april 2011 | www.našalekarna.si
šičke z gosto raščenih smrekic. A stara košara ni in ni hotela biti polna, ostro sokolje oko naše babice pa je dovoljevalo kopičiti samo najlepše rahlo lepljive vršičke, dokler ne bi bila košara po njeni presoji dovolj zapolnjena. Trganje smrekovih vršičkov, teh znanilcev toplejšega obdobja, je bilo zame nabiralniška igra, a kaj, ko se mlade, obiranja nevešče ročice prehitro utrudijo, še posebej pod skrbnim babičinim nadzorom. Ko sem klonil pred napol prazno košaro, me je spodbujala: »Ti kar nabiraj, potrudi se, boš videl, kako nam bo sirup pozimi dobro del, lahko boš smučal in se sankal, ko bodo drugi doma pokašljevali!« In sem obiral dalje. Sirup meša gozdni smrekov škrat Tako sem nekaj učno-vzgojnih predmetov male šole uspešno opravil kar na Golovcu. Tudi gospodinjski pouk, saj sem doma babici lahko pomagal pri čaranju sirupa. Za pripravo je potrebovala nekaj več sladkorja, vzela me je s seboj v trgovino; tam je zvedela tudi nekaj najnovejših čvekarij, kajti pomlad ni bila samo v zraku, temveč krepko tudi v ljudeh. Doma je s toplo vodo temeljito izprala nekakšno veliko trebušasto steklenico s širokim vratom, za katero je ob družinskih srečanjih pogosto zatrjevala,
55