Ringarajine iskrice nov!dec 2011 by Danu d.o.o.

11, 12/2011

revija z odgovori za velike in izzivi za male

OBJEMČKE JE USTVARJALO KAR 13.000 OTROK! OBDAROVANJE KOT POGOVOR O ODNOSU SPOZNAJMO GOZD

Ne spreglejte

Ne spreglejte:

Razglednice - 4 Čvekamo - Dobrodelni dogodek ŽIV ŽAV GRAJSKI OTROCI - 8 Dobra praksa - Spoznajmo gozd - 12 Tema meseca - Obdarovanje kot pogovor o odnosu - 14 Prazniki za vse 2011 - 17 Psihologija - Drevo generacij - 18 KnjigaRajanje - 22 Novoletni bonbončki - 24 Urbani podvig - Porodniška malo drugače - 26 ObdaRajanje 2011 - 30 Eko kotiček - 32 Ringarajini strokovnjaki - 33 UstvaRajanje - 34 Zdravje - Zimske nadloge - 36 Samo za očke - 37 Otroški kotiček - 38

Uvodnik:

KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 10; letnik III, november/december 2011 Naklada: 24.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o. Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev. Otroške iskrice ustvarja: Damjan Alešnik

Vodja oglasnega trženja: Maruša Najger, marusa.najger@ringaraja.net, 031-223-077 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Tisk: DZS d.d. Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p. Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Ogledalo Mislim, da ga prevečkrat uporabljamo za napačen namen. Jaz prepoznavam vsaj še enega, zame veliko pomembnejšega. Učim se, da si ga nastavim v trenutku, ko se sprašujem, zakaj so ljudje do mene nestrpni, jezni, prepirljivi, posmehljivi, … Ne zgodi se več pogosto, ampak vem, da moram v tistem trenutku ustaviti sebe in ne tistega »nestrpneža« ali »nasilneža« zraven sebe. Jaz sem tista, ki se mora pogledati v ogledalo in prepoznati znake, ki v drugih vzbujajo nestrpnost, jezo, strah, posmeh, … Le če je to v meni, lahko zbudi tako reakcijo pri nekom, ki stoji ali sedi nasproti mene. Otroci so neverjeten dokaz. Kdo še ni doživel živčnega starša in jokajočega otroka. In starš razmišlja, kako živčen postane zaradi joka lastnega otroka. Tolaži ga, še vedno vznemirjen in raztresen, ker ne prepozna, da otrok joka prav zato, ker čuti nemir in stres starša. V takih trenutkih je pomembno zavedanje, da se lahko situacija hitro obrne, če se le znamo umiriti in zadihati. Jaz nosim svoje ogledalo vedno in povsod s seboj. Velikokrat mi pokaže kaj, kar mi ni všeč, zato ga hitro pospravim nekam, da ga ne opazim več. Ampak se kmalu spet pojavi in me opomni, da je tam, tudi če ga nočem videti. In samo jaz lahko sebe spoznavam in spreminjam, za kar sem izjemno hvaležna.

Anja

Razglednice

Konec leta se bl iža in ponavadi v tem času ocenjujem o in razmišljam o, kako pridni, ustvarjal ni in uspešni sm o bili pri doseganju zast avljenih ciljev. Mislim, da si lahko vsi, ki ste nam pridno pošiljali razglednice za ploskate in v do brih delih vztrajate tudi v letu 2012! Razglednice na m še naprej po šiljajte na e-naslov iskrice@ ringaraja.net, pr i čemer pošljite 1 fotogr afijo in največ 200 besed.

OŠ Miklavž pri Ormožu

Vr tec Š

oštan

Vrtec Šmarje pri Jelšah

Vr tec So n

ček

Vr t e

ora vče edina

L Vr tec

OŠ iliha PP PO tava Š Gus

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

OBUJALI SMO STARE OBIČAJE

OŠ Miklavž pri Ormožu, učiteljici Simona Tomažič in Petra Lah

Letos smo se učiteljice in otroci 1., 2. in 3. razreda podaljšanega bivanja v jesenskem času odločili, da bomo kar se da najbolje izkoristili darove, ki nam jih narava v tem letnem času ponuja. Z učenci smo se tako lotili obujanja starih običajev in kmečkih opravil, saj odrasli opažamo, da je kar nekaj opravil in običajev takšnih, ki tonejo v pozabo in jih otroci še ne poznajo. Pa še naša ekološka osveščenost je spet prišla do izraza, saj smo večinoma ustvarjali z naravnim materialom. Naj vam naštejemo, katere stare običaje in opravila smo obujali. O njih smo se pogovarjali, povpraševali starejše ljudi ter se v njih preizkusili na čisto konkreten način in ob tem tudi veliko ustvarjali. Naredili smo slike iz semen, drevesa iz jesenskega listja in odpadnih tulcev, v šolskem parku pa je učence, učitelje, starše in ostale pozdravila tetka Jesen, katero smo sami izdelali. Naše ročne spretnosti so se še posebej izkazale pri pletenju košar iz furnirja, pa tudi pri izdelovanju »lačnih buč« ter »skuštranih metel«. Pa še kaj bi se verjetno našlo, saj nam prav nikoli ni bilo dolgčas. Učenci so spoznali kar nekaj novega, čeprav so, glede na to, da živijo na podeželju, precej običajev že poznali oziroma za njih vsaj slišali. Kljub temu smo se ob tem zelo zabavali, se veliko naučili, predvsem pa spoznali, kateri so običaji naših staršev, starih staršev itd. Upam, da smo običaje vsaj do neke mere obudili ter učence navdušili, da bodo z običaji nadaljevali.

JESENSKO DRUŽENJE S STARŠI Vrtec Šoštanj, enota Urška, Topolšica

Lep sredin popoldan smo si otroci, starši in strokovne delavke enote Urška iz Topolšice polepšali s kostanjevim piknikom v prijetnem okolju kmetije Koradej v Lajšah. Na sprehodu skozi gozd smo nabrali material za izdelavo naravnih slik na travniku pri kmetiji. Ogledali smo si domače živali, kmetijske stroje in se preizkusili v ličkanju koruze. Piknik so nam popestrile mamice z dramatizacijo zgodbice Razbita buča in otroci s pesmijo in plesom. Seveda ni manjkalo jesenskih dobrot, gostitelji pa so nas pogostili s sokom, z domačim pecivom in s kruhom.

OBISK LISTOPADA

Vrtec Šmarje pri Jelšah, vzgojiteljici Katja Školnik in Irena Artnak

Dislokacijski oddelek vrtca Šmarje pri Jelšah je obiskal listopad. Skupaj z otroki smo obiskali šolsko knjižnico, kjer nam je gospa Tanja predstavila knjigo o škoržku. Vas zanima, kdo je to? Tudi mi smo bili radovedni, zato smo se odpravili v iskanje in raziskovanje tega možička. Odpravili smo se v bližnji gozd. Radovedno smo pokukali v najmanjše luknjice, dvigovali vejice in pobirali listje, a ves ta čas so se nam škoržki previdno izmikali. Pod velikim borom smo nabrali storže, ki so bili zelo podobni škoržkom. Iz njih smo naredili škoržke, jim pripeli puhaste repke in narisali nasmejan obraz. Tudi na škoržka s pisanim repkom nismo pozabili. Izdelke smo postavili na karton, na katerega smo nalepili mah. Vse izdelke smo pokazati knjižničarki, ki je bila nad njimi navdušena. Praznik jeseni in škoržke smo doživeli v igralnici in tudi v gozdu, ko smo opazovali ples listkov. Morda bomo prave škoržke srečali naslednjo jesen, lahko pa jih srečate tudi vi, le otroški domišljiji se prepustite.

16. oktober – SVETOVNI DAN HRANE

Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Ščavnici, vzgojiteljici Dragica Pertoci in Marinka Hojs

Letošnji svetovni dan hrane smo obeležili 17. oktobra. Že nekaj časa prej smo se pripravljali, saj smo pripravili skupno druženje ob zdravih namazih. Izdelali smo vabila, s katerimi smo sosednje skupine povabili na druženje. Otrokom smo želeli približati problematiko pomanjkanja hrane v svetu, hkrati pa jim pripraviti koristno in prijetno dopoldne. Tako smo v naši skupini že zjutraj pričeli s prvimi pripravami na druženje. Čistili smo zelenjavo, jo rezali, ribali ter mešali namaze. Pripravili smo korenčkov, tunin in skutni namaz ter sirni namaz z ajvarjem. Vse te okusne, zdrave namaze smo pojedli skupaj s polnozrnatim, koruznim in z ovsenim kruhom. Ob obisku skupin smo se najprej pogovarjali o pomanjkanju hrane v svetu in o zdravem načinu prehranjevanja pri nas. Nato smo si ogledali pripravljene mize ter se pogovorili, kaj je na mizi in kako smo vse to pripravili, sledila je »slastna pojedina«. Otroci so z navdušenjem veliko pojedli, kar je bil dokaz, da smo dobro pripravili. Preživeli smo prav prijetno dopoldne, ki je prispevalo k našemu boljšemu počutju.

VSESPLOŠNA VARNOST

Vrtec Moravče, vzgojiteljica Ana Gerčar

14. oktobra so vrtčevske in šolske otroke prijetno razveselili reševalci, policisti in gasilci. Predstavili so nam svoje delo, zanimive podrobnosti in najpomembneje, kako moramo biti mi sami pazljivi, da se ne poškodujemo. Razkazali so nam vso potrebno opremo za najrazličnejše akcije in del te opreme so otroci lahko preizkusili tudi na sebi; nekateri so se opogumili in se pustili pripeti v prave policijske lisice, drugi so se raje povzpeli na policijski motor in potrobili, nekaj otrok si je nadelo gasilsko čelado, šolarji so se preizkusili pri reševanju, najmlajši udeleženci pa so si vse zelo dobro ogledali in intenzivno poslušali, drugo leto, ko bodo večji, pa se bodo tudi ti preizkusili. Na travniku za vrtcem je za konec pristal čisto pravi helikopter, katerega so bili otroci najbolj veseli.

PROGRAM »VARNO S SONCEM«

Vrtec Ledina, vzgojiteljici Daša Lokar in Ksenija Krajnc

V letošnjem letu smo v našem vrtcu sodelovali v programu »Varno s soncem«. V oddelku najmlajših otrok, starih 1–2 in 2–3 leta, smo na to temo pripravili več dejavnosti, s katerimi smo otroke osveščali in seznanjali z nevarnostjo in zaščito pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. V ta namen smo izdelali tudi plakat, pri čemer so otroci sodelovali z lepljenjem letakov na velik format papirja. Iz tršega papirja smo izdelali čepice s ščitnikom, katere so otroci pobarvali z voščenimi barvicami. V program »Varno s soncem« smo vključili tudi starše ter jih pozvale k prinašanju in uporabi klobukov, zaščitnih kap, sončnih očal ter krem z visokim zaščitnim faktorjem. Staršem smo razdelili tudi brošure o škodljivem vplivu sonca ter zaščiti pred njim. Na oglasne deske pa smo namestile plakate. Program »Varno s soncem« smo strokovni delavci izvajali tudi na prostem. Ob primerni zaščiti otrok (oblačila, pokrivala) smo poskrbele za igro v naravni in umetni senci. Sprehode smo izvedli takoj po zajtrku, otroke pa smo spodbujale, da so zaužili dovolj tekočine, predvsem vode. Naš cilj je bil, da bi v ta program vključili čim več staršev, vsi pa naj bi se zavedali škodljivosti sončnih žarkov ter s tem tudi zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi čezmernega izpostavljanja soncu.

TEDEN OTROKA V DUHU INDIJANCEV

Predšolski oddelki s prilagojenim programom pri OŠ Gustava Šiliha, Maribor, enota Lenka, vzgojiteljica Petra Polajžar

Teden otroka je minil v ustvarjalnem vzdušju na temo POJDIVA S KNJIGO V SVET. Otroci so se skozi zgodbo o mali Indijančici poistovetili z Indijanci. Naredili so si indijanske perjanice, nakit ter indijansko obleko. Vsak je dobil svoje indijansko ime kot na primer Deroča reka, Poskakujoča noga, Potujoča luna, … Kot pravi Indijanci smo si postavili šotor, ob katerem smo bobnali, plesali in ustvarjali iz naravnega materiala. Izdelali smo indijanske ropotulje in lovilce sanj. Naučili smo se zapeti in zaplesati indijanski ples kili-kili, s katerim smo preganjali dež. Teden smo zaključili z iskanjem indijanskega zaklada. Do njega nas je vodila pot, prepletena s številnimi nalogami, ki smo jih uspešno rešili s pomočjo otrok celega vrtca. Zaklad smo našli v indijanskem šotoru.

Vr tec Agata

Vrtec Najd ih

ojca

očevje

K Vr tec

Vr te c

Vrh o

vci

Vr tec K

riževci

Vrtec pri OŠ Lovrenc

ša

r Vr tec U

GVERILSKA AKCIJA – SRČKI

Vrtec Najdihojca, Kranj, vzgojiteljici Mojca in Mirjana

Na zadnji septembrski dan, 30. 9., smo se malčki, Mirjana in Mojca odpravili na vseslovensko prostovoljsko akcijo, imenovano »Gverilska akcija – srčki«. Otroci so navdušeno razdeljevali magnetne srčke po avtomobilih in kolesih in s tem širili idejo o prostovoljstvu. Ste bili tudi vi tisti srečnež, ki ga je prejel? Pa vtis otrok, komu lahko pomagajo? Tajda: »Mamici bom pomagala.« Tony: »Jest sm Mojci pomagou.« Pia: »Jest tud.« Tai: »Jest tud.« Kdaj ste pa vi nazadnje kje pustili svoje srce?

JEŽEK NA OBISKU Vrtec Agata, Poljane, vzgojiteljica Alenka Cegnar

V teh prelepih, toplih jesenskih dneh nas je otroke iz skupine Zmajčki obiskal čisto pravi ježek – bil je tako velik, da bi mu lahko rekli jež! Ko smo ga vzeli iz košare, se je zvil v veliko bodečo žogo oziroma veliko ježico, smo ugotovili. Potem pa se je prav počasi začel odpirati in zagledali smo nosek, dvoje drobnih oči, velika ušesa – prav dobro je slišal in se je vsakokrat, ko smo bili malo bolj glasni, spet zvil. Tako smo spoznali, da moramo biti ob druženju z divjo živalco zelo tihi in mirni. Kmalu se nam je jež predstavil v vsej svoji veličini: tekal je med nami, nas opazoval in ovohaval, še bolj navdušeno pa smo ga opazovali mi. Na vsak način smo skušali ugotoviti, kaj je, a ga niti jabolko, suh kruh, ne paradižnik niso zanimali. A smo vseeno izvedeli, da ima jež zelo rad sadje, ki pa si ga ne nabada na bodice, rad pa poje tudi kakšnega polža, deževnika ali hrošča. Sedaj je jesen in jež se pripravlja na zimski počitek ter pridno je. Bili smo zelo pogumni in smo ježa potipali, se dotaknili njegovih bodic ter ugotovili, da so zelo trde in ostre, po trebuščku pa mu raste mehka dlaka. Opazovali smo, kako miga s smrčkom, ko voha okoli sebe, še bolj pa nas je presenetilo njegovo glasno pihanje, ko se nas je naveličal! Veseli smo se poslovili od jesenskega gozdnega obiskovalca!

POHOD PO GOZDNI UČNI POTI Vrtec Kočevje, enota Kekec

Skupaj z gospo Katjo Konečnik iz Zavoda za gozdove smo se odpravili na pohod po Gozdni učni poti. Pot nas je vodila mimo najdebelejše duglazije pri nas. Otroci so si lahko ogledali gnezdo ujede. Ustavili smo se pri kozolcu z vrtečimi kockami, kjer so različne slike dreves in plodov, uganke, … Na jasi pri Rožnem studencu smo se igrali igrici: čutna pot – hoja z zavezanimi očmi po vrvi in iskanje predmetov, ki ne sodijo v gozd.

EKO ZASTAVA Vrtec Križevci pri OŠ Križevci, vzgojiteljici Sonja Stolnik in Renata Slavinec Berden

V našem vrtcu smo v lanskem šolskem letu izvajali veliko eko dejavnosti in s tem pridobili eko zastavo. Z izvajanjem obveznih in prostovoljnih vsebin v okviru programa Ekošola smo naredili veliko majhnih in velikih korakov. V sproščenem in prijaznem vzdušju smo ozaveščali sebe in druge o tem, kako edinstveno je okolje, v katerem živimo. Tako smo ločevali odpadke in vsaka skupina si je izdelala iz odpadne embalaže koše za plastiko. Iz različne odpadne embalaže smo izdelovali dekoracije v vseh letnih časih in sodelovali na natečaju Kems, kjer smo izdelovali iz tetrapakov. Skozi celotno šolsko leto smo razvijali vsa čutila preko različnega naravnega materiala, s sodelovanjem celotnega kolektiva pa nam je uspelo izdelati tudi ČUTNO POT. Vsi v našem vrtcu smo se in se trudimo za zdrav način življenja v zdravem okolju. Tako na naših jedilnikih že najdete ekološko pridelano hrano, pijemo veliko vode in nesladkanega čaja ter se gibamo na svežem zraku, kjer izvajamo najrazličnejše dejavnosti. Strokovne delavke stremimo k temu, da se otroci čim več gibajo v naravi, se učijo, opazujejo, raziskujejo in razvijajo samozavest. Vključeni smo tudi v naslednje projekte: Zdravje v vrtcu, Varno s soncem in Eko bralna značka. Pogoj za pridobitev eko zastave je bil podpis EKO LISTINE, kar smo izvedli konec meseca septembra. Slavnostni dvig eko zastave je potekal v našem večnamenskem prostoru vrtca 26. oktobra. Zapeli smo eko himno in predstavili vse, kar smo delali in spoznali, kaj vse lahko storimo, da bo naš planet lepši in bolj čist. Z ozaveščanjem otrok in staršev bomo nadaljevali tudi v tem šolskem letu. Vsak mesec bomo izvajali Eko dneve, ko bomo pri dejavnostih uporabljali izključno odpadni in naravni material.

SONCE, ZEMLJA, MESEC Vrtec Vrhovci, enota Iga Grudna, vzgojiteljici Damjana Štepec in Simona Urajnik

V skupinici ŠKRATKI 2 smo se v mesecu septembru in oktobru odpravili na zanimivo potovanje, ki smo ga poimenovali SONCE, ZEMLJA, MESEC. Ker smo zelo radovedni, smo se odločili, da raziščemo vesolje, katerega drobcen delec smo tudi mi: ljudje, živali in rastline na čudovitem planetu Zemlja. Za tako zahtevno potovanje smo se oborožili s kupom strokovne in leposlovne literature, z globusom, s poučnimi plakati in z zanimivimi oddajami o vesolju. Da je bilo vse skupaj še bolj zanimivo, smo prepevali in prebirali pesmice in pravljice o zvezdah in planetih ter se kratkočasili na umetniških delavnicah, kjer smo ustvarjali z različnimi likovnimi materiali. Tako se je pri nas rodila mlada galaksija, s čudovitimi planeti in z zvezdami. Poimenovali smo jo galaksija Škrat. Naše rakete in raketoplani pa že nestrpno čakajo, da jo raziščejo. Kako se imenujejo planeti našega osončja in kako naša galaksija? Zakaj imamo na Zemlji dan in noč in zakaj letne čase? Kdo je bil prvi človek v vesolju? Na ta in še mnoga druga zanimiva vprašanja smo zavzeto iskali odgovore. Naše pustolovsko raziskovanje smo sklenili z zabavno kuharsko delavnico, na kateri smo pekli prave pravcate zvezdne piškote!

DRUŽINSKI POHOD NA GORO (749m) V TUHINJSKI DOLINI Vrtec Urša, vzgojiteljica Tanja Cerar

Bilo je razigrano; radovedno, pisano, jesensko. Kaj vse nam je ponujala narava! Polno obarvanega listja in jesenskih gozdnih plodov je bilo ob naši poti. Te smo pridno nabrali in jih spravljali v naše žepe. Odkrili smo celo nekaj snega in naredili čisto pravo sneženo kepo. Na Gori smo v topli mežnariji (hvala g. Jože) poslušali pravljico o orehovi vejici, ki nam jo je povedala Irena Cerar, planinska vodnica in priljubljena pravljičarka. Skupaj s starši smo ustvarili gozdne škratke in se poigrali na trati pred cerkvijo. G. Jože nam je spekel kostanj (o,kako je dišal) in skuhal čaj. Vračali smo se rdečih ličk in veselih src.

STRAŠILO MOTOVILO Vrtec Brezno pri OŠ Podvelka, vzgojiteljica Vera Osvald

V okviru tedna otroka so v našem vrtcu potekale različne dejavnosti oz. delavnice. Ena izmed delavnic je bila tudi likovna delavnica »IZDELAJMO STRAŠILO ZA VRT«. V delavnici so sodelovali otroci iz skupin Balončki, Škrati ter Sončki. S skupnimi močmi smo izdelali strašilo, ki smo ga oblekli v stara oblačila, katera smo napolnili z ličjem koruze. Glavo smo mu izdelali s pomočjo metle, vreče iz vrečevine ter jesenskih plodov. Na glavo smo mu nadeli še star slamnat klobuk. In tako je naše strašilo dobilo obliko. Otroci so mu dali tudi ime, in sicer STRAŠILO MOTOVILO. Skupaj smo ga odnesli na vrt ter ga postavili v kot ograje, kjer bo varoval in skrbel za naše pridelke na vrtu. Otroci iz skupine Sončki pa smo v eno gredo nasadili jagode, v drugo pa čebulice tulipanov ter hijacint. Tako smo pripravili vrt za novo sezono, z upanjem, da bo ponovno obrodilo kot lansko šolsko leto, saj smo plodove radi pojedli in se z njimi pohvalili.

Čvekamo

Dobrodelni dogodek ŽIV ŽAV GRAJSKI OTROCI »Vsi starši smo delali prostovoljno, zato je bil ta dogodek najbrž tako prisrčen in lep.« sprašuje: Anja Pelan foto: Tina Smrekar in Damjan Osredkar

Pogovarjali smo se z glavnima pobudnicama in soorganizatorkama projekta, Tjašo Nabergoj in Barbaro Kapelj Osredkar. ŽIV ŽAV Grajski otroci je potekal 1. oktobra na Gornjem trgu v Ljubljani, z namenom zbiranja sredstev za obnovo dotrajanih otroških igrišč Vrtca Pod Gradom. Kdaj in kako je nastala ideja za projekt Grajski otroci?

Tjaša: Ideja se je porodila na sestanku sveta staršev. Starši, ki smo imeli otroke v prvi starostni skupini, smo bili nezadovoljni, ker vrtec razen majhnih teras ni imel nobenega zunanjega prostora, kjer bi otroci lahko bili na svežem zraku. Ker so taki otroci premajhni, da bi hodili na sprehode na grad ali v mesto, so cele dneve preživljali v igralnici in na terasi. Starši smo se strinjali, da se je treba samoorganizirati in pomagati vrtcu in občini zbrati denar, sicer bomo čakali tako dolgo, da bodo naši otroci že zrastli. Sprva smo ustanovili iniciativni odbor za igrišče, ki je stopil do župana in začel zadevo raziskovati. Starši so se ponudili, da bodo sami zavihali rokave in pripeljali svoje bagerje in lopate in začeli delati. Seveda to ni tako enostavno! Potem pa sva z Barbaro predlagali dobrodelni dogodek. Barbara, ki je več let živela v Ameriki, je bila prava spodbudna sila, saj je v Ameriki bila prisotna na številnih dobrodelnih dogodkih, ki jih vrtci oziroma starši redno organizirajo. Ker je ona domača na umetniškem in kulturnem področju, jaz pa na organizacijskem, sva vsaka s svojimi idejami in veščinami prispevali k zasnovi in izpeljavi tega zabavno-umetniško-kulturnega dogodka za otroke. Opiši prosim ime Grajski otroci – od kod izhaja?

Barbara: Ime Grajski otroci se je rodilo iz dejstva, da gre za dogodek otrok Vrtca Pod Gradom in da je skovano kot g-rajski, kot opomin – g-rajski otroci, pa brez igrišča. Med pripravljanjem dogodka smo izvedeli, da je od nekdaj obstajalo ime Grajski otroci, tako so namreč klicali revne otroke, ki so stanovali na območju gradu, se pravi prav v tej naši okolici. Zakaj ste izbrali prav Gornji trg?

Tjaša: Odkar živim na grajskem hribu, to je že deset let, je Gornji trg zame najbolj posebno mesto v Stari Ljubljani. Še ko so bili avtomobili, je bil zame kot dnevni tranzitni prostor, za katerega nisem nikoli vedela, čemu pravzaprav služi. Trgovine in galerije so se odpirale in zapirale, pretoka ljudi ni bilo nikoli. Odkar pa so prepovedali promet, je Gornji trg zame dobil novo dimenzijo: postal je mestno igrišče za naše otroke in prostor srečanja za nas starše. Res je, da nima igral, ima pa vodo, golobe in pse, rahel spust za vožnjo z avtomobilčki in s kolesi, slaščičarno, ŠKUC in predvsem veliko dobrih sosedov.

Kako to, da za igrišče pred vrtcem ne poskrbi vrtec z javnimi finančnimi sredstvi?

Tjaša: Vrtec Pod Gradom je prvi na prioritetni listi za sanacijo v celi mestni občini, vendar pa v tem primeru ne gre samo za zamenjavo igral in sanacijo igrišča, ampak za veliko bolj zapletene in finančno obsežne posege v prostor, kjer naj bi stalo novo igrišče. Vrtec stoji na območju, kjer je zelo težaven teren, stoji namreč z bokom ob Grajskem griču, kjer se pobočje poseda, zato so potrebni večji gradbeni posegi kot pa le postavitev novih igral. Treba je sezidati škarpo, utrditi teren, po sanaciji terena pa postaviti igrala, ki bodo obstojna v specifičnih vremenskih pogojih tega območja, kjer je malo sonca in veliko vlage. Čeprav se tako vrtec kot občina trudita, da bi zbrala denar za tako drago sanacijo, bo s trenutno krizo in zmanjšanim občinskim proračunom ta vrtec še dolgo brez igrišča, če starši, sponzorji in drugi akterji ne bodo sodelovali. Ste se starši otrok iz Vrtca Pod Gradom našli v vrtcu, ali ste morda bili kateri že prej prijateljsko povezani med seboj?

Tjaša: Večina nas živi v Stari Ljubljani in bližji okolici, zato se tudi po vrtcu večkrat družimo v mestu. Za nas je Stara Ljubljana, odkar ni prometna, postala dnevno igrišče in poligon za kolesarjenje naših malčkov, saj je s tega vidika popolnoma varna. Po drugi strani pa je Barbara, ena od glavnih pobudnic, ki ima v vrtcu že več let otroke, vztrajala na tem, da izkoristimo ves umetniški in ustvarjalni potencial staršev iz tega vrtca, ki so v veliki meri priznani kulturniki, umetniki in umetnice, pevci in pevke, igralci in igralke, lutkarji, dramaturgi, re-

žiserji, scenaristi, oblikovalci, organizatorji in drugi angažirani posamezniki. Ona je že sodelovala z nekaterimi od njih, saj je tudi sama aktivna na ljubljanski umetniški sceni.

v cvetličarni, v lekarni in drugje. Poleg tega je sodelovala in izvedla več umetniških projektov.

Kako so idejo za projekt sprejeli v vrtcu? Ste uživali podporo vzgojiteljic, ravnateljice?

Kje se tega pravzaprav sploh lotiš? Najprej rezerviraš Gornji trg?

Tjaša: Za razliko od drugih vrtcev, ki imajo že tradicijo organiziranja tovrstnih dobrodelnih dogodkov, ta vrtec takega dogodka še ni imel. Kljub temu je uprava vrtca takoj podprla našo pobudo, čeprav so sprva malo dvomili, češ, saj tako ne bodo nič naredili. Ko se je že kazala struktura dogodka, ko smo že imeli nekaj sestankov in je bilo jasno, da bomo šli do konca, nam je vrtec zelo pomagal. Nekatere vzgojiteljice so se dogodka zelo veselile, druge manj. Pomočnica ravnateljice je bila ves čas na razpolago in je veliko stvari organizirala. Uredili so dovoljenja, pripravili štampiljke, tiskali plakate, pekli pecivo, vzgojiteljice so z otroki pripravile plačilne kartončke, pripravili so nekaj delavnic in drugo. Brez vrtca bi ta dogodek zelo težko izpeljali v tako kratkem času.

Tjaša: Najprej je vrtec zaprosil za dovoljenje za organizacijo javnega dogodka na Gornjem trgu, potem smo zbrali ideje staršev, ki so bili pripravljeni sodelovati, in na tej osnovi smo pripravili okvirni program. Z Barbaro sva si razdelili naloge tako, da je vsaka koordinirala »svoje« delavnice, sicer pa sva obe skrbeli za vse.

Se je kdo izmed vas že prej ukvarjal z organizacijo podobnega dogodka?

Tjaša: Več let sem delala kot vodja mednarodnih projektov, kjer sem sodelovala in organizirala številne akademske in nekaj kulturnih dogodkov, hkrati pa sem bila zaljubljena v kulturo in umetnost in sem to tudi redno spremljala, nikoli pa nisem organizirala dogodka, ki bi združeval oboje in bil celo za otroke. Ko sem postala mama, so z otrokom prišla nova zanimanja in želje, zato je bila organizacija tega dogodka še posebej prijetna, saj je povod prišel iz mene in ne od zunaj. Barbara, ki je režiserka, scenaristka in vsestranska umetnica, pa je že imela izkušnje, saj je pred leti skupaj s Sezamom v okviru festivala Mesta žensk organizirala dogodek Invivo v Zvezda parku in v Stari Ljubljani. Takrat so umetniki, predvsem pisateljice, brali in interpretirali pravljice v javnih prostorih, v parku,

Ste vsi starši delali prostovoljno? Koliko srečanj je bilo potrebnih za izvedbo?

Barbara: Vsi starši smo delali prostovoljno, zato je bil ta dogodek najbrž tako prisrčen in lep. Vsak starš je predlagal, s čim bi sodeloval, tako smo dobili zelo bogat in raznolik program. Mislim, da smo se srečali le trikrat, seveda pa smo veliko komunicirali preko e-pošte in telefona. Česa vsega so bili otroci na prireditvi deležni?

Tjaša: Otroci so lahko sodelovali v številnih delavnicah in akcijah, za katere so morali odšteti eno kronico, ki so jo lahko kupili na blagajni za en evro. Lahko so bili slikarji, lutkarji, scenografi, lahko so bili zamišljeni poslušalci pravljic v idiličnem ambientu trgovine z iranskimi preprogami, lahko so bili pevci ali telovadci, lahko so bili ozaveščeni potrošniki ali pa uživači z okusom – naročili so si pesem pri živem jukeboxu, zajahali lesenega konja in poskusili, kako delujejo živa igrala. Na boljšem trgu je bilo možno kupiti in prodati rabljena oblačila, igrače in knjige, poskrbljeno je bilo za domače prigrizke in pijačo ter grajsko darilnico – srečelov, kjer so si otroci lahko izmenjavali darila. Vsak otrok se je lahko za kratek čas spremenil v kraljično ali kralja, da bi lahko pomagal otrokom, ki nimajo igrišča.

Čvekamo

Morda kakšen prijeten utrinek? Omenili ste umetnike, igralce, plesalce. Kdo vse je sodeloval?

Tjaša: Ko sem na plakat želela napisati vse, ki so sodelovali pri izvedbi dogodka, sem ugotovila, da je bilo poleg vzgojiteljic aktivnih staršev več kot 40! Ana Vipotnik in Igor Leonardi sta predlagala in izvedla živi jukebox, Marcandrea in Ahud sta nudila instant inscenirane fotografije, Žiga Kariž in Ana Sluga sta vodila slikarsko delavnico, Martina Mavrič Lazar in Primož Ekart sta brala pravljice, Snježana Premuš, Primož Bezjak in drugi so sebe pretvorili v živa igrala, Milko Lazar je pripravil glasbeno urico Bacha za otroke, Nina Valič in Damir Leventič sta se preobrazila v klovna in imela dramski krožek, Živa Gobbo in Marija Mojca Pungerčar sta vodili delavnico izdelovanja lutk, jaz in Mojca Žaberl sva skrbeli za grajsko darilnico, Sandi Slanc je imel izdelovalnico srebrnih in bakrenih kronic, Nataša Pavlin in Petra Turk sta organizirali boljši sejem oblačil in igrač, Barbara je s pomočjo otrok prepletla del Gornjega trga, Tina Smrekar in Damijan Osredkar sta skrbela za fotografijo, Urša Mrevlje je imela kliniko za igrače, Natalija Premužič je skrbela za pecivo, Aljoša Šip za rekvizite iz Zavoda Janeza Levca, in še mnogo drugih, ki so sodelovali (Aurelie Roussel, Tjaša Zadravec, Metod Tomac, Maja Burger Zgonc, Janez Vidrih, Gregor Kamnikar, Tina Valentan, Federacija, družina Križmančič in drugi). Poleg njih so sodelovale tudi trgovine na Gornjem trgu, ki so nam odstopile prostore za delavnice ali pa nam dale elektriko, odre, limonado in podobno: Farzad, Studio Draž, slaščičarna Pri vodnjaku, Tri muhe, Hoteli Antiq, Allegro, župnišče sv. Jakoba, cerkev sv. Florijana, ŠKUC, Zavod Janeza Levca in drugi. Plakate so nam naredili v Futuri, filc smo dobili iz Predilnice Škofja Loka in Filca Mengeš.

Barbara: Nekaj najlepšega je bilo, ko so se zgrinjali starši zjutraj po Gornjem trgu, vsi otovorjeni z mizicami in s stoli ter z dobro voljo. Ko smo vse skupaj pospravili, je bilo tako zelo prazno. Nikoli nisem imela občutka, kako zelo je lahko prazen ta predel Stare Ljubljane na lep jesenski sobotni dan, nam pa je uspelo privabiti na stotine ljudi, ogromno družin in dobesedno oživiti Staro Ljubljano. Trg in ulica sta spet postala igrišče kot v preteklih časih, ko smo se otroci igrali skupaj. In oblikovala se je nekakšna varna cona, v kateri so se otroci lahko svobodno gibali od ene točke do druge.

Koliko denarja vam je na koncu uspelo zbrati? Dovolj za novo igrišče?

Tjaša: Dogodek je trajal približno tri ure, od 10.00 do 13.00, v tem času nam je uspelo zbrati 1.700 evrov. Glede na to, da je vsaka delavnica stala eno kronico, ki so jo obiskovalci kupili na blagajni za en evro, je bil zaslužek kar dober. Večina otrok in družin je kupovala družinsko krono, ki je bila vredna deset evrov, s čimer so imeli prost vstop v vse delavnice. Največjo zmago smo doživeli dan pred dogodkom, ko je vrtec od občine dobil nakazilo za naše igrišče v višini 25.000 evrov, s čimer se bo končno začela sanacija terena. Seveda Grajski otroci niso bili »krivi« za to nakazilo, so pa zagotovo spodbudili, da je bilo nakazilo izvedeno ravno v tem času. Župan nam je namreč na naše povabilo poslal opravičilo, da je tistega dne službeno odsoten, tako da je bil zagotovo z vsemi podrobnostmi seznanjen. Glede na to, da je bila sanacija terena ocenjena na 100.000 evrov, pa smo še daleč stran od končnega cilja. Smo pa na dobri poti ...

11 Kakšni so občutki ob uspešnem zaključku takega projekta?

Barbara: Občutki so seveda zelo lepi. Predvsem občutek sožitja in skupnosti, saj smo se vsi skupaj združili v misli na prelep cilj, ki smo ga tudi dosegli. Edinstveno za ta dogodek je bilo tudi to, da je združil tako prostovoljce, strokovne delavke vrtca in umetnike različnih medijev, od igralcev, plesalcev, glasbenikov do slikarjev. Tjaša: Tudi odzivi obiskovalcev in staršev, ki so sodelovali, so bili zelo spodbudni. Številni so že predlagali nove ideje za nov dogodek, ki ga bomo zagotovo spet organizirali. Pozimi bomo morda organizirali pustolovski snežni dogodek, saj bi za podobne delavnice bilo premrzlo.

Kakšni so načrti za naprej? Najbrž to ni bil zadnji dogodek? Bodo Grajski otroci doživeli še kakšen Živ žav?

PRINT_POPRAVKI_obdarajanje_zadnji oglas_21112011.pdf

21.11.11

Tjaša: Vsi, ki so bili kakorkoli vpleteni v dogodek, v organizacijo, izvedbo ali udeležbo, so nam dali izjemno spodbudo za naprej. Prav tako so bili zelo zadovoljni vsi, ki imajo na Starem in Gornjem trgu trgovine, saj se je ta del mesta, ki je običajno pust in prazen, tistega dne napolnil in zaživel v svoji najlepši luči. Upam, da trenutni zagon in energija ne bosta hitro zbledela in da bodo Grajski otroci res postali tradicija tega vrtca. Če bodo v vrtcu vedno taki starši, kot so sedaj, to zagotovo ne bo težko. 15:36

Dobra praksa

Izkustveno učenje:

SPOZNAJMO GOZD piše: Katarina Vinšek, OŠ Dobrepolje, PŠ Kompolje

Gozd je najvišje organizirana in pestra življenjska skupnost rastlin in živali (biocenoza) v življenjskem prostoru (biotop). Uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo ekološki dejavniki in človek. Gozdovi so pljuča našega prelepega planeta! Poučujem na manjši podružnični šoli, in sicer prvi, drugi in tretji razred. Velikokrat me sprašujejo, kako poteka pouk, kako izvajamo dejavnosti, kako je to mogoče? Verjetno imam res več dela s pripravami na učno snov in z urejanjem papirne dokumentacije, a vse to je le košček mozaika k celostni analizi našega dela. Naša šola je majhna in skromna, zato se zelo trudim izkoristiti vse naravne vire, ki nam jih ponuja okolica. Z učenci smo veliko zunaj, raziskujemo travnik, polja in gozdove ter se o naravi učimo v naravi. IZKUSTVENO UČENJE Pojem izkustvenega učenja je zelo širok. Poudarja predvsem to, da je učenje celovito, da ni samo spoznavni proces, ampak predstavlja preplet razmišljanja, čustvovanja in dejavnosti. Pojem izkustvenega učenja je torej zelo kompleksen, zato enotne opredelitve izkustvenega učenja še ni. David Kolb, eden najpomembnejših teoretikov izkustvenega učenja, ga opredeli kot »vsako učenje v neposrednem stiku z realnostjo, ki jo poučuje […]. Gre za neposredno srečanje s pojavom, ne pa razmišljanje o takem srečanju ali o možnosti, da bi nekaj naredili v resnični situaciji. Izkustveno učenje je proces, v katerem se ustvarja znanje s pretvorbo (transformacijo) izkušnje« (Kolb, v: Marentič Požarnik 2000: 123). V GOZDU Konec junija smo spoznavali in se učili o gozdu. Predpisano snov smo najprej obravnavali v razredu na treh različnih ravneh – prilagojeno starosti otrok. Ogledali smo si različne knjige, revije, koledarje, se ob slikah pogovarjali in spoznavali pomen gozda. Pripravila sem tudi interno gradivo (delovni zvezek) na temo gozd in čas je bil, da si gozd tudi ogledamo, ga začutimo in se v njem sprostimo. Polni dobre volje smo se podali na opazovalni sprehod. Učenci so bili mladi raziskovalci, saj so na vsakem koraku odkrili kaj zanimivega (metuljčka, pikapolonico, krtino, zanimivo rastlino, …). Ko smo prispeli v gozd, smo se dogovorili, da bomo čim bolj tiho, da ne zmotimo manjših prebivalcev, ki so tam doma. Zrak je bil svež in ozračje hladnejše. Med sprehodom smo opazovali, kako se spreminja struktura podrasti in krošenj ob prehodu iz listnatega v iglasti gozd. Opisovali smo, kaj vidimo, kaj slišimo in kaj vonjamo. Ko smo našli primeren kotiček, smo se ustavili in učenci so pričeli reševati vaje na delovnih listih. Poiskati so morali določene rastline, živali, brskati po

zemlji, poslušati ptice, nabrati določene liste, odtisniti lubje in podobno. Učenci so pri delu zelo uživali in bili aktivni, jaz pa sem jih opazovala le od daleč in jih usmerjala, če je bilo potrebno. Na koncu smo nabrali še material za razredno razstavo. EVALVACIJA IN RAZSTAVA Polni vtisov smo v razredu pripravili razstavo, dopolnili delovne liste, uredili in končali herbarij gozdnih listov in rastlin ter zaključili naše delo z evalvacijo. Učenci so povedali, kaj jim je bilo všeč, kaj jim ni bilo, kaj so se naučili, kaj so videli, kaj si želijo in podobno. Nekaj dni kasneje smo se ponovno odpravili v gozd: tokrat smo nabirali liste podrasti, opazovali okolico in se razgibali na svežem zraku. Vodila nas je gospa, ki skrbi za učno pot v bližnjem gozdu, in nam povedala marsikaj zanimivega o živalih in naravi. Med potjo smo se sladkali z »naravnimi« bonboni: s suhim sadjem in kostanjem. Ko smo se vrnili v razred, smo pripravili prostor in pričeli ustvarjati. Zaščitili smo klopi in pripravili tri osnovne barve: rumeno, rdečo in modro ter pričeli z odtiskovanjem. Liste smo pomakali v barvo ter jih odtiskovali na papir. Pomagali smo si tudi s prsti in z rokami, saj čopičev nismo potrebovali. Do ušes popackani in zadovoljni s slikami, ki so nastale, smo zaključili projekt Spoznajmo gozd. Izdelke smo nato še razstavili, da jih bodo lahko občudovali tudi naši starši in ostali učenci. Vsaka slika nosi svojo zgodbo in če jo dobro pogledaš, lahko iz nje razbereš marsikaj. SKLEP Menim, da so se na ta način otroci ogromno naučili o gozdu in da so si veliko tudi zapomnili. Ker imam rada naravo in se od nje veliko naučim, poskušam svoje znanje prenesti tudi na učence. Za naslednje leto razmišljam, da bi na ta način spoznali tudi travnik. Kot učiteljica se vsak dan znova znajdem pred izzivom, kako poučevati naše najmlajše, da jim bo čim bolj zanimivo, da jih bo pritegnilo k delu in da si bodo tudi kaj zapomnili. Po izkušnjah, ki sem jih pridobila do sedaj, lahko trdim, da se je učenje preko različnih didaktičnih pristopov in preko čutil vedno obrestovalo. Če imate torej možnost, pojdite ven iz razreda, učite se zunaj, tudi brez knjig in učbenikov. Največje darilo, ki ga prejmem od učencev ob koncu dneva, je njihov zadovoljen in nasmejan obraz, iskrice v očeh in lepa beseda.

Tema meseca

Obdarovanje kot pogovor o odnosu piĹĄe: Edin DurakoviÄ&#x2021;

Čas daril, obiskov in druženja v domačem okolju, v družbi, v službi je za večino preprosto lep. Pa ne le decembra, priložnosti so praktično vedno. Otroci prav brbotaje pričakujejo velika in mala presenečenja, odrasli pa ta čas doživljamo kot prisrčno daj–dam igro. Tudi veliki otroci smo radi zraven, ko gre za obdarovanja in praznike. Kaj pa tisti, ki ne vidijo in ne čutijo lepote praznikov, ker se ravno takrat prikrade nelagodje, stiska in se pred vsem tem umaknejo, ali pa sebi in drugim povzročajo skrbi?

»zvenimo«. Glasbeniki dobro vedo, da kitara zveni ne le v skladu s poreklom lesa, kakovostjo strun in izdelave, ampak s tem, kdo in kako jo igra; torej glede na »počutje« v kitaristovih rokah. Podobno je z zvenenjem v odnosu otrok–starš, saj ravno harmoničnost oz. razglašenost odnesemo s seboj v svet.

In tu so prva vprašanja. Kako smo praznovali? Kdo oz. kaj nam je ostal(o) najbolj v spominu iz tega časa? Kako

RECEPTI H

www.bonopan.si

ŠI

Slonček Fala vas vabi, da z njim preživite nepozabne urice ustvarjanja slastnega peciva.

Bonopan d.o.o., Obrtniška 6f, Logatec

LIČNOST

SEH VA

si šteje v čast, da sme skupaj z vami deliti praznično mizo.

ADICIJA I TR N

Spomini nas zaznamujejo Ob rojstvu so prazniki nekaj, v kar smo vrženi. Sprva smo mi sami darilo vseh daril, smo božji dar – za starše, dedke in babice, za celo sorodstvo. Smo srčkana štruca in prijetno presenečenje za prijatelje, ko pa se božji dar dere, smo »neprijetno dejstvo«

za mimoidoče v parku ali za čakajoče v zdravstvenih domovih, kaj šele na občini. Ampak čas beži in tudi jok se umiri in kmalu smo v vlogi obdarovanca. Objemi bližnjih in tovornjaki »pleklasnih dalil«, ki jih najpogosteje niti ne potrebujemo, se vrstijo. Potrebe otroka prepogosto zamenjamo za želje, predvsem pa so materialna darila velikokrat nadomestilo za tisto, česar jim starši nismo omogočili, ko so to zares potrebovali (npr. kakovosten čas).

Povabite najmlajše, da začutijo mehkobo vzhajanega testa, da oblikujejo drobno pecivo in opazujejo, kako v vroči pečici spreminja barvo. Naj vabljivo dišeče z edinstveno obliko omami vaše čute! Naj urice, ko se mali razposajenci prelevijo v prave pekarske mojstre, postanejo dragocen kamenček spominov. Recepti na www.bonopan.si.

Praznovanja in svečanosti so za ene barviti, dišeči dogodki, ki jih pričakajo z nasmeškom, drugi jih že bolj ravnodušno dojemajo, tretji pa kar nekako potihnejo. Dnevi prijetnih opravkov, lepih misli in sproščenosti se za marsikoga lahko sprevržejo v mučen proces. Na eni strani je to čas, ki ga uravnavajo družbeno-kulturna pravila vedenja okolja, v katerem živimo, po drugi strani pa je za vsako družino in vsakega izmed nas to čisto osebna stvar, ki jo doživljamo intimno. Ta (med)osebni vidik nas še posebej zanima. Iz izkušenj vemo, da kar je tej intimnosti domače in znano, tako tudi mi v veselih časih

Tema meseca smo se počutili kot mali slavljenci in kako kot mladostniki? Smo bili lepo sprejeti, zavrnjeni, nič posebnega? Kdo je bil tam, ko smo praznovali, smo koga pogrešali? Kako so starši nastopali v teh intimnih zgodbah, bratje in sestre, stari starši, prijatelji? Je bilo vzdušje toplo ali ne, vsako leto podobno? Kako so se drugi veselili z nami? Tu so še zakramenti, godovi, družinski jubileji in številne druge priložnosti, ko smo zraven polno prisotni, lahko pa se umaknemo, izostanemo, se jezimo, kregamo in tako sebi ter drugim povzročamo skrbi. Te izkušnje živijo z nami tudi v odraslosti. Obdarovanje je stvar bližine in izkušenj Na splošno vemo, da če gre za osebni jubilej, bo glede na razmerje (sorodnik, prijatelj, kolega, znanec) in njegovo bližino izbran tudi dar. Izbiramo nevtralna ali splošna darila za splošne situacije in pa posebna darila za tiste posebne priložnosti. Lahko pa vse skupaj malce pomešamo. Odgovori, ki jih iščemo, so: Kako je s počutjem ob tem? Kakšno bo darilo in obdarovanje, ko se v odnosu počutimo prijetno in lepo, kakšno pa, ko se ne? Kako je, če sploh nimamo nekega odnosa z osebo? Bomo tam ali ne, bodo presenečenja? Ali obdarujemo, ker čutimo, da moramo, ali ker želimo? Ali znamo darilo sprejeti? V teh situacijah so pomembne pretekle izkušnje, ki vodijo naš odnos do ritualov in odzivanje nanje. Ko smo v odnosu obdarovanja, gre vselej za določeno obliko bližine, ko ne darujemo le izdelka ali storitve, ampak tudi simbolno vrednost oz. pomen z energijo (občutki); gre za sporočilo, ki ga z darom nosimo do prejemnika; obratno velja za tistega, ki sprejema, saj je proces vzajemen. S tem se obdarovanje kaže kot dinamičen in večplasten proces tako za opazovalca kot udeleženca. Če smo v stiku s tem, kar se dogaja v odnosu, bomo videli, da v njem nastopa veliko sporočil. Na splošno v odnosih in skupaj z njimi vselej komuniciramo, verbalno in neverbalno, metaforično in enoznačno, posredi je veliko telesne govorice, zato je že odnos kot tak eno samo komuniciranje. Poročamo, kako smo, kaj nam pomeni in ali sploh smo (v odnosih). Sebe, druge in svet ocenjujemo po sebi in preko lastnih izkušenj, kako vstopamo v odnose in kako navezujemo stike ipd. Ta je lahko bolj ali manj varen, pristen in ustvarjalen. Vzdušje ob obdarovanju je tisto, ki bo sodoločalo ravnanje v daritvenih situacijah. Če je v teh odnosih (bilo) prazno, tam ne bo česa, kar bi moralo biti. In če je tam bilo česa preveč, se bomo tudi sami v tem »oglašali« podobno pretirano.

Dar vsakodnevnih odnosov V veselih časih se ta resnica kaže v takšnem in drugačnem (ne)razmišljanju o osebi in darilu, pri (ne)pripravi oz. načinu priprave darila in njegovi (ne)vročitvi ter (ne)proslavljanju. S tem »kako«, se o obdarovanju veliko pove, kar kaže na besedo dve o ponotranjenih zadevah v odnosih. Ko govorimo o vzajemnosti, ki zaznamuje naše medsebojno vplivanje in doživljanje, se pod vidnim, neposredno dostopnim sporočilom dogaja t.i. obdarovanje z nezavednimi vsebinami (razburjenja, čutenja, vzorci) in poteka vsak dan. Predstavlja način, na katerega smo vajeni imeti odnose (kako govorimo in vstopamo vanje, kako izbiramo osebe, poklice, predmete, priložnosti, kako se odzivamo, kako odločamo in delamo na izzivih oz. kako se soočamo s pomembnimi temami in ljudmi v življenju). Tovrstno obdarovanje je polno energije v plus ali minus ali pa brez nje, je konstruktivno ali pa ne. Na izhodu se kaže kot splošno počutje in vzdušje v naših odnosih. V tem je zven in odmev izkušenj, v tem so naši spomini in naša samopodoba, ki riše barve vsakodnevnega doživljanja. Zaradi tega je vzajemnost gibalo kakovosti naših življenj in pomemben proces, ki ga v življenju lahko spreminjamo in izboljšujemo! Dar, ki ga prejmemo z rojstvom, je ta, da smo v odnosih, saj so tu vse možnosti za osebni razvoj. Nalezljivost in način igre daj–dam Ali bo v naših osebnih, partnerskih, družinskih in poklicnih odnosih hladno ali toplo, varno ali ne, je odvisno predvsem od tega, kako se na tej premici počutimo sami. Koliko smeha lahko podarimo vsak dan, koliko sočutja in pravičnosti vnašamo v življenje. Toliko tega bo tudi v svečanih odnosih darovanja in praznovanja – in toliko tega bomo deležni sami –, ker smo bitja odnosov, duševne vsebine, ki jih nosimo, na različne načine težijo k uresničitvi v odnosih. Npr. učenec, ki je v razredu nemiren, bo nemirnost prenesel na cel razred. Če je slavljenec na rojstni dan potrt, bo veselo vzdušje izginilo, in če nas je v življenju strah, ga bomo tako ali drugače prenašali v okolje in ga želeli bolj ali manj zavestno rešiti. Vzdušje je zato nalezljiva reč, vsi ga poznamo, ker je rezultat vzajemnosti. Pomembno je, kako se s tem obdarujemo – to je vprašanje odgovornosti oz. razvoja. Dar sebi Kaj lahko naredim zase in razvoj? Najprej si je treba priznati. Če si priznam, da sem žalosten, potem s to žalostjo lahko nekaj naredim. Se sprostim, poiščem mir, žalujem. Če si priznam, da me je česa/

koga strah, poiščem pomoč, v kateri bom tesnobo na varen način postavil predse, ji poiskal izvor, in se pričel dojemati bolj spravljivo. Spoznal bom, da lahko ločim slabe izkušnje od svoje osebnosti in se tako pričel sprejemati. Veseli čas bo iskreno prisoten med pristnimi in spontanimi ljudmi, ki so v stiku s tem, kar čutijo, da so. Vsi imamo pravico biti v stiski in vsi imamo potrebo po sočutju. Pomembno je, da smo zmožni priznanja in pokazati pravi stik s seboj in pripravljenost, da nekaj ukrenemo. Sicer je lahko tudi svečani čas precej črn in naporen. Morda je to čas, da se posvetimo raje sebi in raziščemo, kaj se nam dogaja in ponavlja. Prej ali slej ugotovimo, kaj nas muči in se s tem soočimo. Včasih je treba preveriti, koliko smo še vedno božji dar za pomembne druge – tudi ko smo jezni, žalostni, zaskrbljeni, nemočni. Vsak ima svojo enkratno zgodbo in svojo pot rešitve. S tako držo in posvetitvijo obdarimo ravno sebe. Kako boste pa vi v veselih časih?

Edin Duraković je po osnovni izobrazbi univ. dipl. kulturolog, trenutno na doktorskem študiju zakonske in družinske terapije, kjer raziskuje projekcije družine na delovnem mestu. Ustanovni član Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Vodi in izvaja terapije in izobraževanja za posameznike, pare in družine ter delavnice in seminarje za delovne kolektive.

www.studio-simbalein.si

Prazniki za vse

Tudi leto 2011 bo minilo v lepi luči, z veliko dobre volje in iskric v otroških očeh. Ringaraja je že tretje leto zapored pobudnica dobrodelne akcije Prazniki za vse, h kateri vedno povabimo partnerje, da bi obdarili otroke. Letos so to otroci iz socialno šibkejših družin, ki obiskujejo ljubljanske vrtce in osnovne šole. Povezali smo se z Društvom Info Center Priložnosti, preko katerega bomo stopili v stik z otroki in jih obdarili s knjigami in šolskimi potrebščinami. Akcijo Prazniki za vse podpirajo naši partnerji BONOPAN, CICIBAN in HiPP, katerim se za posluh najlepše zahvaljujemo.

Naj v novem letu trnove poti ovijejo se v mehki puh, da vsak dan sladek bo kot kruh. Naj vonj pečenega peciva dobre misli prebudi, za dobra dela prostor v vaših srcih naredi, njih pa vsakič z upanjem, ljubeznijo in srečo nagradi. Slonček Fala vam želi vesel božič in srečno novo leto 2012.

HiPP, HiPP, Huraaaaaaaaaa … prazniki so tu! Vsem navihanim kobacajem in njihovim družinam želimo v letu 2012 veliko zdravih dni, razposajenih trenutkov in ljubečih objemov.☺ Vaš HiPP

Ciciban želi vsem otrokom in njihovim staršem lepe praznične dni, obilo zdravih in srečnih korakov ter izpolnitev vseh skritih in manj skritih želja v novem letu.

Pobudniki akcije:

Psihologija

Drevo generacij Projekt Zavoda IZRIIS in Vrtca Jelka mag. Neja Samar Brenčič, Zavod IZRIIS

Močne družinske vezi, izkušnja starševske prisotnosti, jasna pravila ravnanja v družini in vključevanje staršev v življenje svojih otrok so najbolj pomembni varovalni dejavniki za preprečevanje različnih oblik zasvojenosti. Prav tako skupna povezanost družine z okoljem, v katerem odraščajo otroci, z okoljem vrtca, šole in prostočasnih dejavnosti. V Ljubljani smo (Zavod IZRIIS) skupaj z Vrtcem Jelka v letošnjem letu pripravili in izvajali preprost in med otroki in starši zelo priljubljen projekt Drevo generacij.

Kaj je Drevo generacij?

Projekt se je porodil v želji, da v prijetnem vzdušju, ob zemlji, drevesu, lopatkah, pesmicah, plesu in okusnih zdravih prigrizkih otroci med skupnim preživljanjem časa s svojimi starši in starimi starši doživljajo pristno veselje in občutek navezanosti. Projekt Drevo generacij nas je v vseh pogledih presenetil. Posadili smo več dreves na več vrtovih, obkrožajo pa jih otroška igra in smeh. Drevesa smo s pomočjo neštetih malih lopatk, grabljic in cepetajočih nogic globoko in trdno posadili. Nihče jih ne bo izruval. In v teh vrtovih bodo rasla in vsako leto razveselila novo generacijo s svojimi sadeži. Ne obljubimo, da jim drugo leto ne bomo posadili še kakšnega soseda! Drevo generacij s svojimi sadeži predstavlja dobro in zdravo življenje. Predstavlja skupen trud in prizadevanje proti razvadam, kot sta preveč televizije in računalnika. Preživljanje skupnega časa zunaj v naravi s starši in starimi starši otrokom krepi samozavest, zaupanje vase in jih opremlja z navadami, ki jim bodo pomagale, da se v življenju obračajo proti dobremu in koristnemu. Vemo, da kakovostna komunikacija med družinskimi člani spodbuja sposobnost usklajevanja odnosov. Ob drevesu smo se pogovarjali o rojstvu, rasti, cvetenju, sadovih, sušenju listov v jeseni in počivanju drevesa v pozni jeseni in zimi. V pogovoru so sodelovale vse tri generacije in izpostavile svoje videnje na razvojne faze drevesa.

Iz sadežev – z drugih dreves, vrtov, pa tudi iz trgovine – smo pripravili sladice in zadovoljno hvalili naravne dobrote, ki so jih izdelale male rokice v vrtcu in doma. Z vsem tem smo na preprost način prepoznavali stvari, ki so otrokom koristne, in tudi stvari, ki so nekoristne.

Varovalni dejavniki pred vsemi oblikami zasvojenosti ...

... so pozitivne/urejene razmere v družinah in skupnostih, ki blagodejno vplivajo na zdravje in dobro počutje otrok in njihovih družin. Te razmere v družbi služijo kot blažilniki, pomagajo staršem, da najdejo vire, podporo in načine, da svoje starševstvo živijo in opravljajo uspešno, tudi kadar so pod stresom. Raziskave so pokazale, da otrokove zgodnje izkušnje navezanosti med družinskimi člani ter ljubeče in skrbno preživljanje skupnega časa pomagajo razvijati pristno vez z odraslim, ki zanj skrbi. Negovanje in navezanost vplivata na vse vidike vedenja in razvoja. Kadar je med starši in otroki močna vez, ki jo tkejo topla čustva drug do drugega, otroci razvijajo zaupanje, da jim bodo njihovi starši dajali tisto, kar potrebujejo, za uspešno in zadovoljno življenje. To so ljubezen, sprejetje, zaščita in pozitivne smernice za življenje. Otroci s tem utrjujejo zaupanje sami vase in se krepijo v sposobnostih za uspešno socializacijo, doseganje ciljev in notranje zadovoljstvo. Raziskave kažejo, da imajo dojenčki, ki prejemajo naklonjenost in spodbude staršev, najboljše možnosti za zdrav razvoj. Odnos otroka z dosledno nego v zgodnjih letih je povezan tudi s kasnejšim boljšim šolskim in študijskim uspehom, z zdravim vedenjem, bolj pozitivnimi odnosi z vrstniki in s povečano sposobnostjo za spopadanje s stresom. Otroku lahko pomagamo razumeti koristno in nekoristno preko dejavnosti in pogovora Otrok naj z vami razmišlja. Prepustite mu, da prosto fantazira in komentira, vi pa postavljajte vprašanja in povzemajte ter mu nakažite pravo smer razmišljanja. Pohvalite ga in mu pritrjujte. Otrok naj se sprašuje: ∑ Katere stvari so dobre zame in katere niso? ∑ Katere so dobre navade? ∑ V katerih vsakdanjih stvareh uživam? ∑ V katerih igrah in športu uživam? Pogovarjajte se o tem, da so otroci dobri in vredni ljubezni takšni, kot so. Ugotavljajte skupaj, kdo vse skrbi zanj in za vas – starši, stari starši, prijatelji, vzgojitelji … Ugotovil bo, da ni sam, da zanj obstaja varen in ljubeč kraj.

Psihologija Otroci naj sodelujejo z vami v vaših vsakodnevnih opravilih, kot je pospravljanje, kuhanje, vrtnarjenje. Preko sodelovanja, pogovora, skupnega načrtovanja, skupnega dela bo otrok videl rezultate svojega truda ter začel spoznavati, koliko napora ali usmerjene energije mora vložiti, da neko opravilo dokonča. Poleg tega bo to zanj skupna zdrava zabava z vami. S tem otroku in sebi omogočite izkušnjo pristnega druženja in sodelovanja ter stika z resničnim življenjem.

Zgodnja leta predstavljajo najboljši čas za uvedbo telesne dejavnosti kot vseživljenjske zdrave navade

Telesna dejavnost je del vsakdanjega življenja vašega otroka. Žoganje, tek, skakanje in vse živahne dejavnosti. Otroci so aktivni, tudi ko stojijo in slikajo, se oblačijo v kostume, ko hodijo, ... Niso pa telesno aktivni, ko sedijo ali ležijo na kavču in gledajo televizijo oziroma berejo ali delajo domačo nalogo.

Vemo: ∑ Zgodnja otroška leta predstavljajo najboljši čas za uvajanje telesne aktivnosti kot vseživljenjske zdrave navade. ∑ Telesna dejavnost ima pozitivne učinke na fizično počutje vašega otroka (zdravo telesno težo in krvni tlak) in duševno zdravje (psihično počutje). Dolgoročno lahko tudi preprečuje bolezni srca, ožilja, kosti, spodbuja motorične sposobnosti ter socialni in čustveni razvoj otroka. ∑ Presežek telesne teže in debelosti je mogoče preprečiti s telesno de- javnostjo že pri otrocih. Številni majhni otroci niso vključeni v telesne dejavnosti v zadostni meri za ohra- njanje dobrega zdravja. ∑ Otroci so bolj aktivni, kadar imajo njihovi starši aktiven način življenja in sodelujejo v telesnih dejavnostih z njimi. Fantje so bolj aktivni kot dekleta. ∑ Več kot se otroci igrajo na prostem,

bolj verjetno je, da bodo bolj aktivni. ∑ Ko so majhni otroci neaktivni (na primer pri gledanju televizije), so v nevarnosti, da razvijejo neprimerno telesno težo. Predšolski otroci, ki gledajo več kot 2 uri televizije na dan, so bolj kot ostali nagnjeni k temu, da bodo imeli zdravstvene in razvojne težave. ∑ Ni dokazov, da lahko z uporabo elektronskih medijev koristite zdravju vaše- ga otroka ali njegovi izobraženosti, ko so otroci mlajši od dveh let. ∑ Pri otrocih, ki veliko gledajo televizijo v prvih nekaj letih življenja, se je izkazalo, da je bolj verjetno, da bodo imeli kasneje težave s pozornostjo in so v nevarnosti za razvoj težav pri jezi- kovnih spretnostih in spominu. Ti otroci imajo običajno v šoli tudi več težav kot tisti, ki ne gledajo televizije. Za otroke, ki redno obiskujejo vrtec, to ključno vpliva na zagotavljanje zadostne količi- ne telesne dejavnosti.

Bodite pozorni …

Kaj lahko storimo?

… na vključenost otroka v telesne dejavnosti

Zagotavljanje nestrukturiranih in strukturiranih dejavnosti, v katerih lahko otrok sodeluje in v katerih uživa (sprehod, igre z žogo, plezanje v telovadnici, vožnja s kolesom). Če otrok hoditi, naj bo na ta način dejaven vsaj 3 ure na dan. Poudarjajte zabavo in sodelovanje, namesto tekmovalnosti pri igri z drugimi otroki. Omogočite, da se vaš otrok igra z drugimi otroki. Spodbujajte svojega otroka, da preživi veliko časa na prostem, v najboljšem primeru nekaj ur vsak dan. Poskrbite, da bosta tako hči kot tudi sin enako aktivna.

… na daljša časovna obdobja neaktivnosti

Pazite, da vaš otrok ni neaktiven več kot eno uro (razen med spanjem). Razdelite daljša potovanja z avtomobilom in omogočite 10–15 minut aktivnega premora. Če je le mogoče, spodbujajte otroka, da hodi in ne sedi v vozičku.

… na čas, preživet pred televizijo in za elektronskimi mediji

V otroških spalnicah naj ne bo televizije in igralnih postaj. Prav tako ne v vrtcu ali drugih otroških centrih. Odvračajte otroke do drugega leta starosti od gledanja televizije in elektronskih medijev. Omejite uporabo na eno uro na dan za otroke od drugega do petega leta starosti.

… da ste vzor svojemu otroku

Bodite aktivni in se zabavajte z otrokom z dejavnostmi, kot so igre z žogo, kolesarjenje, jahanje, igranje skrivalnic in podobno.

… na okolje otroškega varstva (predvsem zasebno varstvo)

Poglej, ali je omogočen ustrezen zunanji prostor, oprema in zavarovanost pred soncem. Izberite okolje, kjer je osebje usposobljeno za izvajanje telesne dejavnosti za majhne otroke.

Družinski center OAZA Vas vabi na brezplačen pogovor ali posvet. Svetovanja potekajo na različnih lokacijah po vsej Sloveniji, zato ste dobrodošli vsi, da nas obiščete sami, skupaj s partnerjem ali z otrokom, kadar imate večja ali manjša vprašanja glede vaše družine, partnerstva, odnosov, vzgoje otrok ... Čakajo vas prijetno vzdušje ter svetovalec ali svetovalka s strokovnim znanjem za zakonska in družinska vprašanja. Prosimo vas, da svoj obisk predhodno najavite na številko 031 691 119 ali po elektronski pošti info@izriis.si

Bi želeli, da vaši otroci pojedo več sadja?

Dajte jim ga piti!

Sokovnik Hurom HU 400 sodi v svetovni vrh sokovnikov z delovanjem pri nizki hitrosti (80 obratov na minuto). Na ta način preprečuje segrevanje sadja in ohranja kar največji del hranilnih snovi. Analize so pokazale, da tak sok vsebuje kar 4x več vitaminov, encimov in mineralov in 6x več vitamina C kot sok, ki je pripravljen s tradicionalnim sokovnikom, ki sadje stiska, melje in tre.

Veliko več informacij na: www.ekosara.si

Za pripravo naravnega svežega soka imamo za vas na voljo ekološko certiﬁcirano sadje in zelenjavo v obliki naročniškega paketa »Sokovnik«.

Vračamo okuse.

Če se nanj naročite, boste sokovnik kupili po izrazito ugodnejši ceni.

KnjigaRajanje

FRIKI

OŽ V A

ENI M o SNEŽ

grado

vljic žno na ite pra za knji e jt Preber ljico u oteg e prav li reberit , mamico a e in se p p a m o m lk d e e lj d li e a Iz , učit po svoje. u, šoli o V vr tc vzgojiteljem ravljic ite z p j e a it p .o., u iš šlj sk ar o n p in anu d.o m na slov D bljana. očkom a n a n RJA, 00 Lju JANUA a 318, 10 do 10o.lenjska cest o D rili bom

Poda

GE 3 KNJI EDNIŠTVA! R

ORU U

PO IZB

A P R AV L JIC ZA OTR O K E

piše: Anita Žibrek

Ob vznožju gora je bila skalna razpoka. Kdor je dobro pogledal, je videl, da je to zelo ozka pot, ki vodi v notranjost skale. Če si po tej poti hodil tri dni in tri noči, si prišel do čudovite, skoraj čarobne dežele. Imenovala se je Bela dežela. To pa zato, ker je bila iz samega snega, ledu ter ledenih sveč in ledenih kroglic. Dežela je bila krog in krog obdana z ledeno ograjo. Točno na sredini dežele je stala velika snežena graščina. V Beli deželi je stalno naletaval sneg. Male snežinkice so nežno plesale svoj večni ples in se vrtele z neba na zemljo, ki je bila že tako ali tako prekrita s snežno odejo. V Belo deželo ljudje niso smeli vstopiti. Tam so živeli le sneženi možje. No, ne le sneženi možje, tam so bivale cele snežene družine: tudi snežene žene in sneženi otroci. Vsem tem snežakom pa sta vladala bela kraljica in beli kralj. Oba sta bila dobrega srca, zato so se vsi prebivalci Bele dežele v njej odlično počutili. Le sneženi deček Ledenko se je dolgočasil. Igre, ki so se jih ostali sneženi otroci igrali na belih preprogah, ga niso zanimale. Ledenko je ure in

ure preživel ob ledeni ograji in si želel, da bi spoznal svet na drugi strani ograje. Nekoč je na ograjo priletela zlata ptica z velikimi bleščečimi krili in sedla nanjo. Ledenku se je zdelo, da vidi na njeni glavi poseben sij. Zaupal ji je svojo željo in jo prosil, če ga ponese v svet. »Kam bi rad šel, mali sneženi mož?« ga je vprašala. »Najrajši bi šel nekam, kjer je življenje čisto drugačno od tega, ki ga poznam,« je proseče zašepetal. In že je sedel na njenih krilih in poletela sta visoko v zrak. Krila te čudovite ptice so bila tako mehka, da je na njih zaspal. »Prispela sva. Pripeljala sem te v Afriko. Tukaj zagotovo še nisi bil,« je rekla ptica, ko ga je odložila na trdna tla. Ledenku je pričelo postajati vroče. Snel si je klobuček, na beli sneženi srajčki pa je odpel vse kamenčke, ki so služili kot gumbi. Nič ni pomagalo. Kmalu je celo začutil, da je od njega počasi pričelo kapljati. »Kdo so oni?!« se je prestrašil, ko so ga obstopila mala črna bitja. »To so afriški otroci. Ljudje so,« mu je pojasnila ptica. Otroci iz Afrike pa so se seveda ustrašili belega

P RE BE R I IN N A R IS I P R AV L JIC O TE R S E P OTE G UJ ZA N A GRAD O.

bitja. Česa takega še nikoli niso videli! Nek afriški deček se je dotaknil Ledenka, a je strahoma odskočil: »Uf, groza! Ta 'belko' je tako mrzel, da ne vem, če se bom sploh še kdaj ogrel!« Vsi otroci so stopili malo vstran in si bolj od daleč ogledovali to belo reč. Drug čez drugega so govorili in se mu posmehovali: »Poglejte, kakšen smešen klobuk drži v roki!« »Pa brez las je!« »Tudi nog nima! Le kako se je ta smešna stvar pojavila tukaj!« »Ha, ha, ha, namesto nosu ima korenje.« Vse te besede so Ledenka zelo razžalostile. Hkrati pa se je čudil, kako nenavadni so ljudje. Ne samo, da so črni kot noč, tudi iz glave jim raste nekaj zvitega in košatega. Nobenih srajčk ne nosijo. Pa vsi imajo na sredi trebuščkov eno čudno piko. Pa čisto drugače se premikajo kot snežaki. Oni imajo dve smešni palčki, ki se pri hoji celo upogibata.« Ptica je Ledenku lepo razložila, da je tista pikica na trebuščku pravzaprav popek, palčke pa noge, ki jih imajo vsi ljudje. Afriški otroci so od nekje prinesli kokosove orehe in pričeli z njimi obmetavati Ledenka. »Pokončajmo tega belega, mrzlega čudaka!« so vpili. Za las se je Ledenko izognil, da mu kokosov oreh ni priletel naravnost v korenje. Čudežna ptica ga je hitro dvignila na svoja krila. Reveža, ki se je vedno bolj topil od vročine in tudi strahu pred malimi Afričani, je ponesla proti nebu. »Kam želiš iti? Na sever k Eskimom? V Ameriko k Indijancem?« ga je spraševala. »Domov!« je v hipu odgovoril Ledenko. Na poti v Belo deželo mu je zlata ptica na hitro razkazala še Afriko. Seveda le tako, da je Ledenko varno sedel na njenih krilih in tako preletel to vročo deželo. Videl je slone, opice, žirafe, leve, tigre, zebre. Čudil se je ogromni afriški puščavi, videl je celo džunglo. Ko je Ledenko končno od daleč zagledal Belo deželo, je veselo pomislil: »Marsikaj zanimivega sem videl in doživel, kar ostali snežaki ne bodo nikoli. Kljub temu pa bo najlepše pri vsem tem, da bom spet videl mamico, očka in vse bratce ter sestrice. Do sedaj nisem vedel, kako zelo rad imam svojo sneženo družino!«

Alenka Terčič Samozaložba

Vsi si želimo, da bi bili naši otroci srečni, veseli, uspešni… Ampak kako lahko naučimo svojega otroka, da si upa slediti svojim sanjam, da si postavi prave cilje, da je hvaležen in da deli svoje bogastvo z drugimi? Kako otrokom predstavimo zakon privlačnosti in njegove principe? V knjigi Igraje v življenje je zbranih več kot 50 iger in aktivnosti, ki pomagajo staršem, da otroke skozi zabavo in smeh naučijo pomembnih načel ustvarjanja in kreiranja svojega življenja. Knjiga opisuje tudi glavne principe Zakona privlačnosti, ki pomagajo staršem, da igre izkoristijo v dobro otroka. Igre in aktivnosti v knjigi so seveda primerne tudi za odrasle, da na igriv in vznemirljiv način tudi sebi pomagajo, da spet razmišljajo kot otroci in da vidijo, da je življenje pravzaprav igra.

ZA MAMICE

Igraje v življenje

Whitney Gaskell Založba Anu Elara

Pravkar ločena ocenjevalka restavracij in mati samohranilka Ana je odlična kandidatka za skupino Mamice prihajajo skupaj. Toda niti sanja se ji ne, v kaj se spušča. Predsednica skupine je obsedena s svojo poporodno težo, in medtem ko pretirava s hrano, hkrati jemlje odvajala. Julija je ambiciozna odvetnica, ki je zagledana v šefa, čeprav ima čudovitega moža. Chloe postane članica skupine potem, ko dobi porodne krče na zabavi in se je prisiljena zanesti na pomoč drugih žensk, medtem ko njen mož niha med ležanjem na tleh v položaju zarodka in bruhanjem. Te štiri nepopolne prijateljice stojijo ob strani druga drugi v težkih trenutkih, ki pa jih ni malo. www.anuelara.si

Gospod Klobasnik in gospod Špila

Andraž spozna knjižnega molja

Zdeněk Svěrák Založba Didakta

Ko sta se gospod Klobasnik in gospod Špila prvič srečala, sta bruhnila v smeh. Smejala sta se sama sebi, saj je eden izgledal kot sod, drugi pa kot prekla. Toda takoj sta si bila simpatična in svoje nepričakovano prijateljstvo sta odšla zapečatit v restavracijo Rožmarinka. Prvi si je naročil dvanajst krožnikov žolce s kruhom (kdo ve, kateri?), drugi lipov čaj in piškote (kdo ve, kdo?). Nato sta se skupaj odpravila novim dogodivščinam naproti. Pazite, da se vam gospoda ne izgubita!

Alma Zajec Samozaložba Otroške pesmi so lahko tudi zelo zabavne. Pisateljica jih je predstavila na način, da so otrokom v veliko zabavo in veselje za branje. Saj veste, da dandanes otroci skorajda ne berejo več. A ker je vsebina »moderna«, jim je knjiga zelo všeč. Primerna je za otroke od 4. do 12. leta starosti. Vsaka pesem nosi svoje sporočilo. Nekatere vzgojno, druge poučno. Predvsem pa na zelo zabaven in otrokom simpatičen način. Pesmi so tudi podprte z zelo slikovitimi risbicami. Ilustrator se je popolnoma »zlil« s sporočilom in z vsebino pesmi. Zato je mogoče primerna tudi za čisto, čisto male junake.

ZA LAHKO NOC

Planeti so zadeti

Aleksandra Kocmut Založba Modrijan

Andraž je drugošolec in ga knjige ne zanimajo. S sestrico Nino si delita otroško sobo in Nino zelo jezi, ker mora zvečer, ko leže v posteljo, takoj ugasniti luč. Andraž namreč noče brati. Nekoč ga prime za roko in odpelje v knjižnico, kjer mu predstavi knjižnega molja. Ta žre knjige in Andraž se prestraši, da bo pojedel vse zanimive knjige, ki jih vidi po policah. Odloči se, da si bo eno izposodil in jo tako rešil pred knjižnim moljem. Z Nino naredita načrt, da se bosta naslednjič pripeljala v knjižnico s kolesom in odpeljala domov še več knjig. www.modrijan.si

www.didakta.si

ZA MALE JUNAKE

Mamice v pogonu

www.alenkatercic.com

ZA S OLARJE

ZA V ELIK NASMEH

IGRIVA VZG OJA

pripravlja: Uredništvo

Koga ima Neža najraje Tatjana Kokalj Ilustrator: Adriano Janežič Založba Morfem

Knjiga ima več kratkih, a povezanih zgodb. Spoznamo Nežo, njeno družino, njene prijatelje. Otroci skozi preproste zgodbe spoznavajo, kakšno vlogo ima družina in njeni člani. Na preprost način spoznajo resnico o spočetju in rojstvu, o otrocih, ki so drugačni in živijo v drugih deželah ... Avtorica razloži pomen prijateljstva, odraščanja in poti, ki nas spremljajo na njegovi poti (vstop v vrtec, šolo, ...). www.morfem.si

5. 6.

4. 1.

Oglasno sporočilo

1. Skiro - Mini Kiddyscoo, www.skiroji.si, 57,90 € 2. Slon na kolesu - Spletna trgovina z otroškimi pripomočki Moj kotiček, www.moj-koticek.si, 42 € 3. Copatki iz filca - Ursanina, COPATI iz 100% volnenega filca, do številke 24, www.ursanina.si, 18 € 4. Steklenička Bobble - Ekološko neoporečna, revolucionarna steklenička z zamenljivim filtrom, www.waterbobble.com, 11,99 € 5. Leseno tolkalo Pintoy - Eko trgovina Srček.si, www.srcek.si, 15,12 € 6. Otroška pižama Smrkci - Oazaudobja.si, s potiskom, različne barve, fantovske in dekliške, www.oazaudobja.si, 14,95 € 7. Trendy škorenjci za dojenčke francoske znamke BEABA - novo v Sloveniji, trgovina Luškarna, www.luskarna.si, 33,00 €

Urbani podvig

PORODNIŠKA MALO DRUGAČE besedilo in fotografije: Tjaša Nabergoj

Že dolgo prej, preden sem postala mama, sem si porodniški dopust predstavljala kot dvanajstmesečni počitek in užitek brez urnikov, sestankov in dnevnih rutin. Prijateljice, ki so v tistem obdobju postale mame, so moje ideale o porodniški kruto sesuvale. Slike družinske idile, ki so ostajale za njimi, so bile hkrati izkaz največje sreče in živčne izčrpanosti. Ker sem bila precej vpletena v razvoj vsaj štirih mladih družin z novorojenčki, sem spremljala te srečnoizčrpane rutine in tako nabirala vse dobre in slabe izkušnje za naprej. Ko je prišel čas, da tudi sama prvič zaigram vlogo mame, sem imela občutek, da imam že drugega otroka. Veliko stvari, med katerimi sem morala izbirati, so izbrali že drugi, tako da sem v tesnobi izbiranja med izobiljem možnosti že poznala bližnjice in imela izkušnje. Tesnoba pravilne izbire Ali otroka dati na tečaj plavanja ali ne? Ali se udeležiti skupinske vadbe joge, pilatesa ali telovadbe? Ali otroka že takoj navajati na diaper-free? Dojiti na uro ali po občutku? Ali ga cepiti? Ali mu dati dudo in stekleničko, Pampers ali Lumpi? Izvajati cosleeping, ali ga naučiti samostojnosti že pri treh mesecih?

Pariz. Luksuz eksotike.

Kopati ga z milom ali brez? Slediti newagerskim prijemom, ali vzeti v roke dr. Spocka? Ali moža doma čakati s kosilom, ali pa pohajati in jesti po restavracijah? Vsako od teh vprašanj je imelo tisoč pravilnih odgovorov in jaz sem morala izbrati samo enega. Ta »svoboda« neskončne izbire me je utesnjevala, kajti vsi so me prepriče-

Urbani podvig vali, da je samo ena odločitev pravilna, najboljša zame in za mojega otroka. Od tega sem želela zbežati, želela sem dihati druge zgodbe in prostore, želela sem se odločati o drugih stvareh: ali bom z Lolo obiskala Eiffel ali Liffey, ali se bova dojili s pogledom na rovinjsko riviero ali blejski otok, ali bova na beograjski Adi vozili kolo ali po Dublinu iskali najboljši Guiness. Želela sem zares porodniški dopust, v katerem bom subjekt jaz in ne moj novorojeni otrok, ki je do šestega meseca bolj kot plavanje, jogo ali ekopleničko potreboval samo zadovoljno mamo, voziček, sleepywrap ter moje mleko – ostalo sem potrebovala jaz. Moj scenarij porodniškega dopusta Moj scenarij porodniške sem v glavi pisala za glavno junakinjo, samostojno in suvereno tridesetletnico srednjega razreda, ki prejema približno tisoč evrov porodniškega nadomestila na mesec. Ta mlada mamica nadomestilo dojema kot plačo in je zadovoljna: novorojenček rad spi in je, dojenje ji gre tekoče, nima poporodne depresije in s partnerjem ima stabilno razmerje. Edino, kar jo omejuje, je večno ponavljanje enakega ritma, rutine, prostora, ljudi, jezika, glasbe in hrane – vse to je ne zadovoljuje dovolj, zato si želi pobegniti iz te vsakdanjosti. Mož hodi v službo, ona pa ostaja doma med plenicami, dojenjem in kuhanjem zdravih neokusnih kašic. Ko se mož vrne iz

Tata nas obišče v Parizu. Spet smo skupaj!

službe, oba potrebujeta počitek in čas zase. Kaj narediti? Kdo je bolj utrujen, kdo je na vrsti za pospravljanje in preoblačenje, kdo bo nocoj uspaval malega sesalca? Moja glavna junakinja se zaveda, da potrebuje nov prostor, v katerem bo odkrivala nove in drugačne vsebine, v katerih bo uživala brez čakanja, pričakovanj in razočaranj. Kajti čim se od drugega pričakuje, da opravi ali dokonča določeno delo, se začne primerjanje, kritiziranje, nezadovoljstvo. Skratka, vsak mora s svojimi odgovornostmi in željami vsaj malo živeti sam, da ugotovi, da od nikogar drugega ni odvisna njegova sreča. Prišla je Lola in indijansko poletje v Ljubljani Scenarij, za katerega sem izpolnjevala vse pogoje, da v njem odigram glavno vlogo, sem začela režirati, ko se je rodila Lola, in sicer konec avgusta 2009. Septembra je bilo indijansko poletje in Ljubljana je bila idealno mesto za pohajkovanje in obiskovanje zanimivih dogodkov. Lola takrat ni potrebovala ničesar, razen mene, mojega mleka, vozička in tu pa tam tudi traka za nošenje, ki se je izkazal za najboljši pripomoček, kar sem jih nabavila. Sleepywrap je bil elastičen in ne preveč in ne premalo topel. Ko je Lola imela šele nekaj tednov, je že bil primeren za nošenje – z njim sem imela obe roki prosti, tako da sem lahko kuhala, pospravljala, nakupovala ali pohajala tudi takrat, ko se je Lola naveličala ležanja.

Rovinjski gurmanski užitki

Prvi odklop od rutine – zima na Bledu Prišla je zima in zame se je začelo monotono obdobje. Takrat me je poklicala prijateljica in mi v zameno za druženje ponudila prelepo stanovanje ob Blejskem jezeru, ki je bilo v tistem času prosto. Sredi decembra sem pripravila kovčke ter vse ostale pripomočke, ki jih potrebuje trimesečni dojenček, in se odpeljala na Bled. »Služboobvezni« mož oz. tata Ivan je še naprej hodil v službo, vendar je večkrat prišel na Bled, da bi bil z nama. Na Bledu sva ostali skoraj cel mesec, saj se je neprestano nekaj dogajalo. Tako so se v tem velikem trisobnem apartmaju kar vrstili obiski – s svojimi zgodbami so prihajali prijatelji iz Evrope in bivše Jugoslavije in tudi Loli ni bilo dolgčas, saj so skoraj vsi s seboj pripeljali svoje otroke. Gurmanski dopust – februar in junij v sončnem Rovinju Prijateljica me je februarja povabila v Rovinj, kjer je preživljala porodniško. Tam sem imela vse: sonce in morje, odlično družbo ter svežo morsko hrano, ki jo obožujem. Na žalost pa sem takrat že morala imeti tudi palični mešalnik in nekaj rešenih vprašanj glede njene prehrane, ker je polletna Lola postala že zobat in lačen človeček in ji moje mleko ni več zadostovalo. Vse napovedi, da se bo z uvajanjem trde hrane zmanjševala pogostost dojenja, pri nas niso držale. Lola se je do desetega meseca dojila tako

kot na začetku, in sicer na dve uri. Imela sem srečo, da sem v tem ves čas uživala, saj sem se počutila potentno in samozadostno, da jo lahko sama nahranim. Včasih sem nalašč pozabila pripraviti kašico, saj mi je dojenje predstavljalo veliko večje estetsko doživetje kot »žličkanje« s kašico. Tako sva z Natašo po sončni obali Rovinja iskali najlepše romantiče vedute, kjer sva dojili najini dojenčici. Včasih sva se ustavili pri ribičih, ki so čistili ledene mreže ter za dobro ceno dobili kakšno vrečko svežih morskih dobrot. Ves čas nas je grelo sonce in zimo smo pustili doma – bili smo na dopustu! Od Eiffla do Notre-Dama – maj v Parizu Eden od glavnih ciljev mojega »porodniškega načrta« je bil mesec dni v Parizu, kar pa ni bilo lahko izvedljivo. Pariz je namreč zelo drag in samo najem stanovanja lahko stane več kot 800 evrov. Poleg tega so življenjski stroški zelo visoki, saj je treba poleg preživetvenih potreb zadovoljiti tudi tiste z »luksuzom eksotike«, zato odpade, da bi s praznimi vrečkami hitela domov in kuhala pašto. Za popolno izkušnjo Pariza je zato potrebna malo večja »porodniška plača«! Na srečo mi je prijatelj ponudil svoje mini 12 m2 veliko stanovanje za 350 evrov. Stanovanje v podstrehi pariške šestnadstropne zgradbe iz Haussmanovega obdobja, prvotno namenjeno pomožnemu osebju,

je sicer bilo dostopno z dvigalom, ki pa je bilo narejeno po merah tedanjega časa. Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi se pokvarilo, saj sem se že za tisto nadstropje in pol, ki mu je sledilo, z Lolo, vrečkami in s torbami borila z ozkimi in nizkimi vrati in stopnicami. V mestu smo včasih ostali do večera in si privoščili večerjo, medtem ko je Lola že spala v vozičku, ki se je izkazal za popolno premično posteljo tako podnevi kot tudi ponoči (voziček, ki se spusti v popoln horizontalen položaj, je bil poleg sleepywrapa najboljši nakup). Sicer pa je bil voziček zelo odveč, ko je šlo za uporabo podzemne železnice. Večina pariških podzemnih postaj ima na stotine stopnic brez spusta za vozičke, izhodi so ozki in voziček ne more skozi. Konec koncev se v Pariz res nisem prišla vozit z metrojem – moja želja so bili dolgi sprehodi ob Seni, njeni mostovi, park Tuileires, večerni Notre-Dame, Montmartre in mnogo drugih zame pravljičnih postojank. Kako sem bila srečna in kako je Lola to vedela in posnemala! Guiness in irski parki – september v Dublinu Ko je Lola ravno dopolnila eno leto, sva šli še na zaključno potovanje. Ivan žal ni mogel vzeti dopusta. Takrat se je Lola že zavedala, da bova leteli s čudno ptico, ki ji na začetku ni najbolj zaupala. Zagrnila sem zavese in jo ob vzletu priključila na še vedno produktivno dojko. Dublin naju je pričakal s svojim

Irski travi se ne moreš upreti!

tipičnim spremenljivim vremenom, ki je nekako očarljivo. Nebo je čarobno nizko in oblaki so divji – v pol minute preletijo obzorje in prinesejo naliv, ki ga v naslednji minuti posuši sonce. Tudi zato smo se v center vozili z avtobusom, čeprav imajo zanj Irci res čudna pravila, ki se jih zelo nemško držijo. Če je na avtobusu že en voziček, moraš počakati na naslednjega, ali pa moraš poleg otroka zložen voziček nesti v roki! Teoretično lahko tako cel dan čakaš, da se pripelješ v mesto. Končno v mestu: turizem, trgovina, park, račke, igrišče, kosilo. Igrišča v Dublinu so inovativna in bogata, parki so ogromni, z jezerci in bajno travo, na kateri malicajo ali berejo tudi poslovneži v kravatah. Za zaključek dneva smo poiskali tradicionalen pub (v Dublinu jih je baje več kot 1.000), kjer točijo najboljši Guiness, ki priteče naravnost iz tovarne ob reki Liffey. Noben Guiness iz uvoza ni tako okusen, kremast in žameten kot Guiness, ki ga piješ v irskem pubu. S tem okusom in polni novih doživetij in zgodb sva se vrnili v Slovenijo, kjer se je začenjal spet real life: vrtec, služba in dnevna rutina. Zdaj pa me čaka nov, potencialni scenarij: porodniška z dvema otrokoma! Lahko izhajam iz dveh možnosti: ali enega pustim doma z očetom ali pa počakam, da bo Lola dovolj velika, da bo sama nosila torbe in porivala voziček.

ObdaRajanje 2011 Avtor: Uredništvo Ringarajinih iskric Fotografije: Vrtci in OŠ, ki so ustvarjali objemčke

Ooo, kako prijetno je bilo ustvarjati objemčke … V dobrodelni akciji ObdaRajanje je letos ustvarjalo kar 13.000 otrok, nastalo pa je tooooliko različnih in prikupnih igrač iz cunj, ki bodo poletele v objem otrokom, ki so v bolnišnicah in socialnih ustanovah po Sloveniji.

Še enkrat HVALA vsem za sodelovanje! Naj vas vaše dobro delo in lepe misli ob ustvarjanju objemčkov spremljajo še celo leto 2012, vse do naslednjega ObdaRajanja. Objavljamo nekaj utrinkov ObdaRajanja 2011, kako ste ustvarjali in kaj lepega ste nam napisali ... Resnično ste neverjetni in občutki ob vseh objemčkih, ki nas obdajajo, so neopisljivi! VSE FOTOGRAFIJE OBJEMČKOV (izdelkov) so razstavljene v GALERIJI objemčkov na spletni strani www.ringaraja. net/obdarajanje, kjer lahko za vaše najljubše objemčke GLASUJETE MED 1. in 10. decembrom.

NAGRADE: 5 fotografij (vrtčevskih skupin oz. OŠ razredov), ki bodo med 1. in 10. decembrom prejele največ glasov, bomo nagradili:

1. Z GLEDALIŠKO PREDSTAVO V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU

LJUBLJANA, ki jo podarja LGL, 2. S PAKETOM KNJIG, ki ga podarja Ringaraja.net, 3. S SLADKIM PAKETOM, ki ga podarjata CHUPA CHUPS IN PEZ. Glasujete lahko prav vsi, ki ste objemčke ustvarjali, in tudi vsi tisti, ki si boste na njih samo spočili oči. Vsak lahko odda 1 GLAS DNEVNO za VSAKO FOTOGRAFIJO. Toliko glasov kot bo oddal vsak uporabnik, toliko srečk bo imel v bobnu za žrebanje 15 NAGRAD. Nagradili bomo namreč tudi tiste, ki boste pridno glasovali, in sicer vas čaka:

Pokrovitelja

dobrodelne

5 KNJIG JESPERJA JUULA – KOMPETENTNI OTROK in 10 SLADKIH PAKETOV CHUPA CHUPS IN PEZ. O nagradah boste vsi, ki ste glasovali, obveščeni po e-pošti, število glasov najboljših 5 fotografij pa bo vidno vsem. 11. decembra 2011 bomo razglasili 5 NAJLEPŠIH FOTOGRAFIJ OBJEMČKOV.

G lavno nagr

Organizato

ado podarja

r akcije je

akcije sta

31 Z otroki iz skupine Petelinčki smo se udeležili vašega ObdaRajanja. Potrudili smo se, da bi naši objemčki zares razveselili otroke. Naj se otroci čim prej pozdravijo in odhitijo domov! Vrtec Otona Župančiča Ljubljana, enota Živ Žav, skupina Petelinčki

Smo otroci iz skupine Zvezdice, stari štiri leta. Navdušeno smo polnili mehke zvezdice. Zvezdice pošiljamo otrokom v bolnišnico, da se bodo stisnili z njimi, naredili pa smo tudi velikega zajca, da nikoli ne boste sami. Vrtec Vrhnika, enota Žabica

Otrokom, ki potrebujejo topel objem, smo izdelali objemčke. Napolnili smo jih z ljubeznijo in s toplino. Objemčki naj ogrejejo male srčke, ki ljubezen in topel objem najbolj potrebujejo. Objemčkom dodajamo še tople želje nekaterih sodelujočih otrok: KAJA: Izvoli objemček … LUKA: To je za tebe, da se boš stisnil … JAN: Izvoli objemček, da ne boš žalosten … MIHA: Z objemčkom pošiljamo tudi poljubčke … ANŽE: Naj te objemček razveseli … LARISA: Naj ti objemček pomaga ozdraveti … Vrtec Cven pri OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, otroci 4–6 let

V skupini ČEBELE smo izdelali preproste objemčke. Otroci so jih izdelovali z velikim veseljem, še posebej zato, ker bodo z njimi razveselili bolne otroke. Vrtec Agata, Poljane

Postani moj

Facebook prijatelj

Eko kotiček

in pokukaj na spletno stran

www.skratvodo.si. O meni povej drugim.

Pa sem zopet tu med vami! Rad vam predstavljam naloge in pripovedujem o vodi, ki ji sam rečem kar kraljica voda. Zakaj? Tako pomembna je, da brez nje življenje preprosto izgine. Vsem tistim, ki me še ne poznate, se kratko in jedrnato še enkrat predstavim. Težak sem deset kilogramov in velik 49 cm, živim pri sedmem triglavskem jezeru. Tam se pogovarjam z Eko Vilo, opazujem naravo in kamor usmerim pogled, opazim pomembnost vode. Ko sem sedel ob Vili, ki je pripovedovala o čudežni knjigi z naslovom Sporočilo vode in vesolja, se mi je posvetilo, da v telesu nosim kar sedem kilogramov vode in da prav vse, kar slišim, vidim, pijem, jem in mislim, vpliva na to, kako lepa je ta voda v meni. Da je to res, ugotovimo enostavno. Vzamemo kapljico potu in jo hitro zamrznemo. Nastane snežinka, ki jo s prav posebnim mikroskopom fotografiramo. Na fotografiji potem uzremo pravo pravcato snežinko! Snežinka mi pove tole: kolikor je snežinka lepa, simetrična, toliko rad se imam.

ZBIRANJE ZAMAŠKOV ZA PRVE KORAKE – ZA MATICA

ZELIM SI,

da bi mi poslali veliko svojih izdelkov: fotografijo vode, narisano sliko o vodi, pesmice o vodi, pravljice o vodi, poskuse z vodo, lutke škrata Voda, posneto igro o vodi, kolaž o vodi, črke o vodi, sestavljanke o vodi, figurice o vodi, izdelke iz gline o vodi, okraske snežinke, in še in še. Ustvarite, kar vam da domišljija. Ustvarjajte v šoli, vrtcu, doma ali na njivi, in to prikažite in povejte drugim . Veselim se vaše podpore. Vse, kar mi boste poslali, bom pridno zbiral in prebiral in iz tega napravil knjigo. Kot avtorji knjige bomo prav vsi navedeni v knjigi, če se boste kot posameznik seveda strinjali. Naslov knjige pa bo: »Škrat Vodo in mi vsi o vodi«. Ustvarili bomo še kaj in tako širili sporočilo vode, ljubezni in hvaležnosti. Odgovore, izdelke in svoje podatke pošljite na Danu d.o.o., Dolenjska cesta 318, 1000 Ljubljana.

Lep pozdrav, škrat Vodo.

Matic ima že od rojstva veliko zdravstvenih težav. Kmalu bo star štiri leta in pred kratkim se je končno rešil dodatnega kisika, s katerim je lažje dihal. Matic ne govori, ne hodi, hrani se samo preko gastrostome (cevke). Cela družina se trudi, da bi mu nudila čim lepše in polno življenje. Dogovarjajo se tudi za operacijo v tujini. Srčno si želijo, da bi Matic z njeno pomočjo shodil. Kljub vsem zdravstvenim težavam pa je fant zadovoljen, živahen in zmeraj nasmejan, predvsem pa je obdan z veliko ljubezni. Operacija v tujini je seveda zelo draga, zato vas prosimo za pomoč! ZBIRAJTE ZAMAŠKE in pomagajte Maticu do denarnih sredstev za operacijo. Matičeva zgodba je v celoti objavljena na www.Ringaraja.net. Vse informacije na: www.zamasek.si Na Facebooku: Zamaški za prve korake za Matica E-naslov: smc.cerknica@kabelnet.net

RR stokovnjak Sabina Šilc je univ. dipl. psihologinja in družinska terapevtka Marsikaj je doživela sama, kar nekaj stvari pa se je naučila med študijem in stalnim izobraževanjem. Odgovarja na vprašanja o otroški in družinski problematiki.

Odgovarja psihologinja Sabina Šilc: Joka, ko gre v šolo Imam šestletno hčer, ki je letos postala prvošolka. Najprej je bilo vse v redu in je rada hodila v šolo, sedaj pa imamo že nekaj tednov težave. Ko jo peljem, skoraj vedno joka. Ko jo vprašam, zakaj je žalostna, mi pove, da zato, ker v šoli pogreša mene in atija. Kaj naj storim? Nočem, da je hči v šoli žalostna. Naj počakam, da bo to obdobje minilo samo od sebe, naj za nasvet vprašam učiteljico, šolsko psihologinjo? Zahvaljujem se vam za odgovor. 2PRINT_7_RR_strok_oglas_210x145+5.pdf

Andreja

Za vse otroke je ločitev od staršev težavna. Prezgodaj , že pred prvim letom, damo otroke v vrtec, ker moramo v službo. Otroci doživijo to ločitev kot travmatično. Sicer se privadijo, vendar to izkušnjo zakopljejo globoko vase. Majhen otrok pač ne razume, da mora mati v službo, ne ve, da bo prišla ponj in da bo zanj v vrtcu primerno poskrbljeno. To izkušnjo številni otroci podoživijo, ko morajo v šolo, kjer je spet vse novo, zahteve do otroka pa večje. Otroci se razlikujejo po tem, kako samozadostni so, koliko so pripravljeni izmenjavati z drugimi in okoljem, koliko zaupajo ljudem. Veliko je v 22.11.11 genih,13:02 še več priučenega. Marsikateri otrok ne pokaže (ker morda ne čuti, da bo slišan) svojih čustev.

S hčerko se veliko pogovarjajte, nudite ji veliko telesne bližine, sprejmite njena čustva, ne prepričujte je o nasprotnem. Pomagajte ji poiskati v šoli izkušnje, ki so ji všeč, naučite jo, kako ravnati z onimi, ki ji niso. Tapkanje je odlično, saj ga otrok lahko uporabi sam, takrat in tam, ko potrebuje pomoč (in staršev ni blizu) (www. medvedzdravko,si in www.sabinasilc.com, otroški kotiček). Naša šola se ne bo kmalu spremenila , vedno mlajši otroci dobivajo vedno težje naloge. Tega ji ne morete olajšati, lahko pa jo naučite, da se nauči, da bo na neprijetne izkušnje, reagirala drugače.

1. nagrada Selina Koronik, 7 let Mentorica: Renata Časar Osnovna šola Draga Kobala Maribor Risba na platnici risalnega bloka, barvice Jolly Kinderfest, flomastri Jolly Superstar Duo, voščenke Jolly Painty, vodenke Jolly Supertabs, grafitna svinčnika Jolly in šilček Jolly Delta

Zaključen je prvi ustvarjalno-nagradni likovni natečaj Čas za ustvarajanje Prejeli smo kar 2.000 risbic, kar je neverjeten odziv in odločitev za prvih 10 najlepših risbic je bila izjemno težka! Ravno zaradi tako velikega odziva smo se odločili, da bomo poleg 10 glavnih nagrad podarili še dodatnih 200 nagrad, in sicer Jolly set Mixboxxx kompletov, v katerem je 12 barvic Kinderfest, 12 flomastrov ter 4 grafitni svinčniki! Seznam nagrajencev je objavljen na spletni strani www.ringaraja.net, vsi pa boste nagrade prejeli po pošti. ZMAGOVALNA RISBA BO KRASILA NASLOVNICO RISALNEGA BLOKA V ŠOLSKI SEZONI 2012/2013. Ringaraja, Jolly ter podjetje Eurocom se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim otrokom in mentorjem za vaš trud in ustvarjalnost, saj smo resnično prejeli ogromno število izvrstnih in raznolikih izdelkov. Želimo si, da bi s svojim ustvarjanjem nadaljevali in v nedogled razvijali svoje potenciale!

2. nagrada Živa Gradišnik, 4,5 let Mentorica: Majda Vidovič Vrtec Studenci Maribor Barvice Jolly Kinderfest in Otroški set Jolly Basic Box

35 3. do 5. nagrada Barvice Jolly Kinderfest in otroški set Jolly Basic Box

Lan Režonja, 7 let

Mentorica: Renata Časar Osnovna šola Draga Kobala Maribor

Neja Lovišček, 3 leta

Živa Perovec, 5,5 let

Liam Gržinič,2 leti

Maj Pocrnja Zupan, 6 let

Mentorici: Metoda Tomažič, Nika Mutavčič Vrtec pri OŠ Deskle

Mentorici: Poldika Praprotnik, Simona Založnik VVZ Slovenj Gradec, Enota Podgorje

6. do 10. nagrada Barvice Jolly Kinderfest

Josefina Prislan Urek, 9 let Mentorica: Petra Artnak Osnovna šola Blagovna

Mentorici: Tanja Štok, Liana Vincoletto Vrtec Delfino Blu Koper, enota Bertoki

Tinca Potrbin, 3 leta

Mentorica: Tanja Novak Vrtec Sončnica

Mentorica: Janja Pulko Osnovna šola Draga Kobala Maribor

NAGRAJENI VRTCI in OSNOVNE ŠOLE PREJMEJO TUDI: 1. nagrada:

Škatla trirobih barvic Jolly (180) in škatla flomastrov Jolly (180) Ožbej Lukas Žalec, 2 leti

Mentorici: Dragica Slana, Manuela Bošnjak Vrtec Dragomer

2.–5. nagrada: Škatla trirobih barvic Jolly (180)

6.–10. nagrada:

Škatla trirobih barvic Jolly (96)

Zdravje

Zimske nadloge piše: Petra Logar

V zimskem času se povečajo obolenja pri otrocih. Na udaru so predvsem tisti otroci, ki obiskujejo vrtec in šolo. Bolezen prinesejo domov in včasih zboli vsa družina. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako preprečiti pogosta vnetja ušes, kako najhitreje pozdraviti prehlad in zamašen nosek. VNETJE UŠES Vnetje ušes povzročajo različni mikroorganizmi, največkrat so to bakterije in virusi, je povedala pediatrinja Katarina KoražijaKrajšek. Simptomi Da ima otrok vnetje ušes, prepoznamo po visoki vročini, postane razdražljiv, ne spi dobro, je siten, jokav, odklanja hrano in tekočino in je nerazpoložen. Majhen otrok, ki še ne zna govoriti, se lahko vleče in prijemlje za bolno uho, ker ga boli. Večji otrok pa nam o bolečem ušesu pove sam. Obisk pri zdravniku Otroka je treba odpeljati k osebnemu zdravniku ali pediatru, če ima visoko vročino, ga uho neprestano boli, zaradi tega joka, ne je in ne spi. Zdravnik mu bo predpisal ustrezna zdravila. Nega bolnika doma Če otroka boli uho, mu lahko damo žličko calopla ali lekadola, lahko mu damo svečko paracetamola. Ta zdravila imajo starši običajno vedno doma, lahko pa jih dobijo tudi v prosti prodaji v lekarni. Otroku ne smemo ničesar zlivati ali drezati v boleče uho. Včasih so v uho zlili toplo olje, a danes vemo, da to ne pomaga. Preventiva Otrok, ki je nagnjen k vnetju ušes, naj bo čim več časa doma, starši naj ga čim kasneje vključijo v organizirano varstvo. Kjer je več otrok, je tudi več možnosti za okužbo. Starši naj otroka čim prej naučijo, kako se pravilno čisti nos, naučijo naj ga, kako se usekne v robec. Če ima majhen otrok pogosto zamašen nos, ga je treba večkrat dnevno čistiti s fiziološko raztopino. Otrokovo odpornost lahko starši krepijo s pravilno prehrano in z rednim gibanjem na svežem zraku. Otrok, ki je nagnjen k vnetju ušes, naj ima ušesa ob vetrovnem vremenu zaščitena s trakom ali kapo, še svetuje pediatrinja. SINUSITIS Sinusitis je vnetje sluznice obnosnih votlin, ki jim pravimo sinusi. Pogosto se pojavi kot posledica sekundarne bakterijske okužbe, ki se razvije zaradi oviranega odtoka sluzi iz sinusa. Otroci imajo manj sinusov kot odrasli, pri otroku so manjši kot pri odraslih ljudeh.

Simptomi Pri otrocih je večkrat nemogoče takoj ugotoviti, ali gre za akutno vnetje žrelnice ali za sinusitis. Ponavadi je vnetje tako v žrelu in nosu kot tudi v sinusih in srednjem ušesu. Otrok je nerazpoložen, ima vročino, glavobol, zamašen in smrkav nos z zelenim izcedkom. Pri otrocih pogosto prepoznamo vnetje sinusov tudi z oteklino in rdečino okrog enega ali obeh očesnih vek. Otrok včasih sploh ne more odpreti očesa. Obisk pri zdravniku Obisk pri zdravniku ali pediatru je nujen, kadar ima otrok vročino, mu iz nosu teče zelen smrkelj, če ima oteklino ali rdečino na enem ali obeh očesih. Zdravljenje Vnete sinuse zdravimo z uporabo nosnega dekongestiva, to so zdravila v obliki kapljic ali razpršila, za zmanjšanje otekline nosne sluznice. Potrebno je redno čiščenje nosu s fiziološko raztopino. Zdravljenje pa poteka tudi z jemanjem širokospektralnega antibiotika. Nega bolnika doma Vnetje sinusov lahko pri otroku poskušamo preprečiti že na začetku bolezni. Če ima otrok večkrat zamašen nos, je potrebno pogosto čiščenje s fiziološko raztopino. Z rednim čiščenjem nosu in z uporabo zdravil v obliki razpršila za nos lahko preprečimo vnetje sinusov. KAKO SI ŠE LAHKO POMAGAMO SAMI? Inhalacije Otroku, ki ima zamašen nos, lahko pomagamo tudi z inhalacijami. Tople parne kopeli pospešujejo prekrvavitev, redčijo sluz in pomagajo pri njenem izločanju. Najbolj praktičen je plastični inhalator, ki se prilega nosu in ustom. Tako preprečimo, da bi hlapi dražili otrokove oči, še posebej, če mu pripravimo inhalacijo z eteričnimi olji. Slana inhalacija Za slano inhalacijo potrebujemo pol litra vrele vode in pol žlice jedilne soli. Počakamo toliko, da vodna para ni prevroča, nalijemo tekočino v inhalator, otrok naj paro vdihava pet minut večkrat na dan. Otroku, ki je starejši od šest let, lahko v slano inhalacijo kanemo tudi kapljico eteričnega olja evkaliptusa ali sivke. Za uporabo inhalacije

pri zelo majhnem otroku pa se prej posvetujte s pediatrom. Zdravilni čaj Za lajšanje težav z nosom lahko kupimo v lekarni tudi pripravek iz petih zelišč (rumenega svišča, jegliča, kislice, črnega bezga, navadnega sporiša). Primeren je za otroke od drugega leta dalje.

IZKUŠNJE MAMIC Danijela, mamica dveh deklic: »Moji hčeri imata redko vneta ušesa. Če se zgodi, pa vedno dobita antibiotik. Ko sem bila jaz otrok in če me je bolelo uho, mi je mami vedno nanj položila v krpo zavit in pogret česen ali mandeljne.« Leja, mamica dveh sinov: »Moj sin je od prvega leta naprej pa skoraj do šole imel zelo pogosta vnetja ušes. Bil je teden dni v vrtcu, dva tedna bolan doma, to se je ponavljalo vse do šole. Pri zdravniku je vedno dobil antibiotike. Ker so se mu ta vnetja že poznala na sluhu, smo se odločili za odstranitev žrelnice. Od takrat dalje vnetij ni več.« Janja, mamica treh otrok: »Če zelo boli, peljemo k zdravniku, vedno. Dva sta imela resne težave, eden je imel šestkrat vneta ušesa v pol leta, drugi v istem času sedemkrat. Oba smo cepili proti pnevmokoku in od takrat je mir (pri mlajšem je od cepljenja devet mesecev, pri večjem pol leta).« Martina, mamica dveh otrok: »Nikoli nismo imeli težav z vnetimi ušesi. Kadar je kdo prehlajen, ima zamašen nos, takoj ukrepam. Ko sta bila manjša, sem jima nos vedno čistila s fiziološko raztopino, sedaj pa jima takoj dam sinupret in pomaga.«

Samo za očke

Naši ogledalni misleci piše: očka Gregor

Skoraj ne mine dan, ko skrivoma, da me slučajno kdo ne bi imel za samovšečnega starša, zaljubljenega v in pretirano navdušenega nad svojimi potomci, pomislim: »Moja mala potomca sta pa res napredna.« Mali dvoletnik je ravno dopolnil tri leta in je zelo velik fant. Nima več pleničk, tudi vseh sedmih dud ne uporablja več in neprestano govori težke besedne zveze, kot so »v bistvu«, »dobričina«, »neprecenljivo« in »katastrofa«. Starejši potomcev je že v tretjem razredu osnovne šole in niti slučajno ni več moj mali potomec. Ker on je že velik. In uporablja zapletene besedne zveze, na primer: »Najprej sem sklepal, da je mami prinesla dve darili, sedaj pa dvomim v to.« Izmed treh daljincev zna nezmotljivo izbrati tistega za kabelsko televizijo in ne za video. In bolj obvlada moj tablični računalnik od mene, zato mu ga ljubosumno ne dovolim prav velikokrat. Hkrati je začel hoditi tudi v glasbeno šolo in se tam uči (glasbene) abecede, o kateri njegov veliki, modri oče nima pojma. Veliki lump se je že začel ukvarjati tudi s poglobljenimi filozofskimi vprašanji: kam gremo, ko umremo, kdo od sošolcev je v koga in kako je nastalo vesolje. »Oči, kaj je bilo pred velikim pokom?« Iz njegove slikanice, ki smo jo morali najmanj sedem-

stokrat prebrati, vemo, da pred velikim pokom ni bilo ničesar. »Ampak, oči, kako je to izgledalo? Jaz si predstavljam NIČ kot nekaj belega ... Ampak nič pomeni tudi, da ni barv … Ne razumem. Pa tudi če ne bi bilo barv, ne bi bilo ravno nič, saj bi bil jaz tam in bi ta nič gledal. Čudno.« Razmišljal sem, kaj bi mu odgovoril. In še dobro, da ga je takrat premamil viteški meč, ki mu ga je izdelal deda in trenutek za tem sta se z malim bratcem začela hrabro bojevati. Babi, ki je prišla mimogrede na obisk, je raje kar odšla, saj težko prenaša neodgovorne starše, ki otrokom dovolijo igranje s hladnim orožjem. Fantje v naši družini radi jokamo in to se mi zdi čisto v redu. Je pa res, da v naši hiši tudi velja, da mladim vitezom, ko jih v boju dobijo po prstih in si nato želijo jokati in starševskega objemčka, to ni dovoljeno. Ko oče vpraša, če je vse v redu, otroka vedno odgovorita, da ni nič, pa čeprav imata oči do roba napolnjene s solzami. Najina junaka sta ravno toliko stara, da že začenjam opažati, kako veljajo stare klišejske besede, »mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave«. Nekega dne je namreč njun oče na otroškem igrišču za trenutek izgubil izpred oči mlajšega junaka, potem pa ga je tudi zares izgubil in nato dolgo časa ves nervozen iskal. Malega lumpa seve-

da ni bilo nikjer, saj je medtem sam samcat s poganjalčkom in čelado odšibal domov, prečkal tri velike ceste, prišel domov in pred vrati jokal, saj ni imel ključa. In ko je prišla soseda, teta Lojzka, pogledat, kaj je narobe, ji je resno povedal, da ni bil priden in da je zato pred vrati. Teta Lojzka ni podvomila v moje vzgojne ukrepe, saj me dobro pozna, ker je prav ona mene kot dvoletnika pazila, in ve, da sem priden in vzgojen fantič. In je, sicer obotavljajoče, odšla domov. Isti trenutek sem se jaz na srečo vrnil domov pogledat. In oče in sin sta se zopet našla. Najin veliki fant se podobnih dogodivščin loteva veliko bolj resno. Poleti se je namreč odločil, da se bo izgubil kar v turistično prenapolnjenem Portorožu, nato pa sam poiskal pot v babičino piransko stanovanje. Ta sin ni uporabljal poganjalčka, saj je že velik fant. In veliki fantje se vozijo s skirojem. In še dobro, da velike, pred vrati jokajoče fante v Piranu rešuje soseda, teta Vida. Naš triletnik tudi urno razvija besedni zaklad, hkrati pa pozorno opazuje svet okoli sebe: »Oči, odrasli so tisti, ki imajo na prsih prekrižane roke. Še posebej moški so taki.« Naš mlajši prestolonaslednik enako tudi zelo dobro pozna glasbo. Glasba se namreč deli na tako, ki je za punce, in glasbo, ki je za fante. »Oči, za punce je bolj mirna, za fante je

pa glasna in divjaška.« Otroci so naše zrcalo. Mojima mulcema se zdi nadvse imenitno, če svojim stavkom dodata »madonca«, »pismo« ali pa celo »matr«. »Ker to so grde besede, ki jih oči reče, če kaj trapastega naredi z žago ali s sekundnim lepilom«. Jaz seveda takih grdih besed nikoli, ampak res nikoli ne govorim, kajneda. Sem jima pa nekoč res precej zavzeto in prav po starševsko kazal, kako nevarno je sekundno lepilo. In kako hitro deluje. Res je bilo kar hitro, zato sem jima hipec za tem lahko pokazal še, kako se z olfa nožem z lahkoto loči zlepljene prste. Ko naš triletnik reče: »Oči, meni se pač tako zdi!«, človek res ne ve več, kaj naj reče. In potem lahko le še tečem do tiste knjige, kamor si zapisujemo trenutne domislice, sicer jih takoj pozabimo, ker jih ponavadi prekrijejo nove. Joj, kaj šele bo. Že zdaj se z mojo najdražjo temnolasko pred mulcema o stvareh, ki niso za njuna ušesa, pogovarjava v nemščini ali vsaj spodnjeidrijščini. Angleško sporazumevanje med nama namreč nima več pravega učinka, otroci že preveč razumejo. Očitno se bom moral res na stara leta začeti učiti francoščine, tehnike juda, naučiti osnov glasbe in spet prebrati razne kante in descartese, da bom kos odraščajočim pametnjakovičem.

NAVODILO:

UGANKE

PREBERI UGAN KE IN NA LIST PAPIRJA NARIŠI REŠITV E. PRAVILEN O D GOVOR NAPIŠI NA ČRTI CE POD UGANK O.

ustvarja: Manja Žugman Širnik

ČA,

E IN SE V E T S A AHKO R GORI, L A B E POTR MEN A A L N P E V T T O K ESNIČI ČUS R U O LAHKO K JO LAH APUSTI. K E V O ČL EDNO Z V A Z I AL

POD ISTO ST REHO JE DO MA IN VEČ ČLAN OV IMA. PO STAROST I SI SLEDIJO IN SE NIKDA R NE PREHIT IJO.

————

Ž ———

(DRUŽINA)

) (ŽELJA

VD ZELO AR GA DO SE GA BI RADO MO, STIM D O.

——

ILO)

DAN, KO SI IZMEN JAMO VOŠČILA, DAN, KO ZIMA PO LJA JE PREKRILA, DAN, KO SMREČIC O V DNEVNI SOBI IMAMO, DAN, KO NOV KOL EDAR NA STENO D AMO. DAN, KO SE OD STA REGA POSLOVIMO IN V NOVEM VSE D OBRO SI ZAŽELIM O.

N——

—

——

(DAR

D——

— L——— (NOVO LETO)

UJEMO, N Z A R P J A M I V R P ST KUJEMO. O N D O IH R P A Z LETU NAČRTE TUDI OB NOVEM Č DOBIMO, E V E Š H JI JU R A NA KOLED IZPUSTIMO. E N I L O IK N O V OTO OSEBNEGA ZAG

P——————

—

(SMEH)

NAVODILO

N JE STA

TE K

POVEŽI FOTOGRAFIJE S STANJI VODE IN Z LETNIMI ČASI. POSAMEZNA FOTOGRAFIJA JE LAHKO REŠENO POVEZANA Z RAZLIČNIMI NALOGICO POŠLJI LETNIMI ČASI. DO 15. JANUARJA 2012

PL I

S ČE

TANJE

STANJE TO S A

IN ŠKRAT VODO BO PRAV VSAKEGA NAGRADIL Z NALEPKO.

NAVODILO: POBARVAJ KROGCE TAKO, DA SE VSAKA IZMED ŠTIRIH BARV V VRSTICI IN V STOLPCU PONOVI LE ENKRAT.

CILJ: OTROK RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.

NAVODILO: KOLIKO JE URA? PRAVILNO NARIŠI KAZALCE ALI NA ČRTO POD URO NAPIŠI TOČEN ČAS.

7.00

10.00

12.30

CILJ:

OTROK OTROK LOGIČNO SPOZNAVARAZMI IN BARVA LIKE. TOČEN ČAS.

NAVODILO: POBARVAJ OKRASEK TAKO, DA DOPOLNIŠ ZAPOREDJE.

CILJ: OTROK VADI LOGIČNO SKLEPANJE IN RISANJE.

NAVODILO: POVEŽI PIKE, KOT SI SLEDIJO ŠTEVILKE. KAJ NASTANE? RISBICO POBARVAJ!

CILJ:

OTROK RAZMIŠLJ OTROK LOGIČNO VADI ŠTETJE IN LIKE. IN BARVA RISANJE ČRT.

NAVODILO: POMAGAJ OTROKOM PRITI DO NJIHOVIH NOVOLETNIH DARIL.

CILJ: OTROK VADI RISANJE, KI JE PRIPRAVA NA PISANJE.

NAVODILO: POIŠČI IN OBKROŽI SNEŽINKO, KI SE RAZLIKUJE OD OSTALIH.

CILJ:

OTROK OTROK LOGIČNO PRIMERJA RAZMIŠLJ IN BARVA LIKE. MED SEBOJ.

LINO TI ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO, KI NAJ BO POLNO IGRE, SONCA IN SMEHA. KAJ SI PA TI ŽELIŠ? NARIŠI SVOJO NOVOLETNO ŽELJO IN NAM RISBICO POŠLJI DO 28. DECEMBRA. NAJLEPŠIH 10 BO LINO NAGRADIL Z LINO ODEJO.

NAVODILO:

V DRSANJU A IV Ž U IN V PING RATU PA V G O R K O , U NA LED ŠAL. NOSI PISAN RVANKO. A B O P J A V R POBA

MOJE IME JE: (PODPIŠI SE)