Razmišljanja 2014 by Vzgojni dom Veržej



Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep

kot zvezda na nebu ... Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tone Pavček

Metulj (monotipija), Danilo K.

Dragi bralec, bralka ! Pred teboj je spet nova številka glasila Raz išlja ja i z jo prihaja za veči o vas čas počit i i oddiha, čas rezskr ih d i i čas, ko oste počeli tisto, kar vas aj olj osrečuje. Vsebinsko je glasilo bogato toliko, kolikor ste se potrudili pri njegovem nastajanju. V je so zajeti dogodki i ulega leta, utri ki v esedi i fotografiji. Teh je ilo veliko. Le delček jih je za eleže ih a papirju. O jihove pre ira ju se va odo odpirali spo i i, takš i i drugač i, prijet i i za av i kot tudi tisti, a j prijet i. Doživeli ste arsikaj: od začet e žalosti, strahov i egotovosti pri vstopa ju v do sko življe je, do o čutkov sreče, veselja, radosti, za osa, po osa o uspehih … Vmes ste bili tudi kdaj ejevolj i, eučaka i i estrp i. Več ali a j ste si ili drug druge u v oporo, po oč, kar je aj olj po e o. “tkali ste ove vezi z a stva, prijateljstva, si patije i prišli do ovih spoz a j, z a j, izkuše j, spret osti … Želi o va veliko užitkov o pre ira ju i ra ju Raz išlja j i da si a erete ovih oči za či olj uspeše zago v asled je šolske letu.

Ured iški od or

Voda i arava sproščata ter dajeta e ergijo. )ato s o se a kras o edeljsko popold e, 5. septe ra , odpravili a Blaguško jezero v liži i “v. Jurija o Ščav i i i ta uživali. Bila je so č a i topla edelja. S ko ije s o se popold e odpeljali do Blaguškega jezera. Sprehodili smo se okrog njega. V vodi je bilo veliko vodnih drsalcev. Okolica je bila ureje a. V gozdu so ile za i i e hiši e za pre očišče, podo e so ile šotoro . Med hojo smo se pogovarjali. Preži el se kras o popold e. Jan B.

Druže je z žival i aj i spod ujalo otrokov razvoj, po irjalo, povečalo sa ozavest, spod ujalo odgovor ost … Med žival i se ajveč pozitiv ih vplivov a počutje ljudi, zlasti otrok, pripisuje ko je . Tudi aši otro i so lepe septe rske d i izkoristili i šli jahat v Ko je iški klu )ato v Peta j ih. V )ato u i je ilo zelo lepo. Jahala se elikega ko ja. )elo je ilo za a o. Nič se ise ala, ker se že ečkrat jahala. A ejo je ilo alo strah i je šla sa o e krog, jaz pa d a. Ko je s o lahko tudi ožali. Tre a jih je ilo pripra iti za jaha je. Z njimi smo se slikali. Kasandra H.

Jese a je že pokazala svoje lepe arve. “pet je čas za kosta je. Prav zato smo se v nedeljo, 6. oktobra 2013, odpravili v gozd. Nabirali smo kostanje, ašli kakš o go o, se sprostili o o čudova ju arave i aužili svežega zraka.

Iz dneva v dan je jesen bolj opazna. V naravo nas vabijo jesenske barve. Diši po kostanju. Spet je prišel čas za aš tradi io al i jese ski pik ik. V sredo, . okto ra ,s o otro i i vzgojitelji popolda tek ovali, se družili, igrali, i , kar je seveda ajpo e ejše, se veselili ter se lepo imeli. Za svoje tre uščke s o poskr eli s peče i kosta je , paja i kruhom, pito in sokom. Naj povedo fotografije svoje…

JAMBOREE SWEDEN 2013 – YES, WE CAN ツ Mladostniki in vzgojitelji, organizatorji in drugi sodelavci smo bili na projektu EUROMET JAMBOREE, sreča ju ladost iko i zgojitelje za odo držav članic Eurometa. Od 21. do 29. septembra 2013 smo skupaj preži eli krase tede ajh e Š edske este u Löderup, liži i esta Ystad, a juž i o ali o Baltske orju. Organizacija in izvedba projekta sta bili odlič i, pra tako u estite okolje oz. a estite hostlu Ba kåkra Va drarhe , kjer smo tisti čas i ali. )a ašo prehra o sta skupaj skrbela lastnik hostla Ronny in kuhar Daniel. Na pr e spoz a e druže ju so oto, ko s o prispeli a Š edsko, a je odja projekta Björ Lid erg predsta il progra . Rekel je tudi, da bomo vsi skupaj sodelovali v eksperime tu. Letoš ji Euro et Ja oree naj bi pokazal, kako se med seboj povezujejo pravice, opol o oče je i odgo or ost. To je bila tema letoš jega sreča ja Ja oree. Prepriča a se , da s o te ted u dosegli cilj: eksperiment je uspel. Pravice, opol o oče je i odgo or ost so ed se oj skoraj eločlji o po eza i, kar s o spoz a ali ves teden. Slo e i, Fra ozi, Poljaki, Š edi, Nizoze i, Fi i, Belgij i i A gleži s o drug drugega spoz a ali, skupaj po ešali aše a ade, pre agali jeziko e ariere, se eliko smejali, zabavali in veselili. Drug drugega s o učili i se hkrati drug od drugega eliko aučili. Družili s o se različ ih delavnicah in drugih organiziranih dejavnostih ter projektih, pa tudi ob igri, klepetu, lenarjenju a so u, sprehodih o orju… Vzgojiteljica: Klavdija Paldauf

Na začetku se se zelo eselil ož je a Š edsko. Med potjo se zaspal. ) udil se se šele A striji. Videl se elike etr i e. ) ečer, ko s o prispeli hostel, se spet zaspal kot top. Naslednji dan, preden smo nadaljevali pot, smo si ogledali mesto S hles ig. Šli s o erke i o te prehodili stop i ter prišli isoko. V adalje a ju s o pre ozili kar tri drža e: Ne čijo, Da sko i Š edsko. Peljali s o se tudi pod odo - v predoru - i čez dva dolga mostova. V kamp smo prispeli popoldan. Takoj sem spoznal nove prijatelje. Že pr i da s o predsta ljali s oje drža e. Mi s o ili a rsti predzad ji. Bilo as je strah. Po kosilu s o šli a sprehod do morja. Videl sem velike valove. Na takš ih i lahko skoraj surfali. Vsepovsod je bil pesek. Sezuli smo se in tekali po morju. Poln sem bil peska. V po edeljek s o iz lesa delali a to o ilčke. Na koncu smo jih tudi pobarvali. Jaz sem imel barvo sepo sod, še a hlačah. )delo se i je za i i o. Delal se z Marušo iz Viš je Gore, e i Fra ozo i e i Š edo . Bili s o tudi a plaži. Ko s o šli azaj, se il že utruje i so me bolele noge. V torek je il pla u ogled iki ške asi. Pričakal as je pravi viking in nas vodil po vasi ter pripovedoval o zgodovini i ži lje ju iki go . Naučili s o se tudi ekaj o ega: pra i iki gi sploh iso i eli rogo a čeladah. Spet s o šli a plažo i ta ideli rt ega tjul ja. Sreda se i je zdela aj olj za i i a, ker s o dirkali z a to o ili. Našega se ozil jaz. Krasno je ilo! Veliko s o se s ejali. Popolda s o šli a izlet liž je esto Ystad. Četrtek s o preži eli a plaži. Spuščali s o z aje, iskali ja tar. E z aj i je ušel odo i ise ga eč ogel ajti. Peš s o šli po o ali a drugi ko e plaže. Tam smo imeli piknik i podelite agrad za tek o a je z a to o ilčki. Naša ekipa je ila tretja. Popolda s o šli na izlet, ogledali smo si kamne, ki so jih imenovali Ales Stenar. Uporabljali so jih za koledar. Usta ili s o se še uzeju letal, a le a hitro, ker je bilo mrzlo. V petek s o i eli pr o po oč. Zadnji dan smo se zjutraj poslovili od novih prijateljev in potem smo se odpravili proti domu. V kombiju smo se igrali razne igrice, tudi vzgojiteljica se je igrala z nami. Z njo sem se šel križ e i krog e, pa e je pre agala, ker je zelo do ra. ) ečer s o utruje i prespali Leipzigu, še prej pa s o za ečerjo pojedli pi e. Nedelja je hitro i ila, saj s o se ližali do u. Vozili s o se skozi eliko predoro . Najdaljši je il dolg k . Ko je začelo deže ati i s o se ed o olj ližali Slo e iji, se se za islil. Mi ilo je lepih deset d i i že se pogrešal o e prijatelje, ki se jih spoz al a Š edske . Matic I.

Pr i da je ilo eliko s eš ega. Ves da s o se ozili. Mati i Uroš sta se es čas ekaj šalila i s ejala. Naj olj s eš o je ilo, ko je Mati Urošu sit aril s stekle i o, pol o ode, Uroš pa jo je prijel i polil po se i i po tleh ko ija. Drugi da s o šli a ogled S hles iga, kjer s o prespali. Ogledali s o si eko erke , kjer smo prehodili 241 stopnic do razgled ega stolpa. Nato s o šli a po ol. Po take pre oru s o se peljali aprej a Š edsko. V hostel s o prispeli popolda . V edeljo s o dopolda i eli predsta ite drža , popolda pa s o šli a sprehod do orja. Valo i so ili ogromni in pesek sepo sod. ) Ajdi o s a a irala školjke i ko s o se r ili, s a s sa o če ljih pri esla še pol plaže peska. V po edeljek s o šli spet a liž jo plažo. Poz eje s a z Uroše a rtu sedela z Nastjo i drugi i. Zabavali smo se. Podajali i skri ali s o si kape, poslušali glas o, se pogovarjali in smejali. Ta dan smo delali tudi lesene a to o ilčke – ox ars. Ni i ilo pre eč šeč, ker je a , puncam, neki fant s Finske z barvo zapacal cel avto. V torek s o šli iki ško as. Bilo je zelo zanimivo, ker s o si ogledali, kako so ži eli ekoč. Lahko s o preizkusili tudi ekaj jiho e opre e. Jaz se si elo o lekla iki ško eriž o sraj o i si adela čelado. ) ečer s o šli spet a sprehod a plažo, kjer s o ideli rt ega tjul ja. Naj oljše je ilo, ko smo hodili nazaj ob obali po trdi temi. V sredo s o si s kuharje o po očjo sa i skuhali kosilo. Nato s o i eli dirke s tisti i lese i i a to o ilčki. Bilo je zelo s eš o i za a o. Popolda s o šli a izlet Ystad, kjer s o ideli kar pre ej st ari. Stara i oder a kultura se za i i o ešata. Bilo je kul. V četrtek dopolda so as spet peljali a plažo, kjer s o spuščali z aja i etali friz i. O leče a se šla do pasu odo. Kosilo s o i eli kar a plaži. Ta so a kar a žaru spekli ha urgerje. Popolda s o šli a izlet. Ogledali s o si velike ka e, ki so jih časih uporabljali namesto koledarja. Ustavili smo se tudi v muzeju letal, ampak je bilo premrzlo, zato s o šli azaj. Zadnji dan na Euro etu je il ajtežji, ker s o se orali poslo iti od o ih prijatelje . Bili s o žalost i, hkrati pa tudi eseli, da s o se spoz ali. O lju ili s o si, da o o ostali stikih. ) ečer s o si ogledali še fil , ki ga je z o tiral a gleški zgojitelj. Vsi smo se do solz as ejali o aših slikah. Nekateri so odšli že petek z ečer, drugi so oto, zgodaj zjutraj. Tudi mi smo se odpra ili so oto. Spet as je čakala dolga pot do o . Bili s o pol i tiso , ki s o jih izmenjavali na poti domov. Nič i i žal, da se šla, esela se , da se i ela takš o prilož ost, čepra e je ilo prej al e strah, kako o se skupaj. Ajda M.

Prileglo se i je, ko s o se pr ič usta ili, da s o jedli. Tudi a ko iju i je ilo zelo za i i o i prijet o, čepra je ila dolga ož ja. )elo i je ilo šeč, ko s o šli skozi Ha urg. Videl sem veliko novih in zanimivih stvari. Drugi da s o ajprej šli a ogled esta S hles ig. Pr ič se il erk i i zdelo se i je za i i o, drugače. Po stop i ah s o šli a razgled i stolp. Od ta s o lahko ideli esto i orje. Pote s o adalje ali pot proti Š edski. Tja s o prispeli popoldan. V edeljo s o i eli predsta ite Slo e ije i drugih drža , z ečer pa s o šli še a sprehod do plaže. Bilo as je eliko i ili s o si zelo različ i. Drugi da s o se razdelili skupi e. Izdelo ali s o a to o ilčke. Po e o je ilo razu e a je z drugi i ladi i, saj s o ili sak iz druge drža e. Naj oljše pa je ilo popolda , ker s o šli a plažo i s o se ed potjo tja i azaj šalili. Tretji da i je ilo šeč, ker s o šli iki ško as. Ogledali s o si šotore iz tistega časa, hiše, pohišt o. I eli so tudi o ra i zid iz lese ih ko i . ) ečer s o šli a plažo i s o lahko ideli lep so č i zahod. Našli s o apla lje ega rt ega tjul ja. V sredo s o skupaj z aši kuharje pripra ljali kosilo. Poz eje s o imeli tekmovanje z a to o ilčki. Tudi jaz se ozil e ega. Popolda s o šli a izlet Ystad i si ogledali est e zanimivosti. V četrtek so as spet peljali a plažo. Ta s o spuščali z aja, etali friz i i a irali školjke. Po pešče i o ali s o se peš odpra ili a drugi ko e . Ta s o i eli kosilo, kar na plaži. Nato s o se r ili ka p i pote šli a izlet. Ogledali s o si ka e, ki so jih časih uporabljali za koledar. Toda že je prišel petek i s o se pripra ljali za pot do o . Še zad ji da s o se družili z o i i prijatelji. Ogledali s o si fil , ki so ga o aše druže ju a Euro etu pripra ili A gleži. Bilo je super. Pot azaj Slo e ijo je hitro i ila, saj s o klju lepi doži etje si ko aj čakali, da pridemo spet domov. Ajdin A. S.

Vozili s o se dolgo i ečer ih urah prispeli Ne čijo, kjer s o prespali hostlu. Med ož jo je ilo eliko pogo ora i s eha. ) Mati e s a i ela » irkus« i igrala klo a. Bil se tudi oker, za kar je ila kri a Matiče a odprta plaste ka ode. )jutraj s o si ogledali prista išče. Šli s o tudi erke i a razgled i stolp. Prehodili s o čez stop i gor i pote še dol. V estu s o elo orali upora iti gar i , da s o prišli azaj do ko ija. Pote s o se peljali aprej proti Š edski. Pr i da se a Š edske že lahko igral ogo et z drugi i fa ti. Pote s o i eli predsta ite drža . Bilo je lepo i tudi eliko s eha. Šli s o tudi a o alo. Bilo je oro, sepo sod sa o pesek ka or seže pogled. Poza il se apisati, da ekdo po oči zelo s rči  Drugi da s o izdelo ali a to o ilčke. V skupi ah s o ili po eša i udeleže i iz seh drža . Popolda s o šli trgo i o, z ečer pa še a plažo. Bilo je e a ad o i oro do ro. Mati u pa ikoli e z a jka esed … Po oči spet s rča je … V torek s o o iskali staro iki ško as. Bilo je zelo za i i o. ) ečer s o ili a plaži, kjer s o ideli apla lje ega pi g i a ali tjul ja. Po esreči se z risal se fotografije. Bilo i je žal, drugi pa so ili upra iče o jez i a e. V sredo s o po kosilu i eli tek o a je z a to o ilčki. Na srečo i i ilo tre a oziti, sa o a ijal se . Popolda s o šli esto, kjer se pora il s ojo žep i o. Bilo i je lepo. Četrtek je i il hitro. Bili s o a plaži, kjer s o se sprehajali, spuščali zmaje, metali frizbi. Veliko as je ilo okrih, ker s o šli o leče i odo. V kratkih hlačah i ilo pre rzlo, čepra je ilo so e. Bilo je lepo, saj s o popolda šli še sa i a izlet i si ogledali ara i koledar iz kamnov. Pote pa je že il petek i s o se začeli pripra ljati za odhod proti do u. ) ečer s o se še e krat si z rali i si ogledali fil , z o tira iz seh aših slik. Bil je zelo s eše . To so ila aša doži etja. Pot do o je tudi hitro i ila, čepra s o še e krat spali Ne čiji. Ko s o prispeli do o , pa je oč o deže alo. Uroš O.

Prido iva je drugač ih izkuše j je ved o pravo doživetje. Ve o, da so mladostniki iz izkuš je a Euro et Ja oree-ju odnesli veliko lepega in novega, predvsem pa nepozabne spomine. Ved o z ova se spo i jajo tega časa i pripovedujejo o te . Da i lažje pokazali te izkuš je še vse drugi , so svoji vrst iko i starše po prihodu nazaj domov podelili ekaj vtisov i spo i ov z gledališko igro, ki as je popeljala čez tede doživetij a Švedske . EUROMET IGRA Igrajo: Ajda M. , Mati I., Uroš O., Ajdin A. S., Dario E.

Ajda (A) sedi a klopi i je žalost a, s sklo je o glavo. Pristopi Dario (D). D: Kaj se pa ti eriš? A: Tudi ti i se a oje estu. Tako pogreša Sada a! D: Sadama? Katerega Sadama? A: Spoz ala se ga a Š edske . To je oj ig rother. D: Ja res, ti si ila a Š edske ! Kako je ilo? Po ej, kako ste se i eli! A: Super, e krat o. Vož ja je ila dolga, peljali s o se skozi A strijo, Ne čijo, Da sko, po d eh zares elikih osto ih i predorih. Najdaljši je il dolg k . D: Res? A: Da. Peljali smo se tudi v predoru pod morjem, mimo velikih mest. In koliko vetrnic sem videla! Tega pri nas res ni. D: Vetr i e! Kakš e? A: Velike, kar ob avtocesti. Za elektriko. D: A te? Ja, ja, vem, zakaj se uporabljajo. V Sloveniji imamo tudi eno.

Pridružita se Mati (M) i Uroš (U), ki sta poslušala ju razgovor. )a ji a prihaja še Ajdi (Aj). M: Good morning. How are you? A: Very nice and you? M: I am very good, thank you. Sweden is a beautiful country, yes, very beautiful country. D: Ste se ta pogo arjali š edske jeziku? M: Kje pa, sa o a glešči i. Ta , na Jamborre-ju, smo se spoznali s prijatelji s Finske, Nizoze ske, Fra ije, Poljske, A glije, Belgije, Š edske i se eda Slo e ije. Bili s o estu Löderup, a juž i o ali o Baltske orju.

D: Res? I kaj ste počeli? Aj: Izdelovali Box ar. Veš, to je ilo pra zapra sesta lja je a to iz lesa. E a ekipa se je elo zabila v drevo, tako da so jim odpadla kolesa. Bilo je napeto in zanimivo. M: In vsak da s o ili a plaži. Voda je ila lede a, a za a aka je og pri er a. Nekateri so se kopali kar o leče i, a e Ajda? A: Ja, res. Morski al e je kar ae krat pre očil. M: Plaže so pešče e, orje pa i tako sla o, kot je Jadra sko. Aj: Ogledali s o si tudi iki ško as. D: Viki gi! Kaj je z ačil o za jih? So ili to oje iki? Aj: Da. Marsikaj s o spoz ali o jih. Boje itost, o lačila, jiho a i ališča. Veš, da pra i iki gi sploh iso i eli rogo a čeladah. U: Vsak da , ko s o se le lahko, s o se kartali. Dolgčas a res i ilo. Spuščali s o z aje, i eli pik ik a plaži i še i še. M: Videli smo tudi mrtvega tjulnja, iskali jantar in seveda spoznali nove prijatelje. U: Predvsem ti, Matic. Vsepovsod si stikal svojo glavo, poznali so ga seveda vsi. M: No, to je res. Če pa i je ilo sepo sod za i i o. Spoznal sem veliko prijateljev. Tebe pa so zanimala bolj dekleta. Aj: Da es piše o test. Ste se do olj aučili? U: Nekaj že. M: Zvonilo bo, gremo, da ne bomo zamudili. Avtorica igre: Ajda M.

Otro i so ajvečji zaklad svojih staršev. Na njih smo zelo ponosni in jih imamo esko č o radi. Verja e o, da podo o čutijo tudi otro i sa i. Za svoje starše so aši otroci pripravili pose o prese eče je. Na zelo izvire ači so pripravili majhno pozornost in pokazali, da so radi njihovi otroci, da so veseli, da jim stojijo ob stra i, jih o čudujejo i so po os i a jih … To ajh o pozor ost so otro i dali starše a roditeljske sesta ku pred odhodo a počit i e.

Vsak otrok v sebi skriva velik talent. Le kako ga vzpodbuditi, da se bo razvil do popol osti? To se sprašujejo predvse starši, ki želijo otroku uditi kar aj oljše ož osti za adalj je sreč o i ustvarjal o življe je. Da pa o o v eče res do ri, potre uje o še vztraj ost, trdo delo i potrpežljivost. Naši otro i so se predstavili s petjem, plesom in igranje a i štru e te a za av e popold evu v četrtek, 5. . . Tako so dokazali, da so do ri, vztraj i i potrpežljivi i da razvijajo svoje talente. Ker so pri nas vsi zmagovalci, so tudi vsi dobili nagrade.

Praz ič i de e er je prav pose e čas. Tako ali drugače se ga vsi veseli o. Otro i i vzgojitelji 5. skupine smo o te času ustvarili pose o predpraz ič o vzdušje. Povabili smo ekaj gostov i v četrtek, . . , pripravili Dan odprtih vrat 5. skupine. Želeli smo se predstaviti a al e drugače ači .

Otro i s o se o po oči zgojitelje že od septe ra začeli pripra ljati a Da odprtih vrat 5. skupine, ki ga iz aja o že ekaj let. Skupino smo spre e ili čaro e prostor i skušali pričarati predpraz ič o zdušje. Obiskovalcem smo pokazali izdelke, ki smo jih pridno izdelovali prav s tem namenom. Ob esele druže ju, so ili o isko al i a duše i, i pa po os i ase. Tako so lahko as i aše delo spoznali na malce drugače ači . Otroci iz 5. skupine

Praz ič i de e er se čuti vsepovsod okoli as. Diši po i etu i keksih, druži o se z aj ližji i, vse je praz ič o okraše o … Otro i i vzgojitelji s o želeli izkoristiti ta čas, da pripravi o de e rske delav i e ter tudi pri as pričara o veselje, s eh i iskri e v očeh. Na ovolet ih delav i ah s o se v petek, . . , družili otro i, vzgojitelji, starši, skr iki in delavci CDS. Najprej smo za goste pripravili kratek kulturni program, potem pa smo po skupinah skupaj izdelovali ovolet o dekora ijo i okraske, pekli kekse, se družili, veselili i lepo i eli.

“reča je čudež i prah, ki ga narava iz svojih angelskih rok strese v aše aročje, da ga čuva o i eguje o z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskre ostjo i po očjo. Drug drugemu smo delili nekaj tega čudež ega prahu a ožič o – novoletni prireditvi, ki smo jo pripravili 23.12.2013. S šesto skupi o, kateri se tudi jaz, s o pripra ili skeč. Pri igranju se se počutil sprošče o, bil sem nasmejan, ker sem ves čas islil a pu o. Kas eje se astopal še sa s pesmijo Hits From The Bong od Cypress Hill. Pri izvajanju repa sem imel malo treme. )a a a i je ila šeč, tudi zato, ker i ilo uč ih ur. Ža Tr. Na za a i, ki je ila Do u pred ožič o o olet i i praz iki, je ilo a izah eliko dobrega peciva i pijače. Pe i o s o pekli skupi ah. Pred nastopom sem imel tremo. Bal sem se, da se mi bodo drugi smejali. Vsi so bili a reč zelo do ri. Všeč i je ilo, ko se sedel pod s reči o i pripo edo al. )delo se i je, kot i pripo edo al s oji otroko i da se logi očeta. Tre e i ilo eč. Nastopali s o z glas e o točko. Naj olj i je ostala spo i u vzgojiteljica Monika z bobnom v rokah. Po progra u s o i eli ples. Plesal se kot or. Po ečerji s o se igrali različ e igri e. Naj oljše i je ilo, ko se z agal pri igri Noga stop. O tem s o poslušali glas o se do pol os ih, zate pa s o odšli skupi e. Tistega dne me je zelo bolela glava, sla o se se počutil, pa tudi apetita ise i el. Raz išljal se o s oli, da se i je to zgodilo ravno takrat, ko je il za ečerjo ha urger, za e aj oljša hrana. ) ečer sem zaspal kot a gelček e esih. Matic I.

V programu nisem sodelovala, sem pa pekla pecivo. Na zabavi je bilo lepo. Zanimivo je ilo opazo ati se astopajoče, pose o fa te iz šeste skupi e. Bili so zares do ri. Bila se vesela, da je bila na zabavi tudi mama in se z jo lahko odšla do o . Sara M. Bil se oditelj a o olet i priredit i Do u. Bilo je zares super. Do ro se se ži el v vlogo povezovalca in vse dobro speljal. Mislim, da je bilo otrokom, vzgojiteljem in vsem povabljenim kar se da lepo. Najbolj zanimiva sta se mi zdeli igri a šeste skupine in glasbena točka pete skupi e. Uroš O. V za odu s o pred počit i a i i eli novoletno zabavo. Povabljeni so bili vsi vzgojitelji. Zelo lepo smo se imeli. Proti koncu zabave smo dobili darila od Dedka Mraza. Ko smo pospravili vse mize in stole, smo še alo plesali i poslušali glasbo. Super je bilo, uži ali s o! Ajdina A. S. V za od se prišla letos, zato je ila to za e pr a ožič o novoletna zabava. Hol je bil zelo lepo okraše . Po a lje i so ili tudi učitelji iz šole. Predsta a je ila za a a i s eš a. Naj olj se si zapo ila glas e o točko fa to i zgojitelje iz . skupi e. Videlo se je, da so se za ta dogodek vsi zelo potrudili i e i je ilo zelo šeč. Igrali i peli so a glas o pesmi Vlada Kreslina, Poj mi pesem. )a ečerjo s o do ili ha urgerje. To se uži ala, ha ha … Na koncu smo pospravili mize. Ker smo bili pridni, s o lahko še ekaj časa plesali i se družili. Vse skupaj je bilo res zabavno. Pia L. Pred za a o s o se pu e se eda orale pripra iti i se aličiti. )a prireditev smo se vsi potrudili. Vesela sem bila, ko sem dobila darilo. Tudi drugi so bili. Ko so vsi gostje odšli, smo poslušali glas o, plesali i se za a ali. Bilo i je zelo šeč. Kasandra H. )a a a i je ila zelo šeč. Prišel je tudi Dedek Mraz, ki nam je dal darila. Najlepše pa mi je bilo, ko sem bila pohvaljena, ker hodim v Dom za starejše z Ajdi o. Na ko u s o i eli še glas o in smo plesali. Sara D.

V dolgih večerih i a o več časa, da raz isli o o se i, o svojih last ostih, druži i … i ačrtuje o svojo prihod ost. Prav gotovo so otroko pri ačrtova ju i ures ičeva ju njihovih ciljev poleg odraslih v veliko po oč prijatelji. Ja, zaradi jih je življe je veliko lepše, olj pestro i živah o. Prijatelji nam stojijo ob strani in nas spodbujajo, ko a je težko, ko as kaj skrbi in jezi. Kaj mi pomenijo prijatelji? Kaj s o že za i ivega doživeli? )akaj jih i a o radi?

Prijatelja (linorez), Mark S.

Moj aj oljši prijatelj je Miloš. Poz a a se že od . leta. Kadar se i el kakš e pro le e, ki jih ise z al rešiti, se ga prosil za po oč. Vselej i je po agal. Ved o si po aga a ed sa o. O ičaj o se jaz tisti, ki potre uje po oč. Nikoli i še i o rnil hrbta. Naj olj se il esel, ko se se po treh d eh ega r il do o i doži el jego topel o je . Tega e o ikoli poza il. Še ed o i po aga, i udi po oč i asvet. Ni ga praša ja, na katerega ne bi imel odgovora. Zelo ga imam rad. Marko P. Moj prijatelj je na neki ači podo e e i, zato se do ro razu e a. Kadar gre k babici, grem seveda tudi k njemu. Pri njem sva eči o časa o raču al iku ali pa zunaj igrava nogomet, odbojko in namizni tenis. Poz a ga že let i z ji ajdlje prijateljujem. Velikokrat me je povabil k svoji babici na kmetijo, kjer je vedno zelo zanimivo. Trenira odbojko i ekajkrat se ga šel gledat a tek o. Je za a e i res i olju e . Le časih je skrivnosten pri rešit ah za kakš o igri o. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko sva igrala nintendo in sva skoraj počila od s eha. Timon R.

Metulj (monotipija), Kenan H.

)a e je prijateljst o dar, ki ga e oreš kupiti za o e de ar. )a prijateljst o so potrebni iskrenost, sreča, eselje i lju eze . Prijatelji orajo i eti zaupa je drug drugega. Eva D. R. Prijatelj je tisti, ki ti pomaga v dobrem in slabem, kjerkoli in kadarkoli. Moja prijateljica je Eva. Z njo je vedno noro, imava se lepo in veliko se smejiva. Vseskozi druga drugi stojiva ob stra i. Skupaj s a doži eli že eliko do rih i sla ih st ari, a ed o skuša a ohra iti do ro voljo. Prijateljst o je za e aj ečje ogast o. Želi si takih prijatelje , ki ti težkih tre utkih e o r ejo hr ta. I a že kar ekaj sla ih izkuše j, ko so e prijatelji pustili a edilu. Sara M.

Avto (ex libris), Ajdin A. S.

Moj prijatelj mi pomeni zelo veliko. V mojih dvomih in skrbeh mi vseskozi svetuje in mi pomaga. Ko je potrebno, sva drug drugemu vedno na razpolago. Spomnim se najinega skup ega doži etja, ko e je učil oziti a to. Ta želja je dolgo časa tlela e i, ato pa se i je z jego o po očjo ko č o ures ičila. Vozila s a se ed njivami in celo na njih. Ta dogodek se mi je za vedno vtisnil v spomin. Ajdin A.S.

Moje u aj oljše u prijatelju je i e Žiga. Rada se druži a, šali a se i igrava ogo et. Žiga je elik poz a ale šal. Priskoči a si a po oč v dobrem in slabem ter svetujeva drug drugemu. Brez skrbi mu lahko zaupa s oje skri osti. ) Žigo i a a o a rada ži ali i oba sva lastnika psov. Večkrat a da ju sprehaja a po različ ih poteh, ajraje o tra i, da ju lahko odpneva s povodca in se igrata. Žiga G. S.

Prijatelja (linorez), Danilo K.

Moj aj oljši prijatelj je Nal. Prijatelja sva že od mojega sedmega leta. Rojena sva isto leto, istega meseca in istega dne. Imava tudi podobne teža e. Kot povsod so bili vzponi in padci, ampak kljub temu stika nisva nikoli prekinila. Najlepše a a je ilo, ko sva se peljala skuterjem z Vrhnike do Ljubljane in tam kampirala. Super je ilo še e krat, ko je Nal prespal pri meni in sva igrala igrico World of Warcraft. Ža Tr. Do ri prijatelji i po e ijo eliko, sla i pa ič. Zame so zaupanja vredne osebe. Moji prijatelji so zelo za a i. ) ji i s o šli a Kolpo. Ta s o ka pirali, ri arili, skakali odo i pekli a žaru. Tja gre o sako leto. S oje prijatelje i a rad, ker i delajo druž o, krajšajo čas in jim res lahko zaupam. Kevin U.

Metulj (monotipija), Mark S.

Leta 2011, ko sem s svojimi prijatelji igral ogo et, je ilo se super, dokler A že i spodbil. Vrgel se je za žogo in si zlo il gleže j. Na srečo je ilo igrišče lizu zdra st e ega do a. Takoj se se odločil A žetu po agati. Skupaj z Marti o s a ga od esla do zdravstvenega doma. Po poti sva se spomnila, da nimamo zdravstvene kartice. Imeli smo srečo, saj s o aleteli a zelo prijaz o edi i sko sestro, ki as je sprejela rez karti e. Z Martinom pred vrati s a čakala a i for a ije. K alu je A že prišel iz ordi a ije i a a po edal, da i a zlo lje gleže j. Pokli ala s a njegovo a o, da ga je prišla iskat. Sam se šel peš domov. Bil sem zadovoljen, da sem nekomu pomagal. Rad imam prijatelje, ker odrašča z ji i. Včasih so prijatelji kot ratje. Luka Š.

Ljubezen (barvice), Ajda M.

Me i so prijatelji kot droga, od katere se e ore od aditi. Ve , oja druž a i aj oljša glede deja j, e dar je do ra po sr u. Odkar se do u, gleda a ži lje je drugače. Druž a i časih še pre eč a jka. Pogreša ečere Ti oliju. Težko i je za prijatelje, ker e , da i ajo še ečje pro le e kot jaz. Želi ji po agati. Vsi čla i te druž e si po aga o ed se oj, se ra i o in razumemo probleme drug drugega. )a s ojo druž o i aredila se, saj so i kot druži a, ki je ikoli ise i ela. Neimenovani avtor Prijateljst o je zelo lepa reč, toda tre a ga je ču ati. Prijatelji so del ašega ži lje ja. Stojijo nam ob strani, saj jim lahko zaupamo in z njimi delimo skrivnosti. Med seboj se spoštuje o i se e izdaja o. Prijateljst a e oreš ikoli poza iti. A eja E. Č.

Ker starši/rej iki/skr iki aših otrok živijo vsepovsod po “love iji i tudi v tuji i, radi organiziramo prilož osti, da se sreča o. E o takš ih s o pripravili zadnji dan pred odhodom a prvo ajske počit i e. Otro i i vzgojitelji s o pova ili starše/rej ike/skrbnike in socialne delav e aših otrok na obisk v petek, 25. aprila 2014.

Vsem skupaj smo pripravili lepe pomladne delavnice. Prišlo je veliko število pova lje ih, česar s o ili vsi zelo veseli. Otro i so ajprej pripravili kratki kulturni program. Aneja in Danilo sta zapela. Pia, Mati , Uroš i Žiga, ki igrajo v gledališki skupi i NN, so as o komediji spravili v smeh. Ža as je presenetil z igranjem na svojo frajtonarico. Sledil je kratek nagovor ravnatelja in povabilo v skupine. Po skupinah smo ladost iki i aši o iskoval i skupaj ustvarjali, sprošče o klepetali, pekli in se veselili. Pokazali s o, da so otro i uspeš i, kreativni in vedno znova presenetijo, saj so skupaj z vzgojitelji pripravili krasen dan. Kuharice so še dodat o poskrbele, da ni kdo ostal lače , potem pa s o se vsi odpravili a zasluže e počit i e.

K i tervjuju s o pova ili gospo Joži o Mikić Horvat, la skolet o o i ira ko za “love ko leta. “odeluje tudi z aši Do o Veržej, saj as je oz. je aše otroke že večkrat obiskala. Na o iske je prišla tudi v ponedeljek, 26. maja 2014.

Gospa Joži a Mikić Horvat, nekje sem zasledila, da ste bili nominirani za Slovenko leta 2013. Med nominirance sodi le ozek izbor ljudi. Kdo vas je predlagal in zakaj? Predlagala e je ) eza prijatelje ladi e Slo e ije )PMS , ker eč kot let dela kot prostovoljka z otroki. Istočas o se predsta i a »Glas otroka« pri Varuhu za člo eko e pravice. Pred leti ste prejeli držav Do ila se tri drža a ministrst a za so ialo i področje dela kot prosto

o priz a je. Je ilo to v zvezi s hu a itar i delo ? odliko a ja s presledki let: priz a je drža ega z ora, priz a je predsed ika drža e. Vsa priz a ja so ila podelje a za oljka za hu a itar e deja osti.

)a i a e, zakaj ste se odločili po agati ljude v stiski i otroko iz rev ejših druži ? To je lahko kratek ali dolg odgo or. V aši druži i je ilo otrok, ži eli s o eliki edi. To je prvi razlog, saj sem lažja razu ela druge. Kas eje se delala kot so ial a dela ka. O ože i s rti, se je tudi aši druži i poja ilo eliko po a jka je, pa e dar se klju temu imela sr e, da se sprejela še druge otroke. V katerih društvih i regijah ste delovali? I a eliko dela a področju so iale i si er a področju elot e dra ske regije oz. Spod jega Podra ja, to je a področju CSD-je Mari or, Ruše, Per i a, Le art, Ptuj i Or ož. ) a i ste kot Do ra vila iz Podravja. Na kakše ači pravzaprav po agate ljude ? Področje prosto oljst a je zelo široko, na primer: po oč pri prehra i, o lačilih, obutvi, ortopedskih pripo očko , ureja je leto a j Do u Miloša )ida ška na Pohorju, ureditev sta o a jsko i al ih pogoje …

Koliko časa že delujete kot prostovoljka? Že eč kot let. Ste tudi zagovornica otrokovih pravic. Da, pri Varuhu člo eko ih pra i se predsta i a za »Glas otroka«, ki zago arja otroko e pravice. Na kaj ste najbolj ponosni? Po os a se , da se lahko ogro

o družinam pomagala.

Ali s o dovolj zavzeto pristopili a po oč ljude o arav i katastrofi, v poplavah v “r iji ter Bosni in Hercegovini, ki so bile v tem mesecu? Pred dvema letoma, ko so bile popla e pri as, je )PMS priskočila a po oč. Jaz se ila a tere u že drugi da . Ker se idela esrečo aših krajih, se toliko olj esela, ko idi prizade ost aših ljudi. Tudi oja druži a se je ključila po oč ljude Bos i. Kakš e težave so bile, ko ste vi bili otrok? Po a jka je o lačil. V šolo se hodila peš k i dolgo, dolgo Prehrana pa je bila tista, kar smo jo pridelali sami doma.

jese i s o ili osi.

Gospa Joži a, eseli e, da ste se odz ali i ste opra ili i ter ju za aše glasilo. Želi a še eliko prijet ih tre utko pri aše požrt o al e delu kot prosto oljka i do rot i a iz oljša ju kako osti ži lje ja šte il ih otrok, druži i drugih ajra lji ejših skupi prostovoljstva. Intervju vodila: Ajdina A.S.

Veselje (flomaster), Danilo K.

Vsako leto kultur i praz ik v Do u Veržej o eleži o tako, da ladost iki skupaj z vzgojitelji pripravi o progra . Letos s o uprizorili Povod ega oža, re itirali ekaj Prešer ovih pes i i se sez a ili z jegovi življe je . Nato s o se po erili v kvizu znanja o te velike slove ske pes iku. Vse skupi e so ile zelo do ro pripravlje e, saj s o šele v tretjem krogu vpraša j do ili z agoval o skupi o.

V mesecu januarju smo literarno ustvarjali na temo Ljubezen je v zraku. In, podobno kot se podarjajo Prešer ove agrade, s o tudi i aše aj oljše lade pes ike i pisatelje agradili s ki o predstavo. Vložili s o veliko do re volje i e ergije, se as ejali do solz, ko smo se pripravljali za nastop. Vsa prizadevanja so bila poplača a, ko so zadovolj e i po os e oči aših otrok žarele a odru. Mladost iki zelo radi astopajo, zato so prid o vadili. Tako je bil uspeh zagotovljen.

Ljubezen je v zraku – pri tebi, pri meni, pri vseh in v vsem okoli nas. In to je bilo vodilo in vzpodbuda za literarni atečaj, ki ga vsako leto organiziramo v ja uarju. “odelujoči so ili kot vedno izvirni in ustvarjalni. FANT IN PUNCA Bila je pu a iz Lju lja e, ajlepša od vseh. Vse fante je o račala i z ji i a ipulirala. Vse druge so ile razočara e, jezne, ker se ji fantje niso mogli upreti. Nekega ečera so a trgu Lju lja i organizirali ples in ona je bila seveda tam. Vse fa te, ki so jo prišli prosit za ples, je za r ila. Nae krat se je zgodil čudež. Poja il se je neznanec iz Bele krajine. In ona ga je zagledala. Bil je pravi zanjo in prosil jo je za Prijatelja (flomaster), Mark S. ples. Bilo je lepo. Po plesu sta se eliko družila, čez čas sta postala par. I ela sta se lepo. Drugi fantje so ili jez i, lju osu i, druge pu e pa so ile esele. Prišel je tudi da , ko sta se poročila i si ust arila druži o. Kevin U.

LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE S te se eda e isli sa o šeč osti. Gre le za ka ček spošto a ja do sa ega se e, alo sa oza esti ikoli e škodi. Spošto ati oraš s oje telo i erjeti ase. Je že res, da oraš ži eti za seda jost, e dar pa oraš poskr eti tudi za či lepšo prihod ost. Moraš se za edati, da i ajo sa deja ja s oje posledi e, e a oljše, druga sla še. Sa se oraš odločiti, kaj je oljše zate. Včasih pa oraš tudi alo popustiti sa e u se i i do oliti drugi , da ti poskusijo po agati, kadar e eš kako i zakaj. Neimenovani avtor Metulj (ex libris), Timon R.

LJUBEZEN DO STARŠEV Meni moja mama stoji ob stani, me brani in me ima rada. Svoje mame ne bi zamenjala za nobeno drugo, ker jo imam tudi jaz zelo rada. Kasandra H. LJUBEZEN Ma a i oče, i a aju rad, ker sta prijaz a i ker sta oja starša. Vid a e i ata tudi zelo rada. I a tudi dva brata in eno sestro. Tudi njiju imam zelo rad. Danilo K.

LJUBEZEN Ljubezen lahko čuti o do živali in do ljudi. Pisala bom o svojem pogledu na ljubezen do brata. Ko ja svi č ik , Ajdi A. “. Mojemu bratu je ime Ajdin. Nanj se lahko zanesem, ed o e ra i pred e ar ostjo. Skupaj ži i a pri očetu. I a a se redu. Ko s a do a, se za a a a, šali a ali posluša a glas o. Ko je rat sla e olje, ga potolaži . Ajdi a i a zelo rada in bo vedno v mojem srcu. Ajdina A. S.

POSEBNA OSEBA Opisala vam bom poseben odnos. To je moj odnos do ose e, ki e res ič o podpira se ži lje je. K jej lahko gre tudi čez ike d. Ko se žalost a, e potolaži. Nikoli je e i za e jala. Klju težki olez i i po aga, mi kupi kar potrebujem in me okrega, ko kaj i redu. )elo se h alež a, da e lahko za ike de za e k se i i e kaj o ega auči. H ala ti, a i a, da skr iš za e! Šopek

arvi e , Kasa dra H.

Metuljček

TVOJA LJUBEZEN Tvoja ljubezen mi je ogromno pomenila! Moja duša te ni zapustila, zate bi karkoli naredila samo zato, da te ne bi izgubila. Vse si i po e il, srče e, dragi, samo tebe rabi moje srce. Všeč si i zelo, ko te ni ob meni, mi je hudo. Nejči ♥

Love needs time (barvice), Ajda M.

LOVE ♥ Loving someone who doesn't love you back, is like waiting on a ship at the airport. ♥ ♥ Give someone a second chance, is like give someone a second bullet for a gun, becouse he missed you with the first one. ♥ Jumpingpenguin

LJUBEZEN DO ŽIVALI Nez a o kdaj, se je rodil člo ek, ki so ga poi e o ali Matjaž. Matjaž se je že kot doje ček rad igral sa o zu aj. Najraje se je igral gozdu, saj je ta idel eliko različ ih rst ži ali i rastli . Matjaž se je tudi pogo arjal z ji i, e dar je il ed o razočara , saj u iso ič odgo orile, čepra si je to zelo želel. Matjaž je rastel i rastel i še ed o se je hodil igrat v gozd, vendar ne istih igric kot se jih je igral, ko je bil majhen. Nekega lepega so č ega d e se je Matjaže a druži a odpra ila a orje. Matjaž je il zelo žaloste , ker i idel s ojih prijatelje iz gozda. Pomirjalo ga je to, da je spoznal nove rastli e i ži ali, ki ži ijo orju. Po de etih d eh a orju, se je Matjaže a druži a ko č o vrnila domov. Takoj je stopil iz avtomobila in začel hiteti proti gozdu. Na poti s oj gozd, je elo podrl rekord času i hitrosti. Mudilo se u je svojim prijateljem iz gozda povedati o veliko Kuža svi č ik , Ajdi A. “. doži etih st areh a orju. Po edal je se, opisal vsako sekundo doži etja a orju. Se eda i poza il po edati, kako i katere o e prijatelje je spoznal. Ko je ko čal s pripo edo a je , je i o prišla jego a soseda Rozi s s oji zelo lepi pso Kogije . Tudi Rozi je zelo rada i ela ži ali, zato sta se zelo do ro razumela. Usedla se je zra e Matjaža i u pripo edo ala o s ojih počit i ah. Matjaž je jej opisal s oja doži etja iz orja. Pogo arjala sta se zelo dolgo. Poza ila sta a uro, se pogo arjala o se ogoče . Vse se je tako ali drugače uje alo z ži al i. Tako sta Rozi i Matjaž začela prihajati gozd vsak dan in se pogo arjala o ži alih. Nikoli ji a i z a jkalo esede. V asled jih letih sta Rozi i Matjaž odraščala. Postala sta najstnika. Spoznala sta, kaj po e i lju iti ljudi, ži ali, rastli e, st ari… Zgodilo se je, da sta se tudi zalju ila. Čez leta sta se še poročila. Ži ela sta eliki hiši i i ela eliko ži ali. ) ji i sta se veselila in zabavala. V ju ih islih so ed o ile ži ali. To je ila pra a lju eze , ki je ži ela z ji a sreč o do ko a njunih dni. Žiga G. S. LJUBEZEN DO ŠPORTA )elo rad i a šport. Po a adi i je see o z či se uk arja . Se pa raje, če je to nogomet ali pa rolanje. Naj olj po e o i je, da se pri te za a a . Da rez športa je za e čude . Če se e gi a , i je dolgčas. Ko iz e , da i a prosti čas i da o ekaj z ezi s športo , i ajraje skočil do o lako . Mark S.

LJUBEZEN Nalezlji a, čudo ita, se rima, fa to i pu a tre ušček etuljčke pošilja… Ali je to morda resnica ali krivica ??? Uroš O.

LJUBEZEN DO ŠPORTA Šport i je zelo po e e . Po e i i eliko, saj pri te lahko uži a , se sprosti . Še pose ej i a rad oks. Takrat je oje telo pol o adre ali a. To i je faj , ker e že e naprej v nekaj o ega, ed o ekaj dosežeš. Nikoli e eš, kakše o izid i to je tisto, kar je aj oljše. Neko pričako a je. Lju eze do športa sem si izbral, ker je to zame nekaj ajpo e ejšega. Pokažeš pa to lju eze tako, da i aš oljo do športa, spošto a je do športa i da ga i aš rad tudi, ko ti e gre aj oljše. Ajdin A. S.

Drsališče flo aster , Kasa dra H.

LJUBEZEN DO DRUŽINE Moja druži a i po e i za etje, prostor, kjer se počuti ar ega. Rad imam celo druži o. Ta je elika. Včasih se tudi skrega o. Klju te u, se razu e o i se i a o radi. Čez da eliko raz išlja o te , kaj poč ejo. Skr i e, kako so in rad bi videl kaj delajo. Ko sem do a, preži i o dosti časa skupaj. Hodi o a sprehode, se pogo arja o i še arsikaj drugega. Ker nas je veliko, ne more vedno biti po moje. Takrat sem jezen. Jeza me hitro mine i spet se i a o radi. Ne i jih za e jal za ič a s etu. Matic I.

LJUBEZEN DO DOMAČEGA KRAJA Moj do ači kraj i po e i se a s etu. Ta se počuti zelo prijet o, eselo, umirjeno in sem dobre volje. Ko pridem domov, se skoraj vedno odpravim s kolesom na hrib, ki se i e uje De i a Marija i od kjer lahko idi elo do ačo pokraji o. Ta ajde se, kar potrebujem in vse, ki mi nekaj pomenijo. Svojega do ačega kraja e i za e jal za ič a svetu. Zelo zanimiva je smreka liži i ojega do a. Je e a iz ed aj ečjih aši pokrajini. Pozimi, pred prazniki, se krajani zberemo okoli nje in jo okrasimo. Luka Š. LJUBEZEN KOT LJUBEZEN Ljubezen je bolezen. Imeti punco ali imeti nekoga rad, je lepo. Ko sem zaljubljen, je s et eliko lepši. Moje telo posta e ehko, sr e toplo i zdi se i, da se isoko ad o laki. Takrat čuti , da s a a s etu sa o jaz i o a. Drugih sploh e pogreša . Včasih se zgodi, da se lju eze prehitro ko ča. Ko je lju ez i ko e , i časih ajraje u rl. Ži lje je pa gre aprej, oleči a odide... Kevin V. LJUBEZEN KOT LJUBEZEN Lju eze so etuljčki, ki jih čutiš po telesu. Ko se i ata d a rada, si lahko po esta ogro o st ari. Veliko časa preži ita skupaj. Ko je člo ek zalju lje , odide s oj s et. Jaz eliko raz išlja o aji i prihod osti. Če je pu a teža ah i stiski, ji rad priskoči a po oč. Veliko i po e i, če je pu a lepa, pošte a, ureje a. Čeprav v ljubezni ni vedno vse lepo i se časih skregaš, je lju eze zame še ed o e a od ajlepših st ari ži lje ju. Neimenovani avtor

Lju eze ajlepša st ar Jo o čuti kot etuljčke U trebuhu. Biti zaljubljen je E osta o ajlepše doži etje. Z ljubljeno osebo, Eno sva Nesko č o po eza a! Neimenovani avtor

Po lad je zagotovo prišla ed as. Poleg vetočih rož, vetočih dreves in zelene trave, so se ed as vr ile tudi štorklje. Na koledarju smo spet o r ili list i že s o v aju. K alu as o pričakal še ju ij i ko e šolskega leta. Pote pa - ajlepši del leta - počit i e. V te lepe po lad e ese u, ste spet ili kreativ i pri svoje raz išlja ju i pisa ju.

Hiša vošče ke , Ajdi A. S

MISEL, KI ME OSREČUJE Ko se prišel za od, se il razočara ad se oj. Spraše al se se, zakaj se tako ra al kot se . Mislil se , da o za odu še hujše i da o i el še eč pro le o , a izkazalo se je drugače. V za odu se hitro začel prido i ati o e e i se i se čutil zado oljst o. Izdelal se os i razred i zdaj se de ete . Če i šolo adalje al do a, se prepriča , da i e i uspelo izdelati razreda i ko čati os o e šole. )daj se trudi , da i uspeš o izdelal še de eti razred in se pisal sred jo šolo. Ugoto il se , da za od i ič sla ega ali grdega. Tukaj ti zgojitelji po agajo, te vzpodbujajo. Z vsem temi spoznanji in dobrimi mislimi se sreč ejši. Vem, da mi bo uspelo in o zato i el eč ož osti za adalj je ži lje je. Timon R. KAKO ME JE NEKDO PRIZADEL Prizadela me je moja nekdanja rejnica Brigita. Pri njej sem bil priden. Včasih e je kdo apeljal a kakš o sla o st ar. Tudi skregali smo se kaj. Najhuje i je ilo za ožič, ko i je je si u ičil ožič o darilo. Mojega iso hoteli za e jati, jego ega pa so, ko se je pok arilo. )delo se i je zelo kri ič o. Leon C.

KAKO ME JE NEKDO PRIZADEL Moja aj oljša prijatelji a je ila že od ekdaj Maja. Skupaj s a tičali že od alih og. V druge razredu s a postali erazdružlji i. Vsak od or s a skupaj poče jali neumnosti, se skrivali po stra iščih, agajali fa to … po pouku s a hodili po trgo i ah i dali vedeti, da sva nepremagljivi. In tako je bilo vse do 7. razreda. E krat e je a a prišla ed pouko iskat šolo i i rekla, da e pelje Veržej. Razložila i je, da ora za e jati šolo. To je po e ilo, da o ko e seh epoza ih eu osti, ki s a jih z Majo počeli. O e s a pla ili jok. O ljubila mi je, da me ne bo pozabila in da se bova vsak vikend videli. Maji a a a e že prej i pre eč arala. Ko ji je oja a a po edala, da odhaja zgoj i do , je začela je a a a go oriti se ogoče laži o e i. Ker se odšla zgojni dom, sem bila se eda presla a za Maji o druž o, zato se je Maja ehala družiti z a o. Nae krat i i eč račala kli e , i e želela ideti ali slišati… Nje a a a je go orila, da o padla sla o druž o, če se o družila z a o. Tako sva izgubili stike. To me je zelo prizadelo, saj od aj oljše prijatelji e tega ise pričako ala. Mi ilo je že eliko časa, pravzaprav leto in tri mesece, od nje pa ne duha ne sluha… )elo rada i jo spet slišala i idela, da bi ji pokazala, da nisem tako slaba, kot drugi govorijo. Mislim, da bi mi prava prijateljica morala stati ob strani, ne glede na to, da sva oddaljeni 127 km. Ne vem kakš o e je i a Maja o e i, e dar upa , da je esela i sreč a ter da bo dosegla vse svoje cilje. Ajda M. Skype (linorez), Ajda M. OBČUTEK ŽALOSTI, KI SE GA SPOMINJAM Vstopiti v zavod v Veržeju je ilo zelo težko. Do a se i ela prijatelje i sestro, ki se jih pogrešala i jih še sedaj. Veržej je zelo oddalje od ojega kraja i ikoli iti nisem slišala zanj. Čez ekaj časa se tukaj spoznala nove prijatelje. Dva sta zelo posebna. Z njima smo bili skupaj v dobrem in v slabem. Ena je prijateljica, s katero sva si bili zelo blizu. Zanimale so naju podobne stvari, tudi skupnih stvari sva imeli veliko. Drugi pa je bil moj fant. Z njim sem uži ala ed od ori i a igrišču. Žalost a se , ker ju i eč Veržeju, ker i še ed o eliko po e ita. Želela i si, da bi se lahko vrnila. To bi me razveselilo. Neimenovani avtor

ČE BI IMELA SAMO ENO ŽELJO… Če i ljude dali a razpolago, da i ajo sa o e o željo, i ila želja sake tretje ose e eiz edlji a. Ve dar pa as take želje silijo k te u, da upa o i e o upa o ad tisti , kar si želi o, pa aj o še tako edostop o. Seveda so se oje želje iz leta v leto spre i jale. Ko se i ela let, je ila oja želja, da bi imela vsako barbiko, ki je obstajala. Tega si pač želijo ajh e pu čke. Pri -ih letih se želela biti poklicna plesalka. Saj vsi sanjamo, kaj bomo, ko bomo veliki. Pri 12-ih letih se si želela, da ne i prišla ikoli pu erteto. Ja, pu ertet i e pač takš e s o. No, tudi sedaj je oja želja toč o taka, Cvet (lepljenka), 6. skupina eures ičlji a. Sedaj si želi , da i lahko čas za rtela azaj, da i lahko ila oja druži a spet skupaj, da e i ilo ojih apač ih deja j in da me ne bi bilo iz dneva v dan strah prilagajati se novim stvarem. V zad je času se je pri e i i oji druži i eliko spre e ilo. Čepra zdaj isli , da i je ajhujše, da se sedaj a ajsla še , se prepriča a, da o oja želja čez leto d i spet drugač a. Ve , da oja tre ut a želja i iz edlji a. Ve , da e ore za rteti časa nazaj. Včasih se elo smilim sama sebi. Odkar se prišla za od, ise eč tako čr ogleda. Spoz ala se , da e ore ži eti v sanjah i si želeti aj oljše. )a aj oljše se ora posta iti a real a tla i si sa a arediti lepe trenutke. Iz d e a da , si e želi eč časa za rteti azaj. Tako bi izgubila vse te osebe, ki sem jih tu spoznala, vse lepe dogodke, vse lepe dni, vse lepe spo i e… Spoznala sem, da eizpol je e želje olijo. Moje »popolne« druži e i eč. V zadnjem letu pa sem ugotovila, da nekaj vendarle lahko naredim. Lahko se potrudim in si sama ust ari »popol o ži lje je«. Sedaj si e i zaželela ičesar. Tre ut o i a se, kar rabim. Ni veliko, ampak tako kot je, i je šeč. S ojo željo i si pustila za čase, ko o starejša, ko o i ela s ojo druži o, služ o, ži lje je. Mogoče i jo lahko namenila tistim ljudem, ki mi bodo blizu. Mogoče pa je ne i ikoli izpol ila… )akaj i sa jali s oje ži lje je, če lahko ži i o s oje sa je? Pia L.

ČE BI IMEL SAMO ENO ŽELJO… Nekoč se je rodil zelo lep i prijaze deček. Dokler i hodil šolo, je il do a i po agal s oje u očetu Jožetu i a i Mariji a k etiji. Ko jo il čas za šolo, se je odločil, da o odšel Lju lja o šolo, ato pa a Du aj. V Ljubljani, je il začude . Vse se u je zdelo kot e esih. Najprej so je ogledo al e ter Lju lja e, ato pa je šel usta o o, kjer so ili še drugi šolarji. Ma a u je sak ese pošiljala pis a i de ar. Deček Ti e je šolo Lju lja i ko čal. V asled je pis u je a i apisal, da i eč otrok, dete, a pak je sedaj že fa t. Takrat je Ti e odpoto al a Du aj. Tam je bil dva meseca, ko je spet dobil pismo, a tokrat je bilo brez denarja. V pismu je pisalo, da sta oče i a a izgu ila k etijo. Ker je z a jkalo de arja, u ga ista orala eč pošiljati. Ti e te času i plačeval sta o a ja. Ved o se je izgo arjal a za ujajočo pošto. Kmalu je Ti e oral zapustiti sta o a je, saj i i el de arja. Tisto oč je olil k Bogu za po oč. Nasled je jutro je Ti e raz išljal, katero željo i iz ral, če i i el ož ost, da i se u lahko izpol ila. Tisto oč se je e ado a z udil zaradi oč e s etlo e. Okoli glave je bilo vse s etlo. Videl je ilo, ki ga je kli ala. Rekla u je, da u o izpol ila e o željo. )aželel si je, da i o ogatel. Vila u je željo res izpol ila. Najprej je odšel je azaj do o . Odkupil je k etijo, se vrnil nazaj na Dunaj in doko čal študij. Ti etu je uspelo. Še elo ži lje je i mogel verjeti, kaj se mu je zgodilo. Vile, izpol je a je želja? Kdo i erjel, da je se lahko res… Žiga G. S.

Spomladi (monotipija), Kasandra H.

Medgeneracijsko sodelovanje in povezova je je v da aš je času zelo pomembno. Otroci iz vzgojnega doma v Veržeju v okviru i teres e dejav osti medgeneracijsko sodelovanje - prostovoljstvo obiskujejo varovance v Do u starejših v Gor ji Radgoni skorajda vsak teden. Zdi se nam po e o, da otro i spoz avajo drugač o življe je. Z varova i, pretež o starost iki, navezujejo stike tako, da se ob obiskih pogovarjajo, prisluh ejo drug druge u, igrajo druža e igre i šah, jim kdaj kaj preberejo, jih spremljajo na sprehodih. Teh sreča j se veselijo tako otro i kot tudi starostniki, saj se vezi med njimi krepijo in jih bogatijo. V mesecu marcu se jim je predstavila in jim popestrila popoldan dramska skupina s krajšo igro, Nihče i popol . O te je avzoče uvodo a pozdravil direktor Do a starejših o ča ov i spregovoril o po e osti edge era ijskega sodelova ja, akar je Ža zaigral na harmoniko. V igri so predstavljali otroci/mladostniki vlogo dedka Tineta, mame Zofije, učitelja Živka i otroka Jožeta. Varova i do a so ili ad predstavo avduše i, o jej so se nasmejali i uživali. Naj olj jih je razveselil Mati , z igro dedka Ti eta. O klepetu, ki je sledil, so izrazili željo, da as odo o iskali v Veržeju, kjer i se ji otro i/ ladost iki po ov o, a a drug ači predstavili. Mentorici Stela Kovačič in Vida Šija ec Ob torkih hodimo Ajdina, Kasandra in jaz z vzgojiteljico Stelo ali s socialno delavko Vido Do starejših o ča o Gor jo Radgo o. Aprila se a je pridružil še Ke a . Na o isku smo delali različ e st ari. Ke a je šahiral. Ajdi a i Kasa dra sta šli z ekateri i starejši i varovanci a dela i e. Gospa Vida i jaz pa s a šli z neko gospo v park na sprehod. Tam smo se pogo arjale. Nato je prišel čas, ko s o se orali r iti Veržej. Rada hodi tja i se druži s starejši i. Mogoče o elo izbrala tako delo za svoj poklic. Sara D. V do u starejših o ča o i je zelo lepo. Tja hodimo Ajdina, Sara in jaz z vzgojiteljico Stelo ali s so ial o dela ko Vido. Ust arja o pepel ike ali druge izdelke iz gli e. Včasih izdelujemo tudi nakit. Ob tem mi je zelo prijetno. Zraven se veliko pogovarjamo. Večkrat se posladka o tudi s piškoti. Kasandra H.

Vsak torek hodi o z zgojitelji o Stelo ali s so ial o dela ko Vido Do starejših o ča o Gor jo Radgo o. Ko pride o, gre o dekleta dela i e, fa tje pa šahirajo. )elo rada po aga starejši ljude . Ko pride o a o isk, so zelo eseli. Od jih tudi eliko iz e o, kaj so počeli ekoč i kakš e roč e spret osti i ajo. Splača se potruditi i spoz ati ekaj, česar še e eš. Ajdina A. S. V domu upokoje e se se eliko aučil. Zvedel sem veliko novega o šahu, saj i je neki gospod pokazal, kako dobro igrati. V do hodi že tri leta, odkar sem v zavodu. V teh treh letih mi je tega gospoda uspelo premagati le dvakrat. Med starejši i ljud i se počuti dobro, saj so, ne glede na njihovo starost, polni energije. Veliko se smejijo in nasmehe vedno delijo z nami. Ko se se odločil o isko ati do , je bila to oja aj oljša iz ira, saj zdaj bolje razu e starejše ljudi i e , kako ji lahko po aga . Ža To.

O torkih hodi h krožku, katere po aga o starejši . Isti dan imam verouk, tako grem enkrat v dom in enkrat k verouku. V do starejših o ča o se peljemo v Gornjo Radgono. Z nami grejo Ajdina, Kasandra i časih Sara D. Ta igra šah i se eliko auči . Vedno se imamo lepo. Matic I.

V življe ju vsi igra o različ e vloge, včasih pa igra o a e o a. Tako tudi ekateri otro i Do a Veržej kažejo tale t za prave igral e i jih zato z veselje gleda o o pose ih prilož ostih. Naš dra ski krožek i a že dolgolet o tradi ijo i vsako leto pripravi zanimive predstave.

Gledališko skupi o, i e ova o NN, predstavlja o Žiga G.“., Uroš O., Mati I. i Pia L. Naši e tori i sta vzgojitelji i Zora in Darinka. Skupina je bila letos zelo dejav a. Pripravili s o otroško gledališko igro Nihče i popol , avtorja Draga Megliča. Ta nam je pisa a a kožo. Lahkotna komedija pripoveduje o od osih ed ge era ija i. Dedek Ti e, a a )ofka i si Jože o o isku si ovega učitelja gospoda Živka pokažejo svoj ači življe ja, v katere se prepletajo ekda ji i sodo i časi i življe je. “odelovali s o a tek ova ju otroških i ladi skih gledaliških skupi Mladi oder v Ljuto eru i se uvrstili tudi a regijsko sreča je, ki je potekalo v Gornji Radgoni. Svojo predstavo s o zaigrali za starše i delav e CD“, ki so prišli k a a o isk ter as ejali sta oval e v Do u starejših o ča ov Gornja Radgona. Maja smo sodelovali tudi na do rodel i prireditvi )a otroke rez oleči v Bakov ih, na aši tradicionalni prireditvi Radi bi vam povedali ter prireditvi o o či ske praz iku. Našo igro so pred kratkim omenili v oddajah Odmevi, Infodrom in Tednik na RTV Slovenija. V 5. junija 2014 so nas povabili v gledališče Toneta Čufarja v Jesenicah, kjer smo se udeležili držav ega sreča ja otroških gledaliških skupi . Tam smo si ogledali predstavi Mulci proti doktorju zlobi in Aut. Sledila je podelitev priznanj. ) ašo igro s o pokazali, da smo res ič o do ri, saj s o dobili Srebrno plaketo. Res je. Nihče i popoln. Da s o či oljši, pa se trudi o vsi… NN, gledališka skupi a Do a Veržej

Na dra ske krožku i je lepo, e dar i časih aje iso šeč. Ko gre o astopat, sem vesel, imam pa tudi tremo. Rad sodelujem, saj se eliko o ega auči . Hodi o tudi a tek o a ja, a o isk do starejših o ča o , astopa o a različ ih priredit ah. Ko smo imeli astop gledališču, me je bilo strah, saj so bile druge skupine zelo dobre. V igri smo pozabili tri dobre dele, vendar smo vseeno dobro odigrali. Uvrstili smo se na regijsko tekmovanje. Matic I.

Pri dra ske krožku s o pripravili gledališko predsta o Nihče i popol . Jaz igra mamo Zofko oz. Sofijo. Z igro smo bili tudi na tekmovanju ladi skih gledaliških skupi . Pred nastopi mi ni prav prijet o. Toliko strahu, ži č osti i sla ega počutja – trema pač. Ne glede a se te eprijet osti stopimo a oder. Ko s o e krat ta , s o zaigrali. Je že res, da smo na tekmovanju izpustili tri dele, e dar s o see o odlič o izpeljali igro. Tako nam je uspelo, da smo se uvrstili tudi na regijsko tekmovanje. Vseh drugih skupin si nismo uspeli ogledati, vendar mislim, da so se tudi oni zelo potrudili. Igrali smo tudi na dobrodelni priredit i )a otroke rez oleči Bako ih, Do u starejših o ča o Gor ji Radgo i, a kultur i priredit i Radi i a po edali i tudi a seh prireditvah v Domu. Pia L.

Sodeluje pri gledališki skupi i. Naj olj šeč i je to, da se postavimo v vlogo neke druge ose e i jo poskuša o či olje odigrati. V igri i igra fa ta Jožeta. Ker je uče e ojih let, se se vlogo hitro ži el i sa o sledil, kdaj se a rsti, da odigra s oj del. Všeč so i ile že aje, ker s o se elikokrat nasmejali, ko smo kaj narobe povedali. Naj olj šeč pa i je o čutek, ko stojim pred publiko. Seveda imam tudi tre o, a až o i je, da se pu lika s eje i je do re olje. Mogoče ji s tem polepšam da . Gledališka skupina mi je super! Uroš O.

Letos smo začeli Uroš, Mati , Pia i jaz igrati gledališki skupi i NN. Prid o i eliko adi o z zgojitelji a a Dari ko i )oro. Nastopa o a različ ih priredit ah Do u, o či i i iz e je po Po urju. )elo uspeš i s o ili tudi a tekmovanju gledaliških skupi . Na nastopu moramo najprej posta iti s e o: izo, aslo jač, pisal o izo, ste o… Potem čaka o a s oj del za zaveso ali za odrom. Pred astopo i a tre o. Včasih me je zelo strah in me v srcu kar stiska. Ko pa pridem na oder, se hitro ži im i se počutim bolje. Tudi če ed o se e poteka kot je treba, se nam malo zalomi ali pozabimo nekaj teksta, se ič e ustavimo in nadaljujemo, kot da i ilo ič. Tako se nam je zgodilo tudi na tekmovanju. Nismo mogli verjeti, da nam je uspelo. Čez nekaj dni so izvedeli, da s o se u rstili še a regijsko tek o a je. Bili s o zelo eseli. K alu zač e o po o o z aja i. Novi nastopi nas ed o čakajo. Upam, da bomo tokrat še oljše odigrali. Žiga G. S.

Glas a je všeč vse . O jej se lahko tudi sprošča o. Gospa Marinka Prelog je v mesecu novembru otrokom ponudila glas e e delav i e, da začutijo oč glas e. Spoznavali so nenavadne instrumente, z njimi so ustvarjali zvoke oz. glasbo. Spoznali so se tudi s kitaro i se aučili re kati ekaj akordov. Tudi v petju so se preizkusili. Pri tem so zelo uživali i se avdušili za ustvarja je glasbe. Glasba (barvice), Kevin V.

Ker rada poje , se z gospo Mari ko pela, o a pa ker je tako hitro minil čas, ko s o i eli dela i e.

e je spre ljala a kitari. Škoda,

A eja E. Č. )a i i o i je ilo pr ič, ko s o spoz a ali e a ad e i štru e te. Naj oljše pa je bilo, ko sem lahko igrala kitaro.

Kasandra H. Na dela i ah e je a dušila kitara. Spoz ala se , da i se rada aučila igrati kitaro. S starši s o jo do a kupili i začela se se učiti igrati. )daj jo i a tukaj pri se i, da časih malo igram. Ajda M.

POPRAVLJANJE KOLES Pri kolesarske krožku popra lja o kolesa. Kolesa rad popravljam že od alega i tudi doma skrbim zanje. Vsakokrat se kaj novega auči o. Če česa e z a o sa i, a vzgojitelj Marija prihiti a po oč. Kevin U.

O čas o za odu popra lja o kolesa. Dejavnost vodi vzgojitelj Marjan Rus. Delali smo z različ i i pripo očki. Pobarvali s o jih s spreji. )elo i je ilo šeč. Na ko u se se s popravljenim kolesom lahko tudi vozil. Lukaš S. AVTOMEHANIČNI KROŽEK Pri vzgojitelju Alešu Kraj ča u i a o a to eha ič i krožek. Pride as iskat i gre o k je u do o dela i o. Naučil se se e ja e gu , polira ja a to o ilo , e ja e olja. Včasih je tre a kak a to tudi oprati i z otraj počistiti. Tudi drugače rad po aga , zato o čas o poskrbim še za delo a rtu i okrog hiše ter pri spra ilu dr . Zelo rad pomagam, ker sem takrat vstran od za oda i aših deklet, ki se stal o prepirajo. Si er pa je to oško delo i ga z eselje opra lja . Ko s o prid i i uspeš i, as za agrado vzgojitelj pelje na hamburger ali sladoled. Dario E.

ŠAHOVSKI KROŽEK Šah igra o saj d akrat a tede . Zame je to zelo zanimiva igra. Ob vsaki partiji se kaj o ega auči . Najlepše mi je takrat, ko z aga . Šah je oja ajlju ša a iz a igra. Kevin U.

Pri šahu je zelo za i i o. Naučiš se eliko o ega. Krožek vodi vzgojitelj Marijan Rus. Prijavila se se zato, da i se aučila o ih potez. Razumeti oraš, koliko potez lahko aredi saka figura. Mislila se , da je šah zelo dolgočas a i težka igra. A pak ko zač eš igrati i raz išljati, i eč ič težko. O ožuje šah. Ajdina A. S. MALE SIVE CELICE Pri Malih sivih celicah se imamo vsi lepo. Sodelujemo: Ajda, Danilo, Kasandra, Ajdin, Ajdi a, Pia i jaz. Vodi as zgojitelji a Bra ka. Vzgojitelji a ere praša ja pr. o pohišt u, frizerstvu … , i pa odgo arja o. Pri tej dejavnosti se imamo res dobro. Kenan H.

Hodi a krožek Male sive celice. Obiskujejo ga tudi Kenan, Kasandra, Ajdina in Ajda. se i a lepo. Uči as vzgojiteljica Branka. Bere nam uganke, mi pa ugibamo. Danilo K.

Na krožku Male si e eli e se tudi sprostili.

i je ilo lepo. Veliko s o

orali raz išljati, vendar smo

Mark S. K Malim sivim celicam sem se prijavil zato, da i se kaj o ega aučil. I res se se. Vpraša ja so za i i a, odgo ori pa še olj. Imamo se lepo.

Matic I.

MLADINSKE DELAVNICE K delavnicam me je povabila vzgojiteljica Monika. V skupini, kjer sem zdaj, mi je zelo šeč. Pri delavnicah i a ajraje o čutek, da se sprosti i zabavam. Teme, ki jih obdelujemo, so i zelo šeč. Veliko izvemo o sebi in o drugih. Mark S.

Ko se se odločil za sodelo a je pri dela i ah, ise edel, kaj aj pričakuje . Pra za i alo e je, kaj o o počeli. Že po pr e sreča ju se il zelo prese eče . Vse dogaja je se mi je zdelo zelo sproščujoče. I eli s o ož ost izražati s oja čust a. Po tem se vedno počuti do ro i zelo u irje o. Ajdin A. S. USTVARJALNI KROŽEK V za odu o iskuje ust arjal i krožek. Ust arjali s o z vzgojiteljico Tanjo in Andrejo. Pripravili s o jajčka za razsta o centru DUO. Najprej smo jih izpihali, pote pa s o jih različ o pobarvali in okrasili. Delali smo jih s servietno tehniko, raznimi trako i i gu i. )elo se uži al o ust arja ju. Lukaš S.

USTVARJANJE Ko ust arja zelo uži a i se ikoli e dolgočasi . Rada izdeluje iz papirja i u et ih mas. Zelo sem ponosna na izdelke, s katerimi potem okrasimo hol in jih vsi lahko vidijo. Rada tudi kuha i peče . Preizkusili s o že eliko re epto . Ne ara pa po i a ja posode, ki temu sledi. Vesela sem, da mi pri tem pomaga vzgojiteljica. Valentina T.

KINOLOŠKI KROŽEK )elo rad i a ži ali, zato se se raz eselil, ko e je gospod Vitko povabil h ki ološke u krožku. )a i alo e je, kakš i odo psi i če e odo sploh arali. Pr ič e je bilo strah, da bi me kateri ugriznil, vendar so bili zelo prijaz i, zra e pa še pra srčka i. O psih sem izvedel veliko novih stvari: da je vsak pes drugače , da se psičke lažje dresira kot pse, da je saki pasji skupi i ed o e odja. Naučil se se tudi, kako se s psi ra a i ekaj ači o dresira ja. Veseli se vsakega novega obiska, saj e pasja druž a sprošča. Luka Š.

AKVARIJSKI KROŽEK Ker za odu e ore o i eti drugih ži ali, nam delajo veselje ribice v akvariju. Vzgojitelj Boris ve o jih aj eč. Rada jih opazujem, kako plavajo. Vesela sem, da pomagam skrbeti zanje. A eja E. Č.

NOGOMET Nogo et i a o o torkih i četrtkih. )a to dejavnost oraš i eti eliko ko di ije. Nogo et tre ira že od alega i je še ed o oj ajlju ši šport, čepra se zad je čase ič kaj pre eč e za i a za j. Kevin U.

K ogo etu hodi , ker i je šeč i ga rad igram. Pri nogometu se sprostim. Pri igri doži lja veselje in zabavo. V zavodu imamo veliko dobrih igralcev. Mark S.

KROŽEK ZA PUNCE Na krožku i je lepo. Dela o, kar je pač samo za punce. Izdelujemo nakit iz različ ih aterialo , se liči o, učile pa s o se tudi k ačkati. Naredila se si ekaj eriži . Sara D. Na krožku s o sa o pu e. Ved o je za i i o. Naj olj i je ilo šeč, da se se aučila delati eriži e. Kasandra H. Pri krožku za pu e s o izdelo ali eliko eriži i zapest i . Učili s o se tudi k ačkati prtičke. Naj olj i je šeč eriži a s srčkom, ki sem si jo sama naredila. Včasih pride tudi kak fant, da si naredi zapestnico. Ajdina A. S. ZABAVE Velikokrat nastopam na zabavah v zavodu ali ko zastopa o za od. Najrajši kaj zapoje . Tre e i a , saj že od alega zelo rada poje .

A eja E.Č. KOLESARSKI KROŽEK )a kolesarski krožek se se odločil zato, ker me zanima spoznavanje novih krajev in se rad ozi . Pri kolesarje ju se sprosti i uži a prijet e zdušju. Mark S. Vodja kolesarskega krožka je zgojitelj A drej Škrja e . Kolesarimo po Pomurju in Prekmurju. Ponavadi se peljemo do Vučje asi, o čas o do Ljuto era, Murske Sobote in azaj. Kolesarje je i je šeč. Takrat mi ni treba poslušati aših deklet. Dario E.

KUHARSKI KROŽEK Kuharski krožek odi zgojitelji a Kla dija. Najprej se dogo ori o, kaj o o delali, i kuhi ji aroči o sestavine. Potem si delo razdelimo tako, da vsi sodelujemo. Midva z Darijem sva navadno glavna kuharja. Poskrbimo tudi za praznovanja rojstnih dni, ko pripravimo tisto, kar si slavljenec zaželi. Ajdina A. S. Kuharski krožek i je šeč, ker kuha o i peče o. Rada pripra lja palači ke, še rajši pa jih je . Naj olj šeč pa so krofi.

i tunina pica in akacijevi Ajda M.

) zgojitelji o Kla dijo elikokrat kaj peče o, ajraje kaj sladkega: afi e, palači ke, pe i o, torte. Vzgojitelji a poišče olj zdra e recepte z manj sladkorja. Vedno nam uspe, pa tudi poje o ed o se. Kuharski krožek i je zelo šeč. Sara D. Pri kuharske krožku se si trudi o, da pote kaj do rega poje o. Najrajši i a tunino pico in sadno kupo s sladoledom, kar smo pripravili za moj rojstni dan. Ne maram pa akacijevih krofov. Pia L. Rada peče pe i o. Všeč so i ili sladki ptički, ki s o jih delali, ko s o i eli delavnice. Vzgojiteljica nam je pokazala postopek. Na koncu smo vse pojedli. Kasandra H. Pri nas bi vsi jedli, ampak ko je čas za peko, si z ežijo. Tako osta e a jaz i zgojitelji a Klavdija sama. Naj ečkrat speče o kaj sladkega, ker i a o to vsi radi. Tukaj se se aučil eliko re epto . Nekaj sem jih nesel celo domov. Kokosovo pecivo mi je ajlju še. Spekel se ga mojim domači i ilo ji je zelo šeč. Ker iz aše skupi e ed o lepo diši, velikokrat pridejo drugi zgojitelji pogledat, kaj spet peče o i se eda preizkusijo aše dobrote. Dario E.

V edeljo, . . , je potekal že . Lju lja ski arato . Tudi i s o tekli. Na arato se je skupaj z vzgojitelje a Pri ože i Aleše pripravljal Uroš. Uroš, vzgojitelj Pri ož i jegov si so se skupaj podali a -kilometrsko preizkuš jo, vzgojitelj Aleš pa a -kilo etrsko. Čeprav je arato i il v z a e ju etiopsko-kenijske prevlade, so vsekakor z agoval i vsi, ki so pritekli čez ilj o črto.

To je bil moj prvi maraton. Pripravljal sem se skupaj z vzgojiteljema. Bilo je zelo veliko ljudi. Zanimivo je bilo sodelovati pri tem, med toliko drugimi ljudi. Vesel sem, da sem pretekel svoj prvi maraton. Uroš O.

Do A to a “kale v Mari oru je letos prvič orga iziral ogo et i tur ir Do ri asi. Poleg ekipe ogo etašev iz Do a A to a skale so se tur irja udeležili ladi ogo etaši Do a Glazija Celje, Os ov e šole Veržej - enota Dom, VIZ Smlednik, VIZ Logatec ter otroci iz Makedonije – Partenije Zografsli Skopje. Vzgojitelj Pri ož Kralj Rito ja je v Mari or popeljal ekipo aših ogo etašev v sestavi: Žiga “.G., Marko P., Ti o R., Mark “., Mati G., Da ilo K. i Uroš O. Vse je potekalo v šport e duhu, poškod i ilo, skratka preživeli s o res ič o do er ogo et i da .

Letoš ji tur ir je začetek tradi ije tur irjev v ale ogo etu. Nasled je leto o potekal pri as, v Veržeju. Mladi ogo etaši odo lahko z ova pokazali do ro ogo et o igro i ogoče odo olj uspeš i kot letos. Pri ož Kralj Rito ja Igrali smo dobro, a smo morali priznati zmago drugim. Zmagala je ekipa iz Doma Antona Skale, ki je aj olje igrala. Na ko u s o i eli še pik ik. Bil je lep dan. Danilo K. Na ogo et e tur irju s o se šport o orili, a a i uspelo. Bili s o ko aj peti. Res pa je, da so ili si ostali starejši od as. Mogoče o o drugič dosegli kakš o išje esto, ko o o tudi i starejši. Uroš O. Na nogometnem turnirju v Mariboru smo igrali veliko nogometa. Pri tem smo se malo veselili in malo jezili, a s o se za a ali. Šport o s o se orili, čepra a i aj olje šlo. Po tur irju so razdelili priz a ja i čestitali se igral e . Pote s o se okrepčali a pik iku i se družili z ostali i ogo etaši. Mark S.

2 1

4 3 7

VODORAVNO 1

NAVPIﾄ君O 2

Avtor kriﾅｾa ke: Leon C. Ilustracije: Pia L.

Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama – GLAVNA.

Tone Pavček

V vodi ex li ris , Ža To.

Dragi mladostnik, mladostnica ! )daj si a razpotju zate po e ih poti. Življe je sa o a jih po uja ešteto. I kaj je življe je? Več e sa je, več i ilji i več o iska je. Je lepo, a i ved o e ostav o. Kolikokrat ga kaj oteži! Me i, te i, jej, je u. A e o upaj. Išči i ajdi svojo pot. Po jej stopaj odloč o. Ved o i e ostav o, a vztrajaj a poti do cilja. Vredno se je potruditi, vredno je slediti svojim sanjam. Verjemi vase, do drugih pa imej dober odnos. Pravzaprav je a e vsakega življe ja rast, uče je, razvoj … “a o ti sa ga lahko spre e iš, iz oljšaš, us erjaš. )ato je po e a volja. Da! Volja za ove ačrte, ideje, za to, da uzreš do zdaj zate evid e poti. Vedi, da tja, ka or je vred o priti, e pelje o e a liž ji a. V se i i aš oč, ki z ore dati življe ju ajlepšo arvo. Bodi i osta i oča .

RAZMIŠLJANJA GLASILO OTROK OŠ VERŽEJ – ENOTA DOM Šolsko leto / 14

UREDNIŠKI ODBOR: Lidija Balaži , A dreja Gjerek Kresli , Kla dija Paldauf, )ora P. Vučko Lektoriranje besedil: Vanda Novak Iz objektivnih razlogov nekatera besedila niso lektorirana. Računalniška obdelava: Klavdija Paldauf Likovna oprema: Liko i izdelki otrok OŠ VERŽEJ – ENOTA DOM Mentorji: Marja Šadl ter vzgojitelji skupin Enote Dom Naslovnica: Raz išlja ja ar i e , Pia L. Fotografije: Arhiv OŠ VERŽEJ – ENOTA DOM Intervju: www.jana.si Mladi oder: www.pomurec.com

Veržej, junij

Poletje (barvice), Leon C.