Glasilo oktober 2018

Letnik XXI • oktober 2018

1

a j o g z v a n Ä? i mladinska ul

vsebina

4

beseda šefa ŠE ENO LETO JE ZA NAMI

5 dobrotniki LAHKO PRIDEMO TUDI DO VAS

7

skalin mozaik DOGAJANJE NA MINIBUSU – PREREZ ČEZ LETO KVIZ SLOVENIJA IN NAGRADNI IZLETI DNEVNI CENTER SKALA NOGOMET FUSKABO POČITNIŠKI PROGRAMI

24 skaline prireditve KOSTANJEV PIKNIK NOVOLETNA PRIREDITEV DON BOSKOV DAN DAN STARŠEV ORGANIZIRAJ ME ZAKLJUČNA PRIREDITEV SODELOVANJE Z OKOLJEM

32 skala študira ZAVOD BOB: STREETSTIVAL – FESTIVAL ULIČNEGA DELA KRAMLI, KEMIČNE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI YOUTH IN NEED CIRKUS ZA VSE!

40 prostovoljci MOJA IZKUŠNJA S PROSTOVOLJSTVOM NA SKALI NAJ PROSTOVOLJEC 2017 glasilo Skala | oktober 2018 | stran 2

vsebina SKLEPNO SREČANJE ZA PROSTOVOLJCE VILI SE PREDSTAVI

43 intervju INTERVJU_S_KORNELIJO_DEBELAK HITER_INTERVJU

48 evs prostovoljci EVS PROSTOVOLJKA – DESTINY

50 dotik POČAKAJMO, PA BOMO VIDELI

51

bilo je in bo BILO JE… BO…

GLASILO SKALA, letnik XXI, Številka 1, oktober 2018. Urednik: Rudi Tisel. Fotografije: arhiv Skale. Prelom in priprava za tisk: Salve d.o.o. Ljubljana (Jože Šenk). Lektoriranje: Stanislav Duh. SKALA – mladinska ulična vzgoja, Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana, TRR: SI 56 0205 8005 1334 379. Glasilo Skala je vez med sodelavci, animatorji, prostovoljci Skale, njihovimi prijatelji, podporniki in sodelujočimi organizacijami. Deli se brezplačno, hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri oblikovanju in razmnoževanju glasila.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 3

beseda šefa

Še eno leto je za nami Leto je minilo, čas je za novo številko našega glasila Skala.

Ko sem v zadnjih tednih pregledoval članke in fotografije, kar ne morem verjeti, da se je toliko vsega zgodilo v enem letu. Obenem pa tudi vesel nad vsem in za vsakogar, ki je svoje prispeval, da je bil naš mozaik ob koncu toliko lepši.

Gotovo je, da vsega dogajanja tukaj ni. Tudi ni bil naš cilj, da zapišemo vse. Njegovo celotno podobo lahko dobimo, če prelistamo ob

tem še facebook, instagram, spletno stran ŠportKAT LIGE, pa potem še našo spletno stran, zapisnike vodstva Skale … in tako bi počasi dobivali celotno sliko enega leta.

Tukaj pa je predvsem prerez dogajanja, mogoče niti ne glavnega, bolj tistega, ki je posameznega pisca v določenem trenutku nagovorilo.

Vsem želim prijetno branje.

Tudi fotografije govorijo. Mogoče pri vseh fotografijah ne bomo imeli vsi enotne predstave, enotnega

sporočila. Kar niti ni potrebno. Pomembno je predvsem sporočilo, ki pa je, kako so otroci in mladostniki lahko svoj čas koristno preživeli, se marsičesa naučili, s tem pa polepšali svoje in naše življenje.

Misel, ki me vedno nagovori pri delu z mladimi, je (mogoče jo je celo zapisal don Bosko): »Vzgoja je stvar srca!« In vsem želim, da bi vse, kar je povezano z otroki in mladostniki, predvsem delali iz srca in od srca.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 4

dobrotniki

Hvala

Finančno nas podpirajo: Ustanova Sklad Janeza Boska Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrstvo za javno upravo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Salezijanski dom Kodeljevo Zavod Movit na mladina Renovabis Mestna občina Ljubljana: UPZ - Urad za preprečevanje zasvojenosti; OPVI – Odsek za predšolsko vzgojo in izobraževanje Dobrotniki in sponzorji: Fizioterapija Fuchs, Magic Shop, Mitol d.d, Mega dekoracije, Fit – Fit športni center, Kmetija Avšič, Kinodvor, BVD Trading d.o.o., Saje d.o.o., Ribiška družina Črnomelj, Pekarna Grosuplje, Mercator d.d., Salve d.o.o., Slovenska Karitas, Paloma d.o.o., Big Bang, DZS, Založba Mladinska knjiga, Frizerski salon Koderček, Frizerski salon Mravlja, Frizerski salon Rosana, Frizerski salon Sabina, Frizerski salon Extreme, Mesnica Vid Marinček s.p, Okrepčevalnica Azzuro, Trgovina Dolar, TS media, KD življenje, Radio Aktual, Čarodej Toni, KK Olimpija, Florentina, Jata Emona, Vulkanizerstvo Godnjavec, Vulkanizerstvo Špan, Muller, DC Plavutka in Star Time d.o.o, Paron d.o.o.,Henkel, Klub 300, Založba Rokus Klett, Art Present d.o.o., Pošta Slovenije, Nikon, Cchellenic (Coca Cola), Eta Natureta, Birox d.o.o, Oriflame, Debitel, Portal d.o.o., Floorballshop, Gostilna Krpan, BSK Golovec, Merkur d.d., Fi – Line d.o.o, Urška d.o.o, center za plesno dejavnost, Viki krema (Petlja d.o.o.), Radio 1, Perutnina Zalog, Kmetija Jureči, Kmetija Kristan, Kmetija Zatler pr’Perc, g. Vinko Pečar in Podravka.

Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki nas s svojimi darovi podpirajo enkrat, dvakrat ali trikrat letno.

Ker nimamo svojih prostorov, nam drugi odstopi svoje: MKL - Knjižnica Fužine nam dovoli, da v njihovih prostorih poteka program Dnevnega centra Skala.

na mladinska ulič

vzgoja

ZAVOD ŠPORT nam dovoli, da na igriščih poteka program Minibus veselja.

Za posamezne projekte iščemo sponzorje, ki nas podpirajo z materialom, storitvami pa tudi v denarju. Iskreno smo jim hvaležni. Vsak najmanjši znesek marsikdaj omogoča, da lahko socialno šibkejšim udeležencem nudimo subvencionirano ali brezplačno udeležbo. Če se želite vpisati med podpornike ali dobrotnike, vas bomo veseli.

O našem delu vas bomo redno obveščali, več pa si lahko preberete na spletni strani: www.skala.je.

Prepričali se boste, da ravnamo racionalno, smiselno in preudarno.

Svoj dar lahko nakažete na TRR: SI56 0205 8005 1334 379.

Hvala tudi vsem sodelavcem, animatorjem, prostovoljcem in praktikantom, ki mladim podarjajo svoj čas. Hvala salezijanski družbi, ki nam zagotavlja redno delovanje, nas podpira in nam izkazuje zaupanje v naše delo. glasilo Skala | oktober 2018 | stran 5

SKALA, OB LJUBLJANICI 36, 1000 LJUBLJANA

LAHKO PRIDEMO TUDI DO VAS z Minibusom veselja Triurni program, kot ga izvajamo redno v naši dejavnosti (oz. po dogovoru z vami).

imamo pri vas cirkuško animacijo Cirkuške animacije lahko izvedemo tudi pri vas kot nastop, kot krajšo ali daljšo delavnico, kot reden trening … Za nami je že veliko več kot 100 podobnih dogodkov po Sloveniji. Prijatelje in sodelavce imamo tudi v tujini, kjer smo gostovali ali se družili v okviru programov Erasmus +.

S svojim delom, z nastopi zbiramo sredstva za rekvizite, za trenerje, za prostore in tudi za naše druge dejavnosti. Nam lahko pomagate tudi tako, da nas najamete za zabavni dogodek na vaši prireditvi. Zagotavljamo vam, da se nam bodo v cirkusu pridružili vaši otroci, včasih tudi dedki in babice. Ponujamo kakovosten, zanesljiv in zabaven program za razne dogodke, kot so: • vodene cirkuške delavnice in nastopi, • izobraževanje o cirkuški pedagogiki, • otroške animacije in velike igre, • oratorijski dnevi in podobno.

Ponujamo tudi nakup cirkuške opreme: žogice, diabolo, keglji ...

Na Skali lahko vzamete v najem tudi: - KOMBI za devet oseb - MINIBUS VESELJA za animacijo rojstno-dnevnega ali kakšnega drugega dogodka.

- manjšo DVORANO, izredno lepo pobarvano, za razne dogodke (rojstne dneve, obletnice, ...), z mnogimi pripomočki.

Več informacij: Rudi Tisel, 041 798 557, rudi.tisel@gmail.com

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 6

skalin mozaik

Dogajanje na Minibusu – prerez čez leto Od odkrivanja poklicev do spoznavanja Slovenije Do začetka novega leta je bilo dogajanje na Minibusu veselja v znamenju odkrivanja poklicev. Z novim koledarskim letom pa smo se odpravili po novi poti – na začetku januarja smo nov začetek proslavili ob sladki torti v barvah slovenske zastave in začeli sladko spoznavanje naše skupne države. Čeprav mnogi pravijo, da je Slovenija majhna, pa je spoznati jo celo čez in čez vendarle velik zalogaj. Zato smo se odločili, da se bomo ravnali po modelu, ki našo deželico deli na statistične regije. Do konca šolskega leta nam je uspelo nekaj izvedeti že kar o šestih statističnih regijah.

Ob torkih smo se v dveh skupinah, navadno dekleta proti fantom, na kvizu pomerili v razgledanosti in poznanju posamezne statistične regije. Takemu treningu za možgančke je ob četrtkih sledila vaja v spretnosti in iznajdljivosti – ob četrtkih smo namreč imeli ustvarjalne in tehnične delavnice. V petek pa

smo teden zaokrožili z razvajanjem za čute ob kuharski delavnici.

Mrzel januar in februar sta zaznamovali gorenjska in goriška regija.

Poleg kvizov, na katerih smo se v napetem in tekmovalnem ozračju nekaj spomnili, nekaj pa tudi na novo poučili o teh dveh regijah, smo si tudi izdelali podstavke za prtičke z motivom gorenjskega nageljna; obiskal nas je čebelar, ki nas je naučil izdelovati izdelke iz čebeljega voska; poleg tega smo si naredili prave mini lesene kozolce ter se zabavali ob kuhi kranjskih klobas in ajdovih žgancev z ocvirki in ob gnetenju krompirjevega testa za marelične cmoke.

Ob koncu meseca januarja smo ob kvizu, igrah po otokih in (se razume) ob torti praznovali don Boskov dan.

Seveda pa nismo pozabili niti na pust. Ob kvizu smo se poučili, da pust izhaja iz besede »mesopust« in je uvod v postni čas ter da ga po Sloveniji praznujemo na različne načine - s kurenti, laufarji, škoromati in celo z borovim gostüvanjem. Mi smo ga obeležili z maskami in krofi.

Za Valentinovo smo si skupaj pripravili sladke Valentinove palačinke, za trenutke, ko bomo sami,

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 7

pa smo si okrasne lončke poslikali z motivom srca, ki nas bodo vedno spominjali na to, da je v življenju najlepše, če imaš koga rad in če si za koga zaklad.

Zimske počitnice je zaznamoval zimski počitniški program – v Skalinih prostorih na Kodeljevem smo skupaj kuhali, ustvarjali, razvijali cirkuške veščine in se predvsem imeli lepo že zato, ker smo bili skupaj toliko časa, ker smo se vsi počutili kot doma.

V marcu pa smo spoznavali jugovzhodno Slovenijo. Tekmovali smo v dveh napetih kvizih in se po Fužinah odpravili na lov za medvedjim skritim zakladom, na kuharski delavnici pa smo si pripravili belokranjske žlikrofe z govedino.

Praznovali smo dan staršev – otroci so za starše okrasili keramične lončke, starši pa so za vse skupaj pripravili okusen »izpod sača«. Vsi skupaj smo se igrali t. i. »družinske igre«, pri katerih smo

skalin mozaik preigravali različne vloge v družini in ozaveščali vrednote družine. In predvsem kot družine bili skupaj. Že kmalu je na vrsto prišla osrednjeslovenska statistična regija, v katero smo prispeli s koliščarskimi vozovi. Kuhali smo okusno ljubljansko obaro ter si privoščili pražen krompir in motovilec z jajci.

Izdelali smo si zmaje (papirnate, da se ne bo kdo ustrašil).

Okrog velike noči smo se poučili o tem prazniku in si okrasili pirhe.

Potem pa je bil en teden čisto poseben, ker je bilo v njem na našem Minibusu velikooo slavljencev. Zato smo pri kuharski delavnici vsi soustvarjali cel kup rojstnodnevnih sladic. Mastili smo se tudi s hamburgerji. Energijo pa smo pametno pokurili na »poligonu na koleščkih«, na katerem so nas obiskali celo gostje iz tujine, ki smo jih na Skali gostili v okviru projekta »Youth in need«.

Nadaljevanje pomladi je bilo v znamenju tople primorsko-notranjske regije. Izobraževali smo se o kraških pojavih, risali smo s kredo in gradili oz. žagali prave mini gradove. Okrepčali smo se z joto in se pomerili na kavbojskih štafetnih igrah. V spominu nam bo ostala tudi Srečkova pot oziroma izzivi za srečo po otokih, ki so nam polepšali enega od četrtkovih popoldnevov.

Spoznali smo tudi obalno-kraško regijo in se posladkali s tradicionalnimi hroštolami ter si izdelali magnetke v obliki podkev. Obiskali

pa so nas tudi ambasadorji nasmeha s svojimi terapevtskimi živalmi. Čeprav sem sama velika ljubiteljica živali in sem v okviru študija kar nekaj energije namenila študiju o aktivnostih s pomočjo živali, sem bila zelo ganjena, ko sem videla, kako se otroci in mladi, tudi tisti najbolj živahni, ob stiku z živalmi umirijo in postanejo še veliko bolj pozorni in skrbni do svoje okolice.

Tudi končevanje šolskega leta smo zaokrožili z uličnim počitniškim programom, na katerem smo plesali, divjali, se smejali, krepili cirkuške veščine, kuhali ... skratka, bilo je pestro.

Ko se takole ozrem nazaj na vse, kar se je dogajalo, me preplavi občutek izpolnjenosti. Ponosna sem na nas, da nam je uspelo izpeljati toliko različnih zanimivih dni in aktivnosti. Zelo lepo mi je bilo pri ustvarjanju »najlepšega spomina« slišati, kaj vse je bilo našim otrokom, mladim in staršem všeč in kaj jim ostaja v spominu. Še več pa mi pomeni, da ste me na Minibusu tako toplo sprejeli in da sem postala del te vesele družine. Največja potrditev, da delamo dobro, je, da je na Minibusu veselja vedno znova gneča in veselje. In ko vidimo, slišimo in čutimo, da se imamo vsi vzajemno radi, da je to »naš« Minibus veselja. Zato se že zelo veselim novega veselega začetka in me prav zanima, kaj bo drugače, ko bomo vsi nekaj mesecev starejši.

Kornelija Debelak

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 8

skalin mozaik

Kviz Slovenija in nagradni izleti Ob torkih je bilo na Minibusu veselja poučno in tekmovalno.

Skorajda vsak torek smo imeli kviz o eni izmed statističnih regij. Šli smo od regije do regije – od gorenjske in goriške čez osrednjeslovensko in jugovzhodno vse do primorsko-notranjske in obalno-kraške statistične regije. Počasi smo odkrivali vse bogastvo, ki ga določena regija prinaša; tako naravno bogastvo, kot kulturne znamenitosti, znamenite običaje in kulinarične posebnosti, spomnili pa smo pa tudi tistih najbolj slavnih iz dotičnega področja.

Vselej smo se razdelili v dve skupini (navadno dekleta proti fantom) in met kocke je določil, kdo bo začel odgovarjati. Vprašanja smo žrebali s posebno kocko, ki nam je včasih dodelila kaj vsem že znanega, spet drugič pa je bilo vprašanje za vse nekaj novega. Za najbolj srečne roke je kocka včasih pokazala tudi jokerja, ob čemer se je seveda začelo veselo rajanje na eni in zaskrbljenost na drugi strani.

Kviz sem vodila voditeljica minibusa, zelo radi pa so mi priskočili na pomoč tudi otroci in celo starši.

Tako pri pripravi kot tudi pri izvedbi. Celo ob tistih najbolj mrzlih tor-

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 9

skalin mozaik

kih nas je bilo vedno dovolj za dve skupini, na kar smo lahko vsi zelo ponosni in za to tudi hvaležni.

Tiste najbolj prizadevne, ki so se kvizov redno udeleževali in na njih aktivno sodelovali ter delovali v timskem duhu, smo radi tudi nagradili. Tako smo se skozi leto odpravili na tri nagradne izlete, s katerimi smo zaokrožili po dve statistični regiji.

Sredi februarja smo se tisti najbolj prizadevni na kvizu odpravili na nagradni izlet v Bohinj, kjer smo uživali ob slapu Savica, še bolj pa na saneh.

Sredi aprila smo se skupaj s starši napotili na drugi nagradni izlet, tokrat na Dolenjsko. Obiskali smo Ranč Aladin, kjer smo se nasmejali kar nekaj nenavadnim živalim, pa tudi kar nekaj padcem, ko se nam je pa vsem tako mudilo čim prej

videti naslednjo žival. Uživali smo na mnogih igralih, ki jih ponujajo na ranču in jih priporočamo vsem, ki imajo radi akcijo in lumparije.

Z Nebes nad Šentrupertom smo uživali v čudovitem razgledu in v lovljenju po strmini. Najbolj nas je pa navdušilo vabilo nekdanje sodelavke Janje, ki nas je povabila v svoj prečudovit, z naravo obdan dom, kjer nam je pripravila zelo okusno in prav domačo pogostitev, njen mož pa nam je celo pripravil skriti zaklad! Prepričana sem, da tega ne bomo nikoli pozabili.

Tretji izlet pa geografsko ni segel daleč, le do bližnje slaščičarne.

Je pa segel v naša srca, saj nas je zato na izlet lahko šlo še več in smo imeli dovolj časa za druženje in sladek skupen sklep še enega leta.

Kornelija Debelak

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 10

skalin mozaik

Dnevni center Skala

Kaj smo počeli v šolskem letu 2017-2018? Še vedno se je bilo treba učiti, delati domače naloge. Kdor je vse to delal dokaj redno, se je trud na koncu poplačal. Ob sredah smo se preizkušali v kuharskih spretnostih, pripravili smo nekaj sladic, kakšno pico, makarone, seveda brez palačink in bureka tudi ni šlo. Za vse, ki so vztrajno delali za šolo, smo organizirali tudi dva izleta.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 11

skalin mozaik

Nagradni izlet - pustolovski park GEOSS Pustolovski park Geoss je v vasi Slivna, blizu geometričnega središča Slovenije (GEOSS).

Tja smo se odpravili za prvi nagradni izlet vseh, ki so dovolj aktivno sodelovali. Med drevesne krošnje sta nas popeljala inštruktorja, ki sta bila ves čas z nami in nam dajala napotke. Nekaterim je bilo navodila treba ponoviti večkrat, saj niso poslušali. Varnost je na prvem mestu in zato je še kako pomembno upoštevati navodila plezanja po krošnjah.

Začeli smo na nižji težavnostni stopnji, potem pa smo plezali vedno višje. Najbolj pogumni so imeli možnosti preizkusiti tudi najtežjo plezalno pot. Nekateri pa so obtičali nekje na sredini in ugotovili, da jim manjka še malo poguma, spretnosti in moči. Kljub vsemu smo se imeli super, zabavno in vredno ponovitve.

Drsanje v Tivoliju Sredi decembra smo se na dokaj topel in deževen dan odpravili na drsanje v Tivoli. Dobrega ozračja ni zmotilo slabo vreme, saj je večina proge pokrita. Vmes smo imeli možnost, da se v velikem šotoru pogrejemo in tudi kaj prigriznemo. Nekateri so tam preživeli veliko časa, saj jih je zeblo v roke ali pa so bili lačni. Slednje se je dogajalo kar pogosto. Drugi pa smo neutrudno drsali, se lovili, snemali svoje vragolije in se zabavali. Kakšen padec sem in tja nam ni kvaril veselja. Končali smo v piceriji ob picah, ki pa niso nasitile nekaterih želodčkov, saj so ti vedno lačni. Utrujeni in zadovoljni smo se odpravili domov.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 12

skalin mozaik

Koraki do šolskega uspeha Koraki do šolskega uspeha ali kako sta se tega lotila Andrej in Blaž. Kdo je porabil manj časa in bil bolj uspešen, ni dvoma! Bodimo čim bolj podobni Andreju, da bo zadovoljstvo nad dobrimi ocenami večje, s tem pa tudi naše počutje. Uspešno šolsko leto! Polona Kos Andrej

Blaž

Andrej med poukom aktivno posluša in sodeluje. čas učenja: 45 minut/dan

Blažu je med poukom dolgčas.

Razlaga ga niti približno ne zanima. čas učenja: 0 minut/dan

med poukom MAT

V enem dnevu

domače naloge

Andrej redno dela domačo nalogo, s čimer utrdi snov, ki so jo ta dan jemali. čas učenja: 15 minut/dan skupaj 1 h/dan 30 h učenja do preverjanja do preverjanja (7,5 h doma + 22,5 h v šoli) je ca. 30 dni

med preverjanjem in kontrolno nalogo

med preverjanjem in KN je ca. 6 dni

skupaj Skupni čas učenja

Pri preverjanju znanja Andrej ugotovi, da pravzaprav vse zna in se mu ni treba posebej pripravljati na kontrolno nalogo. čas učenja: 0 minut/dan 0 h učenja 30 h (od tega 7,5 h v prostem času, drugo vse v šoli!)

Blaž ne piše domačih nalog. čas učenja: 0 minut/dan 0 h/dan 0 h učenja

Preverjanje znanja je bilo katastrofalno. Blaž se začne učiti, žal pa mu zmanjkuje časa. čas učenja: 4 h/dan 24 h učenja 24 h (vse v prostem času)

med kontrolno nalogo

posledice tabela: spletna stran OŠ Brinje Grosuplje, »Ni dovolj imeti dobro pamet. Pomembno jo je dobro uporabljati.« glasilo Skala | oktober 2018 | stran 13

skalin mozaik

Nogomet

ŠportKAT IGRE Najbrž vas ni veliko slišalo za ŠportKAT igre, saj so za nami šele prve, ne pa tudi zadnje. Igre so letos pripravili namesto turnirja Dominik Savio in z namenom priprav na PGS, ki bo maja 2019 v Ljubljani.

Dvodnevno dogajanje je potekalo v Šentvidu 7. in 8. aprila. Zbralo se je 200 mladih, ki so svoje moči pomerili v nogometu in odbojki. Poleg gostiteljev so prišli še mladi iz Zagreba in Podgorice. Kot je to že pri

nas v navadi, smo imeli predstavnike v nogometu. Vse skupaj se je začelo s kratko molitvijo in nastopom naše Fuskabo skupine. Sledil je žreb ekip, kratko ogrevanje in igranje ves dan. Že med dnevom je bilo veliko spoznavanja in druženja, najbolj pa so se mladi povezali na družabnem večeru na Rakovniku, kjer so čas preživljali na igriščih in igralnici. Za piko na i je nastopila še skupina Čupakabra, ki nas je zagrela z ognjenim nastopom. Utrujenosti pri naših mladih ni bilo, zato so se še nekaj časa podili po telovadnici, potem pa smo se kar tam utaborili in zaspali. V nedeljo so potekale tekme za mesta in podelitev medalj. Osvojili smo četrto mesto, naši sosedi iz Hrvaške pa so domov odnesli zlato medaljo v obeh kategorijah. Igre so se končale s skupnim kosilom. Druge Športkat igre so v načrtu za jesen 2019.

Sandra

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 14

skalin mozaik

PGSi Krakov Krakov je letos gostil Salezijanske športne igre. To so bile že 29. igre po vrsti in najbolj številne, saj se jih je udeležilo 1600 udeležencev iz 23 držav.

Nekaj vtisov mladih: Skala je letos zopet imela predstavnike v nogometu; 15 fantov, željnih igre, je sodelovalo v dveh kategorijah. Že na avtobusu se je kazala povezanost skupine, ozračje je bilo čudovito. Tako je ostalo skozi celotne igre, ki so trajale 6 dni. Starejši skupini se žal ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje, mlajši pa so po zmagi nad Slovaki prišli v osmino finala. Na tej točki se je tudi zanje končalo tekmovanje. Da pa ni bilo vse samo igranje nogometa, smo si z mladimi ogledali tudi nekaj znamenitosti. V spominu nam najbolj ostajata vožnja z ladjico, kjer smo si ogledali mesto Krakov. Na ladjici so se nam pridružila dekleta iz Španije, kar je fantom takoj narisalo nasmešek na obraz.

Predzadnji dan smo si ogledali taborišče Auschwitz.

V nas so se prebudila čustva, saj je bilo boleče videti prostor, kjer se je zgodilo toliko hudega. Obisk toplo priporočamo.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 15

„Blo je fenomenalno užival smo, zabaval se, druženje je blo ekstra, ni nobenga posebnega trenutka ker je blo vse supr...in komi čakam spet Pgs.“ S.G

saj smo se ve„Na pgsi mi je bilo zelo vseč o, ker smo skoraj liko zabavali. Slabo mi je bil mil prst. Najboljši takoj izpadli in ker sem si zlo mel zvečer zabami je bil zadnji dan, ker smo o.“ D.K. vo i smo se vsi družil med sab

„Men je blo ful dobr na poljskem

.“ J.H.

„Na pgsu mi organizacija ni bla vseč, dogodki so bli predaleč, mogl bi bit mal bl skupi.

Vodici so mi bli zelo vseč, k so se res trudil in pokazal vse. Igrišča so bla katastrofa (to na kermu smo mi igral), hrana bi lahko bla bolša, ni bla pa slaba.“ A.D.

„Vse mi je bilo super, samo hrana mi ni bila všeč.“ B.V.

skalin mozaik

Za nami je torej imenitna izkušnja, ki je prinesla nova prijateljstva in spomine za vedno. Želimo se zahvaliti fizioterapiji FUCHS za donacijo opreme za vse. Prav tako gre zahvala vsem tistim, ki ste prispevali svoj delež fantom, ki so zbirali prostovoljne prispevke po blokih in hišah.

Sandra

Prijateljska tekma v Celju Nedeljsko dopoldne, 25. 3. 2018, smo na željo fantov iz naše starejše nogometne ekipe preživeli v Celju.

Naši gostitelji so bili člani kluba v malem nogometu, KMN Olimp. Na začetku smo se rahlo ogreli, potem pa nam je plan dela predstavil njihov trener Marko Hlevnjak. Za nas je pripravil zanimiv trening, kjer smo se naučili nekaj pomembnih stvari. Po treningu smo si vzeli nekaj minut počitka, potem pa je sledila tekma 2 x 20 minut. V prvem delu so fantje pokazali dokaj izenačeno in bojevito igro. Videli smo veliko truda, teka in lepih potez. V nadaljnjem poteku tekme so naši fantje le strli obrambo Celjanov in povedli z nekaj golov razlike. Celjani se niso predali in se nekaj minut pred koncem tekme približali za gol zaostanka. Tekma je tako postala napeta, bojevitost vsakega posameznika pa je bila v ključnih trenutkih še kako pomembna.

Celjani so pritiskali, mi pa smo se branili in čakali, da minejo zadnje minute igre. Uspelo nam je zadržati prednost in zmagati. Ob koncu so se fantje lepo pozdravili in v prijateljskem duhu razšli. Po vloženem trudu in energiji smo se odpravili še nekaj pojest in nazaj v Ljubljano.

Dan je bil lepo izkoriščen in vsi smo bili zadovoljni.

Sandra

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 16

skalin mozaik

Fuskabo – mladinski cirkus

Premiera Cirkolandije Cirkolandija Projekt Cirkolandija je nastal pod pokroviteljstvom vodje projekta Zefa Berišaja. S produkcijo predstavljamo vedno aktualno temo migracij oz. priseljencev. Večina nastopajočih v produkciji je namreč prav prva ali druga generacija priseljencev. Občinstvu želimo pokazati, da lahko, kljub temu da so priseljenci sinonim za soočenja, obsojanja, diskriminacijo, neuspehe … sobivamo ter ustvarjamo in spoštujemo novo družbeno okolje.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 17

V soboto 17. marca 2018 je v Španskih borcih pred polno dvorano potekala premierna uprizoritev mladinske cirkuške produkcije z imenom Cirkolandija – moja dežela pod soncem. Dogodek so izvedli člani skupine Fuskabo, ki to leto praznujejo 5. obletnico skupine. V produkciji, ki je trajala dobrih 90 minut, je sodelovalo 30 otrok in mladih, ki so pogumno in ustvarjalno nastopali pod vodstvom štirih trenerjev. Ne smemo pozabiti Skaline glasbene skupine Perspective, ki je celotno produkcijo spremljala z glasbo v živo.

skalin mozaik

Kljub tremi in strahu pred nastopom so nastopajoči očarali publiko in jo pustili brez besed. Imela je možnost, da na enem mestu vidi raznovrstne disicpline, od partnerskega žongliranja pa vse do zračnih akrobacij. Dogodek je popestril poseben gost iz Črne gore Martin Berišaj, ki je s svojim One men show nastopom navdušil publiko.

Za tiste ki so zamudili produkcijo, smo 30. maja imeli ponovitev v Španskih borcih.

Hvala vsem obiskovalcem za podporo in finančni prispevek.

Zef B.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 18

skalin mozaik

Fuskabo na mednarodnem projektu Circus Legends v Pragi na komunikacija. Prav tako nam bo v spominu ostala gostoljubnost češkega cirkusa Cirqueon in nova poznanstva, ki smo jih spletli med s seboj.

Predstava je uspela, na projekt pa bomo ohranili dobre spomine.

Jurka Jeran, Fuskabo

V mesecu juliju smo Lejla, Alisa, Liana, Viki in jaz sodelovali na mednarodnem projektu Circus Legends.

V sodelovanju smo izvedli predstavo s temo Evropskih mitov in legend. V predstavi je sodelovalo 30 mladih iz Belgije, Češke, Irske, Luksemburga in Slovenije.

V predstavi smo izvedli raznovrstne trike: ples na drogu, hojo po žici, akrobatiko, vožnjo z monocikli, žongliranje in ples na svili. V tednu dni smo si izmislili celotno zgodbo in jo predstavili javnosti.

V tednu dni napornega dela smo si postali dobri prijatelji. Naučili smo se novih veščin in ugotovili, kako pomembno je dobro sodelovanje in medseboj-

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 19

skalin mozaik

Počitniški programi

Jesenske počitnice - »krompir 'mam« Jesenske počitnice na Fužinah nosijo že kar tradicionalno ime »Krompir ‚mam«. Žal so bili letošnji prazniki tako razporejeni, da smo program lahko izvajali le dva dni: en dan na Fužinah, drugi dan pa smo se odpravili v naravo.

Prvi dan je potekal program doma, na igriščih na Fužinah, po ustaljenem programu. Zbiranje. Postavitev vseh materialov. Uvodna animacijska igra, ki nas poveže. Po tem pa ali nogomet ali delavnica oz. priprava kosila za vse, ki se ga želijo udeležiti. Konec pa seveda z veliko igro, ki daje čar in energijo celotni skupini. Po lepi stari tradiciji nagradimo še zmagovalca, ki je pravilno rešil uganko. Tako nekako v nekaj vrsticah je videti naš dan. Nekaj ur programa hitro mine, vsem v zadovoljstvo.

Drugi dan je bil izlet v naravo. Cilj smo si zadali zelo visoko, in sicer pohod na Slemenovo špico. To je tam, od koder se čudovito vidi Planica s ptičje perspektive. Pot pa nas vodi z Vršiča peš dve uri do cilja. Ampak, ni šlo vse po načrtu. Ko smo prišli v vznožje doline, ki pelje do Vršiča, smo spoznali, da smo se premalo pripravili za izlet. Cesta na Vršič je bila namreč zaprta. Kaj zdaj?

V tem koncu Slovenije ni prav nobena težava na hitro spremeniti načrt.

Narava ponuja pravo bogastvo. Pa tudi v letih se je tam uredilo veliko stvari, ki same vabijo, da jih obiščemo.

Tako smo se najprej ustavili pri jezerih ob poti na Vršič. Nato se zapeljali do Planice, naše velikanke. Se povzpeli na najvišjo. Si ogledali trening otrok osnovnošolcev v smučarskih skokih. Ugotovili ob tem, da so zelo hrabri, da zmorejo kaj takšnega. Igrali nogomet na velikem igrišču in se hkrati hladili v umetni dvorani pod igriščem za trening tek na smučeh. Čas nam je kratko malo prehitro minil.

Nazaj grede pa smo se zaustavili še pri slapu Peričnik. Nekaj izjemnega. Že pot do njega zahteva svoj napor, kaj šele, če se povzpneš nad slap. Vendar, tudi to smo zmogli, ni pa bilo čisto preprosto.

Bil je res čudovit dan, kar lahko tudi vidite na fotografijah. Še vedno pa je ostal izziv za nas, da se nekega dne povzpnemo tudi na Slemenovo špico. In upamo, da kmalu.

Rudi glasilo Skala | oktober 2018 | stran 20

skalin mozaik

Poletni tabor ob Kolpi za mlajše Letošnji tabor je potekal v indijanskem duhu. Pleme je sestavljajo skupaj več kot dvajset otrok in voditeljev, ki so v ponedeljek dopoldne zasedli taborni prostor ob reki Kolpi. Hvala domačiji Kuzma, ki nas je ponovno toplo sprejela.

Spoznavali smo indijanske običaje, sprejeli zakonik, postavili pravi indijanski šotor, si izbrali indijanska imena in se cel teden trudili, da smo jih tudi zares živeli … kot na primer Pogumni medved je sam sebe preizkušal, koliko je pogumen, ko se je na taborni prostor spustila noč in je moral sam odbrundati do stranišča. Zadnji večer je indijanska poglavarka imeni tudi potrdila … potem pa je sledilo proslavljanje in za piko na i še indijanske poroke.

Izdelali smo si indijanske perjanice, lovilce sanj, se odeli v pisane zapestnice, spopadali z izzivi v različnih igrah, streljali z lokom, lovili ribe, pletli košare, ob ognju pekli hrenovke, gledali svetovno prvenstvo v nogometu. Ob skritem zakladu smo se naučili tudi nekaj besed v enem od indijanskih jezikov. Roke pa nas niso bolele samo od sekanja drv za taborni ogenj ali lupljenja krompirja za kosilo, ampak od igranja zelo priljubljene igre Halli galli, pri kateri je bila

Eva absolutna zmagovalka. Turnir najbrž sledi po počitnicah ali pa ob naslednjem taboru.

Reka Kolpa je bila v prvih dneh zares vabljiva, tako da smo se veliko kopali, vozili s čolnom in supom.

Da nam pa ne bi bilo preveč lepo in toplo, pa je poskrbel dež, ki nas je od časa do časa spomnil, da zemlja potrebuje vodo in da znamo še bolj ceniti sončne dneve in streho nad glavo.

Vsak tabor pusti svoj pečat, nam da nove izkušnje, spomine, prijateljstva, ljubezni. In tudi letošnji ni bil nič drugačen. To nas bo hranilo do naslednjega tabora, ki ga že komaj čakamo.

Polona K.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 21

skalin mozaik

Poletni tabor 2018- starejši

Letos smo se ponovno udeležili Skalinega poletnega tabora za starejše, in sicer tokrat v družbi Ircev. Prvi dan smo pridno pripravili teren (kuhinjo, šotore, ogenj), in to brez izgovorov. Dan je bil naporen, saj je bilo vroče, a po opravljenem delu smo si vzeli zaslužen počitek in se skopali v mrzli Kolpi, ki nam ni bila izziv. Zvečer so se nam pridružili Irci, s katerimi smo se brez težav ujeli. Ker so bili utrujeni od poti, so šli spat, mi pa smo se pred spanjem malo družili. Naslednje dni smo si krajšali z različnimi dejavnostmi, igrami in druženjem. Kosila in večerje smo si kuhali sami (seveda z nekaj pomoči animatorjev) in na srečo je kuhinja ostala cela.

Sredi tedna smo se odpravili na rafting in se spustili po reki. Vmes smo se malo škropili, tu in tam se je prevrnil kakšen čoln, tako da tudi kopanja ni manjkalo, a na koncu smo vsi veseli in suhi prišli do končne destinacije. Seveda čez dan nismo pozabili na nočne igre, za katere so bili fantje zelo zagreti v primerjavi s puncami. Vsak večer smo skupaj in v tišini prižgali ogenj, ki ga je vsak dan pripravila ena od skupin.

Ker brez cirkusa ne gre, smo s seboj vzeli trapez, ki smo ga seveda uporabljali vsi, tudi tisti, ki niso del cirkuške skupine. Ko je bilo tabora konec, smo vsi veseli in utrujeni odšli domov, nazaj v udobje lastnih postelj. Bilo je fantastično in komaj čakamo naslednji tabor.

Liana

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 22

skalin mozaik

Utrinki s počitnic Ko pomislim na počitnice, se spomnim: • da je bilo dobro • sonca, plaže, morja, malih krofkov in kosila • morja, Bosne • velikega hotela, bazena, plaže, sladkarij, nogometa, morja • na bazen, morje, Bosno • na morje • Bosno, obisk tete, babi, dedija • morje, Bosno, praznovanje rojstnega dne

Kaj se je najbolj smešnega zgodilo med počitnicami?

• da sem padel z motorjem • vse je bilo smešno • svašta • od mojega očija rojstni dan • padla v lužo • dresirala sem kokoške

Ko se spomnim, kako je bilo na morju, sem • vesela, ker sem plavala, • vesel, ker sem skakal v vodo in plaval • vesela, ker so bile dobre počitnice • vesela, ker sem našla rakove klešče • dobro, ker sem se potapljala v globoki vodi in videla ribice zapisali: otroci na Minibusu

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 23

skaline prireditve

 KOSTANJEV PIKNIK  V lepem sončnem torku smo se zopet srečali na Kostanjevem pikniku. Tik preden smo prišli do prizorišča, smo z Minibusom zarili v blato in obstali. Kar nenadoma se je prikazal naš prijatelj, ki nas je nato s traktorjem potegnil ven. Kakšna sreča, da je prišel! V tem času se je že nabrala polna ekipa, tako da smo potem lahko hitro znosili vse mize, klopi in vse potrebno za pripravo piknika.

Tja do tretje ure in še nekaj čez se nas je zbralo dovolj, da smo, po tem ko smo se pofočkali pri Sandri, začeli igrice na petih otočkih. Pri Rudiju smo igrali veliko različico igre ‚štiri v vrsto‘. Nika je bila na otočku, kjer sta dva tekmovalca stala vsak na svoji strani in poskušala z metom proti sredini spraviti kar največ »žogic« v velik kozarec. Pri Janu smo se preizkusili v ročnih in ravnotežnostnih spretnostih, medtem ko smo med hojo po poligonu morali na dveh palčkah neprenehoma držati tretjo. Zerinina točka je bila dodobra oblegana, saj nam je bil vsem izziv kako na čim bolj natančen način zadeti gol, skozi določeno točko-odprtino. Potrebno je bilo veliko natančnosti in spretnosti. Na petem otočku je bila Polona, ki nas je spodbudila, da se potrudimo podreti čim več lesenih stolpcev. Pridno smo nabirali štampiljke in poskrbeli, da smo imeli čim več izpolnjenih lističev. Na koncu sklopa iger po otočkih smo izžrebali 3 srečneže, ki so prejeli simbolično nagrado za spretno sukanje med otočki. Sledil je čas za uživanje po svoje.

Nekateri so se zaklepetali ob reki, fantje so igrali nogomet, starši so uživali ob kavici in klepetu, Zef, Marko in Nika pa so bili v »finišu« priprave slastne porcije čevapčičev in vsega, kar spada zraven. Po prostem času smo se dobro podprli s pripravljenim kosilom, potem pa je sledila velika skupna igra ‚med dvema ognjema‘. Tako otroci kot tudi starši so se vživeli v igro. Igrišče je bilo precej večje kot običajno, tako da je bilo dovolj prostora za skoke, umikanje žogi. Po porciji igre se je vsem navzočim prilegla tudi porcija kostanja, še prej pa smo zapeli in voščili slavljenki Ajši, ki je praznovala rojstni dan. Na kratko nas je pozdravil in nagovoril Rudi, ki je naznanil tudi nov izid

letošnjega glasila. Le-tega je vsak prejel ob odhodu domov. V veselem in sproščenem ozračju smo ob koncu kostanjevega piknika sodelovali tudi pri pospravljanju prostora, saj je vsak izmed nas prijel del inventure in ga odnesel k minibusu, tako da smo prostor hitro pospravili in ga pustili čistega.

Lepo sončno vreme, pester program in prijetno druženje v nas pušča lepe spomine, ki jih bomo nosili še dolgo, vse dokler se zopet ne snidemo in tem dodamo še vse nadaljnje. Se vidimo prihodnje leto!

Primož

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 24

skaline prireditve

 NOVOLETNA PRIREDITEV  Z Novoletno prireditvijo smo končali dejavnosti civilnega leta.

Zahvala gre vsem ustvarjalcem: skupini Fuskabo, bendu Perspective, dvema vzgojiteljicama in seveda Božičku, ki je razveselil s svojim prihodom pravzaprav vse, tako mlajše kot starejše.

Organizatorji smo zelo zadovoljni, da smo se zbrali v tako velikem številu. Tudi Božiček je zadovoljen, da je prejel toliko pošte najmlajših in žal bi mu bilo, da ne bi mogel koga posebej obdarovati.

Vse se je začelo z odštevanjem sekund do začetka prireditve.

Voditelj in povezovalec programa nam je v uvodu želel prikazati, kako hitro gre čas, kako hitro je

leto minilo. Poudaril je, da so tu mladostniki tisti, ki nam bodo olepšali večer s programom, ki so ga kar nekaj časa pripravljali, vadili ure in ure, pa stežka čakali, da nam vse svoje znanje tudi prikažejo.

Uvodne minute so šle dvema vzgojiteljicama, ki sta nam prikazali lepo in poučno zgodbo. Jo polepšali s petjem. Tako je bil zaokrožen prvi del programa. Sledila je skupina Fuskabo. Najmlajši.

Nekateri so se prvič predstavili občinstvu. Čudovita predstava. Treme sploh ni bilo zaznati. Izvedba je bila brezhibna, z dodatki sprotnega ustvarjanja, če je bilo treba.

Vsak se je izkazal na svoj način.

Bilo je res lepo. Svoje je dodal še bend Perspective, ki je ves čas nastopa igral razne pesmi in polepšal nastop Fuskaba.

Ostalo je le še tisto težko pričakovano, prihod Božička. Z nestrpnostjo smo čakali, ali bo prinesel vsem darila in kakšna. Bo prinesel, kar so napisali? Zadovoljstvo otrok in mladih je pokazalo, da se je prav to zgodilo. Vsem pa je poleg darila kot lep spomin ostala fotografija z Božičkom.

Hvala vsem, ki so si prizadevali, da je bila Novoletna zabava takšna, kot mora biti, da ni manjkalo nič, tudi pogostitev ob koncu ne. Prostovoljcu Marku pa gre tudi zahvala, ker nam je s fotografijami - filmom prebudil spomine na dogodke tega leta, ki ga končujemo.

Rudi

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 25

skaline prireditve

 DON BOSKOV DAN  Ve se, kaj se dogaja ob torkih na Minibusu veselja: kviz. Letos spoznavamo Slovenijo. Ker pa je bil današnji torek zadnji v mesecu januarju, je bil nekaj posebnega. Jutri, zadnji dan v januarju, praznujemo praznik don Boska. Njegov rojstni dan. Vsak rojstni dan pa zasluži pozornost, še toliko bolj, če gre za »našega šefa«.

Da se ne bi izneverili lepi tradiciji, je tudi tokrat potekal kviz, in sicer o don Bosku. Vsako leto izvemo kaj o tem mojstru vzgoje, tako da znanje iz leta v leto samo še dopolnjujemo.

Po kvizu so sledile igre po otokih, kjer si za dobro opravljeno nalogo dobil listek, na katerem so bile napisane naloge. Ozračje je bilo prijetno.

Vreme nam je dobro služilo. Praznik je bil zelo lep.

Za sklep dneva smo slavljencu čestitali, razrezali torto in si jo v njegovem imenu slastno privoščili. Končali smo z igro bejzbola, kar je bila samo še pika na ves lep dan.

Rudi

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 26

skaline prireditve

 DAN STARŠEV  Za nami je dolgo pričakovani Dan staršev. Bilo je toplo, sončno popoldne. In mi smo se imeli čudovito.

Popoldan smo začeli, kot je že stalnica. Z uvodno igro, ki jo je sestavljalo več otokov, na katerih so se mladi in starši lahko preizkusili v različnih veščinah.

Seveda pa so s sodelovanjem na otočkih pridobili črke, iz katerih so pozneje sestavili besedo, ki jim je prinesla možnost pri žrebanju za nagrado. Igre so se med seboj zelo razlikovale – od športnih iger, do ročnih spretnosti in iger spomina. Glavni cilj iger pa je bil seveda, da mladi in starši v njih uživajo. Po končani uvodni igri in žrebu nagrajencev uvodne igre pa so se družine odpravile na lov za zakladom. Tako je, iskale so pravi zaklad, ki se je skrival v bližnjem parku in njegovi bližini. Kaj pa je bil zaklad? Zaklad so bile vrednote, ki so bile napisane na barvnih kamenčkih. Nekateri kamenčki pa niso imeli določene še nobene vrednote, kar je pomenilo, da je družina nanj lahko napisala svojo vrednoto. Ko so družine kamenčke-vrednote prinesle nazaj, pa so s skupnimi močmi iz njih zgradile hišo – hišo, ki jo gradijo kamni in vrednote ljudi, katerim daje zatočišče. In na kamenčkih je bilo mogoče prebrati vrednote, kot so ljubezen, mir, objemi, veselje, druženje, dobra volja, pozornost, ponos zaupanje in še bi lahko naštevali. Ker smo se seveda morali s hiško, zgrajeno s skupnimi močmi, tudi slikati, smo naredili skupinsko sliko, potem pa so imele družine priložnost

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 27

tudi se slikati z okvirjem. Končno, a najpomembnejše, pa so otroci svojim staršem podarili darila, ki so jih na programih Skale zanje tudi naredili. Tako so se jim zahvalili za vse, kar so in kar še bodo zanje naredili. Tako smo končali dan staršev, nadaljevalo pa se je druženje ob dobri glasbi in plesu, veselju in pogovoru.

Zdaj pa gremo novim dogodivščinam naproti.

Valerija

skaline prireditve

 ORGANIZIRAJ ME  15. Fešta na Fužinah

V soboto 19. maja je potekala že 15. Fešta na Fužinah v okviru projekta Organiziraj me!, ki je podprta od Mestne občine Ljubljana (Urad za mladino).

Nogometni turnir, ki je osrednja dejavnost naše celodnevne prireditve, je bil uspešno izveden kljub dežju, ki nas je za kakšno uro osvežil.

Poleg turnirja je bil tudi spremljevalni program, ki so ga popestrile različne organizacije in društva. Obiskovalci so lahko izvedeli kaj o svojem zdravju, pri čemer jim je pomagala Srednja zdravstvena šola. Za športno obarvane delavnice so poskrbeli Športno društvo Moste, Floorball klub Olimpija, Cona Fužine in Sankukai karate. Za najmlajše je poskrbelo društvo Sezam, kjer so otroci lahko risali na rjuho in se spoznali s čisto pravimi ščurki. To pa niso bile edine živali na prireditvi. Z društvom Ambasadorji nasmeha so prišli še psi in mačke, ki so jih obiskovalci lahko božali, hranili in izvedeli kaj novega o teh živalih. Z nami so bili tudi gasilci iz PGD Štepanjsko naselje in policist iz PU Moste.

Za naše lačne in žejne želodce so poskrbeli v kuhinji, kjer je dišalo po čevapčičih in vseh dodatkih, ki sodijo zraven.

Za mlajše in malo večje udeležence je bilo na voljo tudi nekaj napihljivih igral, ki so bila ves čas zasedena. Razen takrat, ko nam jo je zagodel dež in smo jih morali pokriti.

Za konec dneva in piko na i pa je poskrbela naša cirkuška skupina Fuskabo s svojimi akrobacijami na tleh in na trapezu. Navdušenje občinstva je bilo moč čutiti še po nastopu. Z glasbo smo končali dan in uspešno izvedeno prireditev.

Vsega tega pa ne bi bilo brez naših prostovoljcev, ki so nam priskočili na pomoč na sam dan prireditve, nekateri pa tudi že prej.

Hvala vsem in se vidimo prihodnje leto!

Polona Kos

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 28

skaline prireditve

 ZAKLJUČNA PRIREDITEV 

Zaključna prireditev je tudi letos potekala na Fužinah pri Minibusu veselja. Naše dvorišče smo najprej s skupnimi močmi spremenili v prireditveni prostor in že kmalu je pridišalo po praženi čebuli, ker je naš zvesti kuhar Adnan že začel pripravo golaža. Nato smo imeli tekmovanje v gokartih, tudi tokrat smo tekmovali v treh kategorijah. Med dirkanjem z gokarti smo igrali družabne igre in se kratkočasili na trapezu.

Najuspešnejše voznike gokartov v posamezni kategoriji smo, kot se spodobi, tudi nagradili. Ogledali smo si privlačno predstavo spretnega Davida, ki se že od malih nog kot nekateri naši otroci ukvarja s cirkusom. Bili smo očarani nad njegovimi triki in še posebno nad njegovim ravnotežjem. Alisa in Liana sta nas začarali s svojim nastopom na obroču, ki sta ga pripravili v le 10 urah. Kot vedno smo tudi tokrat ostali brez besed, ko sta se na trapez povzpeli Destiny in Lejla. Z velikim ponosom smo našim najbolj zvestim mladostnikom podelili priznanja za vse, kar prispevajo k soustvarjanju našega programa. Staršem in družinam pa smo se z veseljem zahvalili za aktivno sodelovanje, zaupanje in pomoč na naših programih. Po veliko objemih smo uživali v Adnanovem golažu. Kot po navadi smo končali s plesom in smehom.

Kornelija

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 29

skaline prireditve

 Sodelovanje z okoljem  VELIKANČEK IN PRAVLJIČNA TRŽNICA 2017 Tudi letos je Svet Četrtne skupnosti Moste organiziral prireditev Velikanček s Pravljično tržnico v sodelovanju z Društvom skupnostnih programov za mlade in s pomočjo donatorjev: JP Energetika Ljubljana d.o.o., BTC d.d., Preli d.o.o, Spar Slovenija d.o.o. ter Delavska hranilnica d.d.

V čudovitem popoldnevu, polnem otroške radosti in pričakovanja, ter srečanju z njihovim dobrim dedkom Mrazom smo ponovno pričarali nasmehe na obraze otrok. Tudi mamice in očki, babice in dedki ter drugi obiskovalci so se v pestri zimski kulinarični ponudbi pogreli in posladkali.

Od 14. ure naprej je bila na ploščadi Preglov trg postavljena Pravljična tržnica, kjer so lahko obiskovalci občudovali ročno izdelane okraske za jelke, novoletne vizitke, piškote in razna darilca, ki so jih pripravili otroci šol, društev, zavodov in organizacij iz naše četrtne skupnosti. Za kulinarični del prireditve sta poskrbeli Srednja šola za gostinstvo in turizem, ki je obiskovalce razvajala z odličnim pražencem (šmornom), ljubljansko enolončnico, čajem in kakavom ter OE Skala z odličnimi palačinkami.

Prireditev pa so popestrili nastopi otroških pevskih zborčkov OŠ Martina

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 30

skaline prireditve

Krpana in OŠ Nove Fužine, zborčka CUDV Draga-Dnevni center Fužine ter članov Centra aktivnosti Fužine (CAF) s petjem in plesom. Najbolj pa so se otroci razveselili lutkovne predstave Pravljična ura babice Pra, ki sploh ne pričakuje tigra v izvedbi KUD Unikat in prihoda dedka Mraza, ki je imel darila za otroke varno pospravljena pod šotori DT Črni mrav.

Kot vsako leto je Svet ČS Moste obiskovalcem zagotovil brezplačno kulinarično ponudbo ter lutkovno predstavo, dogovoril pa se je tudi z dedkom Mrazom, da se je na svoji dolgi poti ustavil tudi pri nas in obdaril otroke.

Hvala vsem, ki ste nam tako ali drugače pomagali, da je prireditev uspela! Članice in člani Sveta ČS Moste

Moščanski dan sosedov V torek 29. maja 2018 je potekala tradicionalna prireditev Četrtne skupnosti Moste, Moščanski dan sosedov, namenjena medsebojnemu spoznavanju in krepitvi dobrih sosedskih odnosov. Na prireditvi smo pekli palačinke za vse udeležence, organizirali turnir v floorballu, postavili smo trapez, ponujali smo informativno gradivo o našem programu.

Presenetil nas je močan dež, ki je prireditev prekinil in število ljudi se je močno zmanjšalo. Kljub temu razpoloženje ni pojenjalo vse do konca. Palačink je bilo dovolj, za floorball pa tudi dež ni ovira. glasilo Skala | oktober 2018 | stran 31

skala študira

Zavod BOB: STREETSTIVAL – FESTIVAL ULIČNEGA DELA

Dne 23. 11. 2017 je v Študentskem Kampusu v Ljubljani potekal festival uličnega dela, t. i. »streetstival«. Namenjen je bil mladinskim delavcem in vsem, ki nas je zanimalo delo z mladimi na ulicah, igriščih in v parkih. Čeprav takrat še nisem bila zaposlena na Skali, sva se z Rafom srečala na mestu, kjer smo se pogovarjali o trenutnem stanju mladinskega uličnega dela v Sloveniji, spoznali različne prakse uličnega dela in dobili konkretne napotke za kvalitetno izvajanje le-tega.

Zapomnila si bom »tedtalk« Zorana Stevanovića z Reke in njegov poudarek, da so mladi »pozitivno bezobrazni, pozitivno ludi« in da se je treba za delo z njimi obnašati kar se da preprosto. Osnova za to pa je, da prvo pomagaš sebi, si zadovoljen in gotov. Da ne stigmatiziraš, temveč tako, da si participativno zraven/z, spodbujaš akcijo.

Pomemben del dneva je bila okrogla miza z naslovom Kaj je ulično delo?, na kateri smo se na začetku pogovarjali o namenu uličnega dela.

Odprli smo vprašanje, na katerega bi si moral odgovoriti vsak mladinski ulični delavec: »Zakaj s(m)o na ulici?« Sklenili smo, da so mladi tam zato, ker niso zadovoljni s tem, kar

jim povsod nudimo. Danes je sploh izziv mlade spraviti na ulico (oz. dol z interneta). Problem je, da smo izgubili mlade na šolskem hodniku, sedaj pa jih izgubljamo tudi na igrišču, na ulici. Zato je pomembno k reševanju problema povabiti urbaniste, arhitekte. Za nas strokovne delavce pa je pomembno, da izhajamo iz potreb in delamo skupaj z mladimi. Da sem na ulici ne zato, da kaj naredim, ampak ker sem tam nekdo.

Problematizirali smo, da se učinek uličnega dela meri v številkah in ne po vsebini rezultatov. Pomembno je, da se zavedamo, da mladost, izkušnja … ni merljiva. Če mladi čutijo, da so vključeni, je to največ. Jaz bi s svojimi besedami rekla, da je največji dosežek, ko naša Skala komu postane drugi dom.

Vsi zbrani smo skupaj skušali sestaviti definicijo, profil oz. identiteto »dobrega« mladinskega uličnega delavca. Našteli smo nekaj njegovih lastnosti: iskrenost, pristnost, empatičnost, proaktivnost, osebna integriteta, čustvena stabilnost, večopravilnost, praktične veščine, skupen jezik, direktna podpora, samozavest, prijateljski, zmotljiv, pošten v namenih, zgled, (po srcu) mlad, spoštljiv do enakosti, avtonomen, dopuščajoč

svobodo mlademu. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na etični kodeks.

Na okrogli mizi smo tudi oblikovali prioritetna področja in delovne skupine, ki so prevzele odgovornost zanje. Določili smo tudi časovne roke, do kdaj naj bi se te delovne skupine sestale in dokončale delo. Te skupine so bile: skupina za dvig kakovosti in prepoznavnosti uličnega dela; usposabljanje za ulične delavce in skupina, ki se je zavezala, da na letni dogodek pripelje svojega odločevalca. Poleg tega je plod streetstivala tudi mini knjižnica uličnega dela pod pokroviteljstvom Zavoda Bob.

Ob koncu dneva so se nam pridružili še predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z mladinskim uličnim delom, in predstavili svoje delo in primere dobrih praks.

Veseli me, da se o uličnem delu začenja glasneje in bolj pogosto govoriti. Zdi se mi, da je med izvajalci uličnega dela še precej razlik v načinu pristopanja, kar pa je tudi razumljivo.

Na tem mestu vam v branje priporočam tudi še precej sveže (iz leta 2017) magistrsko delo z naslovom Izzivi mladinskega uličnega dela v Sloveniji, avtorice Maruše Gajić.

Kornelija Debelak

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 32

skala študira

Kramli, KEMIČNE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI

Desetletni zombiji - življenje jih ne zanima

Medtem ko so v Zagrebu ponosni na nedavno odprtje dnevne klinike za zdravljenje zasvojenosti od interneta, imamo v Sloveniji v novogoriškem zdravstvenem domu edino javno ambulanto za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti.

Terapevt in njen vodja Miha Kramli je že pred desetimi leti, ko smo bili na tem področju prvi v Evropi, opozarjal, da se bo število zasvojencev z internetom izenačilo s številom zasvojencev s trdo drogo. Danes imajo med pacienti 219 nekemičnih in 228 kemičnih zasvojencev, Kramli pa v vseh teh letih na zdravstvenem in finančnem ministrstvu ni našel sogovornika, s katerim bi poiskali rešitve.

Ukrepanje je nujno, saj se v ambulanti srečuje že z desetletnimi zasvojenci z novimi tehnologijami.

Brez računalnika si ne predstavljamo več življenja, na spletu nakupujemo, plačujemo račune, komuniciramo – nove tehnologije nam izboljšujejo življenje in od njih

bomo vedno bolj odvisni. Čezmerna raba spleta in naprav pa vodi v zasvojenost. Če na kavi med pogovorom s prijateljico vsaki dve minuti pogledujete na zaslon pametnega telefona in preverjate družbeno omrežje, ste že na spolzkih tleh. Na spletni strani Centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta Log out lahko rešite katerega izmed skrbno pripravljenih testov, ki ponujajo preprost način za samovrednotenje.

Log out je zasebni zavod za dajanje brezplačne strokovne pomoči in svetovanje tistim, ki imajo zaradi intenzivnosti in nekontrolirane uporabe tehnologij in spleta težave s preobremenjenostjo ali celo z zasvojenostjo. »Lani smo obravnavali 180 uporabnikov, trenutno imamo v obravnavi skoraj sto otrok, mladostnikov oziroma njihovih staršev in odraslih.

Opažamo, da se vse več ljudi obrača na nas, zato smo poleg ljubljanske v letu 2015 odprli enoto v Izoli, načrtujemo pa tudi širitev mreže pomoči v druge slovenske regije,« sta povedali psihologinji in svetovalki Log outa Nevenka Nakrst in Špela Reš.

Kako razširiti javno mrežo ambulant za nekemično zasvojenost, ne pa da v Novi Gorici iščejo pomoč ljudje iz vse Slovenije, je Kramliju že dolgo jasno. »V Sloveniji imamo 18 centrov za zasvojenost, ki delujejo vsak dan, in samo milijon evrov bi bilo potrebnih za

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 33

usposabljanje dodatnih terapevtov.

Tako bi lahko država na preprost način odpravila problem z internetnimi zasvojenostmi. Vse druge poti bodo veliko dražje,« pravi Kramli, v čigar ambulanto vsak dan pokličejo štirje zaradi internetne zasvojenosti.

Prvi signal staršem Na Log out se največkrat obračajo mladi fantje, povprečna starost oseb, ki so vključene v redne svetovalne obravnave, je 20 let in kar 87 odstotkov je moških. »Razlog za vključitev je v večini primerov čezmerno igranje računalniških in mobilnih iger. Ob tem opažamo tudi prisotnost brezciljnega brskanja po spletu in čezmerno uporabo družbenih omrežij. Slednje je bolj značilno za dekleta,« pravijo v Log outu. Tudi Kramlijeve izkušnje kažejo na to, da je več dečkov zasvojenih z nasilnimi igricami, dekleta pa bolj z družbenimi omrežji, tam iščejo potrditev ter sledijo modnim trendom in zvezdnikom. »Petnajstletno dekle so v ambulanto pripeljali zaradi rezanja.

Povedala mi je, da se je nekega dne slabo počutila in to zapisala na Facebooku. Tam ji je elektronski prijatelj, ki ga še nikoli ni videla in ga torej sploh ne pozna, svetoval: ‹Kadar se jaz tako slabo počutim, se zarežem in mi odleže. Poskusi še ti.› Pa je poskusila in je delovalo. Ko jo je taisti virtualni prijatelj naslednjič povprašal o tem, ji je povedal nekaj novega: ‹Jaz se ne režem samo po

skala študira

rokah, na drugem delu telesa je še bolj učinkovito.› Njeno odpravljanje stiske se je začelo z rezanjem, za kar je dobila nasvet na spletu, ne pa v živo.« Verjetno bi bilo prijateljici iz oči v oči teže reči, naj se poreže? »Tako je. Ko se naši mladostniki začno zdraviti v virtualnem svetu, se zgodijo taki primeri. Zato je tako pomembna prostorska in časovna omejitev dostopa do novih tehnologij, pri čemer je prav tako izjemno pomembno vlaganje v skupna družinska doživetja.

Bolj kot v slednja se zdaj vlaga v zmogljivejše računalnike in naprednejše telefone, starši pa časovnih in prostorskih omejitev ne zmorejo več, ker so otroci že tako premeteni in agresivni, da izsilijo svoje.« Kramli opozarja, da če mi na internetu plačujemo položnice ali delamo za službo in šolo, je to virtualno dejanje, ki podpira realno, in ni nevarno. »Če mi računalnik ali tablico uporabljamo za delo, se v naših možganih sproži kemični proces, ki je do telesa prijazen. Po nekem času čutimo utrujenost, tudi

naveličanost – in naša mladina prav tako: čuti naravno potrebo, da mora nehati. Če ostajajo otroci za računalnikom pet ur ali več, je to prvi signal staršem, da otrok računalnika ne uporablja za delo, ampak za zabavo.« Ubila se bom!

Hudir je v virtualnem, ki vpliva na domišljijo. Najstnik, ki ima v realnem svetu težave s komuniciranjem in je nenehno v konfliktih, lahko v virtualnem (z uspešnostjo v računalniških igricah) dobi tisto, kar mu v resničnosti manjka. »Začel se je zdraviti z virtualnim in vsak, ki ga bo želel zvleči od računalnika, bo njegov sovražnik. Starši moramo paziti na to, da bo naš otrok težave z vrstniki v realnem svetu tam tudi urejal, ne pa da bo zbežal v virtualni svet. Če se zgodi to, počasi ne bo več sposoben stopiti v realno in bo virtualno zanj postalo bolj resnično od resničnega.« Prvič, starši morajo biti sposobni pravočasno spoznati razliko med zabavo in delom na računalniku. In drugič, pravočasno mora-

jo ustvariti prostorsko in časovno omejitev dostopanja do sodobne tehnologije. Časovna omejitev pomeni, da igrice ali Facebook ne smejo vplivati na družinsko življenje, delo, domače naloge in opravila, druženje s prijatelji, na obšolske dejavnosti in uspeh v šoli. »Drugo merilo je, da več kot ena ura na dan na Facebooku ali igricah ni priporočljivo in je celo nevarno.

Otrok v svoji sobi ne sme imeti dostopa do pametnega telefona in računalnika, saj že desetletni otroci cele noči preživijo za računalnikom, ne da bi starši za to vedeli. Zato se mora že od malega vzpostaviti osnovna higiena dostopanja do nove tehnologije. Če otroka ne boste ustavili pravi čas, bo razvil občutek, da mora brez posebnega cilja poseči po tablici, telefonu, saj se le tako pomiri. Če mu tega ne omogočimo, bo postal agresiven! Naslednja stopnja je, da ima otrok občutek, da ga na zaslonu čaka neverjetno presenečenje, zato ga mora preveriti vsaki dve minuti. Najstnica nam je ob omembi omejitve dostopa do telefona dejala, da se bo kar ubila.

In je to tudi resno mislila! Zato je treba biti še posebej pazljiv,« razlaga Kramli.

Vaš otrok torej vsakih nekaj minut dobi na svoj zaslon pet ali več novih vsebin, ki jih ne more predelati, ampak jih samo prelista. »Nepredelana vsebina na ekranu se počasi seli v njegovo osebnostno strukturo. To pomeni, da otrok začetih stvari ne bo sposoben več dokončati. Začne opuščati dejavnosti, konjičke, ki jih je rad počel, da bi bil lahko več časa za računalnikom. Tudi cilje, h katerim je stremel in se zanje trudil, bo

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 34

skala študira opustil. Tisto, za kar je pred pol leta gorel, bo zdaj zanj brez vrednosti.

Ne bo zmogel nobenega napora, zbranosti in vztrajnosti.« Neuki starši Ne samo da je večina staršev zelo nevednih o pasteh novih tehnologij in da so popolnoma nepripravljeni biti starši otrokom, ki so tako zgodaj vrženi v digitalni svet, velikokrat se celo navdušujejo nad svojim podmladkom, ki obvlada računalnik, tablico … Po Kramlijevem mnenju bi morali že v vrtce, v šole pa sploh vključiti predmet o pasteh in radostih nove tehnologije, pri katerem bi se učili odgovorne rabe računalnika.

Zaradi pretirane rabe novih tehnologij že opaža težave v vedenju in prehranjevanju ter napoveduje nove. »Seveda, ko je pa prevpita naravna pot razvoja, da otrok pride z igro in čutili do odnosa do sebe in sveta! Ukvarjati se bomo morali z vrsto težav, ki si jih ne moremo niti zamisliti – s silovitimi zdravstvenimi težavami (ortopedskimi, srčnožilnimi, okulističnimi …). To bo problem civilizacije! Zato bi že nosečnice v materinski šoli morali seznanjati o pravilnem doziranju nove tehnologije.« Jasno pove, da otrokom od drugega do desetega leta ne dajajmo možnosti igranja z novo tehnologijo. »Otrok za igro potrebuje živo osebo, saj tako dobi zaupanje v osebo in do okolja. Ko odraste, je pripravljen sprejemati navodila in pravila posameznika, okolice in družbe. Zdaj imamo vse več otrok, ki se pogosteje kot z osebami igrajo s tablicami, igralnimi konzolami, elektronskimi igračami. Dejansko

ustvarijo odnos do elektronske igrače, ki ponuja intenzivne zvoke, barve in podtalna sporočila. Ker so otrokovi možgani že v tako rani starosti sprogramirani za zelo intenzivne dražljaje, mu narava sploh ne bo zanimiva, poleg tega pa bo iz leta v leto iskal bolj intenzivne dražljaje. Zato bo kot osemnajstletnik v stik z iskrico življenja lahko prišel zgolj, ko bo hodil po robu med življenjem in smrtjo. In hitra vožnja je eden takih najdostopnejših dražljajev.

Podzavest ga vodi k drznim dejanjem, ki ga lahko zadovoljijo.

Marsikateri naš pacient je končal s smrtjo v avtu ali na motorju.« Resnično nasilje Kramli Hrvatom dnevno kliniko privošči, hkrati pa je zelo žalosten, saj je pri nas leta in leta opozarjal na prihajajoče potrebe. Kolege v Zagrebu namerava tudi obiskati, jim pa napoveduje, da bodo trenutno zastavljeni program samo za polnoletne osebe morali kmalu razširiti tudi na otroke, saj je kričanje po pomoči preveliko.

Internet nam ponuja obilje podatkov in informacij, ki jih lahko zrela oseba koristno uporabi, vendar z njimi v stik prihajajo vedno mlajši otroci – to pa je za nekoga, ki nima oblikovane samozavesti, samopodobe, lahko zelo nevarno. Tudi strokovnjaki iz Log outa opažajo naraščanje problematične uporabe spleta

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 35

pri vedno mlajših otrocih, kar je povezano s premajhnim angažmajem staršev pri tako imenovani e-vzgoji. »Opažamo velike medgeneracijske razlike v odnosu do spleta in tehnologij in zdi se nam pomembno, da se generacije zbližajo in učijo druga od druge, ne da so starši in mladi zaradi težav s spletom še bolj odtujeni.« Kramliju se zdi resnično nasilje nad otrokom to, da 12-letniku dovolimo igranje igrice, v kateri v nekaj urah pobije 12.000 ljudi. »To je nasilje nad otrokom, saj mu tako dovoliš, da se privaja in prilagaja na nasilje. Prvič v zgodovini se v svetu dogaja, da mladi ljudje pobijajo ljudi zaradi igre – ne pa zato, ker bi bili ogroženi. Zaradi tega, ker si je v otroštvu prilagodil možgane na nasilje, gre v šolo ali nakupovalni center ter pobija vrstnike.« V novogoriški ambulanti imajo mladostnike, ki želijo po prvem letniku srednje šole opustiti šolanje, saj nameravajo postati profesionalni igralci pokra ali esportsa.

Esports ali elektronski šport je izraz za organizirane računalniške igre, običajno med profesionalnimi igralci, za spremljanje katerih v tujini gradijo ogromne stadione.

Mladi morajo za dobro uvrstitev

skala študira trenirati tudi po 14 ur na dan, da izboljšajo reflekse in se izmojstrijo. »Zdaj obravnavam 15 takih mladeničev, ki po 15 ur na dan vadijo, da bi prišli na mednarodne turnirje s 30-milijonskimi nagradami.

In zdaj jim moram reči: vi ste zafurali, vsi ti, ki so že uspeli, imajo osebne trenerje, fizioterapevte, psihoterapevte, ki jih dejansko usposabljajo za to, da postanejo profesionalni igralci esporta, in jim do potankosti načrtujejo dneve – tudi prehrano in fizično gibanje. To je pri nas vse v zraku; o tem se ne pogovarja in obvešča odgovorno, govori se samo o turnirjih z dobitki.

Pri nas zaradi tega mladi opuščajo šolo, doma so agresivni, dogajajo se pobegi od doma, zanemarjajo osebno higieno.« Potrebujem mir! Kramli navede primer mladostnika, ki staršem razloži, da bo tri mesece potreboval mir za igranje spletne igre z devetimi soigralci. Kaj pa šola in obveznosti? Teh devet ljudi me potrebuje, pove sin. »Kaj se dogaja pri skupinskih igrah? Čutiš se tako nenadomestljivega in pripadnega, da odstraniš vse druge obveznosti.

Takšen fant je že zasvojenec. Če boste ukrepali, bosta sledila razbijanje in nasilje.« Kaj lahko starši storijo v takem primeru? Nujno je, da se obrnejo po strokovno pomoč. Na žalost je resnica taka, da se vsem ne da več pomagati. »Hrvati bodo tudi ugotovili, da za zasvojence dnevna klinika ne zadošča. Zanje moraš imeti 24-urno oskrbo, terapevtsko skupnost, kjer je poskrbljeno za 24urno abstinenco in reorganiziranje možganov. Tako kot pri drogi in alkoholu.«

Od navade do zasvojenosti VZOREC. Če pokličem sina (ali hčer) h kosilu in vstane od računalnika takoj in brez težav.

NAVADA. Če ob klicu za kosilo sin reče: »Počakaj pet minut,« in se še malo pregovarja. Sin z veliko muko nato le pride h kosilu. Takoj ko poje, steče nazaj za računalnik.

presegli normalno število ur, preživetih za računalnikom. Več kot 30 odstotkov mladostnikov ima hude težave – in potrebujejo pomoč.«

PRISILNO VEDENJE. Sin se pozivu za kosilo upira, mi pa mu grozimo z izključitvijo omrežja, odvzemom računalnika; sin ob tem nori in je nervozen.

ZASVOJENOST. Sin noče z računalnika, ko mu izključimo omrežje, nas potisne, vrže po stopnicah.

Naš cilj je ostati znotraj vzorca.

Navada pomeni alarm in zahteva našo budnost, uveljavljanje prostorske in časovne omejitve. Prisilnega vedenja družina že ne zmore več sama, potrebuje pomoč institucije. Večji del slovenskih mladostnikov je med navado in prisilnim vedenjem, torej potrebujejo že organizirano strokovno pomoč. Pri zasvojenosti človek nima nobenih občutkov več, pri čemer strokovna pomoč ne zadošča in so potrebni represivni organi.

Kramli: »Prepričan sem, da smo v Sloveniji že prišli do kritične mase otrok in mladostnikov, ki so

Kdaj je čas za strokovno pomoč?

Po Kevinu Robertsu, nekdanjem internetnem odvisniku, ki zdaj vodi skupine za samopomoč in predava staršem, bodite pri otroku pozorni na te znake: odmik od prijateljev in družine, spremembe spalnega vzorca, časovno ujetost (nima občutka, koliko časa porabi za splet), izgubljanje zanimanja za druge konjičke in športne dejavnosti, na spletu je aktiven več kot tri ure na dan in več kot štiri dni v tednu, zdravstvene težave (bolečine v hrbtenici, vratu, zatilju, sindrom karpalnega kanala, astenopija), buren čustveni odziv ob odvzemu dostopa do računalnika.

Lahko pa tudi rešite katerega od skrbno pripravljenih vprašalnikov na strani www.logout.si.

Mladi kot prazne škatle V ambulanti za zdravljenje zasvojenosti Kramli obravnava ogromno mladostnikov, za katere pravi, da so prazne škatle. »Nimajo svojega življenja, razvitih misli, ciljev, usmeritev. Zanima jih pa, ali bodo za osemnajsti rojstni dan dobili povečane prsi, ali jim bo oče financiral povečanje zadnjice pri plastičnem kirurgu … Živijo življenje zvezdnika in so v stiski, ker zaradi pomanjkanja denarja ne morejo doseči vsega, kar zvezdniki lahko.

Izgubijo stik s seboj, sebe nimajo več za vredne – to so hude težave!«

vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/ slovenija/593827479002d/desetletnizombiji-zivljenje-jih-ne-zanima

Marija Šelek /Zarja

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 36

skala študira

YOUTH IN NEED

Šest držav, šest različnih izkušenj salezijanskega poslanstva, tri leta, Irska, Belgija, Slovenija, Poljska, Španija in Nemčija.

Tako bi v nekaj besedah opredelili mednarodni projekt z naslovom »Youth in need«. Šest držav, šest salezijanskih ustanov se je povezalo in pridobilo sredstva za mednarodni projekt. Tako bomo v treh letih obiskali vse ustanove in drug drugemu predstavili, na ka-

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 37

kšen način vzgajamo mlade. Leta 2017 smo obiskali Irsko in Belgijo, aprila 2018 smo bili gostitelji mi, v jeseni bomo obiskali Poljsko, 2019 pa si bomo ogledali še organizaciji v Španiji in Nemčiji.

Kot gostitelji smo predstavili Fuskabo in s tem socialni in mladinski cirkus. Ker ima Skala že skoraj srebrni jubilej dela na ulici in ker je umeščena na zemljevid salezijanskih ustanov, smo si gostitelji zadali, da bomo našim gostom predstavili delo čim bolj v celoti.

Srečanje smo začeli na Bledu.

Pomembno se nam je zdelo, da na začetku predstavi Slovenijo. Zatem, kaj vse salezijanci delamo na področju mladih, kje vse smo navzoči. Sledila je predstavitev, kako je organiziran v Sloveniji nevladni sektor.

Drugi dan smo se odpeljali v Ljubljano, kjer je tudi naš sedež.

Kot se za gostitelja spodobi, smo jim najprej razkazali naše glavno mesto. Zatem pa smo se odpravili v prostore Skale, kjer je tudi dvorana Fuskabo. V fotografijah in v besedi smo jim najprej razložili ulično delo in naš Minibus veselja, z napovedjo, da si bomo popoldne

skala študira

program tudi ogledali in na njem aktivno sodelovali. Po tej zanimivi predstavitvi je sledila osrednja tema. Zef je najprej predstavil, kaj vse je Fuskabo, zakaj in kako delamo. Po teoretskem delu je sledila še praktična delavnica, kjer so sodelovali tudi naši mladostniki, mladi trenerji. Zelo pestro in zanimivo. Predvsem način podajanja znanja mladih udeležencev je presenetilo goste.

Popoldne smo se odpravili na Fužine, kjer smo si ogledali vzgojno delo na ulici. Bilo je živahno, saj je bil ta dan predviden pester program: tekmovanje v poligonu s kolesi in rolerji ter skupna ‚velika igra‘ z gosti. Navdušujoče za vse.

Dan smo končali z večerjo v poznani restavraciji blizu Fužin.

Zadnji dan je na Bledu sledila evalvacija programa. Ocena je bila zelo pozitivna, saj tako široke predstavitve do sedaj še nismo bili deležni. Z zadovoljstvom smo se poslovili že z mislijo, da se ponovno v jeseni srečamo na Poljskem.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 38

skala študira

CIRKUS ZA VSE!

Ali je hoja po vrvi, zračne akrobacije na trapezu, partnersko žongliranje nekaj, kar opazovalcu jemlje dih, ali je nekaj, kar bi lahko poskusil tudi sam?

Moj odgovor je, da je to nekaj, kar lahko opazujem, saj sem čisto zadovoljen, da pri svojih letih in nekaj poškodbah vsaj za silo hodim brez pomoči bergel.

Po drugi strani pa izkušnje kažejo, da sem se prehitro vdal v usodo, češ da nekaj ni zame, da sem prestar, da nimam dovolj sredstev in podobno.

Cirkusanti v socialnem cirkusu že od njegovih začetkov, od leta 1980, govorijo, da pravzaprav ni mej ne v dejavnostih ne pri izvajalcih. Vsak človek s težavami v duševnem zdravju, na telesnem ali socialnem področju lahko opazno izboljša svoj položaj prav s pomočjo cirkuških veščin.

Danes to metodo uporabljajo pri integraciji otrok in vojnih sirot na vojnem področju Afganistana in Sirije, Palestine, otrok z avtizmom na Finskem, alzheimerjevih bolnikov na Irskem in še marsikje po svetu. In uspehi so. Akademiki so postali pozorni na cirkus. Akademske analize in raziskave so bile do tega področja zabavljaštva dokaj zadržane, vendar jih posebno v zadnjem desetletju brez zadržkov priznavajo.

In naslednji korak je, da jih sprejmemo tudi s potrošniško miselnostjo prežeti individualisti razvitega sveta kot nekaj, kar deluje brez velikih reklamnih oglasov in cenovno ugodnih nakupovalnih kampanj.

Pri cirkusu vam ni treba zamenjati miselnega in vrednostnega sistema, kot to pred vas polaga joga in množica vzhodnjaških tehnik.

Ni vam treba imeti drage opreme in vztrajnosti za več let vadbe pred prvimi rezultati, kot jih potrebujete, če se spuščate v umetniške vode kot glasbenik.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 39

Cirkus zahteva samo, da premagate predsodke v svoji glavi.

Predsodki so se začeli pred približno 250 leti, ko se je rodil cirkuški šotor. V cirkus so hodili in hodimo ljudje, kadar želimo sprostitve, kičaste bleščavosti, neverjetnega znanja, ki se ne zmeni za zemeljske fizikalne zakone. Cirkus je predvsem premikanje mej, drugačen pogled na običajne stvari, možnost neboleče refleksije na boleče drobce življenja. Cirkus je tudi potrjevanje samega sebe, da zmorem veliko več, kot poskusim.

Omejitve si postavljam sam, ali mi jih postavljajo drugi. V cirkusu pa omejitev ni.

Družba potrebuje odgovore na nove oblike socializacije in ja, socialni cirkus je ena od metod, na kateri gradi tudi Fuskabo - mladinski in socialni cirkus.

Fuskabo team

prostovoljci

MOJA IZKUŠNJA S PROSTOVOLJSTVOM NA SKALI

Skalo obiskujem v okviru prakse, ki jo moram opraviti na Fakulteti za socialno delo. Sodelujem v dnevnem centru, kjer tedensko pomagam osnovnošolcem z domačimi nalogami in učenjem, med pavzami pa se tudi pozabavamo in podružimo. Delo z otroki mi je zelo všeč, saj se vsakič znova naučim kaj novega, navihani učenci pa vedno poskrbijo, da nam ni dolgčas. Zelo dobro se počutim tudi ob drugih prostovoljcih in mentorici, ki je vedno na voljo. Zdi se mi, da je prijetna in sproščena klima med prostovoljci in delavci ključna za dobro delovanje in na Skali tega definitivno ne primanjkuje. V prihodnje upam, da bom še naprej tako dobro sodelovala z otroki in drugimi ter se udeležila še kakšnega drugega dogodka, ki ga Skala organizira, saj je ena izmed prednosti te organizacije zelo pester in zanimiv program.

L. D.

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 40

prostovoljci

Naj prostovoljec 2017 Mladinski svet Slovenije (MSS) je letos že šestnajstič zapored razpisal natečaj Prostovoljec leta, v okviru katerega so izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, pa tudi mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. Prav tako so posebej nagradili tudi mednarodno prostovoljstvo. Natečaj je znova poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. Podelitev priznanj je potekala 4. junija 2018 na Brdu pri Kranju.

Skala je letos prijavila prostovoljki Zerino Kojić in Niko Valentinčič. Še enkrat obema HVALA za vse.

Polona Kos

Sklepno srečanje za prostovoljce 11. junij 2018 »Užitek je srečati pogled tistega, ki si mu pred kratkim storil kaj dobrega.« (Jean de La Bruyère) V juniju smo imeli še zadnje srečanje s prostovoljci, na katerem smo se želeli zahvaliti za vse opravljeno prostovoljno delo v preteklem šolskem letu. Piknik smo začeli z vprašanjem, kje sem pustil SLED … vsak je ob odtisu svoje dlani zapisal, kje je pustil največjo sled. Nato je sledila zahvala in skromno darilo za vsa-

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 41

kega. Na koncu pa so nas čakale dobrote izpod ražnja in prijetno druženje ob klepetu.

Zelo smo hvaležni za vsakega posebej, ki je svoj čas namenil našim mladostnikom, vložil veliko truda, volje in bil pripravljen priskočiti na pomoč. Brez vas naši programi ne bi bili tako bogati.

Hvala: Afrim A., Dejan D., Destiny M. M., Jan B., Janez N., Lara D., Lejla A. V., Liana P., Liza P. P., Marko R., Nika V., Nusret S., Tatjana Š., Valerija Ž., Zerina K. Polona Kos

prostovoljci

Vili se predstavi Sem Vili Švarc, star 28 let, o sebi pa lahko povem: 1. Lahko se opišem v treh besedah.

Vesel, trmast, sočuten 2. Moje življenje opisuje citat … »Delaj dobro in pusti vrabcem čivkati« don Bosko.

3. Moja filozofija je … Če se da narediti kaj preprosto, prosim, ne komplicirati.

4. Ljudje, ki me dobro poznajo, pravijo …

Prijazen, zna pa biti tudi jezen.

5. No, danes zjutraj sem še »poguglal« in našel sem tole …

»Znanstveniki, ki so tehtali ljudi pred smrtjo in po njej, so ugotovili, da človeška duša tehta 21 gramov«  6. Moja strast je …

Pohodi v hribih.

7. Ko sem bil otrok, sem si vedno želel biti …

Vrtnar.

8. Če bi posneli film o meni, bi se imenoval …

Sama trma!!!

9. Vam lahko raje pokažem in ne povem?

Kako se kuha dobra turška kava.

10. Kompliment, ki ga največkrat slišim …

Kako ti uspe biti vedno vesel?!

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 42

intervju intervjuji

intervju_s_kornelijo_debelak No, ni se spremenilo zelo. Marsikdo pravi, da je to samo en dogodek, en papir, en dan, potem pa je »itak« vse enako kot prej. No, meni se vendarle zdi, da ne le da se po tem dnevu spremenijo okoliščine, v katerih partnerja živita, temveč mislim, da tak zakrament spremeni tudi človeka, ki ga doživita. Poroka je bila za naju čudovit dogodek in velik blagoslov, s katerim sva se posvetila drug drugemu. Trenutno se počutim zelo srečna in pogumna. Predvsem pa opažam, da se počutim bolj gotovo, mirno, še bolj zaupam, da je vse prav tako, kot je, in bo tudi zanaprej tako, kot mora biti.

Kornelija, kako bi na začetku na kratko opisala sebe?

Sem Kornelija, rojena Volarić, pred kratkim poročena Debelak. Sem žena, hči, kužkova najboljša prijateljica in skrbnica, prijateljica, dvakrat botra, dvakrat teta, sodelavka, sošolka ... V življenju mi največ pomenijo ljudje, ki jih imam rada, zato tudi sama sebe dojemam predvsem po vlogah, ki jih v odnosu do njih zavzemam. Ne glede na to, kje in s kom sem, pa sem rada domačna, iskrena, pristna, skrbna, hvaležna, vztrajna.

Pred kratkim si se poročila. Se je tvoje življenje sedaj zelo spremenilo?

Končuješ magisterij iz socialne pedagogike. Od kod navdih za ta študij in kakšne izkušnje pridobivaš v tej smeri?

Odločitev za študij je bila zame ena najtežjih stvari v življenju. Predvsem zato, ker sem imela odprte vse možnosti in sem si pred zadnjim dnem večkrat premislila. Če je izbira prevelika, se hitro zgodi, da spregledaš bistvo. Tako sem se najprej odločila za študij medicine. Že po nekaj tednih pa sem prepoznala, da to ni zame, da to nisem jaz, da mi nekaj manjka. V tistem trenutku sem točno vedela, da glasilo Skala | oktober 2018 | stran 43

intervju je socialna pedagogika prava zame ali pa jaz zanjo. Ko sedaj gledam nazaj, sem zelo ponosna nase, da mi je uspelo zbrati pogum in zamenjati študijsko smer. In slediti občutku, ki sem ga dobila pri animatorskem delu v Salezijanskem mladinskem centru v Celju.

Verjetno je smisel za takšen poklic od nekdaj bil v meni, mi je pa prav zaradi izkušenj v vlogi animatorke (za kar ima velike zasluge tudi »šef« Rudi) zagotovo uspelo pri sebi bolj jasno prepoznati in v več kot desetih letih tudi že kar dobro razviti. Izkušnje v socialnopedagoški smeri pa pridobivam vsakodnevno, seveda s prebiranjem literature, z izkušnjami pri delu z različnimi ciljnimi skupinami … še najbolj pa z življenjem, tako da poskušam hoditi z odprtimi očmi, ušesi in z odprtim srcem, saj je socialna pedagogika tista, ki je najbolj od vsega usmerjena v življenje, v vsakodnevnost.

Kako gledaš na Skalo?

S Skalo sem po malem bila povezana, odkar sem začela študij socialne pedagogike. Najprej je Skala zame bila nov Rudijev mladinski center. Ko sem spoznavala ekipo, mi je pomenila kraj, kamor se po nekih spletih okoliščin vedno znova vrnem in se tu vsakič počutim sprejeto, domače, lepo. Ko sem pridobivala socialnopedagoško znanje, je v strokovnem smislu Skala zame vedno bila ideal, udejanjanje socialne pedagogike v prvotnem pomenu besede, kot tisto, kar ni šola in ni družina. Zelo cenim terensko naravo dela in skrb za vključevanje staršev. Najbolj pa mi je na Skali všeč spontanost in iskrenost vseh navzočih, od zaposlenih do uporabnikov. Zelo mi je všeč, da je na Skali vsak lahko tisto, kar je. In da se skupaj vsi trudimo rasti.

Mislim, da je Skali, kot je bil zame drugi dom SMC Celje, zares uspelo postati drugi dom mnogim otrokom in mladim s Fužin.

Postala si voditeljica Minibusa veselja, torej terenskega dela. Kako gledaš na to vlogo in kakšno bo tvoje delo?

Minibus veselja vidim kot središčni steber Skale. Je tisti razpoznavni znak in centralna dejavnost, okoli katere uspevajo tudi vse druge dejavnosti in programi, ki pa ta osrednji steber nemalokrat tudi močno podpirajo. Zato se mi moja vloga zdi zelo odgovorna. V izziv, pa tudi v zelo veliko veselje mi je, da ta vloga pomeni veliko ekipnega dela. Predstavljam si, da vloga voditeljice tako nepredvidljive dejavnosti zahteva veliko pozornosti, prilagodljivosti, razumevanja, odločnosti, inovativnosti, iznajdljivosti, samoiniciativnosti, povezovalnosti in srčnosti. Moje delo bo naporno, tako fizično kot psihično. Bo pa veselo in nadvse izpolnjujoče zaradi veliko stika z otroki, mladimi, starši in s sodelavci ter z vsakodnevnim življenjem.

Kako vidiš ulično delo na Skali čez deset let?

Za takšne napovedi se počutim še zelo mlada in (pre)malo izkušena. Navsezadnje ulično delo še vedno šele spoznavam. Mislim pa, da se že zdaj, po 20 letih delovanja Skale, močno opazi razlika v ciljni skupini glede na začetke – skorajda ni več priseljencev prve generacije, Fužine so se izoblikovale v zelo specifično okolje. Od časa do časa se še posebno močno opazijo »prazne ulice«, ko so vsi otroci zaprti glasilo Skala | oktober 2018 | stran 44

intervju za štirimi stenami v virtualnem svetu. Pozna se, da je v svetu preobilja in prezasičenosti težko najti nekaj, kar resnično pritegne, da se oči zaiskrijo in si telo želi aktivnosti. Upam pa, da bo ulično delo tudi v prihodnje ostalo prostor spontanosti in igrivosti.

Bi dala kakšen nasvet našim mladim?

Bodite vedno veseli in delajte dobro. Veselite se drobnih stvari, bodite hvaležni. Tekmujte samo v dobroti, druge poskušajte prehitevati v dobrem in videli boste, da boste vi na najboljšem. Kot pravi pregovor – nasmehnite se svetu in svet se vam bo nasmehnil nazaj.

Nekaj kratkih vprašanj: a. Rada imam: Občutek pričakovanja in navdušenja ter občutek miru in zaupanja (samo to zadnje mi še ne gre tako dobro). b. Ne maram: Sebičnosti, lenobe, neiskrenosti in pretiranega pritoževanja. c. Najboljši film/knjiga: Film je The family man, knjige pa vse od Boža Rustja. d. Poslušam: Najrajši navdušenje, poleg tega pa mi je zelo všeč tudi zvok ptičjega petja in čričkov ter škržatov. Kadar slišim glasbo, pa rada plešem. e. Prosti čas najraje preživim v/ob/z: Najraje na vikendu v Malih Dolah, s svojimi najdražjimi. f. Hobi: Moj največji je naš kuža Ypsie. g. Bojim se: Da bi ostala brez koga, ki ga imam zelo rada. Ali da bi kdo, ki ga imam zelo rada, trpel. h. Najljubša destinacija za oddih/dopust: Kjerkoli, le da je ob mojih najdražjih. Najbolj si oddahnem vsak dan, ko pridem domov. Za dopust so mi všeč stara dalmatinska mesta. i. Tri lastnosti, ki jih pri drugem človeku najbolj cenim: Srčnost, veselje, odgovornost. j. Moto življenja: „Ljubi, ne čakaj, da ljubljen boš sam, nihče ti braniti ne more. Ljubi, kjer tema je, delal boš dan, lahko boš premikal gore.“

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 45

intervju

hiter_intervju

18-letniki / ali: starejši nogometaši

siniša

Razred: TM 4b Družina: brat, seka, mami, oči Najljubši predmet (splošno): žoga/kolo Najljubši predmet v šoli: športna Najboljši prijatelj: več jih je Česa se bojiš: višine Najljubša hrana: fast food Kaj treniraš: spanje Številka noge: 42,5 Česa ne maraš: šole Glasba: balkan, EDM, house, pop Rad … : spim, peljem kolo, igram fuzbal in Fortnite Zakaj prihajaš na treninge nogometa: ker je dobr Koliko časa že poznaš Skalo: odkar Minibus obstaja Kaj ti je najboljše na Skali: vse je enak dobr Želim si postati: uspešen bussineman Med koncem tedna: spim Še kaj bi povedal: nč

simon

Razred: 4.G Družina: Ena sestra Najljubši predmet (splošno): Informatika Najljubši predmet v šoli: Športna Najboljši prijatelj: Preveč jih je Česa se bojiš: Vesoljcev Najljubša hrana: Špageti bolognese Kaj treniraš: Parkour Številka noge: 42 Česa ne maraš: Surov paradižnik Glasba: Rock, indie, ambientalna …

Rad … : programiram Zakaj si del Skaline glasbene skupine: baje znam igrat bobne Koliko časa že poznaš Skalo: od osn. šole, ker sem hodil na Minibus Kaj ti je najboljše na Skali: zelo chill prostor Želim si postati: programer Med koncem tedna: S prijatelji igram igre, tečem Še kaj bi povedal: Pridite na Ledino ;)

leon

Razred: končal šolo Družina: je kul

Najljubši predmet (splošno): kolo Najljubši predmet v šoli: (bil mi je) geografija Najboljši prijatelj: Dino Česa se bojiš: ničesar Najljubša hrana: zrezek Kaj treniraš: atletiko Številka noge: 43 Česa ne maraš: čebule Glasba: pop Rad … : tečem Zakaj prihajaš na treninge nogometa: za zabavo Koliko časa že poznaš Skalo: od 6. leta Kaj ti je najboljše na Skali: zabava Želim si postati: atlet Med koncem tedna: treniram Še kaj bi povedal: najboljši sem

kliment

Razred: TM / 4.B Družina: 5 oseb Najljubši predmet (splošno): miza glasilo Skala | oktober 2018 | stran 46

intervju

benjamin

Najljubši predmet v šoli: športna vzgoja Najboljši prijatelj: več jih je Česa se bojiš: mature Najljubša hrana: lazanja Kaj treniraš: nič Številka noge: 42 Česa ne maraš: šole Glasba: balkan, pop Rad … : spim Zakaj prihajaš na treninge nogometa: ne prihajam več Koliko časa že poznaš Skalo: od malih nog Kaj ti je najboljše na Skali: druženje Med koncem tedna: spim Še kaj bi povedal: nič

klemen

Razred: 2TA Družina: Fuchs Najljubši predmet (splošno): Kolo Najljubši predmet v šoli: športna Najboljši prijatelj: Luka Česa se bojiš: Ne vem še, nisem še izvedel Najljubša hrana: Špageti Kaj treniraš: Nič Številka noge: 42 - 43 Česa ne maraš: učenja Glasba: rok in trap mix Rad …: Poslušam musko

Zakaj prihajaš na treninge nogometa: ker rad igram nogomet Koliko časa že poznaš Skalo: 1 leto Kaj ti je najboljše na Skali: družabnost, ozračje Želim si postati: turistični vodič Med koncem tedna: počnem več stvari

dino

Razred: 4. Ea Družina: Mami Sonja, oči Ervin, sestra Ida Najljubši predmet (splošno): Kitara Najljubši predmet v šoli: Športna Najboljši prijatelj: Leon Česa se bojiš: Ničesar Najljubša hrana: Kalamari Kaj treniraš: Borilno veščino in ukvarjam se z glasbo Številka noge: 42 Česa ne maraš: Slabega vremena Glasba: poslušam razne vrste glasbe Rad … : igram kitaro in nogomet Zakaj prihajaš na treninge nogometa: zato, ker se družim s prijatelji in mi je všeč ta šport Koliko časa že poznaš Skalo: Celo svoje življenje Kaj ti je najboljše na Skali: Delavci Želim si postati: Slaven glasbenik Med koncem tedna: rad igram igrice Še kaj bi povedal: ne bi

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 47

Razred: 1 PTI logistični tehnik Družina: Je uredu Najljubši predmet (splošno): žoga za fuzbal Najljubši predmet v šoli: matematika Najboljši prijatelj: Danijel Inđić Česa se bojiš: Ničesar k sm najači Najljubša hrana: Kljukuša Kaj treniraš: Trenutno nič, sem pa že veliko stvari Številka noge: 45/46 Česa ne maraš: Da me kdo »prca« da sem debev Glasba: Najbolj mi je všeč balkan Rad … : Rad imam svojo punco Zakaj si del Skalinih programov: Ker so zanimivi Koliko časa že poznaš Skalo: od 7ga klasa Kaj ti je najboljše na Skali: Fuzbal pa druženje Želim si postati: Kuhar katerega bo večina ljudi poznala Med koncem tedna: Grem u Jeta Še kaj bi povedal: VUČIĆU PE…U IZDAO SI SRBIJU

evs prostovoljci

EVS PROSTOVOLJKA – Destiny Hello, Everyone! ward, shy, poor, adopted kid. Growing up I felt I didn’t belong anywhere then, in 2007 that all changed. I took a circus class and found not only something I felt a passion for but a family. This experience working for Fuskabo is really great because the mission is to give kids inspiration, hope, and motivation. Social circus is a completely neutral setting. This means that no matter where you’re from, what social class you’re in, what skills you possess everyone is all a part of the human race. In social circus settings kids build confi-

My name is Destiny, I am 24 years old and I am from Austin, Texas. This is my very first time volunteering in another country and for 9 months total. This volunteer opportunity is quite perfect for me as I have been a performer in a circus now 11 years. Social circus changed my life in so many ways. I was that awk-

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 48

evs prostovoljci dence, character, and passion for themselves and the circus talent they find suitable. But most importantly everyone is allowed to just be themselves. Fuskabo has a mission much similar to the social circus I started with and it is rewarding to watch the organization grow even in the short time I’ve been here. They seem to jump through so many hurdles and come out with a victory. Rudi, Zef, Saki, and Palona work with such great commitment, passion, and enthusiasm. They understand the needs to help these children in such a positive way that it is not just a job it is a lifestyle. It is easily admirable. So a HUGE thanks to y’all for instilling positive characteristics in these kids. I’m very excited to see what the future holds and the impact made on the kids.

Muchos Gracias, Hvala Destiny

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 49

dotik

Počakajmo, pa bomo videli

Živela sta oče in sin in imela sta konja, s katerim sta orala, nosila na trg pridelek in na sploh sta od njega bila odvisna. In ljudje so rekli, to je dobro. A oče, star in izkušen človek je rekel: »Dobro? Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli«.

Nekega dne konj preskoči ogrado in uide v divjino. In ljudje so rekli, da je to slabo. Oče jim odvrne: »Slabo? Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli!« Čez nekaj dni se konj vrne in s sabo pripelje celo čredo divjih konj, ki jih oče in sin ujameta v ogrado.

In ljudje so rekli, da je to dobro. A oče je, kot vedno, odvrnil: »Kaj pa vem, počakajmo, pa bomo videli.« Sin je začel krotiti konje, ki sta jih prodajala ter lepo zaslužila. A nekega dne pade iz iskrega konja, si zlomi nogo in ostane hrom. In ljudje so rekli, da je to slabo. A oče zopet: »Počakajmo, pa bomo videli!« V deželo pride vojna, in oblast zaseže konje, sina pa, za razliko od ostalih mladeničev v vasi, pusti pri miru zaradi invalidnosti. In ljudje so rekli, da je to dobro. A oče zopet odvrne: »Kaj pa vem, ali je dobro ali slabo, počakajmo, pa bomo videli«...

Zgodbe za pogum - vir: z interneta

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 50

bilo je in bo

Bilo je …

7. oktober 2017 25.-27. oktober 2017 2.-3. november 2017 20.-24. november 2017 25. november 2017 21. december 2017 26.-28 januar 2018 19.-23. januar 2018 17. marec 2018 6. april 2018 18.-20. april 2018 28. april-3. maj 2018 19. maj 2018 1.-4. junij 2018 11. junij 2018 21. junij 2018 23. junij 2018 26.-29. junij 2018 2.-6. julij 2018 9.-13. julij 2018

Celje: Hudija je zakon – desetič Bruselj: Youth in need Jesenski počitniški program Bruselj: Izobraževanje cirkuših trenerjev Izobraževanje za zaposlene salezijanskih ustanov Novoletna zabav Vikend Fuskabo Zimski počitniški program Cirkolandija, premiera prireditev: Dan staršev Youth in need Krakow: PGSi Organiziraj me (Fešta na Fužinah) Fuskabo na Poljskem Zaključno srečanje s prostovoljci Zaključna prireditev Izlet za družine Ulični počitniški program Poletni tabor – starejši Poletni tabor - mlajši

Bo …

15. oktober 2018 29.-30. oktober 2018 10. november 2018 5. december 2018 11. december 2018 20. december 2018 25. feb. – 1. marec 2019 29. marec 2019 7. april 2019 30. april – 5. maj 2019 25. maj 2019

Spoznavno srečanje za prostovoljce Jesenski počitniški program Srečanje za zaposlene salezijanskih ustanov Mednarodni dan prostovoljcev Velikanček s pravljično tržnico Novoletna prireditev Zimski počitniški program Prireditev: Dan staršev Zaključek ŠportKAT LIGE PGSi v Ljubljani Organiziraj me

glasilo Skala | oktober 2018 | stran 51

Skala - mladinska uliÄ?na vzgoja

je organizacijska enota Zavoda Salesianum, ki je zasebna, neprofitna, nevladna in nepolitiÄ?na organizacija.

Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana 041 798 557 | oe.skala@gmail.com | www.skala.je