Utrip

DECEMBER 2011

V središču: na potep po gozdu Razredi se predstavijo V Beogradu pri učencih OŠ Bora Stankovida Kako in kdaj se pa ti učiš?

Velika, sanjska dežela

LETNIK 5, ŠT. 1, ŠOLSKO LETO 2011/2012

DECEMBER Vsebina MESEC

Uvodnik Zgodilo se je …

Kolesarski krog po Ljubljani Noč znanstvenikov in znanstvenic 2011 Filmska vzgoja— Oča Ekskurzija na Štajersko V gorskem raju razburkane zgodovine Slovensko ljudsko izročilo V Beogradu v gosteh pri učencih OŠ Bora Stankovida Deveti razred na Češkem Astronomski tabor Šola ni šala Kako in kdaj se pa ti učiš?

Pogovarjali smo se …

Biologi in leto gozdov V središču: na potep po gozdu Gozd v Sloveniji Pomen gozda za življenje na Zemlji Kako si je gozd želel postati velik Letni časi v gozdu To smo mi Razredi se predstavijo Lahkih nog naokrog Velika, sanjska dežela Betonska džungla

Uredništvo Nelli Hrovat, 6. a Sara Hotid, 6. b Medina Pašagid, 8. a Janja Šuster, 8. a Nejka Terglav, 8. a Filip Kračman, 8. a Nika Remškar, 9. a

Mentorica Kristina Herakovič

Fotografije z učenci Arhiv OŠ Milana Šušteršiča

Naslovnica Anita Kristan, 4. b

Na sceni Šušti se predstavi Najlepše pesmi za praznične dni Kratke novice iz sveta slavnih

Izdaja

Ko bom velik, bom pesnik

Utrip lahko prebirate

Malo za šalo

2

december 2011

 

na šolski spletni strani v šolski knjižnic

UVODNIK

OD POLETNE VROČINE DO PRAZNIČNIH OBJEMOV Narava se je spremenila – jesenski listi so namreč že prekrili travnike in ceste, v mesecu oktobru pa so nas presenetile tudi prve snežinke. Poletne norčije so zagotovo napolnile marsikateri dnevnik, poletne romance pa so ujele marsikoga in mu zmešale glavo. A zdaj je za nami že nekaj mesecev novega šolskega leta, ki so bili za marsikoga zelo pestri.

Prvega septembra smo se vsi nasmejani in spočiti vrnili v šolske klopi. Sprejeli smo tudi pričakovanj polne in prestrašene prvošolčke, ki so se prvič podali v šolo in spoznali nove prijatelje, s katerimi bodo preživeli vsaj devet prečudovitih in nepozabnih let. Odvilo se je tudi že nekaj kulturnih, športnih in naravoslovnih dni. Učenci 6., 7., 8. in 9. razredov smo se ponovno pomerili v atletskem mnogoboju, učenci 4. in 5. razredov pa v atletskem troboju. V začetku meseca oktobra smo se nekateri učenci odpravili v Beograd, kjer smo srečali stare prijatelje in sklenili tudi nekaj novih prijateljstev. Devetošolci smo se odpravili v šolo v naravi na Češko, kjer smo preživeli pet zanimivih in nepozabnih dni in nabrali nekaj spominov, ki se jih bomo zagotovo vedno radi spominjali. Tudi na ekskurzije, na katerih smo spoznavali znamenitosti Slovenije, smo se nekateri že odpravili. Učenci 6. razreda so kolesarili po mestu, učenci 1. razreda so obiskovali plavalni tečaj, učenci 8. in 9. razredov pa smo si ogledali slovenski film Oča. Odvijala so se tudi prva tekmovanja, na katerih smo preizkušali naša znanja. Dolgčas nam vsem skupaj, torej res ni bilo.

Bližajo pa se tudi božično-novoletni prazniki, ki jih vsi z veseljem pričakujemo. Veseli december je pred vrati in z njim čar lučk, okrašenih drevesc, toplih napitkov in božičnega rajanja. To je tudi čas, ko se ljudje med seboj obdarujemo in izkazujemo medsebojno naklonjenost in radost. Trgovine so in bodo polne bleščečih igrač in mamljivih daril, a ne pozabite, da je tisto kar v resnici šteje – prijateljstvo in ljubezen. Podarite prijatelju objem ali lepe besede in verjemite, da jih bo vesel. Res pa je, da živimo v ''materialni'' dobi in da brez darilc nekako ne gre, a pri tem si velja zapomniti, da je manj včasih več.

Preživite čas z vašimi najdražjimi; odvijte z njimi darila dobrih mož, se odpravite na sprehod po okrašeni Ljubljani, specite slastne piškote in navsezadnje zakorakajte z njimi v novo leto in nazdravite s kozarcem soka ali brezalkoholnega šampanjca, v upanju, da bo naslednje leto še boljše in razburljivejše. Želimo vam vesele praznike ter veselo, izzivov, uspehov, dobrih ocen in nepozabnih izkušenj polno novo leto 2012!

N. R.

3

ZGODILO SE JE ...

KOLESARSKI KROG PO LJUBLJANI 20. septembra je imel 6. razred kolesarski dan. S kolesom smo se odpravili v mesto na Kolesarski krog.

Pred šolo smo se primerno oblekli in obuli, si nadeli čelade in odsevne jopiče ter še zadnjič preverili naša kolesa. Do mesta smo se vozili v dolgi koloni, da so nas vsi opazili.

Obiskali smo deset postaj. Na vsaki postaji smo ponavljali snov o varnosti v prometu in kako se je potrebno na cesti obnašati, ali izvedeli kaj novega. Na nekaterih postajah pa smo se preizkusili v praktičnem znanju.

Pripravljeni na odhod.

Na eni od postaj smo tudi tekmovali, kdo lahko najpočasneje vozi kolo in pri tem ne stopi na tla. Zmagovalec je dobil plastenko za pijačo. Na postaji pri Tromostovju smo poglabljali snov o prvi pomoči. Na dveh postajah so nam povedali, da smo postavili rekord v številu učencev z ene šole, saj so drugi prihajali v manjših skupinah, nas pa je bilo več kot štirideset.

Ta dan je bil zelo zabaven in imeli smo se zelo lepo.

Nekateri so znanje prve pomoči preizkusili na primeru oživljanja ponesrečenca.

Tekmovanje v najpočasnejši vožnji.

Na prvi postaji smo vsi zbrano poslušali.

4

Klara Leben in S. H., 6. b

ZGODILO SE JE ...

NOČ ZNANSTVENIKOV IN ZNANSTVENIC 2011 V torek, 27. 9. 2011, smo se učenci 8. razreda z gospo Natašo Pozderec Intihar opravili na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer je ob 18.00 uri potekalo srečanje NOČ ZNANSTVENIKOV IN ZNANSTVENIC 2011.

Tam sta nas pozdravila prof. Ivan Leban ter njegov pomočnik. Najprej sta zunaj prikazala osnovni, a vseeno zanimiv poskus z kokakolo, kokakolo zero in mentosi. Nato smo šli v predavalnico, kjer nam je na humoren način pokazal

ena pena obarvala rdeče, modra žal ni uspela, bela pa je ostala bela.

Po zabavni predstavitvi smo si lahko vzeli knjigo Fritza Pregla Kvantitativna organska mikroanaliza in nekaj sladkarij, ki so bile pri izhodu. Zagotovo lahko rečem, da je verjetno vsem učencem tisti dan kemija polepšala večer.

vrsto zanimivih kemijskih poskusov.

Na naše veliko navdušenje je vsak poskus spremljalo veliko ognja, pokanja, penjenja, bliskanja ... Med najbolj zanimivimi poskusi je bil poskus s barvami slovenske zastave, pri katerem se je

Adela Premate, 8. a 5

ZGODILO SE JE ...

FILMSKA VZGOJA—OČA 8. in 9. razred v Kinodvoru na ogledu slovenskega filma V četrtek, 29. 9. 2011, smo imeli učenci 8. in 9. razreda kulturni dan na temo filmska vzgoja. V Kinodvoru smo si ogledali slovenski film Oča, ki ga je režiral Vlado Škafar.

Do Kinodvora smo se odpravili z mestnim avtobusom. Tam nas je sprejela voditeljica in nam povedala, kaj se bo dogajalo in da se nam bo po ogledu filma pridružil tudi režiser, ki ga bomo lahko marsikaj vprašali.

Film se je začel in vsi smo bili vznemirjeni, zato smo malo klepetali, a kmalu tudi utihnili. Med filmom so bili nekateri prizori zelo smešni, saj je potekal v prekmurskem narečju, ki ga večina ni dobro razumela. Prav zaradi tega je bil film opremljen s podnapisi v slovenskem knjižnem jeziku. V filmu sta nastopala pretežno samo dva igralca – oče in sin – ki sta se med sabo bolj malo pogovarjala. Več je bilo moč razbrati iz posnetkov ter njunega druženja.

Film je poseben tudi v tem, da je sestavljen iz treh vrst: drame, poezije in dokumentarnega filma. Igralca Sandi in Miki sta si med snemanjem izmišljevala dialoge, ki niso bili v naprej pripravljeni, kar smo izvedeli iz pogovora z režiserjem. Vladu Škafarju smo zastavili kar precej vprašanj, na katera je z veseljem odgovoril. Na koncu smo ga nagradili s majhnim aplavzom in se odpravili nazaj proti šoli.

Ogled je bil zanimiv predvsem zato, ker je bil film drugačen od tistih, ki jih vsak dan gledamo po televiziji ali v kinu.

6

Prizor iz filma—pogovor med Mikijem in Sandijem.

Vir: http://www.vibafilm.si/en/events

Nejc Borovnik, 8. a

Po končanem filmu se nam je pridružil režiser filma, Vlado Škafar. Pogovor z njim nam je po koncu filma pojasnil mnogo podrobnosti, ki jih med samim ogledom morda nismo najbolje razumeli.

Vlado Škafar je zanimiv gospod s prav posebnim pogledom na svet. Klepet z njim je bil nadvse prijeten.

Zakaj ste se odločili za to zvrst filma?

Za to zvrst filma sem se odločil, ker me zanimajo odnosi znotraj družine (npr. oče in sin).

Ali vam je pri oblikovanju filmskih likov kdo pomagal? Kje ste dobili navdih?

Nismo imeli pravega snemanja. Osebama sem prepustil, da si sami izmislita, kaj bosta govorili, počeli in kako se bosta navezali.

Zakaj ste se odločili, da boste dogajanje v film Oča postavili v Prekmurje?

Ker sem bolj len tip človeka in sem želel film snemati v svoji domači okolici blizu svojega doma. Ne kot film Otroci, ki smo ga snemali po celotni Sloveniji in se zato vozili na vse konce z vso opremo. To mi ne leži najbolje.

ZGODILO SE JE ...

V filmu nastopata le dva igralca.

Kako ste se odločili za izbor prav teh dveh igralcev?

Miki mi je pomagal pri tem, nato so pa rekli, da bo on oče. Sandija je predlagal Miki, ker ga je dobro poznal in se je lahko zanesel nanj. Tudi zaupal sem jima in veliko smo se pogovarjali o vseh stvareh, zato mi ni bilo treba skrbeti, kako se bo vse odvijalo.

nekatere misli v glavi in jih želimo povedati, pa jih zaradi določenih razlogov ne. Zagotovo se je to zgodilo tudi vam, ko ste se kdaj pogovarjali s starši.

Koliko časa ste snemali film?

Snemanje je trajalo približno deset dni.

Bilo je še nekaj dodatnih dni, predvsem za obdelavo zvoka in učinkov.

Ali ste si vedno želeli postati režiser?

Kaj ste si želeli postati kot otrok?

No, ne ravno. Želel sem postati kuhar in elektroinženir.

Koliko je stala produkcija in ustvarjanje celotnega filma?

Ker smo bili neučakani, smo s snemanjem začeli še pred prihodom sredstev.

Celotno snemanje smo opravili zastonj, saj so se snemalci in ostali člani ekipe strinjali z brezplačnim delom, celo opremo so mnogi posamezniki prispevali brezplačno. Proti koncu snemanja smo dobili 100.000 €, ki pa smo jih porabili za poznejše opremljanje in spreminjanje filma, kot na primer popravki tona, zvoka in slike. Ostali denar smo razdelili med ekipo.

Od kod črpate ideje za zgodbe?

Vsak človek ima v sebi izvir. Če si želi, bo našel pot do njega. S Sandijem in Mikijem smo si delili vse, kar smo našli v sebi.

S filmskim režiserjem Vladom Škafarjem smo poklepetali po ogledu njegovega filma Oča.

Vir: http://www.rtvslo.si

Zakaj se v filmu pojavijo prizori, v katerih igralca ne odpirata ust, pa se vseeno sliši njuno govorjenje?

Ker sem se tem želel prikazati drugačen način pogovora. To, da imamo

Ali nameravate v prihodnosti posneti še kak film?

Da, najbližji projekt bo odnos med materjo in hčerjo, ki postane odvisna, zato se z mamo preselita v Italijo, kjer imajo veliko rehabilitacijskih ustanov.

Učenci 9. razreda

7

ZGODILO SE JE ...

EKSKURZIJA NA ŠTAJERSKO Geografsko-zgodovinski potep za učence 8. razreda od Ptuja preko Rogatca do Rogaške Slatine Ob sedmih zjutraj smo se zbrali na šolskem parkirišču. Najprej smo se peljali do Ptuja. Tam smo si ogledali Ptujski grad,videli smo, kako so takrat živeli, njihove pustne obleke, imeli so tudi veliko ur, povedali so nam, da so bili lastniki tega gradu družina Herbeštainov in družina Leslie, izvedeli smo, da ima ptujski grad obliko podkve (če bi ga gledali iz zraka), pokazali so nam tudi enega izmed najzanimivejših prostorov na gradu, to je viteška dvorana, kjer je razstavljena stara viteška oprema in orožje. Nekateri učenci smo poskusili držati zelo težak meč.

smo tudi, da so domačini kupovali v ''lodnu'', to je trgovina, kjer so prodajali mešano blago (vse od sladkorja do spodnjih hlač).

Nadaljevali smo do Rogaške Slatine, ki je naš najstarejši zdraviliški kraj. Ugotoviti smo morali, kateri dve oz. tri mineralne vode polnijo v tem kraju. Ugotovili smo, da so to Donat, Styria in Tempel.

Potem smo si kupili sladoled, se pogovarjali, malo počivali in jedli sladkarije.

Pozno popoldan smo se vrnili v Ljubljano. Ekskurzija nam je bila na splošno všeč.

Muzej na prostem v Rogatcu.

Na poti smo se ustavili tudi pri elektrarni Zlatoličje na reki Dravi. To je naša največja hidroelektrarna. Zgrajena je bila leta 1969.

Naša naslednja postaja je bil Rogatec.

Tam smo si ogledali kmetijsko opremo, kakšna je bil včasih v uporabi za vsakdanja kmečka opravila. Nekaj podobnega orodja je še danes v uporabi. V muzeju na prostem smo videli vodnjak na čapljo, kakor se imenuje zaradi oblike, podobne čaplji, ogledali pa smo si tudi rojstno hišo Jožeta Šmita, slovenskega pesnika in prevajalca. Izvedeli 8

Stara kmečka orodja.

Naš najstarejši zdraviliški kraj.

M. P. in N. T.

ZGODILO SE JE ...

V GORSKEM RAJU RAZBURKANE ZGODOVINE 9. razred na ekskurziji po Posočju

Kobariški muzej je posvečen eni večjih tragedij v zgodovini človeštva—1. svetovni vojni.

V četrtek, 29. 9. 2011, smo bili že zgodaj zjutraj pripravljeni za odhod na celodnevno ekskurzijo v Posočje.

Na poti proti Kobaridu smo se peljali skozi Idrijo, ki je znana predvsem po idrijskem rudniku živega srebra in idrijski čipki. Peljali smo se tudi skozi rojstni kraj znanega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača, Slap ob Idrijci. Med potjo smo videli Most na Soči, kjer je sotočje Soče in Idrijce. Reko Sočo nam je s predstavitvijo približal tudi sošolec Mark.

Po malici smo obiskali Kobariški muzej, v katerem so nam predstavili dogajanje na soški fronti, orožje, način bojevanja in na kratko tudi zgodovino Kobarida.

Prisluhnili pa smo tudi pismu vojaka iz

soške fronte in to v pravi kaverni.

Za tem smo se odpravili v trdnjavo Kluže. Na mostu nas je zaustavil gospod, oblečen v nemškega vojaka, ki je vstopil v avtobus in zahteval dokumente.

Sprva smo bili vsi prestrašeni in šokirani, saj nismo vedeli, kaj se dogaja, kasneje pa smo se temu vsi zadovoljno smejali. Odšli smo v trdnjavo, kjer smo si ogledali kratko predstavo, v kateri so nam predstavili vojake soške fronte in njihovo življenje. Nastopali so nemški poveljnik ter slovenski, srbski in italijanski vojak. Vsak je povedal svojo zgodbo, celotna predstava pa je bila zanimiva in polna humornih vložkov.

Nato smo se odpravili proti dolini Tren9

ZGODILO SE JE ...

te, ki je del TNP-ja. Po kosilu smo obiskali bližnji muzej, kjer smo si ogledali film o slovenskih gorah, slike in utrinke iz gozda in še nekaj drugih razstav in eksponatov v muzeju. Po končanem obisku muzeja, smo se odpravili proti domu, a ne po enaki poti. Prečkali smo namreč prelaz Predel (1156 m) in prišli v Italijo. Nekaj časa smo se vozili po Italiji, nato pa smo spet prišli v Slovenijo, naredili kratek postanek pri Zelencih in se nato mimo Kranjske Gore odpravili domov.

SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO V torek, 22. 11. 2011., smo imeli učenci 6. razredov kulturni dan, kjer smo spoznavali slovensko ljudsko izročilo: slovensko ljudsko glasbo in plese,

In tako je bila za nami še zadnja skupna ekskurzija. Prevozili smo kar precejšen del SZ Slovenije, spoznali nove kraje, občudovali lepote Slovenije, obiskali nekaj slovenskih znamenitosti in se navsezadnje tudi družili in zabavali.

Dramatizacija ljudske pravljice Železni prstan.

slovensko ljudsko slovstvo (ljudske pripovedke in pesmi, reke in pregovore), ljudske običaje ob različnih opravilih in druge navade. Učenci so v treh skupinah spoznavali pomen ljudskega izročila in njegove glavne značilnosti, naučili so se po en ljudski ples s pesmijo, vsaka skupina pa je uprizorila po eno ljudsko pripovedko oz. pravljico.

Z »bosanskim vojakom« v trdnjavi Kluže.

Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka v Trenti.

Na skupnem zaključnem delu so vse skupine predstavile svoje delo, posamezni učenci pa so predstavili tudi starinske predmete, ki so jih prinesli z zaprašenih podstrešij in pričajo o takratnem življenju naših babic in dedkov. Vid nas je celo pogostil z nekaj tradicionalnimi dobrotami – suhimi krhlji in slanimi piškoti, ki smo jih vsi z veseljem pospravili.

Dan je zelo hitro minil, saj smo se vsi zabavali in se veliko novega naučili.

Vir: http://www.viaslovenia.com/informacijsko-sredisce-tnp-trenta

N. R. 10

Učenci 6. razreda

ZGODILO SE JE ...

V BEOGRADU V GOSETH PRI UČENCIH OŠ BORA STANKOVIDA Mednarodno sodelovanje z OŠ Bora Stankovida iz Beograda je naša šola pričela preteklo šolsko leto, ko smo skupaj z učenci OŠ Ig gostili nekaj beograjskih učencev. Takrat se je začelo naše nepozabno druženje.

Naše potovanje se je začelo v ponedeljek zjutraj, 3. 10. 2011. Na šolskem parkirišču nas je pričakal avtobus, z katerim smo se z učenci iz Iga odpeljali proti Beogradu. Sama pot je trajala približno devet ur. Vsi smo bili izčrpani, saj smo v Beograd prispeli pozno popoldne.

Ko smo prišli, smo se na hitro spoznali z tamkajšnjimi učenci. Nekatere pa smo že poznali iz lanskoletne mednarodne izmenjave. Kmalu smo se odpravili proti domu, večina nas je živela v bloku. Pri nas smo imeli lepo stanovanje. Dobil sem sobo, v kateri bom prespal naslednje tri dni. Zvečer smo se vsi skupaj odpravili na »sprehod« po mestu. Od doma smo odšli z mestnim avtobusom in se odpeljali do središča mesta. Najprej smo odšli v McDonald´s, nato pa na prelepo razgledno točko na obrobju mesta, od koder smo lahko videli reko Savo. Po dolgi hoji do avtobusne posta-

Dobrodošlica in sprejem v šolski knjižnici.

Športno dopoldne v znamenitem športnem parku Ada Ciganlija.

je smo po kratki vožnji kmalu prispeli do doma. Bilo je že pozno, zato smo se odpravili spat.

V torek zjutraj smo se vsi srečali pred šolo, saj smo imeli organizirane različne športne aktivnosti. Nekateri smo bili še malo zaspani zaradi prejšnjega večera.

Po dopoldanskemu programu so nam v šoli učenci pripravili kulturni program.

Na njem pa smo tudi slovenski učenci zapeli nekaj pesmi. Po vsem tem se je program zaključil, mi pa smo se odpravili proti domu. Zvečer smo si ponovno ogledovali mesto. Odšli smo v prelepo in ogromno cerkev Sv. Save, ki je bila na žalost delno zaprta zaradi popravil. Proti domu smo se tokrat odpravili bolj zgodaj, da bi naslednji dan lažje spremljali jutranji program.

Sreda. Kot prejšnji dan smo se zjutraj srečali pred šolo, kjer smo počakali naše učiteljice. Z najetim avtobusom smo se odpravili na vzpetino Avalo, na kateri stoji več kot 200 metrov visok stolp z anteno, ki je simbol Beograda.

Tudi sami smo se vzpeli na skoraj sam vrh tega stolpa. Pot do vrha je bila krat11

ZGODILO SE JE ...

ka, saj so imeli dvigala. Ob vstopu na »balkon« v stolpu se je odprl veličasten razgled vsenaokrog. Videl si lahko mesto Beograd, reko Savo in prelepo naravo okoli mestnega središča. Po nekaj minutnem občudovanju smo se vrnili nazaj na tla. Odšli smo do bližnjega počivališča, nato pa se odpravili nazaj v

iz veliko različnih držav. Prireditev je bila zelo razgibana in nam je bila še kar všeč. Bilo je že pozno, zato smo se odpravili proti domu in kar hitro v posteljo, saj smo morali drug dan zgodaj vstati, ker je bil to dan odhoda.

V četrtek zjutraj smo morali biti pred

Skupinska fotografija gostiteljev ter slovenskih gostov z Iga in Ljubljane na Avali.

šolo na kosilo. Po kosilu smo imeli nekaj časa zase. Z svojim gostiteljem sva se odločila, da ne greva v mesto, ampak na ogled Titove grobnice in muzeja. Tja sva se odpravila z avtobusom, pridružila sta se nama še Tin in njegov gostitelj Uroš. Izvedeli smo kar veliko o Titu, kar si nikoli ne bi mislil, da bi lahko bilo res. Ogledali smo si »hišo cvetja«, kjer smo videli tudi vsa darila, ki jih je Tito prejel od različnih cesarjev, prestolonaslednikov, predsednikov itd.

Po ogledu smo se vrnili proti šoli.

Za naš zadnji del programa v Srbiji smo se odpravili v Sava Center. Tam smo si ogledali mednarodno otroško prireditev Radost Evrope. Nastopali so otroci 12

OŠ Bora Stankoviča malo pred osmo uro. Bil je naš zadnji dan v Srbiji. Po težkem slovesu smo se le ločili od naših prijateljev in se nato odpravili nazaj v Slovenijo. Na našo srečo na poti ni bilo veliko zastojev, zato je minila hitreje kot v Beograd.

Zaključna prireditev otroškega festivala Radost Evrope v Sava Centru.

ZGODILO SE JE ...

To so bili nepozabni dnevi. Na žalost pa jih je bilo veliko premalo. Čeprav smo bili zelo žalostni, smo se razveselili, ko so nam beograjski učenci povedali, da naj bi nekateri izmed njih tudi letos prišli v Slovenijo, zato smo se nekoliko lažje poslovili. Žan Rantaša, 9. b

»V Srbiji smo se imeli vsi odlično. Mesto je zelo lepo. Imeli pa smo seveda odlično družbo. Z družino in prijatelji sem se kar hitro spoznal, z sporazumevanjem pa nismo imeli težav. Z veseljem bi se še udeležil podobne mednarodne izmenjave, če bi se je le lahko.« Žan Rantaša

Še nekaj vtisom naših učencev. »V Beogradu smo se imeli res nepozabno. To so bili štirje dnevi zabave, smeha, prijaznih ljudi in veselja. Natalija je bila kot moja dolgoletna prijateljica, saj sva se zares povezali, njena družina pa zelo gostoljubna in prijazna. Z Natalijo sva se poznali že od prej in teh nekaj dni sva se imeli zares super in upam, da to ni bilo najino zadnje srečanje. Njeni prijatelji so me sprejeli medse, kot bi me poznali že dlje časa, s par dekleti sem se še posebej dobro ujela. Vse to bi še enkrat ponovila, saj je bila zame to enkratna izkušnja, ki je zagotovo ne bom pozabila in upam, da bom še kdaj dobila tovrstno priložnost, torej, da se udeležim mednarodne izmenjave.« Nika Remškar »Všeč mi je bilo prav vse. Mesto, ljudje, hrana. Ves čas se nam je kaj dogajalo.

Spoznali smo ogromno novih ljudi in spletli veliko novih prijateljskih vezi.

Otvoritev festivala Radost Evrope je bila zelo svečana in vesela sem, da sem bila soudeležena. Upam, da bom imela že kmalu priložnost ponovno obiskati Beograd.« Katarina Bole »Bilo je nepozabno, rada bi ponovila.

Nikakor pa ne moram pozabiti vseh tistih prijateljev, preprosto bilo je prelepo.« Lea Koren

Slovo, polno čustev in spominov, ni bilo lahko.

Vendar se morda kmalu spet vidimo.

Prijatelji so vedno najboljši, oni ti pomagajo, ker te majo zelo radi.

Mia Krčar, 2. b

Midva sva Pi in Pa, vaša prijatelja.

Z roko v roki po vas sva prišla.

Našla sva zemljo in našla sva vas, zdaj za prijatelje pravi je čas.

Lana Purkart, 6. a

13

ZGODILO SE JE ...

DEVETI RAZRED NA ČEŠKEM Mednarodno obarvana šola v naravi v objemu neokrnjene narave Moravskega krasa Jutranjo vstajanje nam je prav vsem povzročalo težave, saj smo se mogli spravit pokonci že ob petih. Res grozno, ampak tako je, če se želiš odpraviti na Češko in prispeti tja na kosilo. Vsi še na pol v spanju smo se na avtobus spravili bolj počasi, zato smo na pot odšli nekaj minut čez šesto zjutraj.

VOŽNJA Ta je trajala celo večnost. Vozili smo se celih osem ur. Seveda smo imeli vmes tudi postanke, kjer smo rade volje zapravljali denar, ki smo ga imeli sabo. Na postajah smo postali tudi za skok na stranišče. Na avtobusu smo poslušali glasbo, ki smo jo vzeli s seboj. Na začetku potovanja smo seveda vsi bili še naslonjeni na okna avtobusa in sanjali, kasneje pa se prebudili in začeli uživati.

PRIHOD Na obrazu se nam je prikazal nasmeh takoj, ko smo zagledali hotel Vyhlidka.

Ta je ležal v bližini novega hotela oz. wellnes centra, kjer bi seveda raje prenočevali, a smo sprijaznili tudi z malo manj modernim hotelom, ki pa se je kasneje izkazal za prav udobnega in lepega. Prtljago smo spravili s avtobusa in jo prinesli v avlo hotela, ki je bila zelo ogromna, prostorna in lepo opremljena

npr. z gugalnimi sedeži, mizo za namizni tenis in mizo za namizni nogomet. Čehi so nas opazovali in mi njih. Počasi nam je postalo jasno, kdo je kdo. Veliko je bilo že znanih obrazov, nekaj pa tudi novih.

KOSILO IN NASTANITEV Naše prvo kosilo v jedilnici je bilo že pripravljeno, saj smo malo zamudili.

Pojedli smo in sledila so navodila z obeh strani, češki učitelj nam je povedal, kje bomo spali in kakšna so pravila hotela. Naša učiteljica nam je razdelila

Dekleta med reševanjem prve naloge.

ključe sob in za vsak dan posebej zadolžila reditelja. Sobe so bile na naše presenečenje v kleti. Samo štiri naše punce so bile v prvem nadstropju, torej skupaj s Čehi. Mi smo morali v klet.

Ampak nismo bili kaj preveč žalostni, saj smo ob vstopu v sobe spremenili naše misli. Bile so zelo lepo opremljene in skoraj nove. Imeli smo tudi lep razgled na bližnje jezero. Že takoj, ko smo se namestili, nas je čakalo delo oz. naloga.

PRVA NALOGA Ker je bilo zunaj slabo vreme, smo se

14

ZGODILO SE JE ...

SPANJE Po tem smo se morali odpraviti samo še v postelje. Tuširanje in umivanje zob ter podobne stvari smo morali opraviti hitro, ker smo večerni program malo podaljšali. Nekateri so se odločili, da bodo to opravili zjutraj. Ker nikomur ni bilo do spanja, se je seveda večina še dolgo v noč pogovarjala.

Vsi smo se resno lotili reševanja uganke.

morali primerno obleči in obuti. Zunaj so nam češki učitelji predstavili prvo nalogo. Razdelili smo se v skupine, vsaka skupine je morala člane s vrvjo povezati med seboj. Iskati smo morali zelene listke, na katerih so bile zelo zanimive naloge, nekatere morda tudi preveč lahke, ampak imeli smo se lepo in se zabavali ob reševanju nalog.

VEČERNE IGRE Vsak dan pred spanjem smo imeli večerni program. Ta dan smo imeli igre.

Za nas so bile bolj posebne, mnogim še nepoznane. Na primer škatlico vžigalic si moral z nosom podati sosedu. Igre so bile res odlične. Prav vsi smo se smejali in vživeli. Pri drugih igrah smo morali balon s pihanjem obdržati čim dlje v zraku, jabolko smo si morali podajati pod brado in držati s vratom ter ga dati sosedu brez pomoči rok. Zadnja, meni najljubša, pa je bila, da smo igrali nekakšen nogomet na mizah. Samo s pihanjem smo morali spraviti žogico za namizni tenis nasprotniku v gol. Zelo zanimivo.

Pri večernih zabavnih igrah smo vsi uživali.

DOBRO JUTRO! Mislim, da vstajanje ob sedmih, ni bilo pravi nikomur po godu. Ampak hočeš nočeš, morali smo vstati in se napraviti.

Pri zajtrku smo vsak dan dobili informacije, kako bo potekal dan. Med drugim 15

ZGODILO SE JE ...

Po mnogih zavitih stopnicah smo se povzpeli na vrh razglednega stolpa.

smo izvedeli tudi za pospravljanje sob.

Nekateri so to vzeli resno, nekateri samo za šalo in jo pospravili ravno tako, da ni bila katastrofa v sobi.

UAU, KAKO LEP RAZGLED Po kosilu smo se odpravili do razglednega stolpa in se seveda tudi povzpeli nanj. Do tja smo prehodili dobrih 6 km poti. Večinoma gozdne. Ko smo le prispeli, se nam je malo zavrtelo, ker je bilo res visoko. Najprej so na razgledni stolp odšli Čehi, ki so podatke o stolpu že vedeli. Nam jih je razložil njihov učitelj. Ko so prišli na varna tla, smo bili na vrsti mi. Višje ko smo šli, bolj je pihalo, bolj visoko je bilo in vse nas je postalo vsaj malo strah. Ko smo prispeli na vrh, se nam je trud obrestoval, saj smo imeli zares lep razgled. Čeprav jih je nekaj hotelo takoj dol, smo vendarle še malo postali gor in gledali v daljavo.

DELO V NARAVI, FLOORBALL IN STRELJANJE To je bil popoldanski program. Razdeljeni smo bili v skupine, vsaka je imela nekaj drugega. Moja je imela delo v naravi. Najprej smo morali v okolici hotela poiskat listke. Na njih so bili računi, s pomočjo katerih smo prišli do besedne rešitve. Čeprav je bila naloga zelo domiselna, je bila malo dolgočasna.

16

VEČERNI PROGRAM Po večerji smo imeli delavnice. Jaz sem se vpisal k poslikavi majic. Mislim, da je bilo poleg mene všeč to tudi ostalim, ki so se udeležili te delavnice. Ostale možnosti so bile izdelava majhnih darilc, zapestnic za prijatelje ali ptičje hišice.

Na majice smo lahko napisali, narisali karkoli smo želeli. Imeli pa smo tudi že pripravljene vzorce. Stvar je bila videti lahka, a ko nam je češka učiteljica razložila, za kaj v resnici gre, si moral pri ustvarjanju kar paziti, kaj delaš. Vsem je uspelo izdelati lepe majice, nekatere so bile res izjemne. Tudi zapestnice so bile krasne, prav tako darilca. Po ptičje hišice pa je predzadnji dan prišel celo predstavnik tamkajšnjega narodnega parka. Vse kar smo je bilo potrebno še narediti, je bilo zlesti v pižame in zaspati.

Priprava motivov za poslikavo majic.

JUTRANJA TELOVADBA Kot vsak dan smo tudi ta dan vstali ob sedmih in imeli jutranjo telovadbo. Ta je trajala približno trideset minut, odvisno od dneva. Odšli smo okoli hotela, na drugo stran jezera, kjer smo raztegnili dele telesa in se sprostili ter prebudili.

CENTER Kot dopoldanski program smo se odločili, da gremo v center mesta Blansko. V trgovine, seveda. Pohod je trajal slabe pol ure in je kar hitro minil, vsaj meni, ker smo imeli s fanti dobro temo za

ANGLEŠČINA Prva ura angleščine. Imeli smo jo mi in tudi Čehi, ker je to jezik, s katerim smo se tudi v šoli v naravi sporazumevali. Te ure so bile verjetno večini dolgočasne, ampak jih je bilo zelo koristno imeti.

Ura je potekala v jedilnici. Najbolje je bilo, ker je lepo dišalo iz kuhinje in ker smo imeli angleščino ravno v času popoldanske malice, smo lahko tudi jedli zraven. Morali smo pisati dnevnik v angleščini. Tega smo morali tudi po prihodu v šolo oddati. Poleg dnevnika pa smo reševali tudi delovni zvezek, ki nam je pripravila učiteljica iz Češke. Bil je kar obsežen.

ZUMBA Ko smo se pridružili večernem programu, so Čehi že plesali po navodilih učiteljice, ki je prišla prav posebej zato, da bi nas naučila plesnih korakov in da bi se imeli lepo. Nekateri, ki ne marajo plesa, so jamrali in jamrali, medtem ko

ZGODILO SE JE ...

pogovor. Šli smo tudi mimo zabaviščnega parka in jezera, ki je imelo odlične tobogane in v vodi so bili postavljeni koši ter mreža za odbojko, res super. Ko smo le prispeli, smo izvedeli, da imamo eno uro prosto, lahko odidemo kamor želimo. Jasno, da smo obiskali vse mogoče trgovine in si kupili kar se je kupiti dalo. Malo smo si tudi ogledali mestece, ki je bilo zelo zanimivo, a bolj na hitro.

smo se drugi, predvsem punce in tudi nekaj fantov, takoj vživeli in plesali.

Meni je bilo krasno in glede na to, da smo prej posedali na mrzlih hodnikih, se je bilo sedaj prepustit glasbi pravi užitek. Ker so na zadnjo skladbo plesali prav vsi, nam naslednji dan ni bilo treba biti pokonci ob sedmih, pač pa smo lahko sanjali pol ure več.

JUTRANJA ANGLEŠČINA IN FLORBALL Po zajtrku smo imeli angleščino v jedilnici. Spet smo pisali dnevnik in reševali delovni zvezek. Po tem smo seveda

imeli malo prostega časa za druženje in pospravljanje sob, nato pa smo odšli ven. Zunaj smo ponovili včerajšnje naloge, samo skupine so se zamenjale.

Ker sem sam imel na programu igro Floorball, bom opisal ta dogodek. Ostale skupine so imele streljanje s zračno puško in delo v naravi. Razdelili smo se v dve ekipi. Zelo preprosta navodila, ki smo jih že vsi poznali, saj so enaka kot pri hokeju. Le podlaga in pripomočki so različni, igra se namreč v dvorani na

Tudi fantje smo se zelo vživeli v ples zumbe.

17

ZGODILO SE JE ...

parketu in ne na ledu, za podajanje pa se ne uporablja paka, pač pa žogico.

Ker Čehi to igro obvladajo, je skupina, kjer sem bil jaz in večina Slovencev, jasno izgubila. Klub temu igralci niso vrgli puške v koruzo, ampak so se v povratni tekmi malo bolj potrudili in tako le za las izgubili.

BREZNO MACOCHA Po kosilu smo se odpravili na kar precej dolg in naporen pohod. Prehodili smo dobrih deset kilometrov. Odšli smo do brezna z imenom Macocha. Pot je bila res dolga in utrujajoča, pa še večinoma je vodila v hrib. Ampak nasmeh na obraz nam je prinašala misel, da ko bomo šli nazaj, bomo hodili po klancu navzdol. Veliko nas je zasledilo, da je to zelo primerno mesto za samomor. Ni čudno, če pa je do tal več kot 100 m.

Gromozanska višina! To smo spoznali šele, ko smo pogledali dol. Jasno, da smo tudi vprašali učitelja za podrobne informacije in povedal nam je, da se je ravno prejšnji teden eden vrgel tu dol.

Strašljivo! Za turiste sta narejeni dve razgledni točki. Višja in spodnja, nekoliko nižja. Mi smo obiskali obe. Res lep kraj in odličen razgled. Čakala nas je še dolga pot, v hotelu pa topla večerja.

ZADNJA NOČ – DISCO To je seveda moralo bit. Grozilo nam je sicer, da celo ne bomo šli na ples, ker smo ga z nečim polomili, a vse se je lepo izteklo, učiteljice so popustile in lahko smo šli. Minute so tekle, vsi smo se urejali, kot smo se le znali, da bi bili lepi na zadnji večer. Ko smo tako le priskakljali v večnamensko sobo, se je končno začelo. Najprej je učiteljica Ilona razdelila še priznanja. Diploma za najlepšo sobo je šla seveda v roke dekletom, tako pri nas kot pri Čehih.

Nagrade so bile tudi za tisti prvi dan, ko smo imeli skupinsko nalogo in smo morali pravilno rešiti naloge. Ta diplo18

ma je šla fantom. Zadnja diploma pa je bila za najboljše igralce Floorballa. Sledilo je naše darilo Čehom. Pred odhodom smo zbrali denar in jim s tem kupili slovenske čokolade, te smo dobili tudi mi. Po tem pa se je začel pravi party.

Bilo je nekaj zelo lepih pesmi. Nekateri so se zabavi, drugi ne. Bile so tudi skladbe za ples v paru, meni najlepše. Res odlična noč in ker smo tako uživali, so nam učitelji popustili še enkrat in nam dovolili, da odidemo spat bistveno pozneje kot sicer.

SLOVO – ODHOD Prtljago smo morali pripraviti že prejšnji dan. Imeli smo res malo časa za slovo, ampak vseeno dovolj, da smo si kaj zaželeli in se objeli. Veliko žalostnih obrazov je odšlo na avtobus, nekateri

Zadnji večer smo plesali in se zabavali prav vsi.

so še vedno točili solze in se poslavljali.

Res zelo čustveni dogodki, kar pove, da smo se zelo navezali drug na drugega in postali pravi prijatelji. Še mahanje in končno odhod.

JAMA PUNKVA Tu so zelo točni z ogledom, zato si nismo smeli privoščiti, da bi zamudili. Prispeli smo celo pet minut prej. Ni bilo ravno lepo, ker smo vsi zmrzovali. Končno je prišel strojevodja vlakca, ki nas je odpeljal do vhoda v jame. Tam smo bili lahko nekaj časa na toplem, ampak smo hitro odšli v jamo. Kot zanimivost, v

jami je bilo tisti dan kar sedem stopinj topleje kot zunaj. Jama je bila res izjemna. Presenetilo nas je, ko je vodička s lučjo pokazala na stalagmite in stalaktite in nam razložila, npr. to je zajec ali pa sova, drevesce in še marsikaj. Med nami je takoj zaokrožila beseda »hudo, jst tega nkol neb opazu«. Vsem je bilo zelo všeč. Še bolj pa smo zaželi uživati, ko smo sedli na čoln, ki ga je krmaril zelo zabaven in šaljiv vodič, ki nam je stvari predstavil tako, da smo jih res vsi razumeli. Bilo je enkratno. Šli smo mimo kar nekaj jezer. Kot nam je povedal, je bilo eno izmed njih globoko kar 40 m in voda je bila tako lepe svetlo zelene barve. Kot v sanjah.

DVOREC LINHENŠTAJNOV Zadnji postanek pred domom je bil ogromen dvorec, ki je bil v lasti družine

ZGODILO SE JE ...

V jami smo se del poti peljali s čolnom po podzemni reki s številnimi jezerci.

Linhenštajn. Zgradba v rumenkasti barvi je res izjemna, sploh pa njen gromozanski vrt. Dvorec leži na meji Češke z Avstrijo. Sprehajali smo se po sobanah, kopalnice, knjižnice, spalnice, tudi v sobo za moške, kamor ženske včasih niso imele vstopa. Osebno me je najbolj navdušila knjižnica. Ta je bila res velika in prostorna, imela je veliko polic s knjigami in tudi zelo lepo, iz lesa izklesano stopnišče, ki sta ga menda izdelala samo dva človeka, ampak sta ga uspela izklesati šele v petih letih. Lepa je bila tudi dnevna soba, v kateri nam je kitarist zaigral pesem na kar 5000 let staro brenkalo. Iz dnevne sobe smo odšli na vrt, ki je imel ogromno rastlin, tam smo naredili tudi skupinsko fotografijo. Imeli smo eno uro časa, da se razgibamo in obiščemo bližnje trgovine.

PRIHOD Prečkali smo avstrijsko-češko mejo, nato še avstrijsko-slovensko mejo in po dolgih urah le prispeli na šolsko parkirišče. Nekateri še vedno žalostni, drugi razigrani kljub poznim uram smo sestopili z avtobusa. Pred tem smo tudi z velikim aplavzom nadgradili voznika, ki je bil zelo potrpežljiv in prijazen. Starši so nas že čakali in tako smo po nekaj minutah vsi zapustili parkirišče ter odšli vsak svojo pot.

Jonas Miklavčič, 9. a

Za konec pa še vsi skupaj na vrtovih pred dvorcem družine Lihtenštajnov v Lednicah.

19

ZGODILO SE JE ...

ASTRONOMSKI TABOR Učenci izbirnega predmeta Sonce, Luna, Zemlja so raziskovali nebo V petek, 18. 11. 2011, smo se v okviru izbirnega predmeta Sonce, Luna, Zemlja odpravili na Astronomski tabor. Pri organizaciji tabora so sodelovali tudi učenci OŠ Stična iz Ivančne Gorice in astronomi iz Astronomskega društva Labod (http://www.adl.si/).

V petek smo spoznavali uporabo zvezdnih kart, se spoznavali z učenci OŠ Stična in se odpravili na sprehod v megleno noč. Naš enourni sprehod v gosti megleni noči na Zavrh je bil na vrhu poplačan s čudovitim zvezdnim nebom, kjer smo videli Veliki voz, Kasiopejo, Plejade, Rimsko cesto ter celo planet Jupiter. Astronom Martin nas je s pripovedovanjem zgodb iz grške mitologije in njihovih junakov, ki jih vidimo na zvezdnem nebu, očaral. Večer smo zaključili z zabavnimi igricami, kjer smo uživali.

V soboto smo se zbudili v še bolj gosto meglo in nismo mogli opazovati Sonca s pomočjo teleskopa. Teleskopa smo sestavili v učilnici in s pomočjo gradiva spoznavali različne teme v okviru astronomije. Navkljub temu smo se odpravili na sprehod in pri tem spoznavali velikosti in razdalje v vesolju. Spoznali smo, kako majhni so planeti in kako veliko je vesolje. V učilnici smo izdelovali plakate, makete Sončevega in Luni20

nega mrka ter makete, s katerimi smo predstavili Lunine mene. Izdelali smo tudi maketo Velikega voza in pri tem spoznali, da so zvezde med seboj različno oddaljene. Tudi zvečer se megla ni nikakor razkadila, zato smo v učilnici opazovali nebo s pomočjo računalniškega programa Stellarium, ki nam je omogočal opazovanje zvezd tudi v daljni prihodnosti in preteklosti. Astronom Janez nam je s pomočjo programa razložil, da se zvezde v ozvezdjih premikajo različno hitro, nam prikazal roj meteorjev ter sončev mrk. Sobotno noč smo zaključili z zabavnimi igricami, kjer smo se igrali Astroaktiviti, se odpravili z NASO na Luno in se igrali kiparje.

V nedeljo smo se zopet zbudili v megleno jutro, se po zajtrku odpravili v učilnice in predstavili različne astronomske teme po skupinah. Predstavitve so bile izjemne in učenci so pridobili zelo veliko novega znanja. Tudi člani astronomskega društva so učence pohvalili. Z učiteljico iz OŠ Stična sva bili izjemno zadovoljni, koliko novega so se učenci naučili, kako so z zanimanjem črpali novo znanje in predvsem, kako dobro so se učenci različnih šol med seboj spoprijateljili.

Mentorica izbirnega predmeta SLZ: mag. Nataša Pozderec Intihar

ŠOLA NI ŠALA

KAKO IN KDAJ SE PA TI UČIŠ?

V uredništvu Utripa smo se odločili raziskati področje učenja pri naših sovrstnikih na šoli.

Izvedli smo anketo, s katero smo skušali priti do rezultatov oziroma odgovorov na vprašanja »KAKO SE UČIŠ?«.

Anketirali smo 19 učencev ter jim zastavili naslednja vprašanja:

Kdaj se začneš učit za test oziroma spraševanje? a) 1 dan prej b) 1 teden prej c) Učim se sproti. d) Znam vse in se ne učim posebej.

Ali se učiš sproti? a) Vedno b) Nikoli c) Včasih

Večina vprašanih učencev, 63 %, je odgovorila učencev, da se uči sproti, ena tretjina vprašanih se uči en teden prej.

Večina vprašanih je odgovorila, da se uči vedno (58 %), nekaj manj pa jih je odgovorilo, da se učijo le včasih (42 %).

Kje se učiš? a) Pred televizijo. b) Pred računalnikom. c) V kuhinji in se pogovarjam s starši. d) Sam v sobi.

Kdaj delaš domače naloge? a) Ko pridem iz šole. b) Ko mi mama reče. c) Naredim jo v šoli. d) Ko pogledam vse na televiziji.

Vsi vprašani so odgovorili, da delajo domače naloge, ko pridejo domov iz šole.

Od kod se učiš? a) Iz delovnega zvezka. b) Iz učbenika. c) Iz zvezka. d) Se ne učim. e) Iz interneta. f) Zapomnim si, kar je učiteljica povedala.

Večina vprašanih učencev se uči iz učbenika (59 %), nekoliko manj iz zvezka(31 %), redki iz delovnega zvezka, samo eden vprašani pa si zapomni, kar je povedala učiteljica.

Velika večina, 89 %, se uči sama v svoji sobi, 11 % pa jih dela za šolo v bivalnem prostoru.

Kaj najprej narediš, ko prideš domov?

Razvrsti trditve od 1 do 5. a) Gledam televizijo. b) Igram igrice na računalniku. c) Grem ven. d) Se pogovarjam po telefonu s prijateljico/prijateljem. e) Naredim domačo nalogo.

Vsi vprašani učenci najprej naredijo domačo nalogo, nato gredo ven, gledajo televizijo, telefonirajo, šele na koncu igrajo igrice na računalniku.

21

ŠOLA NI ŠALA

Kaj ti največ pomeni? a) Prijatelji. b) Šola. c) Interesna dejavnost. d) Računalnik. e) Igra. f) Druženje.

In kaj menijo anketiranci, da so najboljši nasveti za uspešno delo v šoli? 

UČI SE SPROTI, SAJ TAKO ZNANJE NAJDLJE OSTANE V SPOMINU.

Velika večina (63 %) je na prvo mesto postavila šolo, nato so sledili prijatelji, druženje ter interesne dejavnosti. Med ponujenimi odgovori ni bilo možnosti družine.



V ŠOLO HODI PRIPRAVLJEN NA POUK IN PRI URAH POSLUŠAJ, SAJ LAHKO OD TEGA ZELO VELIKO ODNESEŠ.



SPROTI IN REDNO OPRAVLJAJ DOMAČE NALOGE, DA SE BO TREBA ČIM MANJ UČITI.

Ali te morata mama ali oče spomniti, da se greš učiti? a) Da. b) Ne. Več kot polovica anketiranih učencev je odgovorila z »ne« (63 %), ostale (37 %) pa morajo na šolsko delo spomniti starši.

Se ti zdi, da se učiš dovolj in si zadovoljen s svojimi ocenami?

Učiš dovolj a) Da. b) Ne.

N. H. in S. H.

ENO JABOLKO NA DAN ...

Zadovoljen s ocenami a) Da. b) Ne. Vsi vprašani so prepričani, da se dovolj učijo in so tudi zadovoljni s svojimi ocenami.

Tudi v šolskem letu 2011/2012 naša šola sodeluje v projektu »Evropski sistem razdeljevanja sadja«, ki je podprt s strani evropskih sredstev. Namen projekta je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih.

Ličen plakat so izdelali učenci 1. b in visi na vhodnih vratih v jedilnico.

22

POGOVARJALI SMO SE ...

BIOLOGI IN LETO GOZDOV Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z učiteljico biologije in gospodinjstva, gospo Marjeto Škarja, ki na naši šoli poučuje že kar nekaj časa.

Ste se morda katerega od omenjenih dogodkov udeležili?

Nekako mi čas ne dovoljuje.

Na šoli poučujete tudi biologijo. Ali ste letos učencem skušali gozd še posebej približati in na kakšen način? Žal v učnem načrtu za biologijo ni več prostora za gozd. Do sedaj smo v 8. razredu obravnavali ekosistem (kjer smo se pogovarjali o pomenu gozda), s prenovljenim učnim načrtom pa to obravnavamo v okrnjeni obliki v 9. razredu, tako da v tem šolskem letu tega ne poučujem v nobenem razredu.

Biologi in biologinje ste z gozdom zelo povezani. Nam lahko na kratko predstavite vaše stališče do gozda, kakšen je njegov pomen za človeka in s čim ga po vašem mnenju najbolj uničujemo?

Gozd je za vsa živa bitja zelo pomemben. Za nas je vir kisika, čistejšega zraka, možnosti sprostitve in nabiranja gozdnih plodov in sadežev (jeseni smo lahko nabirali kostanj, gobe ali pa žir, želod in liste za okraševanje učilnic v šolah in vrtcih). Za mnoge živali je gozd njihov dom in vir hrane, za druge le skrivališče. Gozdove najbolj uničujemo z izpušnimi plini, ki se v obliki kislega dežja vračajo na tla ter jih tako obremenjujejo, iz njih pa drevesa in druge rastline črpajo vodo s hranilnimi snovmi. Prav zaradi tega najbolj občutljiva že propadajo – najboljši pokazatelji

S svojimi dekleti na Vršiču.

23

POGOVARJALI SMO SE ...

onesnaženja so lišaji, ki jih že okoli naše šole najdem bistveno teže kot pred petimi leti.

Kaj vas je navdušilo za študij biologije?

Bi se tudi danes odločili enako in zakaj?

Narava mi je bila vedno blizu in verjetno sem se zato odločila za ta študij. Če bi imela danes še eno možnost, bi bila v srednji šoli še bolj pridna in bi se vpisala na študij čiste biologije, kjer bi imela še več možnosti za nadaljnje delo.

Poleg biologije poučujete tudi gospodinjstvo. Kaj poučujete raje – kako speči slastno torto ali kako je sestavljeno človeško telo?

Težko vprašanje. Po končani srednji šoli sem imela poklic živilskega tehnika, kjer sem se naučila veliko o tem, kako pridobivamo različno hrano, ogledala sem si veliko živilskih obratov (MIP, Žito, Ljubljanske mlekarne …), zato mi je poučevanje o hranilnih snoveh in zdravi prehrani zelo blizu. Zgradba človeka pa je tudi nekaj posebnega in mi je njegovo poučevanje verjetno še v večje veselje, ker na podlagi zanimanja učencev pri posameznih poglavjih (največkrat o boleznih, poškodbah) povezujem znanja in informacije, ki sem jih tekom let pridobila ali nekje zasledila in velikokrat na njihova vprašanja odgovorim z »verjetno je s tem tako…«.

V kuhinji ste zelo spretni. S čim najraje

V znani italijanski tovarni čokolade v Perugi.

24

razveselite vaše najbližje?

Spretna ali ne. Rada kuham kaj novega in malo eksperimentiram, nisem noben strokovnjak, a vsi pohvalijo moje raznolike sadne torte.

Pri urah nam poveste, da so vam pri nabiranju pomagale vaše hčerke. Jim je biologija všeč? Morda katero od njih vidite na podobnem področju?

Verjetno jim je najbolj všeč to, da stvari nabiramo skupaj, hkrati pa nabrano podrobno pogledamo in pretipamo (močerada, prička, ki ga je pred tremi urami ujela naša muca in jih je za to dobila z metlo po riti ipd). Tudi one so rade v naravi, kaj jih zanima, je pa še zelo daleč.

Za konec pa nam povejte še – bo po vaše sneg za naše otroke preteklost?

Pri peki se zabavamo prav vse.

Kaj menite, da bi morali po vaše storiti, da se to ne zgodi?

Naši in vaši otroci bodo sneg še poznali, v kakšni obliki pa je vprašanje. Nekateri znanstveniki pravijo, da bodo poletja vroča in suha, zime pa nič prijaznejše.

Vsi skupaj lahko naredimo največ tako, da ločujemo odpadke, ne mečemo smeti v naravo, jemo čim bolj naravno hrano, ki je ovita v čim manj embalaže in je do trgovine prišla z najmanj kilometrine, se vozimo kolikor je le mogoče z javnim prometom, kolesi ali pa nas naokoli ponesejo kar naše noge.

Hvala za prijeten pogovor.

N. R.

V SREDIŠČU: NA POTEP PO GOZDU

»GOZDOVI ZA LJUDI« Slovenija je tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi Geslo »Gozdovi za ljudi« prikazuje pomembno vlogo ljudi pri sonaravnem upravljanju, ohranjanju in trajnostnem razvoju gozdov po vsem svetu. Prikazuje različne vloge gozda: gozdovi dajejo zavetje ljudem, so pomembni življenjsko okolje živali in rastlin ter drugih organizmov oziroma vir biotske raznovrstnosti, vir hrane, zdravil ter čiste vode in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju stabilnega globalnega podnebja ter okolja. Prikazani so v krogu, kar poudari nujnost po celovitem dojemanju gozdov in njihovih vlog. Vsi ti elementi skupaj okrepijo sporočilo, da so gozdovi ključnega pomena za preživetje in dobro počutje vseh 7 milijard ljudi po vsem svetu.

Prirejeno po: http://www.letogozdov.si/

V uredništvu smo za vas zbrali nekaj raznolikih prispevkov na temo gozda in na ta način obeležili zelo pomembno leto za vse nas.

SLOVENSKI GOZDOVI Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Že več kot 130 let pa površina gozdov v Sloveniji vztrajno narašča, predvsem zaradi opuščanja kmetijstva v težje dostopnih predelih. Brez človekovega vpliva bi gozd poraščal najmanj 93 % površine Slovenije.

Slovenci smo na svoj gozd lahko zelo ponosni. S sonaravnim in večnamenskim gospodarjenjem, usklajenim z načeli varstva narave, ki omogoča trajno in optimalno rast gozdov in uporabo njegovih funkcij smo gospodarili že od druge polovice 19. stoletja. V času, ko se vse bolj zavedamo pomena trajnostne rabe naravnih virov, si je Slovenija tako pridobila ugled v Evropi in po vsem svetu. Mnoge rastlinske in živalske vrste, na primer velike zveri (volk, medved, ris), ki so drugod po Evropi na robu obstoja, saj za življenje potrebujejo velike sklenjene površine gozda, najdejo v slovenskih gozdovih »poslednje zatočišče«.

V Sloveniji gozdovi pokrivajo več kot polovico ozemlja, kar je za evropske razmere izjemno visok delež. V gozdovih sečnja na golo ni dovoljena. Takšen način izkoriščanja ohranja visoko biotsko raznovrstnost v gozdnem ekosistemu. Tovrstno gospodarjenje z gozdovi ima med evropskimi državami tudi Švica.

25

V SREDIŠČU: NA POTEP PO GOZDU

POMEN GOZDA ZA ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Delež različnih tipov zemljišč v Sloveniji.

Podatki so povzeti po publikaciji Statistični letopis 2003 (Urad za statistiko), ob

čemer je potrebno upoštevati, da delež gozda nenehno narašča, predvsem na račun drugih kmetijskih površin. Med druge kmetijske površine sodijo z rastlinstvom porasle površine, ki niso opredeljene kot gozd, travnik, pašnik ali njiva (vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, opuščena kmetijska zemljišča ipd.).

N. H.

ZELENI GOZD JE LOVČEV RAJ

Naši gozdovi so prebivališča okrog 71 drevesnih vrst, od tega 10 iglavcev in 61 listavcev in pa mnogo večjega števila vrst, ki ga uvrščamo v zeliščni in grmovni pas (podrast). Podrast gospodarsko nima velikega pomena, ima pa toliko večji ekološki pomen.

Pomen gozda je večplasten, odvisno od tega, iz katerega izhodišča ocenjujemo njegov pomen. Razlikujemo ekološki in antropološki vidik gozda.

Z vidika ekologije je gozd nepogrešljiv del naravnega okolja. Neokrnjeno delovanje ekosistema je nenadomestljivo pri tvorbi in ohranjanju biološkega in ekološkega ravnovesja v naravi. Posledično pa je bioekološko ravnovesje neizogiben pogoj tudi za obstanek človeka v okolju.

Zeleni gozd je lovčev raj, in krasen res je gozd, frče tam ptice 'z kraja v kraj in hvalijo svoj gozd.

Studenec iz skalin kipi, vrši tja v temni gozd.

Po drevju listje vmes šumi, šumi, vrši ves gozd.

Oj, ptičji glas, oj, šum vode in tvoj šepet, o gozd.

To dviga lovčevo srce, da ljubi tebe, gozd!

Slovenska naroda

26

Z vidika človeka so pomembne predvsem koristi, vezane na gozd. Materialne koristi se nanašajo na dobrine, ki jih neposredno pridobivamo iz gozda.

Mednje uvrščamo les in druge gozdne proizvode kot so plodovi, divjačina, med, gobe, zelišča, smola itd. Javne koristi gozda izhajajo iz značilnih lastno-

Pomen gozda se v gozdarstvu označuje z izrazom funkcija gozda. Izraz ne najbolj primeren, saj gozd ne funkcionira za in zaradi človeka (in njegove interese), ampak le zase. Vselej gradi in obnavlja lasten ekosistem. Kljub temu sicer velja, da ima zaradi delovanja ekosistema koristi tudi človek. Blagodejni učinki gozda so stranski učinek delovanja gozdnega ekosistema. Dejanski učinki oziroma funkcije gozda so neposredno odvisne od stanja gozdnega ekosistema in od njegovih potreb.

Funkcioniranje gozda je torej pogojeno: uspešno je namreč le takrat, kadar človek pri poseganju v gozd ustrezno upošteva potrebe ekosistema.

M. P. in J. Š.

Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:VG_forest.jpg http://art-les.com/content.php?id=1-Izdelki/07-VarstvoNarave http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Lesarstvo_tapetnistvo/1GOZD.pdf http://glasspetalsmoke.blogspot.com/2011_01_01_archive.html

V SREDIŠČU: NA POTEP PO GOZDU

sti ekosistema. Človek jih prepoznava kot varovalne, okoljetvorne in družbene učinke gozda. Vplivajo na človekovo bivalno okolje. Varujejo tla in brežine pred erozijo, prehitrim odtekanjem vode, izsuševanjem, vetrovi, plazovi.

Gozdna mikroklima blaži klimatske ekstreme. Fotosinteza v gozdu obnavlja zrak in zračno vlago. Zato je gozd prijetno in privlačno okolje za oddih, rekreacijo in številne dejavnosti, ki jih človek počenja v njem.

OLJKI Drevo, rastoče v vinskem bregu lepo zeleno v belem snegu, oj drago oljkovo drevo, pozdravljam te srečno, srečno!

Ko travnat otok v puščavi prijazno tukaj zeleniš /…/ /…/ Prijazno oljkovo drevo, pomnik nekdanjih dni cvetočih, prerok kasnejših dni bodočih, pozdravljam te, proslavljam te!

Ti v rane vlivaš nam zdravila, svetostna nam rodiš mazila, oživljaš nam telesno moč, preganjaš z lučjo temno noč.

Proslavljam te! – Miru podoba ljuba ti ljudem si že iz davnih dni. /…/ Simon Gregorčič (odlomek)

PESEM S KRASA Bori dehtijo, bori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan, in kdor se vrne iz njih samote, ta ni več bolan.

Zakaj v tej pokrajini kamniti je vse lepo in prav, biti, živeti, boriti se in biti mlad in zdrav.

Bori, drugovi, dehteči, močni, tihi drugovi kraške samote, bodite pozdravljeni v moji samoti, polni težke, otožne lepote!

Srečko Kosovel

27

V SREDIŠČU: NA POTEP PO GOZDU

GOZD SKOZI LETNE ČASE Gozd se vsako leto prebudi z pomladjo in nato zaspi z zimo to je kakor začaran krog.

Pomlad:

gozd spomladi kar oživi od dolgega trimesečnega spanja pod snežno odejo. Takoj ko posijejo sončni žarki in stopijo to snežno odejo, nam gozd postreže z veliko presenečenji – iz zemlje pokukajo male bele glavice zvončkov in trobentice se bohotijo v vsej svoji rumeni lepoti. Ob tem času se tudi živali, ki so spale ali se preselile, vrnejo v gozd.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/70/ Spring_forest,_near_Planinsko_polje.jpg/300px-Spring_forest,_near_Planinsko_polje.jpg

Poletje: poleti je gozd obarvan čisto zeleno, morda le iz kakšne špranje moli vijoličen ali bel cvet gozdne vetrnice, sicer pa gozd obliva sama temna zelenina. Sem ter tja se pod koreninami lahko skriva tudi kakšna goba. Živali v gozdu mirno živijo in niti ne slutijo, da se jim bliža hladna zima.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/VG_forest.jpg/400pxVG_forest.jpg

Jesen:

http://www.prlekija-on.net/uploaded/gozd_56560324230.jpg

jeseni je gozd najrazličnejših barv. Prelivajo se rumena, rdeča, oranžna in rjava. Kostanjeve ježice ležijo na tleh in komaj čakajo, da jih bo kakšen mimoidoči pobral. Iz tega rumenega gozda pa izstopajo le iglavci, ki se s svojo zeleno igličasto krošnjo vidijo kakor črne ovce med belimi. Po gozdu se bohotijo tudi gobani, ki pa jih je zaradi te silne odeje pisanih listov kar težko prepoznati. Živali se že vztrajno pripravljajo na zimo in ustvarjajo zalogo.

Zima:

http://1.bp.blogspot.com/_3HxemGdw_PQ/S4J1HVZLNbI/AAAAAAAAACo/L1DfllvIBGc/s320/ZIMA+4.jpg

28

pozimi gozd obda blaga tišina in glas povzroča le človek, ki je odšel na sprehod to zimsko pravljico. Vse je zavito v belo odejo in le tu pa tam se zgane kakšna radovedna gozdna živalca, ki se je že naveličala zimskega spanja.

F. K.

V SREDIŠČU: NA POTEP PO GOZDU

KAKO JE GOZD ŽELEL POSTATI VELIK Nekoč je živel majhen, majcen gozdiček.

Okoli njega je raslo še nekaj gozdičkov, ki so se vsak dan pogovarjali, zabavali in so bili na sploh veliki prijatelji. Toda gozdiček se jim zadnje čase ni več pridružil. Vsak dan je sanjal o velikih, velikanskih pragozdovih, ki jim je hotel biti podoben. Tako se sploh ni odzival na vzklike vesele druščine, ki ga je vabila k igri.

Nekega dne je mimo gozda priletela zlata ptica. Gozd je stegnil veje dreves in jo ujel v vejasto kletko. Ptica se je nekaj časa še zaletavala ob stene kletke, nato pa je milo prosila: "Prosim, pusti me živeti. Če me izpustiš, ti izpolnim željo." Gozd je malo pomislil, nato pa si je zaželel:" Naredi, da bom velik, velikanski gozd in me bodo vsi občudovali." Nato je ptičko izpustil, ta pa mu je obljubila, da se mu bo želja izpolnila.

oditi po opravkih, ki so jo čakali. Zato je milo prosila: "Izpusti me, mogočni gozd. Če mi ugodiš, ti izpolnim željo." Gozd je prosil: "Naredi, da bo tak kot prej, da bom spet majhen in da bom imel prijatelje." Veverica je odskakljala in obljubila, da se mu bo želja izpolnila.

Prišli so gozdarji in posekali vsa drevesa, ki so jih prej posadili. Gozd je spet imel prijatelje. Bil je srečen in je spoznal, da mu prijatelji pomenijo vse na svetu.

Ema Kerin Zabukovec, 6. a

Čez nekaj časa so prišli gozdarji in v prostore med gozdički posadili mlada drevesa. Tako je iz malega gozda nastal največji gozd na vsem svetu. Nekaj časa je bil gozd navdušen, saj se mu je končno izpolnila njegova največja želja.

Toda kmalu je gozd pogrešal glasne pogovore in smeh prijateljev. Bil je osamljen in vse kar si je želel, je bila družba. Tako je osamljen preživljal tedne in mesece, dolgočasil se je in gozdarji so se spraševali, zakaj drevesa na rastejo tako, kot bi morala.

Nekoč je v gozd priskakljala zlata veverica, ki je iskala zavetje. Skočila je v drevesno duplino in zaspala. Medtem ko je spala, je gozd za šalo zaprl izhod dupline. Ko se je veverica zbudila, ni mogla

Drevo, 2011. Likovna tehnika: kombinirana.

Avtorja: Janja Šuster in Filip Kračman, 8. a.

29

TO SMO MI: 1. razred

PRVI A JE ENA A V ŠOLI JE LEPO:



ker je veliko stvari  ker se učim računati  ker grem lahko trikrat po kosilo  ker igram nogomet in košarko  ker delam naloge  ker se igram z mojima prijateljema  ker pišemo črke  ker gremo ven  ker se igram in učim  ker dobim veeeeelik list za risanje  ker smo prijatelji  ker se lahko učim  ker imamo igrače  ker prijatelji lepo ravnajo z menoj  ker delamo lahke naloge  ker gremo na športno vzgojo  ker se lepo obnašam in me imajo vsi radi  ker imam prijatelje in se lahko igram  ker grem v računalnico.





     

      

Natakarica v gostilni. Prinašala bom hrano. (Nina) Prodajalec v trgovini s telefoni.

(Domen G.) Prodajala bom kruh. (Nastja) Zdravnica. Zdravila bom ljudi. ( Klara H.) Nogometaš. Treniral bom nogomet. (Domen N.) Nogometaš v Sloveniji, ker dobro ciljam gole. (Jaka) Otroke bom učil judo. (Nik) Delavec na bagru. Kopal bom luknje, če bomo zamenjali cevi.

(Aljaž) Nogometaš in košarkar. (Gal) Na banki bom dajal denar.

(Simon) Iz stekla bom izdelovala očala.

(Gaja) Poštarka. Raznašala bom pošto. (Eva G.) Modelar. Modeliral bom barčice in letala. (Jan) Frizerka in kuharica. (Eva Sch.) Voznik. Z velikim avtobusom bom peljal ljudi na potovanje. (Žan)

KO BOM VELIK/A BOM:  

 

30

Policist. Lovil bom roparje.

(Maksimiljan) Frizerka. Druge bom frizirala.

Ko bo gospa Marinka siva, jo bom pobarvala z rumeno. (Eva K.) Na računalniku bom igrala igrice. (Diana) Veterinarka. Zdravila bom živali. (Kaja)

KO SEM BILA MAJHNA SEM MISLILA, DA BOM POSTALA:   

Babica, ki pomaga pri rojstvu dojenčkov. (gospa Alenka) Učiteljica. (gospa Slavka) Prodajalka ali stevardesa. (gospa Marinka)

Razredničarki: Slavka Dolanc in Marinka Kozlevčar

TO SMO MI: 1. razred

TO SMO MI, PRVI B SILVIJA Rada delam naloge in se učim.

NINA Rada se igram, rada imam slovenščino, všeč mi je škratov ples.

LUCIJA Všeč mi je, ko se igramo.

ALEKSANDAR Rad pišem.

TEODOR Najbolj mi je všeč, ko smo na igrišču in igramo nogomet.

IVA Rada rišem.

TIANA Rada se igram v učilnici in na igrišču, rada delam naloge. ŽAN Rad rešujem naloge.

JULIJA Všeč mi je, ko se igramo na igrišču, ko se učimo škratov ples.

TISA Rada hodim na pevski zbor in telovadim.

NIK Všeč sta mi zajtrk in kosilo, rad se igram pri ga. Darji.

NEJC K. Najbolj mi je všeč, ko se igramo.

LINA Rada imam igro, všeč mi je matematika in igranje na igrišču. ŽIGA K. Najbolj mi je všeč, ko se igramo

NEJC SU. Všeč mi je naša učilnica, rad se igram, rad imam

FRIDA Najbolj mi je všeč kuhinjski kotiček v učilnici.

KAZIMIR Všeč mi je matematika, rad se učim.

LUKA Všeč mi je, ko pišemo v zvezke, rad NEJC SI. Rad se igram, všeč mi je igrača železnica.

Razredničarki: Romana Zupanc in Andrejka Kovač

31

TO SMO MI: 2. razred

DRUGI A RES PRIJAZNI SMO, kar naprej se družimo.

Prijaznost naša je odlika, ljubeznivost se nikoli nam ne izmika.

Radi v šolo hodimo, težke naloge rešujemo.

Pravljice res lepo pripovedujemo, pesmice pa že sami zapisujemo.

Radi imamo tudi okolje, zanj skrbimo kar najbolje.

Računamo in pišemo, rišemo, pojemo in plešemo, še najraje pa telovadimo.

Eni res raje računajo, drugi pa drugje tekmujejo.

TINKARA in JUŠ pri judu kolajno dobila, TIM in ekipa pri hokeju tri gole zabila.

JAKOB teče maraton, in za to dobil je tudi bombon.

MONIKA hitra je za tri, a šolski kros raje drugim prepusti.

Pravi športniki smo mi, saj telovadimo radi res vsi.

Gimnastika je prvina prava, če zraven je MAŠA, BRINA, PATRICIJA in ROSANA. TIT in SANJA sta gimnastičarja prava, pri plesu pa pridruži se KRISTINA, LUKA in TINAJA. Rokomet SAMO dobro igra, še posebno, če mu kdo dobro poda.

Nogomet je šport res pravi, saj ROK, JURE, LEON in celo JAKOB tako pravi.

TADEJ pa uživa v vodi kar se da, plavalec bo, ker se ne da.

DRUGI A res dober je, veliko ve in veliko zna.

Razredničarka: Marina Erdeljanov

32

TO SMO MI: 2. razred

DRUGI B

33

34

TO SMO MI: 2. razred

TO SMO MI: 2. razred

RazredniÄ?arka: Leonida Brumen

35

TO SMO MI: 3. razred

TRETJI A 3. a je super. Imamo zelo prijazne sošolce in učitelje. V našem razredu imamo predale, tabli, okna, umivalnika in na steni abecedo. V razredu nas je devetnajst. Deklic je šest, dečkov pa trinajst. Imamo tudi dve prijazni učiteljici. To sta ga. Damjana in ga. Zorka. Trikrat hura za 3. a.

Tia Košir in Iva Katušin

Moj razred

Moj razred V našem razredu so rime zime.

Na naših policah so igre in knjige.

V naših predalih so zvezki in igrače.

Najboljša ura je matematika, Naj učilnica pa računalnica.

V našem razredu je 20 otrok, pa se deremo kot v rog.

Na mizah so listi in zvezki, Za kosilo pa zrezki.

Za malico so včasih hruške, če se stepemo pa velike buške.

Luka Kranjc 36

V naš razred sije sonček, Ker smo pridni kot bombonček.

Pri nas je dobri razredni duh, Za navodila gospe Damjane nihče ni gluh.

Med poukom so nas sama ušesa, Ne zanimajo nas zunaj drevesa.

Pri nas je vedno srečno, Mi bomo prijatelji za večno.

Blaž Badovinac in Anže Biček Razredničarka: Damjana Ašič

TO SMO MI: 3. razred

V razredu nas je dvaindvajset. Imamo lepo, a majhno učilnico. Skozi okno je lep razgled.

Učimo se male pisane črke, pri matematiki pa poštevanko.

Kmalu bomo pisali z nalivnikom.

Lepo pojemo. Naši likovni izdelki so zelo lepi. Veselimo se plavalnega tečaja. Prinesli smo veliko zamaškov in papirja.

Med seboj smo prijatelji. Smo nagajivi, vendar se radi učimo. Učita nas gospa Majda in gospa Tanja, telovadimo z gospodom Borisom, angleščino pa nas uči gospa Maja.

Razredničarka: Majda Jerman

37

TO SMO MI: 4. razred

ČETRTI A Jaz sem BENJAMIN, vsak ve,

Jaz sem VIKA, ki pri teti lika,

da sem prijatelj fin. Rad telo-

rada tudi poje in rada odvija

vadim, kadar kitara mi odpa-

barvite zavoje.

de, rokomet se mi dopade.

Ime mi je DAVID, ko prijateljev ni, že žoga v golu tiči.

Ime mi je NEDA, rada jem špagete in delam piruete. Rada se igram, s sošolkami klepetam.

Rada se učim in se veselim.

Jaz sem TIA, kličejo me Pia. Ko se imam za ubogo, grem po košarkarsko žogo.

Ime mi je TINA in želim si psička Bina.

Jaz sem SAŠA, ko sem topla, sem kaša. Stara sem devet let in delam nered.

Moje ime je NIK, sem pravi čarovnik, saj vsak dan pokažem en ali se kakšen trik.

Jaz

sem

KATARINA,

lepa

melodija, pišem, plešem in grozno se smehljam.

Ime mi je LUKA, ki se rad po

Jaz sem PIKA, kot ena slika.

rokometnem igrišču suka.

Slika je v obliki lika, ki venomer vzklika: Pika lika kot slika!

Jaz sem VITO, ki rad jé margatiro. Rad se igram in po listu packam.

Ime mi je ŽIGA, ki se rad na pingpongu giba.

Ime mi je MATEJ, ob deževnih dneh grem v kino in se imam

Ime mi je TINKARA, ko sem glasna, sem kot kitara.

Jaz sem KATJUŠKA in rada imam kužka, rada imam tudi muce in fine tople štruce.

Sem

MAJA,

ki

ima

doma

papagaja, ki z mano rad raja.

tam prav fino.

Razredničarka: Majda Keuc

38

TO SMO MI: 4. razred

ČETRTI B Jaz sem LUKA JAN, moj najljubši predmet je NIT. Moj najljubši prijatelj je Tim. Moje ime je NIK, pišem se Bernard.

Imam tudi psa Vala. Moja najljubša predmeta sta slovenščina in športna.

Jaz sem NINA. Rada se igram, pojem in rišem. Ni mi všeč, če se s kom skregam.

Rada se igram s sošolkami. Moj najljubši predmet je NIT. Jaz sem TIM, sem igriv in se rad igram z lego kockami, s sošolci, še posebej pa rad berem. Imam dvojčico Zalo. Pišem se Miklič, v šoli me kličejo tudi Cima.

Ime mi je SARA. Rada se igram s prijatelji. In sem za fore.

Jaz sem JAN. Rad se vozim s kolesom in rad se igram s prijatelji.

Ime mi je AMADEJ. Moja najljubša letna časa sta zima in poletje. Pozimi rad smučam, se kepam. Poletje imam rad,

ker so počitnice in gremo na morje.

Ime mi je UNA, všeč mi je vsaka žival, pa tudi kuna. Vsi pravijo, da dobra stran je logika, a jaz, da je to vsekakor matematika. Čeprav same petke imam, vedno sama sebe izzivam.

Jaz sem ZALA in zelo rada se igram s prijateljicami in tečem. Moj najljubši predmet je LVZ. Ime mi je DOMEN. In treniram hokej, pravijo, da sem dober. Moj najljubši predmet je športna vzgoja.

Jaz sem ALMA Šabotič. Hodim v 4. b.

Treniram ritmično gimnastiko. Rada rešujem matematične naloge. Moja najljubša žival je kužek.

Moje ime je LARA. Rada imam živali.

Tudi pojem. Najraje imam likovno vzgojo in športno vzgojo. Rada plavam, kolesarim in se igram s prijatelji. Jem dunajski zrezek.

39

TO SMO MI: 5. razred

Jaz sem ALJA. Rada igram tenis in hodim v šolo. Čas si vzamem tudi za prijateljice in družino. Moji najljubši predmeti so: družba, slovenščina in matematika.

Živijo. Moje ime je SOFIJA, pišem se Ganič. Hodim v 4. b. razred. Zelo rada treniram rokomet. In zelo rada pišem slovenščino. Moj najboljši predmet je matematika.

Moje ime je KAJA, ki vseskozi raja in najraje bratu nagaja. Moj najljubši predmet je likovna. Najraje rišem, kot rada pišem.

Ime mi je KLEMEN. Zelo sem igriv in tudi nagajiv. Zunaj se igram, kdo si upa več. Moj najljubši predmet je matematika.

Ime mi je ANITA, imam zelene oči in rjave lase. Sem spretna, ustvarjalna, smešna, nagajiva in vesela. Rada hodim v šolo. Vsi predmeti so mi všeč in rada sem s prijateljicami in z družino.

Ime mi je IVA in rada se igram. Hodim v plesno šolo, ker imam rada ples. Sem vesela in rada sem s prijateljicami.

Ime mi je TEO. Pišem se Merhar. Sem prijeten in poln energije. Rad se igram in družim. Včasih me kličejo Tejči ali Tejč, večinoma pa Teo. Pa tudi kaj ušpičim in pomagam. Ampak nisem duša slaba. Lepo vas pozdravlja vaš Teo, ki gre v Korejo.

Razredničarka: Hedvika Pintarič

PETI B SE PREDSTAVI 5. b to smo mi, tukaj smo vsi pametni!

BLAŽ ima rad živali in skupaj bomo to pesem brali.

ALBIJON ne mara hodit spat, ker se zunaj igra rad.

NIK za računalnikom sedi, igrice igra in se smeji.

Razredni klovn BLAŽ BAJT s hecom porabi naš cajt.

SARA rokomet igra, poje, pleše in veliko zna.

PATRICIJA je dobra prijateljica in tudi pisateljica.

TIMO se s prijatelji igra, zvečer pa po računalniku ropota.

LANA gimnastičarka je in atletiko trenira še.

NINA je lepo vzgojena in dobro razpoložena.

VID dobro risati zna in obenem košarko igra.

LAURA je prava balerina, vrti se, kot da bi eksplodirala mina.

TADEJ je iskal rimo in včasih udaril čisto mimo.

ART se zadaj lovi, to pesmico končaj zdaj ti.

Razredničarka: Darka Petančič

40

TO SMO MI: 5. razred

NAŠ RAZRED JE PETI A ... devet dečkov in šest deklic ima.

V glavnem smo prima, kakšen dan pa nič ne štima.

ARMIN je nogometaš.

V klubu se hvalijo:"Ta je pa naš!"

Pa tudi uči se rad, saj ve, da veljaš prav toliko, kolikor znaš.

LAURA med dvema fantoma sedi, a noben dan se ne zgodi, da se na katerega od njiju ne jezi.

A na koncu se vedno od srca smeji.

HANA in TIA sta neločljiv par, ena za drugo sta največji dar.

Tudi v plesu sta usklajen par in plešeta, kot bi šlo za denar.

MATIC je deček nasmejan, med deklicami izredno spoštovan.

Domače naloge mu pogršajo dan in nanje čakamo v glavnem zaman.

JASNA se rada igra, riše in reže, pa ritmično gimnastiko pleše.

V šolo vedno z nasmeškom prihiti in ko je treba, brezhibno špago naredi.

TIJAN stripe rad riše, pa tudi dobro piše.

Večkrat je od smeha pijan, nam pa naredi prav lušten dan.

NINA je pozorna in malce zadržana, a do prijateljic vedno nasmejana.

Domače naloge vsak dan pregleduje in da ne pozabi, vse skrbno zapisuje.

Od ponedeljka do petka, vse dni, MARCEL zamišljeno, zasanjano živi.

A sedaj se tudi že zgodi, da ga vsaj učiteljica za kratek čas prebudi.

Naš najboljši športnik je DINO, in nikoli se ne zadovolji s sredino.

Vedno mora priti na najvišjo višino, pa četudi bi moral plačati vstopnino.

KATJA je dobra gledališka igralka.

Včasih postane tudi plesalka.

In če bi bilo treba, bi lahko bila tudi padalka.

Martinix je Kušter MARTIN, ki najraje igrice igra, zelo spretno »skejtati« zna, pa tudi na šolo se dobro spozna.

Tudi GAŠPER in KLEMEN sta fanta naša, dolgolasa in v razredu najmlajša.

Gašper se v hip-hopu preizkuša, Klemen pa v nogometu nič več ne fuša.

MATEJ se za žogo zelo rad podi.

Ko soigralca za nogomet dobi, se od veselja kar topi, pa še psička Nelli mu vedno sledi.

Razredničarka: Jadranka Župec

41

TO SMO MI: 6. razred

ŠESTI A Šola je kraj, kjer smo se prvič zagledali, enostavno smo se združili in za vedno povezali.

Skupaj se potimo, ustvarjamo in se učimo.

Teh let, ki smo jih preživeli v šoli in ki jih še bomo, a včasih prav za vse napornih, res ne bomo nikdar pozabili.

A spori in prepiri za vedno zapustili so naš razred tisti hip, ko so minili.

Edini smo tako tesno povezani, da le to ne bi nikdar izginilo!

Smo 6. a razred. Pogosto pravijo, da ne ubogamo, pa ni vedno tako. Smo samo živahni, pozitivno razmišljamo, smo radovedni in vedoželjni. Radi se smejemo in smo zelo zabavni.

V našem razredu je enajst deklet in dvanajst fantov. Fantje so že po naravi bolj živahni, dekleta pa bolj umirjena in zadržana. Zdaj smo skupaj že šesto leto in se vedno bolj povezujemo.

Vsi imamo zelo radi športno vzgojo. Dobri smo pri metanju žog in tudi pri gimnastiki.

Seveda pa dosegamo dobre rezultate tudi pri drugih predmetih.

Vse medsebojne spore razrešimo in se lepo razumemo, kadar pa nam trda prede, se združimo in si pomagamo.

DOBRO SE RAZUMEMO IN SMO ZELO DOBRI PRIJATELJI!

Razredničarka: Maja Ambrožič

42

TO SMO MI: 7. razred

NAŠ ŠESTI B ...

SEDMI A OPRAVIČILO!

Spoštovani, opravičujemo se Vam, da smo takšni, kot smo: … je kul, to je resnica.

Radi se deremo in kričimo, tega res se veselimo. Čeprav včasih preveč klepetamo, se veselo učimo in ustvarjamo.

Radi pojemo, športamo in se smejimo …

NORI, ZALJUBLJENI, DRUGAČNI, PAMETNI (včasih preveč), SMEŠNI, PRIJAZNI, PRIJATELJSKI, ŽIVAHNI …

Smo junaki in resnični prvaki.

Ampak morate nas sprejeti takšne, Veliko ocen dobimo,

kakršni smo. Smo za hece, smo neza-

najbolj se petke veselimo.

merljivi in ne nazadnje – mi smo carji!

Ustnih spraševanj se bojimo, ker skoraj živce izgubimo.

Lep pozdrav od 7. a.

Ela in Sara, 6. b

Razredničarka: Ivica Tursan Poljanšek

Razredničarka: Marjana Vrhovnik

43

TO SMO MI: 8. razred

OSMI A

Fotografija je še iz časov, ko smo bili 7. razred, naša razredničarka pa je bila Ivana Tursan Poljanšek.

O nas: 

I'm not lazy. Me and my bed just have very loving relationship.



Učitelji temu pravijo prepisovanje, mi pa – TIMSKO DELO!



Nasmeh ti vzame samo pet sekund in nekomu lahko polepšaš dan za štiriindvajset ur.



Nihče ni dovolj dober, dokler se ne zaljubi!



Najpomembnejša stvar, ki smo se je naučil v šoli? Pisati sms, ne da gledaš v zaslon telefona.

Opozorilo: Pozor! Naslednjega besedila naj ne berejo otroci, mlajši od dvanajst let!

Naši starši pravijo: ČOKOLADA JE TVOJ NAJVEČJI SOVRAŽNIK! Jezus pa pravi: LJUBI SVOJE SOVRAŽNIKE! Razredničarka: Marjeta Škarja

44

TO SMO MI: 9. razred

DEVETI A Že devet let je minilo, odkar smo postali sošolci. Skupaj smo doživeli marsikaj in nekaterih trenutkov zagotovo ne bomo pozabili. V teh letih smo se tudi dodobra spoznali in prav vsak se v čem razlikuje od drugih. Zato je prav, da nas spoznate še vi.

Mark je pravi pobalin in razredni petelin.

Miriam je metalka, čeprav je njena vrlina piščalka. Špela je plesalka vesela, ki raztegne se kot marela.

Klari se vsak dan na trening taekwondoja mudi, zato na vsaki tekmi zmago slavi.

Peter je vsak dan zaspan, a kljub temu vedno nasmejan.

Alji vedno šal za vratom vihra, kot ona v studiih Bolera.

Denis fuzbal trenira in ves čas puncam šarmira.

Maja dobro smučati zna in vse gibe streedanca pozna.

Nika nemščino šprehat zna in vedno napiše spis za dva.

Sara rada razgraja in fantom ponagaja.

Katarina se rada oglaša in si na ustnice Lipglos nanaša.

Marko naša enciklopedija je, ki vedno ve odgovor na vse.

Gašper, računalniški genij, ki redkokdaj popeni.

Lea, bivša judoistka in večna optimistka.

Pia vsak torek na konju sedi, v šoli pa z nami znanje deli.

Jonas v šolo s ponijem pridrvi, v prihodnosti pa slaven DJ postati si želi. Živa klavir igra in si v prostem času pesmi mrmra.

Staša umetniško žilico ima in s svojim smehom razveseliti nas zna. Žiga je hiter kot strela in žogo v gol dobro zašutira.

Razredničarka: Kristina Herakovič

45

TO SMO MI: 9. razred

DEVETI B

Razredničarka: Zlatka Verbec

SKRIVNOST Skrivnost se skriva pred ljudmi in se obnaša, kot da je ni, čeprav bi velikokrat rada ušla, si vedno znova premisli, ker potem to več skrivnost ne bi bila.

Otrok bi moral imeti svoje skrivnosti, ker pa vedno tako ni, deli te skrivnosti z ljudmi, ki zaupaš jim le ti.

Skrivnost je nedosegljiva, nihče ne ve, kje prebiva.

Sara Hotid, 6. b

46

LAHKIH NOG NAOKROG

VELIKA, SANJSKA DEŽELA Leta 2009 smo z mami in sestro obiskale sorodnike v Ameriki. Tja pa nas ni vleklo samo zaradi obiska.

Privlačilo nas je mesto New York, središče dogajanja, razne blagovne znamke in tudi druge znamenitosti te odprte dežele.

Oči nas je zapeljal do letališča v Benetkah, od koder smo letele v New York.

Tam nas je na letališču že pričakala teta. Po dolgem času smo se spet videli in to nam je veliko pomenilo. Seveda občutkov sploh ne morem opisati. Bile smo presrečne in se veselile druženja.

Odpeljala nas je k sebi domov. Na poti smo dolgo stale v zastoju, a teti se to ni zdelo prav nič nenavadnega. Ko smo le prispele, smo z veseljem spraznile stvari iz kovčkov. Ker smo že večkrat bile pri teti, nas hiša ni presenetila. Nekomu, ki bi prvič obiskal Ameriko, pa bi se goto-

Prelepe vile, njim čisto vsakdanje.

vo zdela zelo razkošna in prelepa. Vrt je res popoln, z ribnikom ob dovozu ter bazenom za hišo. Zadaj je tudi majhna streha, pod katero stojijo stoli in miza.

Trava je močna, temno zelene barve, hiša pa je na zunaj majhna, elegantna ter nežno rumene barve. Znotraj se odpre razkošna, elegantna hiša, polna podrobnosti ter pomirjujočih barv. Ima tudi manjše podstrešje in klet, ki je videti kot manjše stanovanje. Ampak za

nas je najboljši del družina. Doma sta nas namreč pričkali sestrični, ena od njiju s svojim sinčkom. Prav tako pa je doma bil tudi stric.

Kratek obisk živalskega vrta.

Takoj naslednji dan smo se odpravili na sprehod do morja. Hiša moje tete namreč leži na polotoku, ki se imenuje Long Island. Sprehodu sta se pridružila še sestrična in njen dveletni sinček. Na poti nazaj smo se ustavili pri igralih, ki so bila čisto drugačna od naših. Bila so namreč živih barv, več ali manj iz plastike in kovine. Videti so bila popolnoma nova. Naslednja dva dni smo preživeli podobno; ob sprehodih, igranju z otročkom, kopanju v bazenu in preprosto v uživanju.

Tretji dan pa se je odvijal nekoliko drugače. Že dopoldne smo se namreč odpravili v središče New Yorka. Tja smo prišli s podzemno, ki je tam zelo pogosto uporabljani vir prevoza. Ko smo prispeli, me je kljub temu, da sem tam že bila, presenetila gneča ljudi, ki se preprosto ni končala. Kamorkoli sem se obr47

LAHKIH NOG NAOKROG

nila, nisem videla dlje od enega metra.

Ljudje so se med seboj pogovarjalo naglas, drug čez drugega in zato se mi skoraj da nismo slišali. Zelo smo morali

no in bil pripravljen na igro. Zvečer nas je s sestro ter bratrancem stric peljal na sladoled. To je bil najboljši sladoled, kar sem jih kdaj jedla. Odšli smo v pril-

Vsakdanji newyorški mestni vrvež.

paziti na avtomobile in seveda kolesarje, ki so brezglavo zavijali med ljudmi.

Sprehajali smo se in opazovali neznansko visoke stavbe, veliko število najrazličnejših trgovin ter občudovali razne plakate in elektronske oglase okoli nas.

Hodili smo iz trgovine v trgovino. Prav sanjsko zame. Najlepše pa je bilo, ko smo hodili po bolj skritih ulicah ter obiskali majhno pekarnico in si privoščili pisane 'cupcakes' . To so majhni kolački s sladko, pisano smetano, ki se kar stopi v ustih. Nato smo se počasi vrnili domov.

V enem od naslednjih dni smo se zopet odpravili na letališče in na novo potovanje. Odleteli smo v mesto Saint Louise, kjer živi moja druga teta s svojim možem ter njunim šestletnim sinom.

Tam je bilo nekoliko bolj živahno. Živijo v majhni soseski, v manjši, a polni hiši.

Imajo tudi psa, ki je poživil vsak dan.

Prvo jutro me je prebudil moker jeziček mladega nemškega ovčarja na mojem obrazu. Seveda je prebudil že vso druži48

jubljeno slaščičarno Ben and Jerry's.

Tam sem videla ter okusila sladolede, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo! Bilo je božansko.

Naslednji dan smo se odpeljali do bližnjega nakupovalnega središča. Bilo je tako veliko, da nisem mogla verjeti svojim očem! Seveda sem takoj začela z nakupovanjem in prav tako moja sestra. Četrti dan smo odšli na bazen, ki je bil od hiše oddaljen le petnajst minut hoje. Bil je velik, z več različnimi bazeni, pa tudi s skakalnicami različnih višin.

Peti dan pa smo se že odpravili na letališče. Težko se je bilo posloviti od sorodnikov in te sanjske dežele.

Potovanje priporočam ljubiteljem nakupovanja ter velikih mest. Pa tudi tistim, ki se radi posladkajo na najrazličnejše načine.

Pia Kvas, 9. a

LAHKIH NOG NAOKROG

BETONSKA DŽUNGLA Eno najbolj znanih mest na svetu je zagotovo New York in prav zato sem se odločila potovati ravno tja.

Njegov najbolj poznan in prestižni del je Manhattan. Na tisoče visokih umetniških zgradb in nebotičnikov se razprostira na le 60 km2. Ti dajejo Manhattnu razpoznavnost in tesen betonski objem, v katerem se dnevno »utopi« okoli 22 milijonov nadobudnih turistov in poslovnežev. Živalski napad Vsak, ki se odpravi na Manhattan, gre zagotovo vsaj enkrat skozi Centralni park. Je največji in najlepši take vrste.

Umetno so ga zasadili pred več kot 100 leti in od takrat se veča število veveric, ki tam prebivajo. Njihovo prebivališče

Eden od spomenikov v Centralnem parku.

Gospod hrani veverico, ki je stalna prebivalka parka.

je bilo tudi naš prvi postanek. Ko smo bili tam, jim eden od mlajših turistov ni želel dati koščka svoje prosene ploščice. Nekaj časa so ga le gledale, kako jo jé, potem pa, kot da bi se naveličale izzivanja, so se zagnale in ga ugriznile v roko. Vsaj tri so visele z njegove roke in rokava ter ga niso hotele izpustiti. Ko so ga končno izpustile, se je po hitrem postopku odpravil ven in prepričana sem, da še dolgo po tem ni odrekel hrane nobeni veverici.

Dober dan, gospod predsednik!

Eden od naših postankov je bil tudi muzej voščenih lutk Madame Tussauds.

Srečala in slikala sem se z različnimi fikcijskimi in realnimi zvezdniki iz vsega sveta, kot so Brad Pitt, Albert Einstein, Hulk... dobila pa sem tudi »uradno« fotografijo s predsednikom ZDA. K muzeju spadajo tudi različne interaktivne dejavnosti, kot je npr. poučen 3D kino o morskih psih, ki je kar preveč resničen, in vznemirljiva soba strahov z živimi igralci, ki so občasno deležni hudih udarcev prestrašenih ljudi. Naredila sem si tudi voščeni odlitek svojih rok s priljubljenimi gestami. Na žalost se mi je eden od treh že na poti zlomil.

Broadway Med simbole Manhattna spadajo tudi fantastične broadwayske predstave. Čeprav sem si želela ogledati vsaj eno, pa vstopnice niso vedno na voljo in vrste zanje so vrtoglave, zato sem ostala praznih rok. Uprizarjajo večinoma priznane muzikale, kot so Mamma Mia in Les Miserables oz. Nesrečniki. Na odrskih deskah večinoma igrajo profesional49

NA SCENI

ni igralci, vsake toliko pa uspe tudi kakšnemu iz zunanjega kroga. Do zdaj tam še nismo videli nobenega Slovenca.

Cena visoka kot Empire State Building Med našim potovanjem sem pogosto zavila tudi v kakšno prestižno in tudi ne tako prestižno trgovino, čeprav bi bilo za nakup potrebno kar nekaj denarja.

Stojala so bila polna lepih oblačil, vendar v mestih kot je predel Manhattan, ne plačaš le obleke, majice, hlač ..., ampak tudi lokacijo, tako da si tam večje nakupe lahko privoščijo le najbogatejši in najbolj razvajeni.

Empire State Building je ena najznamenitejših stolpnic New Yorka.

Ura teče... Čeprav sem bila v New Yorku ves teden in lani deset dni, je bilo teh enkratnih počitnic prekmalu konec. Zdelo se mi je, kot da sem videla le delček vsega in to me ni prav razveselilo. Najboljša stvar je bil neponovljiv utrip mesta in občutek, kot da si v filmu, zato upam, da se bom na ta prelepi konec sveta še vračala in takrat imela malo več časa za raziskovanje tega malega sveta zase.

Katarina Bole, 9. a

New York, New York, I want to wake up in a city, that never sleeps ...

Frank Sinatra

50

ŠUŠTI SE PREDSTAVI Živijo! »Kot vsak petek se tudi danes oglašamo iz studia Šušti in Vas prav lepo pozdravljamo. Pravkar poslušate ekskluzivni prispevek …« … v katerem Vam bomo predstavili nastajanje oddaj za šolski radio in kdo pri tem sodeluje.

Naši torki se začnejo zgodaj zjutraj, ko se ob 7.10 z veliko dobre volje in smeha zberemo v učilnici gospe Herakovič.

Tam se najprej malo pogovorimo in si razdelimo delo, nato pa začnemo – pripravljamo prispevke, iščemo pesmi za predvajanje, izbiramo glasbene želje, iščemo nove ideje za tematske oddaje in novice, gubamo možgane in se pri tem prav zabavamo. Še bolj zanimivo pa je pri snemanju posebnih oddaj, ko se pojavijo nenadzorovani napadi smeha in posnetke ponavljamo znova in znova, da so takšni, kot jih nato predvajamo Vam. A Šuštijevci se držimo pravila – smeh je pol zdravja. In ker se smeh množi, potem si lahko predstavljate, kako je, ko se nas zbere vseh dvanajst.

Vsak petek med glavnim odmorom predvajamo glasbene želje po Vašem okusu, obenem pa Vam v teh oddajah pripravljamo tudi kratke novice različnih tematik. Približno vsak mesec posnamemo posebno tematsko oddajo, ki je podrobneje posvečena določeni izbrani temi. Ena taka čarobna oddaja bo kmalu na vrsti tudi v decembru.

Za radio Šušti s terena Žan Koprivec Perjet

NAJLEPŠE PESMI ZA PRAZNIČNE DNI Z nami je najlepši mesec obdarovanja, ki mu pravimo tudi »veseli december«.

KRATKE NOVICE IZ SVETA SLAVNIH Selena Gomez je posnela nov video spot »Hit the lights«.

Willow Smith je z Nicki Minaj posnela novo skladbo »Fireball«.

Justin Bieber je izdal nov album z naslovom »Under the Mistletoe«.

Večinoma ga praznujemo z družino in s svojimi najbližjimi. Naši skupni zimski običaji so okraševanje prazničnega drevesca in petje ter poslušanje glasbe.

One Direction tokrat stavijo na balado, ki vsebuje vse elemente, ki jih od dobre balade lahko pričakujemo – vrhunska orkestralna produkcija, čustveno besedilo, čudovite harmonije ter nalezljiv refren.

Da bi se lažje odločili glede izbire pesmi, smo vam pripravili lestvico petih najbolj priljubljenih božičnih pesmi:

GLASBENA LESTVICA TRRENUTNO NAJBOLJ PRILJUBLJENIH PESMI:

    

BEPOP – Na božično noč CASCADA – Last Christmas JUSTIN BIEBER – Mistletoe MARIAH CAREY – All I Want For Christmas Is You BASSHUNTER – Jingle Bells

Šolski radio Šušti vam želi vesele in lepe praznike!

NA SCENI

Od Vas se poslavljamo Pia, Ela, Teja, Ina, Manca, Špela, Nika, Živa in Katarina.

    

We found love – Rihanna Sexy and I know it – LMFAO Without You – David Guetta in Usher Moves like jagger – Maroon 5 in Christina Aguilera Rolling in The Deep – Adele J. Š. in M. P.

Manca Jernejc in Ina Zulid, 7. a

Zapadel je prvi sneg pobelil sosednji breg, zvezde na nebu nocoj, svetlikajo se.

Pop Design

Drevo, 2011.

Avtor: Luka Brna, 8. a.

51

KO BOM VELIK, BOM PESNIK

PREBESEDIMO BESEDE ...

Nekoč pred davnimi časi živele so besede; stare, grde in umazane zmede.

Te besede bile so nesmiselne, a imele so prijatelje prebrisane. Čakale v vrstah so na popravek in plačale za to vsak največji davek.

Neki dan prišel k tem prijateljem ves poklapan je gospod Tolovan.

Ogovori jih: »Kakšen Tolovan da sem, če pač zganjam kraval.

Tako več ne gre, ne in ne,« razbesni se. »Prijatelj razmišlja drzno, zelo, kakšna nezgoda godi se mu to.« Tolovana več ni in Kravalan se že po ulici podi.

Takoj za tem se na kraj zapodi gospa razočarana vsa – košara. »Rotim vas, spremenite me v kaj, strah me je pogledati nazaj.

Grozne nezgode se mi gode, nočem nositi nobene stvari, ne morem, bojim se smeti.« »Preimenujemo te v nošaro, tako nosiš lahko vsakršno šaro.« In res, besedi zadovoljni odšli sta naprej po ulici.

Osrečili veliko sta ljudi in vsi so bili veseli. Žan Koprivec Perjet, 6. b

Na svetu je veliko starih, grdih besed in malo novih, lepih besed.

Saj ne moremo iti nazaj v zgodovino, da bi na primer spremenili vino.

Sreča je, da domišljija je.

Da otroci si izmislijo nove besede, ki odrinejo stare besedne sosede.

Otroci si izmislijo in zamenjajo: mamo v Nemo, budilko v zvonilko in muco v kepico.

Te besede bodo zavladale v vrtcih In o starih besedah ne bo ne duha ne sluha.

Rok Švikart, 6. b

MROŽEV ODŠTEKAN DAN Ko pride spet domov, se v toplo posteljo zavije in sanja o deželi Nije.

Zjutraj na zajtrku si poln krožnik hrane naloži, z veliko čokolade in še več marmelade.

Po zajtrku po brisačo odhiti, nato pa razmišlja 1, 2, 3, kako se bombico v vodi naredi.

Ko se dobro ohladi, nazaj v hotel prihiti.

Po kosilu na masažo odhiti, ker bolijo ga prav vse kosti.

Ela Udir in Nina Janeš, 6. b

52

V nedeljo prijatelj ga povabi v gledališče in k zabavi.

Z veseljem se odpravi, saj ljubitelj je igre, pravi.

Ko predstava se začne, ves očaran se zazre v prelepo mlado mačko, zapeljivo Sivotačko.

A mačka Sivotačka zvita je še bolj kot račka.

Za Mroža ji ni mar, saj ni maček, ki ima denar.

Tako Mrož sam ostane, ko zjutraj spet iz kadi vstane.

Obraz si umije in svoj jutranji čaj si nalije.

Zajtrku sledi še kava in časopis pa zabava.

Ko ura osem odbije, se odpravi in odide.

Tako vsak teden preživi profesor prava Jožef Mrož, naš prav nenavadni mož.

Pia Gyurica, 6. b

Po disku se vrne v hotel in se utrujen zvrne v fotelj. Čez nekaj časa zazvoni zvonec in ko se vrata odrejo, zagleda ribo Bibo.

KO BOM VELIK, BOM PESNIK

MROŽ V GLEDALIŠČU

KAJ VSE JE LAHKO SKRIVNOST Skrivnost je lahko marsikaj, toda kaj ljudje razumemo kot skrivnost, je lahko različno kot to, kaj je raj. Čudesa, ki se nam gode, ljubezen, ki se je kdo sramuje, iz skrivnosti se marsikaj skuje.

Smeh, ki po svetu izginja, vest, ki te peče, kadar se nadte greh zgrinja, sošolec, ki te neprestano opominja. Čustva, ki jih ne deliš z vsemi in predmet, ki samo stoji v temi.

Tako smo ujeti v skrivnosti in vsako dejanje to le še poglablja.

Tako bi nekega dne odkrili napravo, ki skrivnosti pretvarja.

Smeha bilo bi po svetu preveč, vest in grehi izginili bi v peč.

Sošolec te bi častil, čustva bila bi normalna tema in predmet bi bil odkrit, tako da ne bi bil več velika vnema.

Tako pustimo še kaj neodkritega, skrivnostnega, zanimivega na tem barvitem svetu in našem planetu.

Žan Koprivec Perjet, 6. b

Maruša Kermauner, 6. b

53

KO BOM VELIK, BOM PESNIK

Skrivnost je skrita, pred našimi očmi zakrita, le malokdo pa se zaveda, da skrivnosti se ne razglaša.

V življenju te večkrat srečam, te opazujem na skrivaj.

Včasih te pogledam in zopet razpredam.

Skrivnosti velike so in male, otroške in odrasle, niso za vse ljudi, veliko otrok se jih boji.

Ti moja skrita želja si, kakor sel si vseskozi v meni.

Lepšaš mi življenje, in ga spreminjaš v hrepenenje.

Moč skrivnosti je v tem, da skrita je vsem, če pa jo kdo izda, vsakdo je pozna.

Vrata življenja na stežaj mi odpiraš, tako pravljično je to tvoje nebo.

In nobenemu poti ne zapiraš, le včasih se zdi, kot da umiraš.

Skrivnost postala je govorica, izšla je novica, zdaj vsak, ki jo pozna, z njo se poigra.

Ti si kakor toplo sonce, razdeljuješ nam balonce, ki so sreča, vznemirjenje in radovednost, in nam v srcih vžigalo plamence.

Eva Sajko, 6. a Martin Štrumbelj 6. a

Skrivnost je skrivnostna, skrivnost ti da.

Skriva ti vse in to ji dobro gre.

Je kot neviden oblaček, v temi je ne vidi niti maček.

Ima velike, prozorne oči in venomer lebdi.

Skrivnost je lahko tudi beseda, ki v svet lepo ali grdo gleda.

Lahko je tudi poved, ki je skrivnostna kot led.

Skrivnost je zaklad, sanjaš jo lahko, ko greš spat.

Zato tisti, ki jo dobi, se lahko vedno veseli.

Skrivnost moraš obdržati, nikomur je predati, kaj šele pokazati, samo zase jo skrbno varovati.

Adela Kolar, 6. b

54

Skrivnost je vase zaprta beseda, ki ne dovoli, da jo vsak pogleda.

Odpre se le iskrenemu človeku, ki ne bo je izdal sosednjemu peku.

Kajti k peku vsak dan prihaja nešteto ljudi, ki čvekajo, da se kar kadi.

A iskren človek skrivnost bo cenil, in z njo kaj pomembnega ukrenil.

Kristina Popovič, 6. a

MALO ZA ŠALO

SLABA SLIŠNOST Psihiater: "Dobro jutro, v čem je vaš problem?"

Pacient: "Dobro jutro, imam vtis, da me nihče ne sliši, kadar govorim."

Psihiater: "Dobro jutro, v čem je vaš problem?"

PSIHIATER Ženska se je poročila s kanibalom. Po nekaj mesecih ni mogla več prenašati načina moževega prehranjevanja, zato je moža poslala k psihiatru, da bi ga ta odvadil hranjenja s človeškim mesom.

Ko se je mož vrnil domov, ga je vprašala: "Kako je bilo?"

"Slastno!" je dejal in se obliznil.

LUČ Živela sta mož in žena. Mož je vsak večer bral knjigo ter prižigal in ugašal luč. Nekega dne ga je žena vprašala »Mož, zakaj prižigaš in ugašaš luč?« Mož ji odgovori: »Varčujem, stran lahko obrnem tudi v temi«.

ZGREŠEN GOL Med evropskim prvenstvom.

Srednji napadalec: »Zelo mi žal, da sem zgrešil zanesljiv gol. Najraje bi samega sebe brcnil v ta zadnjo!« Trener: »Kar daj. Saj boš tako ali tako zgrešil!« Rešitve ugank: 1. Prvi je imel deset gob, drugi pa štirinajst. 2. Mama. 3. Ime. 4. Osmi dan. 5. Svojega sina. 6. Za rdečimi vrati.

55

MALO ZA ŠALO

ZA SPRETNE ISKALCE Sličici se razlikujeta v petnajstih drobnih razlikah.

Jih opaziš?

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Spot_the_difference.png

Če si uspešno rešil prvo nalogo, tudi z naslednjo ne boš imel težav. Tokrat je med sličicama enajst razlik.

Veselo na delo!

Ko nosim čevlje, mislim nate, zato zdaj nosim copate.

(SMS sporočilo)

56

Danes je na svetu 2738469358751 lenih ljudi. Ti si tako len, da števila niti prebral nisi.

(SMS sporočilo)

MALO ZA ŠALO

ZANKE IN UGANKE 1. Gobarja

3. Tvoje

Srečala sta se dva gobarja.

"Koliko gob si našel?" vpraša prvi.

"Prodaj mi no dve gobi, pa jih bova imela enako število."

Tvoje je! Vendar ga drugi uporabljajo več od tebe.

"Ne!" reče drugi, "prodaj rajši ti meni dve gobi, pa bom imel dvakrat toliko gob kot ti!"

4. Polž

Kaj je to?

Koliko gob je imel prvi in koliko drugi gobar?

Polž se vzpenja po telefonskem drogu, ki je visok 10 metrov.

Podnevi se vzpne 3 metre, medtem ko čez noč pade za 2 metra.

2. Kdo

Koliko dni potrebuje, da pride na vrh?

Ti si moj sin, jaz pa nisem tvoj oče!

5. Fotografija

Kdo na tem svetu lahko poda tako izjavo?

Gledam nekoga na fotografiji.

?

Koga vidim, če nimam ne bratov in ne sester in je oče moškega na sliki sin mojega očeta?

6. Zaklad V zapuščenem gradu, kjer so troje vrat – modra, rdeča in zelena – se skriva zaklad.

Na vsakih vratih je drug napis.

Za katerimi vrati je zaklad, če je pravilen največ en napis?

Vir: http://www.uganke.org/index.html

Rešitve ugank najdete na str. 55.

57

ZADNJA STRAN Srečno!

Vse naj bo iz srca, Naj bije tam do dna.

Tam začutil boš ljubezen.

Mia Krčar 2. b

Praznično drevo, 2011.

Avtorica: Kaja Gradišnik, 4. b.