNO STANJE NA PODROČJU CESTNINJENJA V SLOVENIJI
Slovenija se zaveda pomembnosti razvoja ustrezne cestne infrastrukture, ki ji omogoča kvalitetno integracijo v skupen evropski prostor in zato veliko napora in sredstev vlaga v izgradnjo primernega cestnega omrežja. Enega izmed virov financiranja načrtovanja, izgradnje in vzdrževanja cestne infrastrukture pa predstavlja tudi pobiranje cestnine, ki je v slovenskih pravnih aktih opredeljena kot povračilo, ki ga plača uporabnik za prevoženo razdaljo na cestninski cesti ali cestnem objektu, ki jih določi Vlada Republike Slovenije. Zaradi specifične lege Slovenije, ki leži kot stična točka med vzhodno in zahodno Evropo (V. koridor) ter severno in južno Evropo (X. koridor), je izgradnja ustreznega avtocestnega omrežja ključnega pomena. V ta namen je leta 1995 Državni zbor Republike Slovenije sprejel Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki naj bi zagotovil ustrezne notranje povezave države, izboljšal prometno varnost, zagotovil povezave s širšim evropskim prostorom, spodbudil gospodarski razvoj, povečal neposredne ekonomske učinke, zmanjšal negativne prometne vplive na okolje, omogočil širše gospodarske, socialne in turistične koristi ter ohranjal že zgrajeno avtocestno omrežje. V letu 2004 je bila dodatno sprejeta še Resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki do leta 2013 določa izgradnjo 539 km avtocest in hitrih cest, 34 km navezovalnih cest na avtocestno omrežje, izgradnjo avtocest v območju mednarodnih mejnih prehodov ter izgradnjo priključkov na obstoječe in bodoče avtocestno omrežje. Zavedati se je potrebno, da je Slovenija za razliko od srednje in severno evropskih držav že vse od zgraditve prvega avtocestnega odseka leta 1972 cestninska država. Ne le to, vse do začetka devetdesetih let je bil cestninski sistem na avtocestah in hitrih cestah, ki so se cestninile, zaprt, izjema je bila le avtocesta Naklo – Ljubljana, ki je bila že projektirana kot avtocesta, ki naj bi v prvi vrsti prevzela daljinski tranzitni promet, zato je na njej bilo takrat smiselno uvesti odprt cestninski sistem. Do zadnje spremembe cestninskega sistema v Republiki Sloveniji, ki se je zgodila 01.07.2008, je družba DARS d.d., kot koncesionar za upravljanje in vzdrževanje, pobirala cestnino na cestninskih cestah z ustavljanjem vozil na cestninskih postajah, in sicer glede na prevoženo razdaljo med cestninskimi postajami in glede na cestninski razred vozila. Vozila so bila razvrščena v štiri cestninske razrede glede na število osi in višino vozila nad prvo osjo, in sicer od R1 do R4 (od motornih koles do tovornih vozil z več osmi). S 01.07.2008 je družba DARS d.d. pričela cestniniti vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg (osebni avtomobili in motorna kolesa) glede na določen čas uporabe cestninske ceste, to je z vinjetnim sistemom cestninjenja. V prodaji so bile polletne vinjete, z veljavnostjo 6 mesecev od dneva nakupa, po ceni 35,00 € za osebne avtomobile in 17,50 € za motorna kolesa. Mreža distributerjev je bila vzpostavljena tako doma kot v tujini, glede na geografski položaj Republike Slovenije ter njeno izrazito tranzitno lego pa je bila vzpostavljena še dodatna prodajna mreža na glavnih vpadnicah v državo. V obdobju od 01.07.2008 pa do 31.12.2008, to je v 6 mesecih, je bilo prodano 2.362.996 kosov vinjet. S 01.07.2009 je prišlo do sprememb v vinjetnem sistemu cestninjenja, saj sta polletno vinjeto nadomestili mesečna in tedenska vinjeta, istočasno pa je prišlo tudi do podražitve letne vinjete. Trenutno znaša cena letne vinjete 95,00 € (47,50 € za motorna kolesa), mesečne vinjete 30,00 € (15,00 € za motorna kolesa) in tedenske vinjete 15,00 € (7,50 € za motorna kolesa). Še vedno pa so v prodaji polletne vinjete za motorna kolesa po ceni 25,00 €, kar je prilagojeno trajanju glavne motociklistične sezone. [9]
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
2
V letu 2008 so znašali neto prilivi cestnine na avtocestah in hitrih cestah 201,6 mio €, leto pred tem pa 174,7 mio €. V načrtih družbe DARS d.d. za leto 2009 je predvideno, da bo znesek pobrane cestnine dosegel cca. 240 mio € bruto (200 mio € neto). Kljub 40% podražitvi cestnine 1. julija 2009 in realizaciji zavez iz Sporazuma o sistemskih prilagoditvah na področju avtoprevozniškega sektorja za zmanjševanje posledic gospodarske in finančne krize (uvedba prilagoditev višine cestnine glede na obdobje dneva v letu 2009 in glede na EURO emisijski razred vozila v letu 2010) tudi v letih 2010 in 2011 ni pričakovati bistvenih sprememb v prilivih družbe DARS d.d. iz naslova cestnin. Navedeni prilivi družbi DARS d.d. služijo predvsem za servisiranje akumuliranega dolga, vendar že v letu 2009 ne bodo zadoščala za pokrivanje letnih obrokov zapadlega dolga in je zaradi tega potrebno ustrezno prilagoditi cestninski sistem. 2
OSNOVNA IZHODIŠČA ZA VZPOSTAVITEV CESTNINSKEGA SISTEMA
Rešitev za nastalo situacijo se skriva v uvedbi sodobnega sistema cestninjenja, skladnega z evropskimi direktivami in priporočili za uvajanje elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti, ki bo temeljil na načelu »uporabnik plača«, kar pomeni, da bo posamezni uporabnik plačal toliko, kolikor je določeno cestninjeno omrežje uporabljal, pri čemer pa mora biti v kar največji meri upoštevano tudi načelo »onesnaževalec plača«, s čimer se ustrezno prilagodi višina cestnine, glede na negativne učinke na okolje. 2.1 Pravne osnove Osnovni izhodišči za uvedbo tovrstnega cestninskega sistema predstavljata: Direktiva 2004/52/ES o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti z dne 29.04.2004 in Direktiva 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila z dne 17.06.1999. Direktiva 2004/52/ES [1], ki se nanaša na interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov, v 2. členu opredeljuje, da je za vse nove elektronske cestninske sisteme, dane v uporabo 1. januarja 2007 ali pozneje, za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij potrebno uporabljati naslednje tehnologije: satelitsko določanje položaja; mobilne komunikacije z uporabo standarda GSM-GPRS (sklicna GSM TS 03.60/23 060); mikrovalovna tehnologija na frekvenci 5,8 GHz. Poleg tega v istem členu (3. odstavek) direktiva priporoča, da novi elektronski cestninski sistemi, dani v uporabo po sprejetju te direktive, uporabljajo tehnologije satelitskega določanja položaja in mobilnih komunikacij. Poleg tega je v 3. členu predmetne direktive opredeljena tudi vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja, ki naj bi ga posamezni nacionalni izvajalci ponudili svojim strankam v skladu z opredeljenim časovnim razporedom. Na drugi strani Direktiva 1999/62/ES [2] t.i. direktiva Eurovignetta opredeljuje cestne pristojbine za težka tovorna vozila in se je v letu 2009 tudi v veliki meri spremenila,
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
3
predvsem na segmentu, ki opredeljuje načelo »onesnaževalec plača« [3]. Izpostaviti je potrebno predvsem: člen 7 – 5. odstavek, ki opredeljuje, da se država članica lahko odloči, da do vključno 31.12.2011 cestnini le vozila nad 12 ton, od navedenega datuma dalje pa tudi za vozila lažja od 12 ton, če s tem ne bo imela pomembnih negativnih učinkov na prost pretok prometa, okolje, raven hrupa, zastoje ali zdravje oz. s si s tem ne bo povzročila upravne stroške, ki bi bili več kot 30% višji od dodanega prihodka, ki bi ga pomenila razširitev in člen 7i – 4. odstavek, ki predvideva, da se pristojbine za zunanje stroške zaračunavajo in pobirajo z uporabo elektronskega sistema, ki izpolnjuje zahteve iz 2. člena Direktive 2004/52/ES in ga je mogoče naknadno razširiti na druge cestne odseke brez obcestnih zapornic, ki pomenijo znatne dodatne naložbe v obcestno infrastrukturo. 2.2 Organizacijske osnove Kot je bilo že omenjeno se pri snovanju bodočih cestninskih sistemov veliko pozornosti namenja interoperabilnosti, ki naj bi bila zagotovljena v okviru EETS (ang. European Electronic Tolling Service). Temu naj bi sledile tudi aktivnosti vezane na vzpostavitev bodočega cestninskega sistema v Sloveniji, pri katerem naj bi institucionalna ureditev osnovana na podlagi modela CESARE, ki je bil razvit v okviru evropskega projekta CESARE III in opisuje štiri vloge znotraj elektronskega cestninskega sistema (glej Sliko 1). Vloga Pobiranja cestnine (ang. Toll Charging): pobiralec cestnin uporabniku storitev nudi uporabo ceste in mu za to zaračuna uporabnino. Pobiralec cestnin je odgovoren za zaračunavanje uporabnine in od ponudnika storitev terja plačilo. Vloga Ponudbe storitev (ang. Service Provision): ponudnik storitev uporabniku priskrbi opremo (OBU), pogodbe in plačilna sredstva. Ponudnik storitev tudi terja plačilo od uporabnika storitev in zagotavlja plačilo terjatev, prejetih od pobiralca cestnin. Vloga Uporabe storitev (ang. Service Usage): uporabnik storitev uporablja sistem elektronskega cestninjenja in plačuje uporabnino na cestninjenem omrežju pobiralca cestnin. Plačilo se izvede prek ponudnika storitev. Vloga uporabnika storitve kot akterja vključuje lastnika vozila in voznika. Vloga Interoperabilnostnega managementa (ang. Interoperability Management): interoperabilnostni management se ukvarja s splošnim upravljanjem interoperabilnih sistemov elektronskega cestninjenja, kar vključuje pravila za interoperabilnost, izdajo certifikatov, itd.
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
4
Interoperabilnostni management
Ponudba storitev Pobiranje cestnine
Uporaba storitve
Slika 1: Štiri vloge modela CESARE
Na tem segmentu je trenutno dejavna tudi Stockholemska skupina (katera zastopa interese držav članic, ki nimajo formiranih nacionalnih operaterjev), katere član je tudi slovensko Ministrstvo za promet. Njihove naloge so vezane tako na določitev obveznost, ki jih bodo morale izpolniti posamezne države članice, kakor tudi nacionalni operaterji in EETS ponudniki storitev ter se pretežno nanašajo na vzpostavitev EETS. 3
CESTNINJENJE V DRUGIH DRŽAVAH
Pobiranje cestnine (predvsem na omrežjih avtocest in hitrih cest) je običajen pojav tudi v tujini. Glede na podatke, ki so razpoložljivi na spletni strani DARS d.d., je danes v Evropi vsaj 23 držav, v katerih se pobira cestnina, in sicer Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. Vsaka od predhodno naštetih držav pobira cestnino na nekoliko drugačen način, tako da je mogoče zaslediti tako sisteme, ki temeljijo na ročnem pobiranju cestnine (gotovina in različne kartice), elektronske cestninske sisteme (delujoče tako na podlagi mikrovalovne, kakor tudi satelitske tehnologije) in vinjetne sisteme. Prav tako je potrebno izpostaviti, da so v različnih državah različne kategorije vozil zavezane za plačevanje cestnine, ki se običajno pobira predvsem na avtocestnem omrežju. Kroven pregled cestninjenja v sosednjih državah je podan v nadaljevanju. 3.1
Avstrija
V Avstriji [4] so plačilu cestnine zavezana vsa vozila, ki uporabljajo omrežje avtocest in hitrih cest. Za vozila katerih skupna masa ne presega 3,5t je uveden vinjetni sistem, pri čemer pa so določeni odseki iz tega sistema izvzeti in se plačujejo ločeno. Za vozila nad 3,5t je v Avstriji vzpostavljen elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku, ki bazira na uporabi mikrovalovne tehnologije (DSRC 5,8GHz) in naprave v vozilu (GO-Box). 3.2
Hrvaška
Na Hrvaškem [5] se cestnina plačuje za uporabo avtocestnega omrežja, in sicer na cestninskih postajah. Poleg klasičnega plačevanja z gotovino in različnimi karticami je na razpolago tudi elektronski način plačevanja imenovan ENC. Vozila zavezana za plačilo cestnine so razdeljena v 5 razredov. Elektronsko cestninjenje je namenjeno vsem kategorijam vozil in
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
5
deluje na podlagi mikrovalovne tehnologije, in sicer na frekvenci 5,8GHz, pri čemer pa ni zagotovljenega prostega prometnega toka. 3.3
Italija
V Italiji [6] se cestnina prav tako na plačuje za uporabo avtocestnega omrežja, in sicer na cestninskih postajah. Poleg klasičnega plačevanja z gotovino in različnimi karticami je na razpolago tudi elektronski način plačevanja imenovan TELEPASS. Vozila zavezana za plačilo cestnine so razdeljena v 5 razredov. Elektronsko cestninjenje deluje na podlagi mikrovalovne tehnologije in je namenjena vsem kategorijam vozil. 3.4
Madžarska
Na Madžarskem [7] se cestnina plačuje za uporabo avtocestnega omrežja (določeni deli so za določene kategorije brezplačni). Plačilu cestnine so zavezana vsa vozila, ki so razdeljena v 4 razrede. Trenutno je v uporabi vinjetni sistem, ki je zamenjal predhodno klasično plačevanje cestnine na cestninskih postajah. Uporabljajo se e-vinjete. Na razpolago so poleg vinjete za 1 dan in 4 dni, tudi tedenske, mesečne in letne vinjete. 4
KROVNA PREDSTAVITEV PREDLOGA AKCIJSKEGA NAČRTA
Upoštevajoč vse predhodne navedbe in okoliščine je Republika Slovenija – Ministrstvo za promet pristopilo k izdelavi akcijskega načrta za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku [8]. Predmeti akcijski načrt je trenutno v vladnem usklajevanju in naj bi bil v kratkem sprejet na eni izmed prihodnjih sej Vlade RS. Glavni cilji, ki jih akcijski načrt predvideva so: Zamenjava obstoječega cestninjenja z ustavljanjem na cestninskih postajah za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (tovorna vozila), z večsteznim elektronskim cestninskim sistemom v prostem prometnem toku. Zamenjava obstoječega vinjetnega sistema cestninjenja za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg (osebni avtomobili), z večsteznim elektronskim cestninskim sistemom v prostem prometnem toku. Zagotovitev finančne vzdržnosti družbe DARS d.d., ki bo omogočala samostojno odplačevanje finančnih obveznosti za izgradnjo omrežja avtocest in hitrih cest v skladu z NPIA ter vzdrževanje obstoječe infrastrukture. Zagotovitev plačevanja cestnine po načelih »uporabnik plača« in »onesnaževalec plača«. Pri snovanju in uvajanju novega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku bo potrebno upoštevati, da morajo biti v letu 2012 vanj vključena vsa vozila, pri čemer je pri osebnih vozilih dopuščena možnost takojšnje uvedbe plačevanja cestnine glede na prevoženo razdaljo ali možnost nadaljevanja pavšalnega plačevanja cestnine glede na določen čas uporabe s prehodno uvedbo elektronske vinjete do leta 2014. Cestninjeno omrežje naj bi obsegalo omrežje avtocest in hitrih cest, torej cest, ki so v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS d.d. Omenjeno cestno omrežje trenutno obsega 488,4 km avtocest in 60,9 km hitrih cest (poleg tega obstaja tudi skoraj 150 km priključkov na avtocest in hitrih cest).
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
6
Izpostaviti je potrebno, da naj bi bil celoten koncept novega cestninskega sistema osnovan na podlagi CESARE III modela in tehnološko neodvisen. Zagotovljena bo morala biti nediskriminatorna obravnava domačih in tujih uporabnikov, pri čemer naj bi bilo potrebno znotraj sistema zagotoviti ustrezne rešitve (sprejemljive iz časovnega, stroškovnega, organizacijskega in tehničnega vidika), in sicer tako za pogoste kakor tudi občasne uporabnike. V ta namen bo potrebno vzpostaviti ustrezno distribucijsko mrežo, ki bo omogočala učinkovito opremljanje uporabnikov oziroma jim bo omogočala nediskriminatoren dostop do cestninjenega omrežja, pri čimer je potrebno zagotoviti, da pri zagotavljanju dostopa uporabnikom do cestninjenega omrežja ne bo prihajalo do zastojev na vstopnih oziroma izstopnih točkah. Skladno s prejetimi EU direktivami naj bi bila vozila, zavezana za plačilo cestnine, razdeljena v ustrezne cestninske razrede glede na opredeljene parametre. Izhodiščna parametra naj bi predstavljala število osi in EURO emisijski razred vozila. Poleg prilagajanja višine cestnine glede na EURO emisijski razred vozila bo preučena tudi možnost časovnega prilagajanje višine cestnine (v primeru uporabljene rešitve, ki tovrstno prilagajanje omogoča, in sicer brez diskriminiranja uporabnikov), in sicer vsaj glede na čas dneva ali med različnimi dnevi v tednu. Pomemben del cestninskega sistema bo predstavljala tudi ustrezna vzpostavitev učinkovitega nadzornega sistema, ki bo zagotavljal ustrezno odkrivanje kršitev in pregon ter ustrezno sankcioniranje kršiteljev. 5
INFORMACIJSKI IZZIVI
Vzpostavitev novega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku predstavlja tudi veliko izzivov na področju informatike. Prvi v vrsti je predvsem opredelitev vseh ustreznih entitet in njihova implementacija na podlagi modela CESARE. Predvidene entitete naj bi bile voznik oz. uporabnik storitev, lastnik vozila, principal oz. upravičenec do pobrane cestnine, cestninski operater, izvajalec nadzora, dobavitelj opreme za cestninjenje in nadzor, ponudnik storitev in ponudnik plačilnih storitev. Poudariti je potrebno, da je lahko več entitet združenih v eno pravno osebo. Podrobno bodo morale biti opredeljene odgovornosti, procesi z njihovimi vhodnimi in izhodnimi elementi ter razmerja med različnimi entitetami. Veliko pozornost bo potrebno nameniti predvsem podpori procesom (vključno z vsemi vhodnimi in izhodnimi elementi), ki se bodo izvajali med posameznimi entitetami. Izpostaviti velja predvsem sledeče: procesi upravljanja odnosov z odjemalci storitev (npr. registracija, presonalizacija OBU, distribucija OBU, informiranje, ipd.); procesi pobiranja cestnine in postopki plačila (npr. izvajanje in zaključevanje plačilnih transakcij z različnimi sredstvi, postavljanje cenikov, fakturiranje, pošiljanje opominov, ipd.); nadzorni procesi (npr. preverjanje verodostojnosti, obravnavanje incidentov, stacionarni nadzor, mobilni nadzor, izvajanje sankcij, ipd.); operativni procesi (npr. zagotavljanje logistike, upravljanje distribucijske in prodajne mreže, vzdrževanje podatkovnih zbirk, priprava informacijskih gradiv, ipd).
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
7
Poleg naštetega bo potrebno vzpostaviti in vzdrževati ustrezno informacijsko podporo, ki bo zagotavljala nemoteno izvajanje procesov povezanih s cestninjenjem tako na strani ponudnika storitev (terenski zaledni sistem, preko katerega se bodo npr. izvajale cestninske transakcije, hranili cestninski podatki, pripravljale osnove za izdajanje faktur, upravljali OBU, ipd.), kakor tudi na strani cestninskega operaterja in entitete zadolžene za nadzor. Vse omenjene elemente bo tekom izvedbe projekta uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku potrebno detajlno opredeliti in medsebojno sinhronizirati. Prav tako bo potrebno velik poudarek nameniti tudi interoperabilnosti, ki naj bi v prihodnosti zagotovila, da bi se lahko posamezni uporabnik cestne infrastrukture neovirano vozil po cestnem omrežju znotraj EU in bi pri tem uporabo cestne infrastrukture plačeval, v katerikoli državi znotraj EU, z uporabo ene same naprave v vozilu. 6
VIRI IN LITERATURA
[1] DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:13:34:32004L0052:SL:PDF). [2] DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (http://eurlex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1999L0062:20040501:SL:PDF). [3] DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila z dne 19.08.2008. [4] ASFINAG: http://www.asfinag.at/index.php?idtopic=133. [5] HAC: http://www.hac.hr/?task=ces. [6] Autostrade per l'Italia: http://www.autostrade.it/en/il-pedaggio/come-si-calcola.html?initPosAra=4_1. [7] State Motorway Management: http://www.motorway.hu/engine.aspx?page=payment. [8] Ministrstvo za promet: Akcijski načrt za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku – predlog za obravnavo. [9] Medresorska delovna skupina: Financiranje avtocestnih in cestnih programov ter cestninjenje
Informatika v javni upravi 2009, Brdo pri Kranju, 7.– 8.december 2009
8