LITERATI
UVODNIK
VSEBINA:
LITERATI
2
intervju:
KO BONSAJI POSTANEJO NACIN ZIVLJENJA v
v
Tomaž Kovšca, priznani športni novinar, je v največji meri zaslužen zato, da smo se bonsajisti v Sloveniji našli med seboj in sedaj skupaj z velikimi koraki napredujemo v bonsajizmu. Je ustanovitelj internetnega foruma, s katerim se je vsa zgodba začela, med ustanovnimi člani Slovenskega bonsaj kluba, njegov dolgoletni predsednik in hkrati gonilna sila, inštruktor SBK, soustanovitelj zasebne šole TORA, vabljen demonstrator na več mednarodnih razstavah v tujini ter avtor razprodane knjige o bonsajih ... Bonsaji, na katere gleda tudi na globji, estetstski ter filozofski ravni, predstavljajo velik del njegovega življenja in so že zdavnaj presegli okvire malega atrija, kjer domujejo njegovi najljubši primerki. Klasično vprašanje za ogrevanje: Kdaj in kako si se začel zanimati za bonsaje?
Kaj pa je bilo tisto, kar te je pri bonsajih pritegnilo?
Novinar in bonsajist: Tomaž Kovšca
3
LITERATI
Kako je, ko bonsaji postanejo način življenja?
forum? Si sploh vedel, da se v Sloveniji še kdo ukvarja z bonsaji?
Kaj pa te na bonsajih privlači po filozofski plati?
Se ti ne zdi, da se na Zahodu s pehanjem za čim boljšim materialom, hitro vzgojo, odmikamo od prvotne sporočilnosti bonsajev oziroma zenbudistične umirjenosti in preprostosti?
Zgodovinska fotografija s prvega sestanka SBK Kmalu se je najbrž videlo, da samo v virtualnem svetu ne bo šlo in na vrsti je bila prva delavnica. Kaj si pričakoval od prve delavnice?
Začel si, kot večina izmed nas, kot samouk. Kdaj pa si prišel na idejo, da ustanoviš internetni LITERATI
4
Ali lahko novo knjigo pričakujemo v kratkem, ali je še v povojih?
Potem se je tudi uradno ustanovil klub ...
Ostalo pa je že zgodovina ... Kakšna pa je zgodba tvoje knjige? Od kje ideja za knjigo? Knjiga Bonsaj, umetnost in filozofija je razprodana Se je z ustanovitvijo zasebne šole (Tora) in pa s tem, ko si bil že vabljen kot demonstrator v tujino, povečala tudi želja, da bi postal profesionalec na tem področju?
5
LITERATI
uresničene sanje. Moje sanje niso bonsajski center, prodajalna, ampak šola oz. se uveljaviti kot demonstrator. Zato sva se morda z Rajkotom tudi na tem področju zelo ujela: Raje si želi imeti center, kjer bi vsak bonsajist na enem mestu našel kaj zase. Ne uživa toliko v demonstracijah, učenju, nenazadnje izpostavljanju in mi to področje v Tori tudi prepušča. Zelo se dopolnjujeva, kar se mi zdi zelo pomembno. Če se mi bo kdaj ponudila priložnost, da bi lahko od bonsajizma živel, jo bom seveda zagrabil z obema rokama; ampak kot najbrž sam veš, se je za to treba prebit v evropsko elito, kar pa je zelo zelo težko: imeti moraš veliko znanja in tudi ogromno srečo, tudi finančno ozadje ni nepomembno. Če bi postal profesionalec - se ti zdi, da bi še vedno lahko v bonsajih užival na pristen način, kot sedaj, kljub temu, da bi bil potem hotenehote v ozadju ukvarjanja z bonsaji vedno tudi nek finančni motiv? Ne vem, ker tega še nisem poskusil :-) Odvisno, kako bi se stvari lotil, predvsem pa odvisno od nivoja. Če bi se boril za golo preživetje, potem najbrž res ne bi užival. Zato pa bi morale stvari najprej dozoreti, res steči, šele potem bi se odločil za ta korak.
Kovšca med demonstracijo v Nitri na Slovaškem
Boš zaradi tega, ker je to velika priložnost, kaj bolj živčen?
Naslednje leto boš na konvenciji EBA v Nemčiji Slovenijo zastopal na tekmovanju novih talentov. Bo to morda odskočna deska?
Si ustanovitelj internetnega foruma, med ustanovitelji kluba, napisal si razprodano LITERATI
6
knjigo, si soustanovitelj prve zasebne šole pri nas ... Se počutiš kot oče slovenskega bonsajizma?
Kako pomembno se ti zdi razstavljanje? Ti veliko pomeni, da so drugim ljudem tvoja drevesa všeč ali imaš v zbirki tudi takšna, ki so le zate, ki jih drugi še niso videli?
Ali imaš najljubše drevo, svoje ali kakšno mojstrovino z razstav?
Rešeljika v zimski in jesenski preobleki
7
LITERATI
Na kaj najbolj paziš pri oblikovanju, čemu daješ poudarek?
LITERATI
8
OSNOVE PREZIMOVANJA Ko začnejo padati prve snežinke, mnogi začetniki naletijo na težavo: kako pa naj skrbim za svoje bonsaje pozimi? Odgovor na to vprašanje je v veliki meri odvisen od tega kje živite in kakšne drevesne vrste bonsajev imate.
9
LITERATI
Pozimi police samevajo; bonsaji so varno skriti pred vetrom in mrazom
Prezimno trdne vrste pozimi postavim pod nadstrešek ob garaži, jih zaščitim pred vetrom z improvizirano ograjo (v tem primeru prozorna valovitka sicer pa uporabim vrtno kopreno) ter na posode nasujem sneg
Prebonsaji in večja drevesa prezimijo stisnjeni skupaj pod snegom LITERATI
Ko se temperature spustijo pod -3oC prenesem azaleje, spremljevalne rastline ter bolj občutljive bonsaje v hladno, neogrevano sobo
10
V
ESEJ O FIKUSU IN ZICI Bilo je sredi julija. Doseglo nas je pravo tropsko deževno obdobje: relativno visoke temperature in dež, ki je dan za dnem namakal zemljo. Vrednosti zračne vlažnosti so segale v nebo. Res me je vreme spominjalo na trope; tisti zatohli, vlažni vonj po trohnobi je že začel napajati zrak …
Fikus, kot je bil videti ob nakupu
11
LITERATI
zgoraj: fikus pred razlistenjem, v bujni rasti Spodaj: fikus po razlistenju; brez listov je drevo pokazalo strukturo. LITERATI
12
Doma "kuhana" bakrena 탑ica
13
LITERATI
LITERATI
14
Ko obiščem bonsaj center, iščem skrito. Vzamem si čas in brskam. Najlepši, a zato tudi najdražji primerki bonsajev ter prebonsajev skačejo v oči, nekateri, ponavadi na videz »nič posebnega« osamljenci, pa so založeni, skriti površnemu opazovalcu.
HRUŠKA JE HRUŠKA
zgodba o preoblikovanju paciprese
15
LITERATI
Pacipresa ob nakupu marca 2008 LITERATI
Po prvem oblikovanju, aprila 2008
16
Pacipresa aprila 2010
Pacipresa, oktober 2010
17
LITERATI
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA RASTLIN 1. del Bonsaj je živo bitje. Poznavanje osnovne zgradbe in delovanja rastlin nam pomaga razumeti naše drevo. Kaj potrebuje za svoje življenje in kakšen vpliv imajo nanj naši posegi. enoceličarji Steljčnice
Brstnice
Vzdolžni prerez korenine
Rastni vršiček korenine
rasti in diferenciacije. Srkajoči del korenine Prevajalna cona
Prečni prerez korenine v absorbcijski coni
Korenina je razdeljena na primarno skorjo in centralni cilinder (ksilem, floem in kambij). Koreninska povrhnjica (eksodermis) tvori od enega milimetra pa do centimetra dolge enocelične koreninske laske. Rastejo na konicah in zelo dobro prodirajo med talnimi delci. Imajo kratko življenjsko dobo. Srkajoči del korenine je dolg samo 1 do 2 centimetra. Vendar ima rastlina lahko nekaj milijard koreninskih laskov, katerih skupna dolžina je nekaj tisoč kilometrov. Skorja je gobasto LITERATI
18
Razvoj koreninskega sistema
Olesenela korenina
19
LITERATI
Tekst, skice in foto: KATARINA MALENŠEK
LITERATI
20
KOLEDAR DOGODKOV: