AKTUALNO V mnogih slovenskih krajih v zadnjih letih dneve, na katerih prirejajo srednjeveške dneve si lahko obiskovalci ogledajo srednjeveške prebivalce, rokodelske izdelke, jedi, različne običaje, prisluhnejo pa lahko tudi srednjeveški glasbi. Srednjeveške dneve prirejajo v Ljubljani, Škofji Loki, Kamniku, Celju, Slovenj Gradcu, Žužemberku (trški dnevi), Predjamskem gradu, kartuziji Žiče … Posamezne prireditve imajo različne posebnosti, na primer v Kamniku so priredili Vrtomirjev prstan – tekmovanje s srednjeveškimi pulti; v Žički kartuziji napad Turkov; pred Predjamskim gradom pa viteški turnir … Informacije in fotografije o teh dogodkih so dostopne tudi na spletnih staneh.
Nastala so številna mesta
AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko komunikacijsko Nastala so številna mesta tehnologijo Na spletni strani RTV Slovenija www. rtvslo.si v rubriki Video na zahtevo si učenci ogledajo video posnetek Ljubljana skozi zgodovino (dolžina 27 minut). Našli bodo odgovore na vprašanja: • Katera imena je imelo mesto Ljubljana v svoji zgodovini? • Kdaj je bilo nemško ime Laibach prvič zapisano? • Koliko mestnih vrat je imela Ljubljana? • Kaj je bila naloga mestnih ključarjev? • Kdaj so se mestna vrata zaprla poleti in kdaj pozimi? • Kdo je ponoči hranil ključe mestnih vrat? • Kakšno vlogo je imel Potepinski zvon? • Zakaj so mesto pogosto ogrožali požari? • Za kaj so uporabljali pranger pred mestno hišo? • Kakšno delo je opravljal rabelj? • Kaj so delali mestni pisarji?
Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel
5. Trgovske poti so omogočale razmah številnih obrti. Pod vsako sliko dopiši, katero obrt prikazuje.
leseni izdelki
118
kovaštvo
Nastala so številna mesta Gospodarski razcvet današnjega slovenskega prostora v drugi polovici 12. in začetku 13. stoletja je vplival na nastanek mest. 6. Oglej si slike in pod vsako dopiši: A. katero slovensko mesto prikazuje in B. zakaj je bilo mesto v srednjem veku pomembno.
A. LJUBLJANA
A. PTUJ
A. PIRAN
B. lega ob ljubljanski cesti
lega ob poti med Italijo B. in Ogrsko
B. trgovina s soljo
7. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji. A. Iz kakšnih materialov so gradili hiše v srednjeveških mestih?
kamna in lesa
B. Katera nevarnost je pogosto ogrožala mesto?
požar
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 122 in rešijo spodnjo nalogo, tako da obkrožijo pravilno trditev. • Najpomembnejše blago, ki so ga uvažali v slovenskih deželah, je bilo vino. DA NE • Zaradi številnih čred goveda, ki so potovale proti Italiji, je deželni knez uvedel živinsko mitnino. DA NE • Po slovenskih deželah so potovali številni tuji trgovci, nekateri celo iz Španije. DA NE • Za najstarejše mesto v slovenskem nacionalnem prostoru velja mesto Breže na avstrijskem Koroškem. DA NE • Srednjeveška mesta v slovenskih deželah so bila precej velika, nekatera so štela do 10.000 prebivalcev. DA NE • V mestu Ljubljana so goljufive kovače namakali v Ljubljanico. DA NE
lončarstvo
»Hiše v mestu so bile zgrajene iz kamna in lesa. Če so hoteli gradbeniki postaviti hišo, so najprej sezidali temelje iz kamenja in malte /.../. Zunanje stene hiš so bile kamnite /.../, tramovi hiš pa so bili leseni. Tudi stene med sobami v hiši so bile lesene /.../. Hišne strehe so bile iz opeke, desk, slame ali protja /.../.« (Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič, Ljubljana, 1996)
RADOVEDNEŽ Kdaj je bilo ustanovljeno mesto, v katerem (oziroma v bližini katerega) živiš? Se v njem nahajajo srednjeveški ostanki?
94
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo spodnje besedilo in ga analizirajo: »Tamkaj je že l. 949 omenjen po imenu znani Žid David, ki je bil po poklicu barvar. V 14. stoletju je v Trst prišlo več nemških židovskih bankirjev, l. 1420 pa je bila s privilegijem ustanovljena židovska občina.« (Vlado Valenčič: Židje na Slovenskem, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994) • Kdaj so se judje (Židje) množičneje naseljevali v slovenskih mestih? • V katerih mestih so bile poznane judovske skupnosti? • Kaj nas še danes spominja na judovske
skupnosti v slovenskih mestih? • S katero gospodarsko dejavnostjo so se judje največkrat ukvarjali? • Kakšen odnos so do judov vzpostavili meščani?
BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo grbe današnjih mestnih občin in jih narišejo. Raziščejo tudi pomen znakov na grbih.
PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je bilo značilno za nižinsko in kaj za višinsko kolonizacijo? • Kaj je vplivalo na nastanek jezikovnih otokov na slovenskem ozemlju? • Katere pridelke in izdelke so v slovenskih deželah uvažali, katere pa izvažali? • Kje so potekale najpomembnejše trgovske poti? • Kaj je vplivalo na nastanek mest na Slovenskem? • Navedi nekaj v srednjem veku najpomembnejših mest na Slovenskem.