20
RR strokovnjaki Janja Frelih Gorjanc Je univ. dipl. psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka, supervizorka. Je ustanoviteljica in strokovna direktorica zasebnega zavoda Inštitut Krog. Je mamica dveh otrok, poročena 15 let. Njeni hobiji so igra z otroki, uživanje v naravi, ustvarjanje, petje in glasba, knjiga in film. Njena dodatna znanja so še: gestalt terapija, telesna psihoterapija, psihoenergo terapija, EFT, imago terapija. Njen moto je: »Verjamem, da je življenje lepo in da nam njegovo lepoto osvetlijo prav življenjske preizkušnje in stiske.«
Bralka Meta iz Ljubljane sprašuje, kaj storiti, ko se odnosi med zakoncema ohladijo? Otroci, delo, gospodinjstvo, ... Včasih primanjkuje časa za zakonca, partnerja ugotovita, da je skupnih interesov vse manj, živita drug mimo drugega. Kaj lahko storita, da izboljšata odnos, da spet začutita pozitivna čustva drug do drugega?
Odgovor RR strokovnjakinje »Zelo »normalno« je, da ob preobilici dela v službi, gospodinjstvu in z otroki ostane zelo malo prostora za vaju: za vsakega posebej in za vaju skupaj. Nekaj časa to lepo deluje, saj sta kot partnerja izpolnjena z delom ter s težavami in z veseljem z otroki. Vendar še vedno velja, da je zakonski odnos temelj družinskega življenja, predvsem vzdušja v družini (ali je v družini varno, ali je vzdušje sproščeno, igrivo ali napeto itd.). Obilica dela in stres, ki ga doživljata, pa v vama zbuja tudi težka čustva, razpoloženja in reakcije. Če jih ne delita drug z drugim, če drug od drugega nista slišana, ta čustva nekaj časa zadržujeta v sebi. Če o njih ne spregovorita, jih ne moreta »predelati«, kar se kaže v vedno večji utrujenosti (psihični ali fizični), v čustvenih izbruhih, depresiji, lahko celo v bolezni. Če pustita, da se napetost nabira, le-ta začne graditi med vama zid, ki ga sicer ne vidita, zelo dobro pa ga čutita. Verjetno sta se začela spraševati, če se imata sploh še rada, če sta zares za skupaj, kam je šla vsa ljubezen in hrepenenje ter veselje, da imata drug drugega. V družbi drug drugega ne uživata, ampak si želita le miru in počitka, ki pomeni umik od nastale napetosti. Vsak poskus zbližanja naleti na ta zid, kar je zelo boleče, zato se raje umakneta (to velja predvsem za moški del para). Verjetno čutita, da vama nekaj močno manjka in to iščeta drug pri drugem, a do tega vseeno ne moreta priti. To vaju jezi, napadata drug drugega v upanju, da bosta tisto, če ne po mirni poti, vsaj iztisnila oz. izsilila (te strategije se večkrat poslužuje ženski del para).
Prvi korak k ponovnemu uglaševanju je ta, da si to, kar se dogaja med vama, priznata. Spregovorita o tem, kako vama je in kaj si želita. Pomembno je, da ne ocenjujeta in ne kritizirata doživljanja drugega, ampak se čudita in sprejemata drugačno razmišljanje in doživljanje drugega. Lahko se čudita tudi sebi. Da bi to lahko naredila, morata poleg tega, da se odločita spregovoriti, tudi zelo dobro poslušati. Ko na vajinem zemljevidu najdeta točko, kjer se trenutno nahajata, po tem ko sta se izgubila, lahko iščeta novo pot oz. pot do cilja. Spregovorita o svojih (skupnih in osebnih) željah in potrebah in jih (svoje in partnerjeve) vzemita resno. Tretji korak je iskanje strategij, s katerimi bosta uresničila vajine potrebe in želje. V tem procesu ponovne obuditve ljubezni vama bo pomagal tudi pogled nazaj. Kaj sta delala takrat, ko vama je bilo lepo? Kaj sta delala takrat, ko sta čutila, da se imata rada in da v družbi drug drugega uživata? Za partnerski odnos je zelo pomemben skupni čas. Določita čas, ki bo namenjen samo vama. Takrat bosta sama, za otroke bo poskrbljeno, službeni telefon bo izključen in počela bosta stvari, ki jih rada počneta. Prav tako je pomembno, da ima vsak od vaju na voljo nekaj časa v tednu, ko je sam s seboj (gre na košarko, bere knjigo, gre na sprehod, telovadbo, meditira itn.).