ZNANJA IN LASTNOSTI PROJEKTNEGA VODJE Mitja Kožman, IPMIT, Kotnikova 30, Ljubljana, elektronska pošta: mitja.kozman@ipmit.si Irena Poniž, IPMIT, Kotnikova 30, Ljubljana, elektronska pošta: irena.poniz@ipmit.si Povzetek Prispevek obravnava eno izmed pomembnih področij pri uvajanju projektnega managementa in sicer problem izbire in razvoja ustreznih kadrov, ki prevzemajo naloge projektnih vodij. Pri lastnostih projektnega vodje je poudarjena osebnostna razlika med managerjem in vodjo (liderjem) kot možnima pojavnima oblikama projektnega vodje. Potrebna znanja projektnega vodje so obravnavana v različnih gradivih in so v prispevku samo povzeta. Pravi izziv pa je v okolju poiskati kandidate s potrebnimi znanji in lastnostmi za projektne vodje, oziroma jih optimalno usposobiti za izvajanje njihovih nalog. Razvoj znanj projektnih vodij zahteva urejen pristop, kjer je treba upoštevati določena načela in kombinirati različne načine. Namen prispevka je spodbuditi razmišljanje o načrtnem razvoju projektnih vodij, kjer je potrebno upoštevati tudi zaželene lastnosti. This article addresses one of important areas at introducing of project management. It is the act of choosing and development of project managers. Among characteristics of project manager there is an emphasis on characteristic difference between project manager and project leader which both are possible types of a project manager. The knowledge needed for project manager is discussed in various materials and is only summarized in this article. The real challenge presents finding in human environment the candidates with necessary expertise and characteristics and also develop qualification for implementation of project management tasks. Knowledge development of project managers requires systematic approach with consideration of certain principles and combining different project managing methods. The purpose of this article is to stimulate deliberation on planned development of project managers where also desired characteristics need to be considered. Ključne besede: projektni vodja, lastnosti projektnega vodje, znanja projektnega vodje Keywords: project manager, project manager competencies, leadership, management
UVOD Vse večja konkurenčnost in zaostreni pogoji poslovanja zahtevajo hitro in ekonomsko sprejemljivo izvajanje projektov. Za uspešno izvajanje projektov pa je pogoj dobra organizacija projektnega managementa, ki ga je potrebno vključiti v management podjetja na vseh ravneh. Pri zagotavljanju uspešnih projektov, pa so po številnih raziskavah v tujini, eden od najpomembnejših dejavnikov tudi ustrezno usposobljeni kadri, kjer so še posebej izpostavljeni projektni vodje.
Projektni vodja je s svojim timom v okolju projektne organizacije, ki je lahko različnih oblik, praviloma postavljen pred obsežno in zahtevno nalogo. Delovanje projektnega vodje je običajno obremenjeno s premajhnimi pristojnostmi (v primerjavi z odgovornostjo), ki jih mora biti sposoben nadomestiti z znanjem in načinom delovanja, ki izhaja tudi iz njegovih lastnosti. Projektni vodja predstavlja vmesni člen med naročnikom projekta ter notranjimi in zunanjimi izvajalci. Poleg vodenja enega projekta ima lahko projektni vodja še druge zadolžitve ali pa prevzema tudi vodenje več projektov hkrati. Imeti mora ustrezna znanja, izkušnje in lastnosti ter sposobnost delovanja v različnih organizacijskih strukturah. Izbira projektnega vodje je glede na zgoraj navedena dejstva zahtevna naloga, predvsem pa eden izmed odločilnih dejavnikov pri uspehu projekta. Vodenje je namreč v pristojnosti projektnega vodje, ki naj bi vplival, spodbujal in usmerjal druge za dosego želenih ciljev projekta. Obstajajo številne opredelitve vodenja. Praktično vse poudarjajo, da vodenje pomeni vplivanje. Definiranje vsebine je odvisno tudi od tega, kako široko želimo vodenje proučevati. Tuja in domača literatura namreč označuje proces vplivanja z besedo management kot vodenje v širšem smislu ter leadership kot vodenje v ožjem smislu. Vodenje je torej ena izmed komponent managementa, ki jo lahko opredelimo kot delo s posameznikom ali s skupino z namenom doseganja organizacijskih ciljev (Dubrin, 1990, str. 306). Hersey in Blanchard (Možina et al., 1990, str. 10) vidita razliko med pomenoma vodenje in management v besedi organizacija. Vodenje kot management obstaja zaradi zagotavljanja ciljev organizacije, medtem ko se vodenje kot leadership pojavi vedno, ko nekdo želi vplivati na vedenje posameznika ali skupine ne glede na razlog, saj gre lahko tudi za cilje posameznika, ki niso nujno skladni s cilji organizacije. Vodenje v ožjem smislu danes predstavlja poleg funkcij planiranja, organiziranja in koordiniranja četrto temeljno funkcijo managementa. Vodenje v ožjem smislu lahko opredelimo z bolj ali manj splošnimi definicijami. Tako Cole (1993, str. 52) pravi, da je vodenje dinamičen proces dela v skupini, kjer en posameznik v določenem časovnem obdobju v okviru dane organizacije vpliva na delovanje preostalih članov skupine z namenom izvrševanja skupnih nalog ali doseganja skupnih ciljev. Bass v svojem Priročniku za vodenje (Stogdill's Handbook of Leadership) (Gibson, 1994, str. 401) opredeli vodenje kot interakcijo med člani skupine, kjer so projektni vodje nosilci sprememb, osebe, čigar dejanja vplivajo na druge ljudi bolj, kot drugi ljudje vplivajo nanje. Po Bassu (1985) se vodenje pojavi tam, kjer en član skupine spreminja motivacijo in pristojnosti preostalih članov skupine. Vsebina in smisel vodenja je tako izražena v doseganju organizacijskih ciljev z vplivanjem, spodbujanjem in usmerjanjem ljudi v organizaciji, kar skupaj z drugimi funkcijami managementa pripomore k učinkovitosti in uspešnosti podjetja kot celote. Vodenje se v organizacijah pojavlja zgolj takrat, ko projektni vodja vpliva na podrejene brez uporabe moči ali zastraševanja. Prek sposobnosti vplivanja si projektni vodja izgradi moč in avtoriteto pri zaposlenih, da so mu pripravljeni slediti. Ljudje projektni vodji lahko sledijo zaradi osebnosti oziroma njegovih osebnih lastnosti, njegovega vedenja ali zaradi nagrade, ki jo prejmejo za opravljeno delo.
ZNANJA IN LASTNOSTI PROJEKTNEGA VODJE Znanja projektnega vodje Vodenje določajo tudi znanja, sposobnosti in izkušnje projektnega vodje. Davis ocenjuje, da mora projektni vodja znati uporabljati tri vrste znanj (Černetič, 1997, str. 180):
Tehnična znanja iz posamezne stroke in pomenijo sposobnost uporabljati ustrezna orodja, postopke in metode posameznih strok, Znanja o medsebojnih odnosih, ki pomenijo sposobnost za delo z ljudmi, za razumevanje in motiviranje posameznikov in skupin, Konceptualna znanja pa so umske sposobnosti usklajevanja in povezovanja zamisli in dejavnosti, ustvarjalne in organizacijske sposobnosti.
V pregledu znanj projektnega vodje Project Management Institute (PMI, 2002) so kot potrebna opredeljena znanja iz metodologije A guide to the Project Management Body of knowledge – 2000 Edition. Področja znanj so:
management celovitosti projekta, management obsega projekta, management časa v projektu, management stroškov projekta, management kakovosti projekta, management ljudi v projektu, management komuniciranja v projektu, management tveganj projekta, management oskrbe v projektu.
V strukturi znanj projektnega managementa Slovenskega združenja za projektni management (Semolič, 1999) so popisana strokovna področja, ki jih mora projektni vodja obvladovati za potrebe svojega dela. Ta strokovna področja so:
Management in projekti (A.1 Poslovno okolje in management, A.2 Splošni in funkcijski management, A.3 Okolje, strategije in projekti, A.4 Projektno usmerjen management, A.5 Programi, projekti in življenjski cikel projekta in A.6 Zagon projekta) Človeški dejavnik (B.1 Organizacijska kultura in projekti, B.2 Vodenje, B.3 Komuniciranje, B.4 Motiviranje in B.5 Timsko delo in obvladovanje konfliktov) Organizacija in informacijski sistem (C.1 Projektna organizacija, C.2 Projektiranje organizacije, C.3 Informacijski sistem, C.4 Projektni informacijski sistem in C.5 Informacijska tehnologija) Metode in tehnike (D.1 Načrtovanje namena in objekta projekta, D.2 Časovno načrtovanje projekta, D.3 Načrtovanje virov projekta, D.4 Ekonomika projekta, D.5 Management strukture projekta, D.6 Management kakovosti, D.7 Management tveganosti projekta, D.8 Management vrednosti, D.9 Management priprave projekta in sklepanja pogodb in D.10 Spremljanje in nadzor izvedbe projekta).
Lastnosti (sposobnosti) projektnega vodje Lastnosti, oziroma sposobnosti, ki naj bi jih imel dober projektni vodja, so sposobnost: vodenja, komunikacije, organiziranja, pogajanj, reševanja konfliktnih situacij, motiviranja drugih, formiranja tima, planiranja, reševanja problemov, sposobnost delegiranja nalog ipd. Manager ali vodja (lider) Ne glede na že naštete lastnosti in znanja in možne načine pridobivanja teh znanj, pa se v literaturi o upravljanju pogosto pojavlja razlikovanje managementa in vodenja (liderstva). Managerska teorija pozna tri izhodišča za razlikovanje vodje (lider) od klasičnega managerja (Bahtijarević-Šiber in drugi, 1991). Managerji se trudijo nadzorovati, planirati, komunicirati in koordinirati, vodje pa ustvarjajo vizije, motivirajo, upravljajo s spremembami in navdihujejo sodelavce. Zato je mogoče vodenje opredeliti kot sposobnost vplivanja na vodenje sodelavcev in na njihove sisteme vrednot, tako da ti z entuziazmom težijo k uresničevanju ciljev v organizaciji. Tisto k čemur mora manager večino delavcev priganjati, uspe vodji tudi takrat, ko od njih ničesar ne pričakuje. Razlika med enim in drugim izhaja iz t.i. »karizme«. To je težko opisljiva moč pridobivanja in prepričevanja ljudi, motiviranja, spodbujanja in vodenja. Karizmatična osebnost ima izraženo individualnost in prepoznavnost, svoj imidž. Takšne osebe nikoli ne pozabimo, če smo jo imeli priložnost spoznati. Karizmatična osebnost je povsem predana viziji svoje organizacije ali projektnega tima. Takšno osebo doživljamo kot »idealnega« vodjo tima. To je oseba trdnih nazorov in stabilnih ciljev, ki je dosledna v boju za njihovo uresničitev. Od karizmatične osebnosti lahko pričakujemo, da ne bo odstopala od svojih namer in to ne glede na ovire in žrtve, na katere bi utegnila naleteti na poti za njihovo dosego. Takšna oseba se odlikuje s sposobnostjo nedvoumnega, enostavnega in prijetnega komuniciranja. Ima pa tudi sposobnost, da osvoji in pridobi člane tima za svoje zamisli. (Srića 2001, 150-151) Na podlagi vseh navedenih razlik med vodjem in managerjem lahko sklepamo, da so vodje primerne osebnosti za vodenje delovnih timov, ker je bistvo timskega dela usmerjenost v ljudi, medtem ko tradicionalna managerska znanja in spretnosti bolj ustrezajo organiziranju in upravljanju "stvari" (tehnologija, denar in drugi materialni viri). Manager je prava oseba za reševanje problemov stabilne organizacije in ko v okolju ni mogoče pričakovati večjih sprememb. Vodja pa je potreben, ko gre za dinamične sisteme, oziroma sisteme podvržene spremembam. (Srića 2001, 152) Za uspešne projektne vodje torej lahko ugotovimo, da imajo karizmo, ter da sledijo svojemu cilju, oziroma cilju projekta. IZBIRA IN RAZVOJ PROJEKTNIH VODIJ
Pravi izziv je torej v okolju poiskati kandidate z opisanimi lastnostmi za projektne vodje in jih optimalno usposobiti za izvajanje njihovih nalog. Izbira in razvoj lastnosti projektnih vodij Ko se odločamo o osebi, ki bi bila primerna za projektnega vodjo, se gledano strogo teoretično srečujemo z dvema pojavnima oblikama vodje. Projektni vodja ima lahko prevladujoče lastnosti managerja ali pa vodje (liderja), kar je bilo natančno opisano v delu, ki je govoril o lastnostih projektnega vodje. Za uspešne projektne vodje je torej pomembno, da so kombinacija osebnosti z vsemi potrebnimi managerskimi znanji, istočasno pa naj bi bile to tudi karizmatične osebnosti, ki imajo določene lastnosti, ki so značilne za t.i. prave vodje. Le tako lahko delujejo na način, ki ga zahteva projektni način vodenja, motivirajo sodelavce in sledijo ciljem projekta ter so za razliko od samo managerja bolj sposobni delovati v dinamičnem projektnem okolju. In kaj sploh pojmujemo pod pojmom karizmatična osebnost? Karizmatična osebnost je oseba, ki ima točno določene lastnosti. Raziskave so pokazale, da je 7 lastnosti skupnih vsem ljudem ki imajo t.i. karizmo. To so:
samozavest, vizija, komunikacija, stil, energija, gonilna sila, vidljivost, skrivnost & enigma.
Poleg tega ima seveda vsaka t.i. karizmatična oseba lahko še veliko sebi edinstvenih, tudi na nek način karizmatičnih lastnosti. Karizmatični vodje so v okolju zlahka prepoznavni, saj imajo neke vrste magnetno privlačnost, ki daje ljudem v njihovi družbi občutek lastne moči, ki jih vzpodbuja, da so tudi sami bolj polni moči in potencialov. Karizmatični vodja je oseba, ki je v svojem okolju dominantna. Karizmatični vodje v sebi združujejo določene značilnosti, ki jih razlikujejo od običajnih ljudi. Osebne razločevalne značilnosti so (Richardson, 1993, str. 74):
Optimizem; življenje se karizmatičnemu vodji zdi lepo in polno izzivov, ki jih izraža že z svojim vedenjem. Zaradi svoje aktivnosti, samozavesti in usmerjenosti v prihodnost ne podlegajo problemom in se nikoli ne vdajo. Karizmatični vodja optimizem odraža tako v sebi, svojem vodenju kot tudi svojem cilju. Strastna predanost; karizmatični vodja je strastno predan stvarem, ki jih dela. Z energičnostjo, predanostjo in ljubeznijo do lastnega dela navdihuje in motivira ljudi okrog sebe in jih je zmožen prepričati, da verjamejo, da je prav vse mogoče. Prav ta
prenos strasti z vodje na ljudi okrog sebe sili ljudi, da sledijo svojim sanjam in se ne vdajo v situacijo. Čustveno izražanje; karizmatični vodje povsem specifično komunicirajo z drugimi ljudmi. Besedna sporočila praktično utelešajo, kar jim omogoča, da njihova prisotnost z navdušenjem govori zanje. Karizmatična komunikacija temelji na celotni psihologiji in nevrologiji človeškega telesa in presega govorico telesa. Osebna skladnost; s to značilnostjo karizmatični vodja resnično čuti, kaj govorijo njegove besede. Vodja mora v tem primeru povzemati točno tisto informacijo, o kateri govori, in ji verjeti, saj dejanja povedo več od besed. Prvi predpogoj za oblikovanje osebnostne skladnosti je osredotočenost vodje v določen cilj, ki mu je strastno predan in ga vznemirja in usmerja. V tem primeru je osebna skladnost popolna naravna logična posledica. S tovrstnim pristopom si karizmatični vodja gradi kredibilnost in spoštovanje.
Precej karizmatičnih vodij je navedene razločevalne značilnosti razvilo šele v procesu vodenja. Pravi projektni vodje (liderji) se rodijo, vendar lahko za potrebe vodenja projektov podobne lastnosti dosežemo tudi z usposabljanjem. Seveda pa moramo kljub temu za ta namen poiskati ljudi, ki imajo določene karakteristike vodje, oziroma najmanj kar je, veliko željo po spremembi samega sebe, oziroma po usposabljanju za ta namen. Usposabljanje je namreč dolgotrajen proces in zahteva veliko dela pri spreminjanju samega sebe. Predvsem pa voljo in željo, da se spremenimo. Primer razvoja projektnih vodij v našem okolju je murskosoboška enota Zavarovalnice Triglav, kjer so pristopili k ugotavljanju vodstvenega potenciala pri sodelavcih. S tem bodo lahko pričeli načrtno usposabljati projektne vodje za vse ključne položaje v enoti in hčerinskih podjetjih zavarovalnice v tujini. Prišli so do stopnje, ko so na podlagi petih kriterijev (veščine vodenja, karierno sidro, tip osebnosti, timske vloge, ter vedenjske ter čustvene kompetence), ki naj bi določali posameznike z različnimi stopnjami vodstvenega potenciala, izdelali individualne analize in izbrali tiste, ki imajo visoko ali srednjo stopnjo potenciala in lahko naprej sodelujejo v projektu. (Finance, 21.4.2003) Razvoj znanj projektnih vodij Projektni vodje svoje znanje razvijajo z udeležbo na seminarjih in delavnicah, s samousposabljanjem in s praktičnim delom na projektih. Znanje, ki je bilo pridobljeno na seminarjih in delavnicah oziroma s samousposabljanjem, je nujno utrjevati s praktičnim delom na projektih. Tako v Sloveniji kot v tujini so pri različnih ponudnikih na voljo seminarji in delavnice, kjer projektni vodje lahko pridobijo potrebna znanja. Seminarji in delavnice temeljijo na različnih šolah projektnega managementa in trajajo od 1 do 5 dni. Nekateri ponudniki imajo na programu celotno paleto med seboj bolj ali manj povezanih seminarjev in delavnic, katerih skupno trajanje znaša tudi 20 in več dni.
Pogosto so usposabljanja v obliki delavnic za projektne vodje v nekem okolju izvedena v sklopu projekta za vpeljavo ali nadgradnjo projektnega managementa. Takšna usposabljanja so praviloma bolj učinkovita, saj so prilagojena okolju in udeležencem, udeleženci imajo skupne primere za obravnavo, hkrati pa temeljijo na rešitvah projektnega managementa, ki so bile pripravljene na projektu. Prednost takšnega načina usposabljanja je tudi standarden in enoten program usposabljanja za vse projektne vodje. Posledično imajo vsi projektni vodje v okolju temeljna znanja projektnega managementa, ki so usklajena s procesi projektnega vodenja, izbrano projektno organizacijo in danes nepogrešljivo informacijsko podporo. Pri usposabljanju projektnih vodij je potrebno upoštevati naslednja priporočila:
Postopnost; ob razmišljanju o primernem usposabljanju za projektne vodje je treba upoštevati trenutno raven znanja. Znanje je treba graditi postopoma tako, da se na vsakem koraku najprej utrdi in nato nadgradi. Upoštevati je treba tudi absorbcijsko sposobnost posameznih projektnih vodij. Pripravljeno okolje; na seminarjih in delavnicah ter tudi s samoizobraževanjem pridobljeno znanje doseže svoj namen, če se uporabi na delovnem mestu. Pogosto se zgodi, da projektni vodje pridobljenega znanja ne morejo ali pa ga lahko samo delno uporabijo v praksi. Procesi projektnega managementa namreč zahtevajo sodelovanje tima in če se usposabljanja udeleži ena sama oseba, ostali člani tima niso usposobljeni za delovanje, ki bi omogočalo poln izkoristek pridobljenega znanja. Praktična usmerjenost; praviloma imajo veliko večji učinek usposabljanja, ki so izvedena v obliki delavnice. Na delavnici slušatelji obravnavajo praktične primere in skozi njihovo izvedbo utrjujejo novo znanje. Najboljši primeri so tisti, ki izhajajo iz okolij slušateljev, saj jih le-ti poznajo in se lahko posvetijo samo novemu znanju in ne seznanjanju s primeri.
Za razvoj znanja projektnega managementa je v vsakem okolju pomemben urejen zajem in prenos dobre prakse. Z izvajanjem konkretnih projektov nastajajo primeri dobre prakse in tudi primeri napačnih potez, iz katerih pa se je mogoče veliko naučiti. Preveč pogosto se takšne izkušnje ohranijo v ozkem krogu neposredno vpletenih, prenos na ostale projektne vodje pa ni izveden. Ena izmed oblik razvoja znanja projektnih vodij je mentorstvo. Mentorji so lahko bolj izkušeni projektni vodje. V vlogi mentorja se pojavlja tudi strokovnjak iz posebne organizacijske enote, ki predstavlja center odličnosti projektnega managementa v nekem podjetju. Omenjena organizacijska enota, ki se pogosto poimenuje kar Projektna pisarna ima tudi pomembno vlogo pri razvoju znanj projektnega managementa. V tej enoti namreč lahko v sodelovanju s kadrovsko službo skrbijo za izbiro primernih kadrov za projektne vodje. Nadalje lahko razvijajo in v skladu s potrebami nadgrajujejo prilagojene programe usposabljanja za projektne vodje. Pogosto je njihova naloga tudi razvoj in zagotavljanje delovanja prenosa dobre prakse projektnega managementa znotraj podjetja. V raziskavi, ki je bila izvedena v slovenskih podjetjih v letu 2000, je bilo ugotovljeno, da je formalna izobrazba vodij projektov pričakovano visoka, saj ima 85 odstotkov vodij projektov najmanj visoko izobrazbo. Iz iste raziskave izhaja, da je znanje projektnega managementa pri vodjih projektov v povprečju dobro, pri čemer sta bili na voljo tudi možnosti zelo dobro in odlično. Znanja projektni vodje pridobivajo na seminarjih in s samoizobraževanjem. V nekaterih slovenskih podjetij razvoj znanj projektnih vodij poteka na urejen način. V
nadaljevanju navajamo primer razvoja znanj projektnih vodij v velikem podjetju v storitveni dejavnosti. Pri prenovi projektnega vodenja, ki se je pričela v letu 2001 je bil velik poudarek namenjen usposabljanju projektnih vodij. Izdelan je bil program usposabljanja za interno šolo projektnega vodenja. Program je sestavljen tako, da udeleženci pridobijo znanja in veščine iz: procesov (metod in tehnik) hišne metodologije projektnega vodenja, vodenja projektnih timov, obvladovanja pričakovanj vseh zainteresiranih udeležencev, sodelovanja z zunanjimi izvajalci, poznavanja projektnega informacijskega sistema in drugo. V letu 2002 in 2003 se je usposabljanja udeležilo 43 zaposlenih. Za izbor udeležencev so bili uporabljeni naslednji kriteriji: obstoječi projektni vodje, posamezniki, ki se veliko vključujejo v delo posameznih projektov, potencialni projektni vodje. Za izbor slušateljev je bil zadolžen vodja upravljanja projektov v družbi. Pri izboru je sodelovalo vodstvo podjetja in posamezni funkcijski vodje potencialnih udeležencev. Izgrajevanje projektnih vodij je dolgoročen proces. V okviru strateškega načrtovanja je bilo določeno, da se v naslednjih petih letih usposobi 10-15 profesionalnih projektnih vodij, ki bodo imeli znanja in izkušnje s področja učinkovitega projektnega managementa. Profesionalni projektni vodje so tisti posamezniki, ki vodijo enega ali več projektov in nimajo drugih zadolžitev v okviru stalne organizacije oziroma so le-te zanemarljive. Profesionalni projektni vodje so nameščeni v organizacijski enoti OE Projekti. Med zaželenimi lastnostmi profesionalnih projektnih vodij izstopajo:
pripravljenost dela na projektih/izgrajevanje kariere v okviru projektnega vodenja, samostojnost, koordinacija in učinkovito vodenje timov, izkušnje in strokovnost, prevzemanje odgovornosti za prejete naloge, usmerjenost k cilju, pozitivna naravnanost in pripadnost k projektu.
ZAKLJUČEK Celotni prispevek je namenjen preučevanju potrebnih lastnosti in znanj projektnih vodij. Ne glede na izjemno pomembnost tako lastnosti kot znanj, pa ustrezni in ustrezno usposobljeni projektni vodje še ne zagotavljajo uspešnih projektov brez drugih ustreznih rešitev med katere lahko prištevamo projektno organiziranost, metodologijo vodenja projektov in nenazadnje informacijsko podporo. Vsekakor pa velja, da ustrezno usposobljeni projektni vodje lahko izničijo manjše pomanjkljivosti pri ostalih rešitvah projektnega managementa. Projektni vodja lahko s svojo karizmo motivira sodelavce za delo na projektu in s tem do neke mere izniči pomanjkljivosti sistema nagrajevanja projektnega dela. Trdimo lahko tudi, da se v našem okolju, kljub redkim izjemam, pri izbiri projektnih vodij posveča premajhna pozornost njihovim lastnostim in tudi njihovemu nadaljnjemu razvoju. Pogosto je edini kriterij izbire poznavanje vsebinskega področja projektov. Projektni vodja
razvoja novega izdelka tako postane oseba, ki v razvojnem oddelku pokriva vsebinsko področje novega izdelka, vodja projekta razvoja informacijske podpore določenemu poslovnemu področju postane direktor poslovnega področja in še bi lahko naštevali. Na prvi pogled omenjene odločitve niso slabe, vendar je treba poudariti, da omenjene osebe nimajo ustreznega znanja projektnega managementa. Zelo pogosto pa žal velja tudi, da omenjene osebe nimajo ustreznih lastnosti za projektnega vodjo. LITERATURA 1. Bahtijarević-Šiber F. in drugi. 1991. Organizacijska teorija. Zagreb: Informator. 2. Bass, Bernard M: Leadership and Performance Beyond Expectations: New York: A Division of Macmillian, Inc, 1985. 3. Cole, G.A.: Personnel Management, London: DP Publications, 1993. 4. Černetič, Metod: Poglavja iz sociologije organizacij. Kranj: Moderna organizacija, 1997. 5. Česen, Andrej A. O poklicu projektnega managerja, Projektna mreža Slovenije, letnik 4, številka 1, 2001, Ljubljana, Združenje za projektni management Slovenije. 6. Dubrin, J. Andrew. 1990. Effective Business Psychology. Englewood Cliffs (N.J.): Prentice – Hall. 7. Gibson, James L., Ivancevich John M., Donnelly James: Organizations. Burr Ridge : Irwin, Cop.1994. 8. Možina, Stane. Vodenje podjetja, Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1990. 9. PMI, 2002, Project Manager Competency Development Framework, Newtown Square, Project Management Institute. 10. Richardson Robert J., Thayer S. Katharine: The Charisma Factor. Englewood Cliffs (N.J.): Prentice-Hall, 1993. 11. dr. Semolič, Brane. 1999. Kratka vsebina strukture znanj projektnega managementa, Ljubljana, Slovensko združenje za projektni management. 12. dr.Srića, Velimir. 2001. Vodenje. V Mednarodno organizacijsko vedenje, urednik V. Fortuna. Ljubljana: Gv Založba d.o.o.. 13. Vuković Vesna, 21.4.2003, Tako menijo v murskosoboški območni enoti zavarovalnice Triglav, zato so začeli ugotavljati vodstven potencial pri sodelavcih, Finance. VIRI 1. Project Management Institute (PMI). ZDA: (www.pmi.org)