?
?
?
9 Ninočka, 16. 1. 2011, 20.30
Kako je potekala pot od lutkarke v Lutkovnem gledališču Ljubljana do gdč. Bazilike?
KatjaP, 16. 1. 2011, 20.32
Spet lahko rečem, da je šlo deloma za naključje, saj sem obiskala festival Pravljice danes, ki ga vodi Anja Štefan, in sem bila prvič priča pripovedovanju pravljic odraslim, kar me je popolnoma prevzelo. Pripovedovanje pravljic je zame nekaj povsem drugega kot branje. Mislim, da si že tako ali tako vzamemo premalo časa za branje, kaj šele za pripovedovanje ali poslušanje. V Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer sem bila takrat zaposlena, so mi omogočili, da sem uresničila svojo željo in smo pripravili dan pripovedovanja pravljic za otroke. Odzivi so bili dobri – čeprav smo lutkarji prvič pripravili tak dogodek in naredili nekaj začetniških napak –, zato me je pripovedništvo še bolj prevzelo. To je bil nek začetni zagon, ki sem ga potrebovala, da sem se podala na samostojno pot, ker sem čutila, da si želim pripovedovati in ustvarjati po svoje ter krepiti svojo ustvarjalnost.
Ninočka, 16. 1. 2011, 20.35
In potem je nastalo Pripovedno gledališče gdč. Bazilike?
KatjaP, 16. 1. 2011, 20.38
Ko sem zbrala pogum, da grem na svoje, sem najprej iskala izraz za pripovedovanje in »igranje« pravljic, saj pri nas še ni obstajalo v taki obliki. Ne gre za navadno gledališče in niti ne za navadno pripovedovanje, saj je le-to zavito v dober scenarij, hkrati pa v medsebojnem vplivanju z otroki, ki na ta način res »padejo noter« in so del pravljice. Tako je nastal izraz pripovedno gledališče, ki ga do takrat v Sloveniji nisem zaznala, po svetu pa je že bilo uveljavljeno. Želela sem ustvariti lik, ki pripoveduje, in ta lik ločiti od mene, Katje. Želela sem, da bi ime »dišalo« in da bi se navezovalo na večno potovanje – skozi sebe in skozi pravljice. Tako je nastala Bazilika in to ne gospa, temveč gospodična, ker le gospodična lahko ves čas potuje in raziskuje, gospa pa bi pomenilo, da je poročena in da mora ostati doma. Gospodična Bazilika je na odru sama ter ustvarja in pripoveduje zgodbe, vendar pa pri nastanku vsake predstave sodeluje veliko ljudi, zato bi tudi rada omenila nekatere: Meta Wraber je narisala Baziliko, oblikovala spletno stran in je likovnica ene pravljice, Dalibor Milošević dela mojo spletno stran, Iztok Hrga je kostumograf, Tina Judnič je scenografka, Žiga Lebar izdeluje lutke, moj fant Gregor Zemljič skrbi za zvok, brat Matej Povše fotografira, pa moj oče in mama, ... Lahko bi rekla, da je Pripovedno gledališče gospodične Bazilike družinsko-prijateljsko gledališče.
Ditka, 16. 1. 2011, 20.40
Ali si pravljice, ki jih pripoveduje gdč. Bazilika, izmišljuješ sama?
KatjaP, 16. 1. 2011, 20.42
Ne. Bazilika pripoveduje ljudske pravljice, saj je tako veliko lepih pravljic, ki že obstajajo. Ona pričara otrokom celotno zgodbo tako, da jo otroci tistih 40 minut predstave živijo, so del nje. Ubadam se predvsem z videnjem, dojemanjem dobrega pripovedovanja, dobre uprizoritve vsega, kar se v pravljici dogaja, s triki, predmeti, z lutkami, glasbo, ... Neprestano iščem najustreznejše lutkovne in gledališke načine pripovedovanja zgodb.