Issuu on Google+

ZGODOVINA 7 PRIROČNIK ZA UČITELJE Posodobljena izdaja, 2009

AVTORJI: Jelka Razpotnik, Damjan Snoj UREDILA: Tjaša Volk

© Založba Rokus Klett, d.o.o. Vse pravice pridržane.

Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

DN090406

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka 5 7 9 11 13

Kako je potekal razvoj v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem Dosežki v umetnosti in duhovni svet

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Barbara Bajd, Pomembna paleoantropološka najdba – Australopithecus garhi, Proteus, letnik 63, št. 10, stran 460-461, Ljubljana, 2001. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969, • Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla). • Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Janez Dular et al., Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini, Arheološki vestnik 42, str. 65–198, Ljubljana, 1991. • Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Johannes Maringer, The goods of prehistoric man, Phoenix Press, London, 2002. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • The Oxford ilustrated prehistory of Europe, Oxford University Press, Oxford, New York, 1994. • Borut Tome, Izdelava kopije okostja neveljskega mamuta, Geološki zbornik, št. 17, str. 159–60, Ljubljana, 2003. • Turk, Ivan, Neandertalec in njegova piščal, Gea, letnik VII, št. 4, str. 6-10, Ljubljana, 1997. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Anton Velušček et al, 5600 let star lok z Ljubljanskega barja, Gea, letnik XI, št. 1, str. 48–49, Ljubljana, 2001. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zbirka Svet okoli nas: • Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 1. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE: • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Marica Čerič, Pavla Karba, Bučko odkriva prazgodovino, DZS, Ljubljana, 1996. • Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Carlo A. Michelini, Kako so otroci živeli v jamah, Učila, Tržič, 1995. • Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. 2

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka

• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zbirka Svet okoli nas: • Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.

MLADINSKA LITERATURA • Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. • Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj. • Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005. • Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002. • Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005.

FILMI (IZBOR) • Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994. • Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000. • Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002. • Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006.

DOKUMENTARNI FILMI • Enciklopedija razvoja človeka (4 deli), Dnevnik in Mediafilm, Ljubljana in Kranj, 2006. • Kdo je postavil Stonehenge, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Neandertalec, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005. • Steklo in jantar Novega mesta, RTV Slovenija, Ljubljana, 2004–05. • Zgodba o neandertalčevi piščalki, Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Kako je potekal razvoj v kameni dobi • http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamena_doba • www.zls-zveza.si/RL_7-8_2001_Stele.pdf • http://sl.wikipedia.org/wiki/Neandertalec • http://novice.svarog.org/index.php?Zgodba=5 • www.creswell-crags.org.uk/virtuallytheiceage/Stone%20Age%20People/index.html • http://museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html • http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555928/Stone_Age.html • www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/sap.htm • http://anthro.palomar.edu/homo2/mod_homo_4.htm • www.clarku.edu/~piltdown/map_gen_hist_surveys/menoldstoneage.html • www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/index.htm • www.mrdowling.com • http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=1025&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391 • /www.wesleyjohnston.com/users/ireland/past/pre_norman_history/mesolithic_age.html • http://witcombe.sbc.edu/willendorf/willendorfwomen.html • http://archaeology.about.com/od/mesolithicarchaic/Mesolithic_and_Archaic.htm • www.missgien.net/stone-age/newgrange.html • www.historyforkids.org/learn/romans/history/stoneage.htm • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/ancienttech/index.shtml • www.wsu.edu/gened/learn-modules/top_agrev/agrev-index.html

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin • www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm • http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=194&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391 • http://ro.zrsss.si/borut/Kovine/o_kovinah.htm • www.bbc.co.uk/history/ancient/british_prehistory/bronzeageman_01.shtml • www.bronzeagefoundry.com/ • www.geocities.com/Athens/Crete/4162/ • www.britarch.ac.uk/ba/ba57/feat2.html • www.uh.edu/engines/epi1334.htm • www.bbc.co.uk/wales/celts/ 3

Življenje prvih človeških skupin: rojstvo človeka

• www.qatna.org/en-history-iron.html

Umetnost v prazgodovini • www.gea-on.net/clanek.asp?ID=347 • http://sl.wikipedia.org/wiki/Jamske_poslikave • www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/stonehege • http://witcombe.sbc.edu/ARTHprehistoric.html • www.humanities-interactive.org/ancient/iceage/index.html

Prazgodovina na slovenskem ozemlju Piščal iz Divjih bab • www.novomesto.si/media/swf/trak.swf • www.zrc-sazu.si/www/iza/piscal.html • www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm Mostiščarji na Ljubljanskem barju • www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm • www.ckff.si/dokumenti/Veluscek_et_al_Cresnja_Arheoloski_vestnik_55_2004.pdf • www.gea-on.net/clanek.asp?ID=382 Vaška situla • www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Praclovek1.htm • www2.arnes.si/~zkolen/vojka.htm • www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/zgobk1.html

UČILA: • Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju — vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk/ • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, naravoslovje, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

4

Kako je potekal razvoj v kameni dobi Prvi ljudje so se pojavili pred več milijoni let. V najstarejših obdobjih človekove zgodovine so ljudje spoznali ogenj, kamnito orodje in orožje. Kasneje so se začeli ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo.

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

▶ ▶ ▶ ▶

Dolga kamena doba V starejši kameni dobi se je človek razvil v razumno in družbeno bitje.

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti kamene dobe, opiše pojav človeka, oceni pomen odkritja ognja, pojasni spremembo v neolitiku.

1. V tabeli so slike lobanj prednikov današnjega človeka. A. Pod slike zapiši časovni okvir, v katerem so omenjene človeške vrste živele.

Dolga kamena doba B. Poskušaj ugotoviti, po katerih značilnostih se razlikujejo.

Velikosti lobanje, oblikovanosti čeljusti avstralopitek

homo sapiens

neandertalec

kromanjon j

Pred 4 milijoni let

Pred 400.000 leti

Pred 200.000 leti

Pred 40.000 leti

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže poljubno sliko iz kamene dobe z različnimi podobami ljudi in učence spodbudi z vprašanji: • Ali so na sliki ljudje ali živali? • Zakaj sklepamo, da so ljudje? • Zakaj je podoba ljudi danes drugačna kot je bila nekoč? Za uvodno motivacijo so primerne tudi slike na spletni strani www.homogea. org/galerija.htm.

2. Razmisli, kaj je človeka ločilo od živali? Razmišljanje, govor 3. Človek je v kameni dobi odkril ogenj. A. Kakšne posledice je imelo za razvoj človeka odkritje ognja? Zapiši jih v okvirčke ob sliki.

ogrevanje

hrana

varnost

druženje, razvoj govora

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 1–2 in ga analizirajo: • Kje je bila domnevna pradomovina človeških prednikov? • Kje so živeli ljudje vrste avstralopitek? • Kje so živeli ljudje vrste pokončni človek? • Kje so živeli ljudje vrste neandertalec? • Učenci razložijo, zakaj so ljudje v posameznih fazah razvoja za naselitev izbrali ravno ta območja.

B. V kakšne namene še danes uporabljamo ogenj?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o ledenih dobah in njihovem vplivu na življenje na Zemlji. Ledene dobe tudi časovno opredelijo.

Za ogrevanje, uporabljajo ga v industriji

6

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE S pomočjo slikovnega in pisnega gradiva v učbeniku na straneh 3–5 učenci odgovorijo na vprašanje, kaj je človeka dokončno ločilo od živali. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo in fotografijo) Učenci si ogledajo ilustracije in fotografije v delovnem zvezku na strani 6 in: • ugotovijo razlike med njimi (oblika, velikost) • v delovni zvezek pa zapišejo čas, v katerega lobanje sodijo.

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci si ogledajo ilustraciji neandertalca in kromanjonca v delovnem zvezku. Zamislijo si njuno življenje in narišejo oba v vsakdanjem življenju, na primer ob domačem ognju, na lovu, pri nabiranju, pri jedi …

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja dokumentarni film Neandertalec (Dnevnik, 2005) in učencem pripravi list z vprašanji za analizo vsebine: • Opiši, kakšno je bilo bivališče neandertalca. • Opiši obleko neandertalca. • Kako so obleko izdelovali? • Kako velike so bile skupnosti in kdo jih je tvoril? • Na kakšen način so skrbeli za nadaljevanje skupnosti? • Kakšen odnos do starejših so imeli?

BODIMO USTVARJALNI: terensko delo V okviru terenskega dela, ekskurzije, kulturnega ali tehniškega dne v dogovoru z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo primere kamnitega orodja in orožja (iz gline, kartona …). Razstavijo jih v razredu ali v šolski avli, ob vsakem predmetu pa zapišejo, zakaj in v katerem obdobju se je uporabljal.

5

AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci v dvojicah pripravijo in odigrajo dvogovor med neandertalcem in kromanjoncem, v katerem vsak od njiju hvali svoje prednosti.

Kako je potekal razvoj v kameni dobi

Homo sapiens – rojstvo modernega človeka Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens. Znanstveniki niso enotni, ali so bili predniki homo sapiensa tudi neandertalci. 4. Na spodnjih ilustracijah sta predstavljena neandertalec in kromanjonec (homo sapiens sapiens). A. V vmesni prostor zapiši razlike in podobnosti med njima.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o neandertalcu in izdelajo plakat o njem.

RAZLIKE

Neandertalec je bil bolj čokat, imel je skromnejša oblačila. PODOBNOSTI

AKTIVNOST: terensko delo (obisk razstave) Učitelj z učenci obišče razstavo, ki prikazuje življenje v kameni dobi, na primer razstava Lovci na mamute v Tržiču ali Železna nit v Kranju. Učenci pripravijo poročila o razstavljenih predmetih.

Velika sprememba v mlajši kameni dobi

VEČ O … Pred 12 milijoni let so na Zemlji živeli mesojedi Leptocyoni, pred dvema milijonoma let pa so se iz njih razvili kanidi, iz katerih se je razvilo več skupin mesojedih živali, na primer volkovi, volka, iz lisice, psi. Proces udomačevanja volka katerega se je razvil pes, je potekal več tisočletij. Volkovi, ki so odraščali v bližini človeških naselij, so postali bolj krotki, saj so odraščali v bolj varnem in mirnem okolju. Prišlo je do genetske spremembe volkov, v kateri se je razvila nova vrsta – psi. Psi so razvili drugačno obliko lobanje, velikost zob in obliko oči. Ljudje so nato začeli ustvarjati različne vrste pasem, tako da so z umetno selekcijo spreminjali velikost, barvo dlake, držo repa … Prvi, ki so načrtno začeli gojiti različne pasme, so bili Rimljani. Z genetskimi raziskavami so znanstveniki ugotovili, da so gensko volku najbližje sledeče pasme: polarni psi, šarpej, azijske vrste špicev, nordijski psi.

Pokončna drža, uporaba orodja in orožja. neandertalec neande d rtalec

B. Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev? Podčrtaj pravilni odgovor. a. Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razvoj boljših orožij in orodij. b. Bili so večji in močnejši od neandertalcev. c. Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča.

Velika sprememba v mlajši kameni dobi Ljudje so se v mlajši kameni dobi začeli ukvarjati s poljedelstvom in so obogatili svojo prehrano s poljedelskimi pridelki. 5. Pozorno si oglej ilustracijo in v okvirčke ob njej zapiši spremembe v življenju človeka v mlajši kameni dobi.

obdelovanje polj

prve vasi

uporaba ognja

gojenje domačih živali

7

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci samostojno izdelajo tabelo, v kateri primerjajo življenje ljudi pred in po uvedbi poljedelstva. Svoje ugotovitve primerjajo in sklepajo o izboljšanju pogojev za preživetje človeka. PRED SPREMEMBO Obleka Orodje Orožje Prehrana Prebivališče

6

k j kromanjonec

PO SPREMEMBI

AKTUALIZACIJA Učitelj učence pozove, da primerjajo kamenodobno in sodobno poljedelstvo, lahko v obliki tabele ali miselnega vzorca: • Ali je v čem sodobno poljedelstvo podobno kamenodobnem? • Katero orodje, ki ga je človek začel uporabljati v kameni dobi, uporablja še danes? • Katere vprežne živali so se uporabljaje takrat, katere se uporabljajo danes?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši izvor človeka. • Za kaj vse je človek uporabljal ogenj? • Kakšen je bil neandertalec? • Kdaj so se pojavili kromanjonci? • Kakšne spremembe je povzročila neolitska revolucija? • Kaj je bilo požigalništvo?

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene dobe. Spremembe podnebja so vplivale tudi na človeka, ki se je sprva selil skupaj s čredami mamutov, turov, nosorogov … Ob koncu zadnje ledene dobe so se ljudje ustalili.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

▶ ▶

Življenje lovcev in nabiralcev Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo horde. 1. Z modro barvo pobarvaj dela, ki so jih opravljali moški, z rdečo pa dela, ki so jih opravljale ženske v prvih človeških skupnostih. LOV

NABIRANJE SADEŽEV

SKRB ZA OGENJ

SKRB ZA OTROKE

UČNI CILJI Učenec: opiše življenje lovcev in nabiralcev, opiše življenje prvih poljedelcev, navede dosežke v tehničnem razvoju v kameni dobi, navede obrti, ki so se razvile v mlajši kameni dobi.

2. Ob sliki opiši lovsko tehniko kamenodobnih lovcev in poimenuj živali, ki so jih lovili.

Življenje lovcev in nabiralcev KAJ SO LOVILI?

KAKO SO LOVILI?

mamute, jelene in

skopali so jamo; žival

druge divje živali

so v njej kamenjali

KATERE DELE ŽIVALI SO UPORABILI?

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja krajše video posnetke o Arktiki in Antarktiki ter jih s pomočjo vprašanj uvede v novo učno temo: • Katera območja Zemlje so na posnetku? • Ali je bil v naših krajih kdaj takšen mraz? • Kakšne težave nam povzroča mraz?

meso, kožo, kosti

3. Spodnji trije stavki opisujejo življenje ljudi v starejši kameni dobi. Prečrtaj napačne besede in zapiši pravilne. Kamenodobni ljudje so večinoma prebivali v hišah.

jamah, šotorih

Ob slabem vremenu so se ljudje zatekli v gozd ali v jame.

pod skalne previse

Ljudje so se združevali v rodove – skupine, ki so imele nekaj deset pripadnikov.

horde

8

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 6. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

PREHRANA

življenje lovcev in nabiralcev

LOVSKA TEHNIKA

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo ilustracijo v delovnem zvezku na strani 8 in jo analizirajo: • Kako so opremljeni lovci? • Kako bi opisal njihovo lovsko taktiko? • Kako jim je uspelo ujeti veliko žival? Svoje ugotovitve učenci zapišejo v delovni zvezek. Nato kamenodobni lov primerjajo s sodobnim.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 6. Izpolnijo tabelo, v kateri razvrstijo dela, ki so jih opravljali v prazgodovini. V prvem stolpcu zapišejo tista dela, ki so jih opravljali moški, v drugem pa tista, ki so jih opravljale ženske. dela, ki so jih opravljali moški

dela, ki so jih opravljale ženske

BIVALIŠČA

7

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj se poveže z učiteljem naravoslovja in s pomočjo slikovnega gradiva predstavi živali, ki so jih lovili v prazgodovini. Učenci ugotavljajo razlike med predstavljenimi in današnjimi živalmi. Pojasnijo vzroke za izumrtje prazgodovinskih živali.

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Dosežki v razvoju tehnike Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje ali orožje. Olajšali so jim življenje ter delo. 4. Oglej si ilustracijo. A. Kaj prikazuje ilustracija?

Obdelovanja kamna, iz katerega so ljudje izdelovali orodje in orožje.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o življenju nekaterih afriških ali amazonskih ljudstev, ki še danes živijo kot so živeli kamenodobni ljudje. Svoje ugotovitve predstavijo v razredu s pomočjo plakatov ali referatov. BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci si zamislijo, da živijo v času kamenodobnih ljudi. Napišejo domišljijski spis, kako so živeli kot kamenodobni lovci in nabiralci. Za izhodišče jim je lahko tudi knjižno delo Janeza Jalna Bobri.

B. Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje in orožje? Pobarvaj pravilne odgovore. KAMEN

ŽELEZO

KOST

PLASTIKA

Življenje poljedelcev

Dosežki v razvoju tehnike

c, č __________ dolina Nila

e __________ Kitajska

b, d __________ Srednja Amerika

a, f __________ Južna Amerika

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran http:// museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html int/menu.html. V razdelku Meet the Shaman izvedo: • kaj nosi šaman na glavi, • kako so ljudje gradili bivališča (My people build our homes), • kako so izdelovali harpune (Our Life at Home – See a craftsman). AKTUALIZACIJA Učenci naštejejo poklice in umetnike, ki še danes obdelujejo les in kamen ter primerjajo namembnost izdelanih predmetov s tistimi v kameni dobi. 8

PAPIR

5. V spodnje kvadratke nariši 3 različna orodja, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi in jih poimenuj.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Na humoren način predstavlja življenje kamenodobnih ljudi film Kremenčkovi. Učenci lahko ob gledanju filma izpišejo prizore, ki so zgodovinsko netočni.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si v učbeniku (na strani 7) ogledajo fotografije kamenodobnega orožja in orodja in jih analizirajo: • Kakšen napredek v tehniki lahko opazimo, če primerjamo kamnite puščice s kamnitimi sekirami? • Katere spretnosti je človek obvladal, da je izdelal kamnite puščice in katere spretnosti, da je izdelal sekiro? • Čemu je služila kamnita utež pri statvah? Čemu služijo statve?

LES

LOK

V mlajši kameni dobi je uveljavitev kmetijstva in prvih obrti močno spremenila dotedanji način življenja ljudi. 6. Ljudje so v različnih delih sveta gojili različne poljščine. Na črte pred deželami zapiši črko poljščine, ki so jo tam gojili. a. paradižnik c. pšenica č. ječmen e. riž b. koruza d. buča f. krompir

7. A. Med spodaj naštetimi obkroži obrti, ki so se pojavile v mlajši kameni dobi. B. Pojasni, kaj je vplivalo na njihov pojav. ČEVLJARSTVO LONČARSTVO MIZARSTVO

TESARSTVO

PREDILSTVO

ZLATARSTVO

FRIZERSTVO

TKALSTVO

Delitev dela, ki je bila posledica stalne naselitve.

9

BODIMO USTVARJALNI V okviru ustvarjalnih delavnic lahko v povezavi z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo maketo neolitske vasi. Ob maketi razložijo, zakaj so vasi nastale in opišejo življenje v njih.

Življenje poljedelcev

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci s pomočjo nevihte možganov iščejo vzroke za uvedbo poljedelstva. Učitelj ideje zapisuje na tablo in jih skupaj z učenci preveri.

AKTIVNOST: terensko delo Učenci v okviru terenskega dela (naravoslovnega, tehniškega dne ali tabora) skušajo zanetiti ogenj na način, kot so to počeli v prazgodovini. UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku na strani 1–2: • Kje se nahajajo območja nastanka prvih kultur? • Katero od teh območij je bilo najbližje Evropi? • Zakaj so bila ta območja povezana z rekami?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiši življenje kamenodobnih lovcev in nabiralcev. • Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje in orožje? • Kako so prvi ljudje odkrili ogenj? • Na katerih območjih so se ljudje najprej začeli ukvarjati s poljedelstvom? • Katere kulture so gojili? • Katere obrti so se najprej pojavile?

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril prvo kovino – baker, ki jo je kmalu nadomestil z bronom. Ljudje so začeli opravljati različne poklice.

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

Živahne dobe kovin Človek je ob koncu mlajše kamene dobe odkril in začel uporabljati prvo kovino, kar je močno spremenilo njegovo življenje. 1. Na časovnem traku z različnimi barvami pobarvaj začetek posameznih kovinskih dob in jih poimenuj. 3500

3000

2500

2000

bakrena doba

1700

1000

bronasta doba

800

600

400

200 pr. Kr.

0

200 po Kr.

železna doba Živahne dobe kovin

2. Oglej si kovinske predmete na slikah. A. Zapiši ime predmeta na sliki, ki ga označuje številka. B. Zapiši dejavnost, pri kateri so ljudje uporabljali kovinski izdelek na sliki. 1

2

3

4

A.

kovanec

A.

ralo

A.

konica

A.

posoda

B.

trgovina

B.

poljedelstvo

B.

lov

B.

prehrana

1

2

3

4

Oklep, bodalo, ščitniki, sponke.

10

KAMENA DOBA Orodje Orožje Bivališča Menjava blaga Poklici Lastnina

KOVINSKE DOBE

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (igra vlog) Učitelj učence razdeli v poljubno število skupin. Vsaka od skupin pripravi dramski prikaz življenja v kovinskih dobah (katerega od poklicev, trgovce, družinske poglavarje …), pri tem si pomagajo z učbenikom, delovnim zvezkom in poljubno literaturo.

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Na začetku ure učitelj učencem pokaže fotografijo vaške situle (učbenik str. 14) in zastavi vprašanja: • Kaj je na sliki? • Kaj se vidi na situli? • Po čem je še znan kraj, kjer so odkrili ta predmet? • Zakaj so uporabljali podobne predmete?

AKTIVNOST: sodelovalno učenje Učitelj učence razdeli v skupine. Učenci s pomočjo učbenika in delovnega zvezka izdelajo časovni trak prazgodovinskih dob. Vsaka skupina predstavi eno od dob, tako da jo umesti v časovni trak, opiše njene značilnosti in pojasni, odkod izvira njeno ime. Časovne trakove shranimo, saj jih lahko uporabimo pri drugih urah.

3. Kovine so bile zelo primerne za izdelovanje orožja. Katero orožje in drugo opremo lahko prepoznaš na sliki?

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo tabele primerjajo poljedelstvo v kameni in kovinski dobi.

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše spremembe, ki jih je povzročila uporaba kovin v vsakdanjem življenju, ▶ navede nove poklice, ki so se pojavili v dobi kovin.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/wales/ celts pa lahko učenci sodelujejo v igrici o Keltih, ki so živeli v današnjem Walesu in pri tem izvedo več o: • njihovih bivališčih, • oblekah, • kovaški spretnosti, • bogovih in • vojskovanju. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o Keltih in njihovem življenju.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/ ancient/ učenci izberejo okno British ancient History, tu pa okno Living in the Iron Age: • Če odprejo okno Reconstructing an Iron Age Roundhouse lahko učenci izvedo, iz česa so delali hiše; kako so najprej označili prostor za hišo; kakšno kritino so uporabljali; kako je potekala gradnja hiše. • Če odprejo okno Iron Age Life učenci izvedo, kako so nekoč delali ogenj; katere pripomočke so pri tem potrebovali; kako so naredili moko in spekli kruh; kako so predli volno. • Če odprejo okno Wetwang Chariot učenci izvedo, kako so v železni dobi naredili kolo in voz; kako so vpregli konje.

AKTUALIZACIJA Učitelj se z učenci pogovori o uporabnosti pluga danes: • Ali plug danes še uporabljamo? • Na kakšen pogon deluje plug? • Primerjaj ralo in plug. 9

Ljudje začnejo opravljati različne poklice

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ljudje začnejo opravljati različne poklice v učbeniku na straneh 9–10 in izpolnijo shemo o poklicih, tako da posameznim poklicem dopišejo opis njihovega dela. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci razmislijo o sledečih vprašanjih: • Zakaj se je pojavila potreba po novih poklicih? • Kako je pojav poklicev vplival na spremembe v družbi?

RUDARJI

TOPILCI RUDE Novi poklici v kovinskih dobah

DRVARJI

KOVAČI

Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin

Ljudje začnejo opravljati različne poklice Z odkritjem kovin se je povečalo število obrtnih poklicev, ki so jih opravljali ljudje. 4. V dobah kovin so nastali številni novi poklici. A. Obkroži jih med spodaj naštetimi. B. V prostor pod imenom poklica pojasni delo posameznega poklica. RUDAR

odkopava rudo

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in metoda pisnografičnih izdelkov Učenci s pomočjo zgoščenke Prazgodovina (Svarog) spoznajo nove poklice v kovinski dobi. Izdelajo tabelo, v kateri predstavijo nove poklice, vzroke za njihov pojav in posledice. Pojasnijo tudi pojma zasebna lastnina in naturalna trgovina. AKTUALIZACIJA Učitelj učencem pokaže slike rudarjev, drvarjev, kovačev … iz kovinske in moderne dobe. Učenci nato primerjajo opremo pripadnikov posameznega poklica in način dela.

TOPILEC RUDE (LIVAR)

topi rudo za obdelavo

DRVAR (TESAR)

obdeluje les

PREDILEC

izdeluje prejo za tkanine

KOVAČ

obdeluje kovino

C. Razmisli, kakšne posledice je imel pojav novih poklicev na človeško družbo.

Delitev dela, pojavile so se premoženjske razlike. 5. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi. si družine zemljo Posamezne so pridobile

Posamezne družine so si pridobile zemljo. in jo Obdelovale s le orodjem so svojim zase.

Obdelovale so jo s svojim orodjem in le zase. prenašalo je potomce se premoženje na Družinsko

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (simulacija) Učenci zaigrajo naturalno trgovino, pri kateri menjajo zvezke, svinčnike … Ob tem ugotavljajo, na kakšne težave so naleteli pri menjavi, kako so na primer določili vrednost posameznega predmeta …

Družinsko premoženje se je prenašalo na potomce. 6. Razloži. Menjalna (naturalna) trgovina je

menjava blaga za blago. Katere njene oblike so se ohranile do danes?

Menjava igrač med otroki.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katera kovinska doba je trajala najdlje? • Kje so uporabljali kovinske izdelke? • Kateri novi poklici so se pojavili v kovinskih dobah? • Kako so ljudje blago menjali preden se je pojavil denar? • Kako so se ljudje razdelili po premoženju?

10

RADOVEDNEŽ Ljudje tudi danes opravljajo različne poklice. Navedi poklice, ki jih opravljajo tvoji starši, tete in strici. Kateri poklic bi želel/a opravljati, ko boš velik/a?

11

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem Arheološki izkopanine dokazujejo, da je človek v prazgodovini živel tudi na današnjem slovenskem ozemlju. Najbolj znane najdbe so iz kovinskih dob.

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na Slovenskem

Piščal iz Divjih bab Piščal neandertalca, najdeno v Divjih babah, štejemo med najpomembnejša odkritja kamene dobe na današnjih slovenskih tleh. 1. Zemljevid prikazuje prazgodovinska najdišča na Slovenskem. A. Znake pred kraji na zemljevidu pobarvaj: - kamenodobne rumeno, - bakrenodobne rdeče, - bronastodobne rjavo, - železnodobne črno. B. Iz katerega prazgodovinskega obdobja je največ ostankov v bližini tvojega domačega kraja?

2. Oglej si sliko piščali, ki so jo našli v jami Divje babe v učbeniku na strani 11. V prazen kvadrat preriši najdeno piščal in jo primerjaj s sodobnim instrumentom na sliki. PODOBNOSTI

luknje RAZLIKE

UČNI CILJI Učenec: ▶ navede največja prazgodovinska najdišča na Slovenskem, ▶ opiše prazgodovinske najdbe na Slovenskem, ▶ oceni pomen pomembnih prazgodovinskih odkritij na Slovenskem.

Piščal iz Divjih bab

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja del videoposnetka o neandertalčevi piščali. Z vprašanji učence spodbudi k razmišljanju o prazgodovinskih ostankih na naših tleh: • Kakšen zvok je na posnetku (če je samo avdio)? • Na kateri inštrument je igral človek na posnetku? • Kje v Sloveniji so še našli prazgodovinske ostanke? • Kje v bližini tvojega domačega kraja so našli prazgodovinske ostanke?

nima ustnika

3. Pod slike zapiši kraje v Sloveniji, kjer so našli ostanke iz kamene dobe, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega življenja.

orožje (Betalov spodmol)

piščal (Divje babe)

mamut (Nevje)

šivanka (Potočka zijalka)

12

AKTUALIZACIJA Ko učenci rešijo nalogo 3 v delovnem zvezku (stran 12), primerjajo in naštevajo še druge predmete, ki so jih poznali in uporabljali kamenodobni ljudje na Slovenskem s poudarkom na najbližjih najdiščih. Te predmete lahko narišejo.

Koliščarji na Ljubljanskem barju

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci narišejo naselje mostiščarjev in življenje v njih. Upodobijo ljudi, njihovo delo, koče, domače živali …

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci se v dvojicah pogovorijo o prednostih in slabostih kolišč (mostišč) pred naselji na kopnem. Svoje ugotovitve nato predstavijo v razredu in jih primerjajo s sošolci.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava piščali V sodelovanju z učiteljem glasbene vzgoje si učenci izdelajo lastne piščali iz lesa in priredijo koncert za sošolce. Primerjajo zvok njihovih piščali z zvokom piščali iz Divjih bab.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 12 zgoraj (predmeti koliščarjev), navedejo predmete na njej in pojasnijo, za kaj so se ti predmeti uporabljali.

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem predstavi življenje ljudi, ki še danes živijo v kočah na kolih (na primer v Južni Aziji). Vodi naj razgovor, zakaj ljudje še danes živijo v hišah na kolih.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in metoda dela pisnografičnih izdelkov Učenci si ogledajo videoposnetek o neandertalčevi piščali. Na list papirja zapišejo ključne besede, s pomočjo katerih oblikujejo miselni vzorec o vsebini posnetka.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletnih straneh Narodnega muzeja www.narmuz-lj.si) učenci odprejo okno (www.narmuz-lj.si Oddelki, tu pa izberejo Arheološki oddelek in nato Zbirke-Prazgodovina, kjer: • izvedo, koliko predmetov iz prazgodovine hrani muzej, • katera so najpomembnejša najdišča, • katere predmete prikazujejo fotografije na spletni strani.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku na strani 11 ugotovijo: • katera so najbolj znana najdišča iz kamene dobe, bakrene dobe, bronaste dobe in železne dobe, • iz katerega obdobja je ohranjenih največ najdišč, • v katerem delu Slovenije se nahaja največ najdišč iz železne dobe. 11

BODIMO USTVARJALNI V dogovoru z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo maketo kolišča (mostišča) in ob njej predstavijo življenje takratnih prebivalcev.

AKTIVNOST: terensko delo (obisk muzeja) V okviru dni dejavnosti učitelj z učenci obišče Mestni muzej v Ljubljani, kjer se učenci podrobneje seznanijo z življenjem v prazgodovini. Muzej organizira tudi vodene delavnice za otroke.

Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju

Koliščarji na Ljubljanskem barju V bakreni dobi so na Ljubljanskem barju nastala številna kolišča. 4. Pojasni izraza: DEBLAK (DREVAK)

čoln, stesan iz enega debla

KOLIŠČE (MOSTIŠČE)

naselbine na kolih na ljubljanskem barju

5. Preberi odlomek iz knjige Bobri pisca Janeza Jalna: A. Iz katerega letnega časa je opis?

pomlad B. Kakšno nevarnost je predstavljalo naraslo jezero?

ZGODOVINSKA BRALNA ZNAČKA: metoda dela z zgodovinskimi besedili V razredu učitelj lahko organizira tekmovanje za zgodovinsko bralno značko, prva izmed izbranih knjig je lahko delo Janeza Jalna Bobri.

poplava, uničevanje hiš C. Kaj pomeni izraz trdina?

kopno

»Voda v jezeru je narasla do kolov, na katerih so bile postavljene koče, in je pričela upadati šele, ko je nekatere že skrbelo, da prodre skozi tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne drevake, iz enega samega debla tesane in izžagane čolne, ki so se privezani ob kolišča pozibavali na motni vodi. Čez dan pa so tiho drseli po jezeru naokrog in morali dokajkrat po opravkih prepluti razdaljo med kolišči in trdino.«

Č. Zakaj danes na Ljubljanskem barju ni več jezera?

Železna doba v jugovzhodnih Alpah

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 14 zgoraj (vaška situla): • opišejo predmet na njej, • pojasnijo, za kaj so ta predmet uporabljali, • opišejo, kaj je upodobljeno na situli.

ker se je posušilo

D. S pomočjo slike opiši bivališča koliščarjev.

lesene preproste kolibe, krite s posušenim rastlinjem

Železna doba v jugovzhodnih Alpah AKTIVNOST: skupinsko delo Učenci časovne trakove kamene dobe in kovinskih dob, ki so jih izdelali v eni od prejšnjih ur, po skupinah zapolnijo s sličicami prazgodovinskih predmetov. Poseben poudarek damo na predmete, ki so bili najdeni v bližini domačega kraja.

Današnje slovensko ozemlje je bilo v železni dobi precej gosto poseljeno. 6. Dopolni spodnje besedilo.

železovo Železodobni ljudje so na današnjem slovenskem ozemlju pridobivali odlično _____________________ rudo. obzidjem gradišča Živeli so v naseljih, obdanimi z _________________________ in imenovanimi _______________________. Kelti Okoli leta 300 pr. Kr. so se na to ozemlje naselili __________________________.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o Noriškem kraljestvu v vzhodnoalpskem prostoru.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.museumonline. at/2003/servus_latein/antike/ slowenisch/magdalensberg_s.htm učenci izvedo več o enem od znanih železnodobnih najdišč na današnjem avstrijskem Koroškem, pod Madgalensko goro, ki je preurejeno v arheološki park: • Po čem je bilo mesto znano? • Od kod so dobivali rudo? • Katere predmete lahko vidimo na fotografiji z naslovom ‘Orodje iz noriškega železa’? • Kakšne keramične posode so našli? Odgovor ponuja kratek posnetek. 12

13

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. • DEBLAKI _______________ • GRADIŠČA ______________ • MAMUTI _______________ • JANTARNA POT ____________

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšni ostanki so bili najdeni v paleolitskih najdiščih na Slovenskem? • Zakaj je piščal iz Divjih bab pomembna najdba? • Zakaj so se koliščarji odločili za bivališča na kolih? • Pomisli, zakaj so uporabljali vozove. • Kaj je vplivalo na gostejšo naselitev v času železne dobe? • Kakšno naselje je bilo gradišče?

Dosežki v umetnosti in duhovni svet O življenju ljudi v kameni dobi in dobi kovin nam veliko pove njihova umetnost. S pojavom sodobno mislečega človeka se je pojavilo tudi verovanje.

Dosežki v umetnosti in duhovni svet

Prazgodovinska umetnost Ljudje so najprej izdelovali okrasne predmete in majhne kipce. 1. Kaj upodablja kipec na sliki?

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše prve oblike izražanja prazgodovinske umetnosti, ▶ opiše začetke verovanja, ▶ opiše razvoj in pomen situlske umetnosti.

Žensko; obilno telo pomeni plodnost

Dosežki v umetnosti in duhovni svet

AKTIVNOSTI: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 13 učenci preberejo, kje v svetu so našli jamske slike. Najdbe označijo na zemljevidu sveta.

2. Najbolj znana prva človeška umetniška dela so jamske slike. A. Pobarvaj živali na jamski sliki, ki je stara okoli 30.000 let, po svoji presoji.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo jamske slike v učbeniku (na strani 13): • razložijo, kaj so upodabljali prazgodovinski ljudje, • pojasnijo, zakaj so ljudje uporabili ravno tovrstno tematiko, • ugotovijo, v čem je pomen tovrstnih stvaritev.

B. Katere živali so upodobljene na sliki?

RAZISKOVALEC Učenci na internetu poiščejo čim več informacij o ljudstvih v Afriki in Amazoniji, ki še danes živijo in verujejo na podoben način, kot so to počeli prazgodovinski ljudje.

srne, turi ...

C. Iz česa so ljudje v prazgodovini izdelovali barve?

oglja, kamnin, zemlje in živalske krvi 14

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Ob pomoči besedila v učbeniku na strani 13 učenci v kratkem sestavku razložijo značilnosti verovanja v prazgodovini, pri čemer naj odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so se ljudje bali naravnih pojavov? • Kje so po verovanju ljudi bivali duhovi? • Kdo so bili dobri in kdo zli duhovi? • Kakšna je bila naloga vračev in svečenikov?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. culture.gouv.fr/culture/arcnat/lascaux/ en, odprejo okno Discover in odgovorijo en na vprašanja: • Kje se nahaja predstavljena jama Lascaux? (okno Time and Space) • Kdaj so jo odkrili? (1940, the Discovery) • Kaj upodabljajo jamske slike? (okno Virtual Visit) • Zakaj del jame, ki se imenuje Painted Gallery, imenujejo tudi »prazgodovinska Sikstinska kapela«?

13

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.nms. si/slovensko/10_razstave/občasne/ PSITUL.htmll. PSITUL.htm • Izpišejo, katere predmete prikazujejo fotografije na tej strani. • Ugotovijo, koliko predmetov je povezanih s situlsko umetnostjo in kje so bili najdeni. • Opišejo, kaj lahko vidijo, če kliknejo na fotografijo št. 5. • Opišejo, kaj lahko vidijo, če kliknejo na fotografijo št. 6. • Opišejo, kakšen prizor lahko vidijo, če kliknejo na fotografijo št. 9. • Katere ugotovitve lahko povzamemo o družbi, ki je te prizore upodobila? • Kje hranijo predmete, ki so predstavljeni na fotografijah?

Dosežki v umetnost in duhovni svet

Duhovni svet Ker prvi ljudje niso znali razložiti naravnih pojavov, so verjeli, da v živih bitjih in predmetih prebivajo duhovi. 3. Razloži pojme. DUHOVI

nandnaravna bitja

AMULET

obesek s čarobno močjo

VRAČ

ljudje z močjo nad duhovi

4. Oglej si ilustracijo, na kateri keltski svečenik izvaja daritveni obred. A. Kaj sežiga svečenik?

BODIMO USTVARJALNI Učenci narišejo vojaka iz časa železne dobe. V pomoč so jim predmeti na fotografiji v učbeniku na straneh 9 in 14.

Situlska umetnost

VEČ O … Pojav situlske umetnosti s samosvojo in bogato ekspresivnostjo v starejši železni dobi je resnična novost. V halštatsko družbo, v kateri so nastali situlski spomeniki, si je umetnost pisave iz etruščanskega in grškega sveta le zelo zadržano utirala pot. Situlske upodobitve torej lahko beremo kot svojevrsten zgodovinski vir. Njihove slike so plastična upodobitev določenih vidikov železnodobnega življenja. Značilni in najpogostejši so sprevodi bojevnikov - bodisi pešakov, bodisi konjenikov, ki jih včasih spremljajo velikaši na bojnih ali svečanih vozovih. Pogosti so prizori lova, boksarskih dvobojev, glasbenih nastopov, družabnih gostij, ljubezenskih združitev in daritvenih procesij. Na spomenikih situlske umetnosti so upodobljene nekatere pomembne dejavnosti, ki jih lahko umestimo v okvire >dvornega življenja<. Hkrati pa se zdi, da je potrebno večino prizorov povezati z obeležitvijo najpomembnejših dogodkov iz življenja slavljenega velikaša. Večina spomenikov situlske umetnosti - na Slovenskem celo vsi - so namreč pridatek v grobovih halštatskih veljakov in veljakinj. Nadalje so motivi številnih upodobljenih prizorov dobro primerljivi s prizori iz figuralnih upodobitev veljakov in vladarjev v etruščanski, grški in celo v bližnjevzhodnih civilizacijah. Tamkajšnji motivi so jasno razumljive upodobitve tistih dejavnosti, ki so značilne za vladarja, ki so ga torej zaradi bojevniških, rokoborskih, glasbenih in drugih odlik ustoličile. Prav tako so med tamkajšnjimi primerljivimi motivi pogoste upodobitve vladarja kot izvajalca verskih svečanosti. Glede na to, še bolj pa zaradi dejstva, da se v grobovih pomembnih halštatskih veljakov pojavljajo predmeti, uvoženi iz etruščanskega in grškega sveta, je zelo verjetno, da so veljaki venetskega, retijskega in dolenjskega sveta imeli zgled v sredozemskih vladarjih. 14

žito B. Kaj je bil namen tega dejanja?

odgnati zle duhove in privabiti dobre 5. Med spodnjimi stavki trije pravilno opisujejo delo vračev, dva pa sta napačna. Obkroži črke pred napačnima trditvama. a. Vrači so zdravili ljudi. b. Vrači so krstili ljudi in jim podeljevali zakramente. c. Vrači so darovali bogovom. č. Vrači so s pomočjo plesa duhove prosili za dež. d. Vrači so prebivalcem napovedovali prihodnost.

Situlska umetnost Situlska umetnost je največji dosežek prazgodovinske umetnosti na Slovenskem. Najbolj znana najdba te umetnosti je vaška situla. 6. A. V obris situle nariši en dogodek iz svojega življenja. B. Čemu so služile situle?

Shranjevanju tekočin.

C. Kaj so upodabljali na situle?

Vsakdanje življenje: lov, sprevode bojevnikov ...

15

Spomeniki situlske umetnosti, zlasti tisti z bogatimi figuralnimi upodobitvami v več frizih, kakršni sta v Sloveniji situli z Vač in Magdalenske gore, torej najverjetneje obeležujejo najpomembnejše dogodke, iniciacije in slavna dejanja njihovih lastnikov. Najstarejše situlske upodobitve so v venetskem prostoru in v Sloveniji uvrščene v iztek 7. stoletja, največji razcvet pa situlska umetnost doseže v 5. stoletju pr. n. št. To je tudi sicer obdobje z najbolj izraženo prisotnostjo dragocenih uvoženih predmetov v grobovih halštatskih veljakov. Očitno je, da je bil razvoj železnodobnih dolenjskih in zasavskih središč, kot so Vače, Magdalenska gora, Stična in Novo mesto,

predpogoj za razcvet situlske umetnosti. Ta se je nedvomno razvila ob tesnih stikih z venetskimi središči, saj način upodabljanja in motivika na situlskih spomenikih včasih nakazujeta iste torevtične šole, mogoče celo potujoče mojstre, ki so na širokem prostoru izpolnjevali naročila lokalnih veljakov. Vsekakor pa se je situlska umetnost vživela v železnodobne kulture slovenskega prostora, postala njihov sestavni del in se tukaj tudi samostojno razvijala. (povzeto s spletne strani Narodnega muzej www.nms.si/slovensko/10_razstave/ občasne/PSITUL.html)

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj človeške stvaritve, nastale v prazgodovino, že imenujemo umetnost? • Kakšne motive so ljudje najprej upodabljali? • Zakaj so ljudje verjeli v duhove? • Kako so ljudje pomirili duhove? • Kaj je bilo značilno za situlsko umetnost?

PONOVIMO

OBDO STAREJŠA KAMENA DOBA

M

ČAS

2 milijona – 10.000 pr. Kr.

6.000 – 3.500 pr

V KAKŠNIH SKUPINAH SO ŽIVELI LJUDJE

horde, lovske skupnosti

rodovne in vaške

BIVALIŠČA LJUDI

jame, šotori

lesene kolibe

NAČIN PREŽIVLJANJA

lov, nabiralništvo

obdelovanje zeml

OBRTI

lončarstvo, predi

IZNAJDBE

prvo orožje, ogenj

orodje: ralo ...

Ž I V L J E N J E P RV I H Č L OV E Š K RAZVOJ ČLOVEKA 1. AVSTRALOPITEK 2. spretni človek

SVET UMETNO 1. PRVA UMETNIŠKA DELA

jamske slike, kipci

3. pokončni človek 4. misleči človek 5. neandertalec

2. ZA SITULSKO UMETNOST JE ZNAČILNO

okraševanje bronaste pločevine

6. sodobni misleči človek 3. NA SITULAH JE PRIKAZANO Katero stopnjo v razvoju človeka prikazuje ilustracija? Obkroži jo med zgoraj zapisanimi.

16

vsakdanje življenje plemstva

15

PONOVIMO

OBJA

MLAJŠA KAMENA DOBA

DOBE KOVIN

r. Kr.

3.500 – 200 pr. Kr.

e skupnosti

rodovne in vaške skupnosti lesene kolibe

lje

obdelovanje zemlje

ilstvo ...

kovaštvo, topljenje rude ... kovinski izdelki

K I H S K U P I N: r o j s t v o č l o v e k a

OSTI IN VERE 5. PRVI LJUDJE SO VEROVALI V

duhove

6. PRED ZLIM DUHOVOM SO SE ZAVAROVALI Z

PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM OZEMLJU 1. NAJDBE IZ KAMENE DOBE

Potočka zijalka, Nevlje, Drulovka, Ajdovska jama ...

2. KAKO IN KJE SO ŽIVELI KOLIŠČARJI

lesena naselja na kolih, na ljubljanskem barju

amuleti (obeski) 3. NAJDBE IZ ŽELEZNE DOBE 7. LJUDJE, KI SO IMELI MOČ NAD DUHOVI

na Koroškem, Dolenjskem ...

vrači Med najbolj znane najdbe kovinskih dob štejemo odkritje kolesa z vrtljivo osjo na Ljubljanskem barju (na sliki). Razmisli, za kaj so uporabili to kolo.

16

17

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture 22 24 26 29 31 33

Kako in kje so nastale prve civilizacije Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju Kakšna je bila družba prvih civilizacij Kulturna dediščina starih civilizacij Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Grigorij Maksimovič Bongard-Levin et al., Stara indijska civilizacija: filozofija, nauka, religija, Prosveta, Beograd, 1993. • Bob Brier, Skrivnostna smrt Tutankamona: nova zgodovinska dognanja, Učila International, Tržič, 2006. • C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997. • Sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Marija Milenković, Zločin in kazen v deželi faraonov, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 54, štev. 3, str. 301-310, Ljubljana, 2003. • Robert Morkot, Stari Egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • James Ritter, Praštevila: stari Egipt in Mezopotamija, glasnik Unesco, št. 32, str. 12-17, 1989. • Michael Roaf, Cultural atlas of Mesopotamia and Near East, Facts On File, Oxford, New York, 1990. • Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007. • Alberto Siliotti, Egipt, sijaj stare civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Lewis Spence, Egypt, Senate, London, 1994. • Igor Steiner, Pregled vojaške zgodovine starega Egipta, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 74, štev. 3-4, stran 261-268, Ljubljana, 2003. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Jean Vercoutter, Iskanje pozabljenega Egipta, DZS, Ljubljana, 1994. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Zbirka Svet okoli nas: • Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE: • Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002. • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Sylvie Baussier, Egipt in faraoni, Modrijan, Ljubljana, 2005. 17

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

• Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989. • Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. • Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • John Guy, Egipčani, Grlica, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modrijan, Ljubljana, 1997. • Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996. • Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. • Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994. • Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Scott Steedman, Egipčanske novice, Učila, Tržič, 1998. • David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002. • Jonathan Tubb, Sveta dežela, Pomurska založba, Murska Sobota, 1993. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: • Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE: • Bhagavadgíta - Gospodova pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. • E. A. Wallis Budge, Egipčanska knjiga mrtvih: papirus Ani, Stella, Šmarješke Toplice, 2003. • Dhammapada : besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987. • Eo o Gilgamešu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Gautama Buddha, Dhammapda: pot resnice, Branko, Nova Gorica, 2001. • Jacq, C., Ramzes (5 knjig), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999–2000. • Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Konfucij, Mencij, Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Lin Yutang, Znamenite kitajske novele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Proza starega Egipta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967. • Sa Shan, Cesarica: zgodovinski roman o kontroverzni cesarici Vu iz dinastije Tang iz 7. stoletja, Učila International, Tržič, 2007. • Philipe Vanderberg, Ramzes Veliki, DZS, Ljubljana, 1978. • Visoka pesem, Ognjišče, Koper, 2000. • Oscar von Wertheimer, Kleopatra, Ljubljana, 1965. • Xenophon, Anabasis: pohod v notranjost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.

MLADINSKA LITERATURA • Dhindra Baldoon, Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967. • Karel Bruckner, Zlati faraon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Roberto Brunelli, Ilustrirane svetopisemske zgodbe, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002. • Anita Ganeri, Verske zgodbe: najlepše zgodbe iz svetovnih religij, Didakta, Radovljica, 1995. • Zahi A. Hawass, Prekletstvo faraonov: moje pustolovščine z mumijami, Rokus, Ljubljana, 2004. • Kitajske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. • Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. • Mary Pope Osborne, Mumije zjutraj, Grlica, Ljubljana, 2002. 18

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

• Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003. • Luka Plečnik, Bes bogov, samozal., Ljubljana, 2006. • Robert W. Walker, Kje izvira Nil, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.

FILMI (IZBOR) • Egipčanski princ (animirani film), r. Brenda Chapman, ZDA, 1998. • Mojzes – Biblijske zgodbe (animirani film), r. Hanna William, ZDA, 2006. • Sveto pismo: Mojzes 1 in Mojzes 2, r. Robert Young, ZDA, 1995.

DOKUMENTARNI FILMI • Biblija. Stara zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1997. • Nefreteta, kraljica Egipta, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005. • Prekletstvo kralja Tutankamona, Delo, Ljubljana, 2006. • Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001. • Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001. • Zgodovina pisave, Videofon, Blejska dobrava, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Kaj je civilizacija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Civilizacija • www.thefreedictionary.com/civilization • http://oncampus.richmond.edu/academics/education/projects/webunits/greecerome/civdef.html • www.historyguide.org/ancient/lecture1b.html • www.ourcivilisation.com/define.htm

Rodovitni polmesec • http://projekti.svarog.org/prve_civ/kazalo.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodovitni_polmesec • http://rcum.uni-mb.si/~zgodovina/zgo/sv.html • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/ • www.britannica.com/eb/article-9034123/Fertile-Crescent

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu • http://projekti.svarog.org/prve_civ/mezopotamija/preindex.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Mezopotamija • www.kathimitchell.com/ancivil.html#Mesopotamia: • www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/mesopotamia_gallery.shtml • www.wsu.edu/~dee/MESO/MESO.HTM • www.mesopotamia.co.uk/ • www.historylink101.com/ancient_mesopotamia.htm

Egipt – dar reke Nil • www.egipt-slo.net/domov.php • http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt • www.geocities.com/tinagregorc/ • www.mladina.si/tednik/200312/clanek/i-mesko/ • www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Egipt/StariEgipt.htm • www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.eyelid.co.uk/ • www.ancientegypt.co.uk/menu.html • www.pbs.org/empires/egypt/index.html • www.nationalgeographic.com/pyramids/

Judje – “izvoljeno ljudstvo” • http://sl.wikipedia.org/wiki/Hebrejci • www.biblija.net/biblija.cgi?id0=1&pos=0&set=2&lang=sl&m=Rim%204;%201%20Sam%2013;%20Ps%2058 • www.pbs.org/wnet/heritage/index.html • www.fordham.edu/halsall/jewish/jewishsbook.html • http://score.rims.k12.ca.us/activity/ancient_hebrews/ • www.museum.upenn.edu/Canaan/index.html

Indska in vedska civilizacija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Indska_civilizacija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohend%C5%BEo-daro • www.bosnic.com/index.asp?RID=3&TID=16&PID=19&SID=736470 • www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/shangri_la_01.shtml • www.buddhanet.net/ • www.ancientindia.co.uk/ • www.historyforkids.org/learn/india/ • www.wsu.edu/~dee/ANCINDIA/ANCINDIA.HTM • www.bbc.co.uk/history/ancient/india/ 19

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

Kitajska • www.wsu.edu/~dee/ANCCHINA/ANCCHINA.HTM • www.cnd.org/fairbank/ • www.mrdowling.com/613chinesehistory.html • www.pbs.org/wgbh/nova/chinamum/ • www.chinapage.org/china.html • www.historyforkids.org/crafts/china.htm • http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/ssuma2.html • http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/shu-jing.html • http://cwx.prenhall.com/bookbind/pubbooks/spodek2/chapter7/deluxe.html

Asirski imperij • www.znanje.org/i/i25/05iv05/05iv0523/istorija.htm • www.aina.org/aol/ • www.aina.org/aol/peter/brief.htm • www.wsu.edu/~dee/MESO/ASSYRIA.HTM • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/assyria.html

Perzija • www.livius.org/persia.html • www.mnsu.edu/emuseum/cultural/oldworld/middle_east/ancientpersia.html • www.ancientpersia.com/ • www.crystalinks.com/persia.html

Feničani • http://phoenicia.org/ • http://gorp.away.com/gorp/location/africa/phonicia.htm • http://weekly.ahram.org.eg/2006/812/heritage.htm

Družba prvih civilizacij • www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/kb_egipt.doc • www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt_kultura • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson4.html • www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson6.html • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson6.html • www.pbs.org/wgbh/nova/sunken/

Dosežki v znanosti in kulturi Prvi koledar • http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt • www.kingtutshop.com/freeinfo/Ancient-Egyptian-Calendar.htm • www.touregypt.net/magazine/mag03012001/magf1.htm • www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/egypt/dailylife/calendar.html

Prve pisave • http://ro.zrsss.si/borut/gimpoljane/latin/latin/ucenje/pisave.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Pisava • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.digitalegypt.ucl.ac.uk/art/calligraphy.html • www.pbs.org/safarchive/4_class/45_pguides/pguide_1004/44104_boat.html

Politeizem • www.religije.com/hinduizem.htm • www.religije.com/slovarcek.htm • www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/ • www.bbc.co.uk/history/ancient/india/

UČILA: • Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000. 20

Prve civilizacije: rojstvo civilizacij in kulture

METODIČNI PRIROČNIKI: • Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2 0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc) • Vilma Brodnik, Egipt – dar Nila, Zbornik strokovne ekskurzije učiteljev zgodovine, ZRSS, Ljubljana, 2003. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, matematika

21

Kako in kje so nastale prve civilizacije UČNI CILJI Učenec: ▶ navede značilnosti civilizacije, ▶ opiše pogoje za nastanek prvih civilizacij, ▶ navede področja, kjer so nastale prve civilizacije. Kaj je civilizacija

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo zapiše pojma civilizacija in kultura. Učenci hodijo k tabli in dopisujejo ključne besede, ki po njihovem definirajo ta pojma. V teku ure učitelj pravilne definicije obkroži. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo barvno poudarjeno besedilo v učbeniku na strani 17 in: • ugotovijo pravilne definicije pojma civilizacija, • pojasnijo, zakaj so nastale prve civilizacije.

Kako in kje so nastale prve civilizacije

Ob rekah, kjer je bilo moč z učinkovitejšim poljedelstvom pridelati več hrane, se je povečalo število prebivalstva. Tam so nastale prve visoke civilizacije. Razvili so se urejena družba, mesta, novi poklici ter država.

Kaj je civilizacija Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Najstarejša je nastala v Mezopotamiji (današnjem Iraku). 1. Po mnenju zgodovinarjev je morala imeti civilizacija v starem veku nekatere značilnosti. Katere? Izmed navedenih pobarvaj tiste, ki so pravilne. MESTA

AVTOCESTE

RAZVITA KULTURA

NAPREDNA TEHNOLOGIJA

LETALIŠČE

2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja: A. Kje so nastajale prve civilizacije?

ob rekah

B. Kakšna je bila povezava med mestom in kmeti?

Kmetje so v mestu prodajali pridelke.

C. Kaj je vplivalo na velikost mest?

ugodna lega, trgovske poti, učinkovito vodenje

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem pojasni, da je ena izmed značilnosti civilizacij obstoj pravil oziroma zakonov. Učence pozove k razmisleku: • zakaj obstajajo šolska pravila, • naj naštejejo nekaj šolskih pravil, • naj naštejejo nekaj ukrepov, ki sledijo, če šolska pravila prekršijo.

3. Pobarvaj pravilne rešitve na vprašanje. Kje so bila središča prvih civilizacij? OB REKI NIL

OB ČRNEM MORJU

OB REKI IND

OB JADRANSKEM MORJU

OB RUMENI IN MODRI REKI

Kje je bil rodovitni polmesec RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo čim več podatkov o gojenju riža. Svoje ugotovitve predstavijo v obliki zgodovinske govorne vaje. AKTIVNOST: izkustveno učenje (simulacija) V razredu skupaj z učenci izdelamo model namakalnega polja. V plastično posodo z zelo majhnim odtokom nasujemo zemljo, vanjo posadimo žito in dobro zalijemo, da voda delno stoji. Čez nekaj dni bo voda odtekla in žito bo začelo kaliti. Kje je bil rodovitni polmesec

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedilom Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 18 zgoraj (Iz poezije Sumercev) in ga analizirajo: • izpišejo pridelke, ki se omenjajo v pesmi, • ugotovijo, kateri pridelki so še danes značilni za prostor rodovitnega polmeseca, • ugotovijo, kateri pridelki od omenjenih se pridelujejo tudi pri nas. 22

Zibelka civilizacije je bilo sušno območje med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom. 4. Pojasni spodnja pojma, povezana z najstarejšo civilizacijo. MEZOPOTAMIJA

dežela med Evfratom in Tigrisom

RODOVITNI POLMESEC

rodovitna pokrajina od Mezopotamije do Egipta

19

AKTUALIZACIJA Učenci primerjajo sodobne namakalne sisteme v bližnji ali daljni domači okolici z neolitskimi glede na namen, tehniko izgradnje, učinkovitost. To lahko naredijo v obliki tabele, miselnega vzorca ali zapisa. BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Na velik plakat učenci narišejo rodovitni polmesec, ki ga opremijo z rekami in njihovimi imeni. Na plakat pritrdijo slike pridelkov, tipičnih za to območje v času starega veka.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid dežel rodovitnega polmeseca (gospodarska karta v atlasu sveta): • ugotovijo, katere države obstajajo danes na ozemlju nekdanjega rodovitnega polmeseca ter narišejo njihove zastave, • ugotovijo, ali to področje še danes velja za sušno, • ugotovijo, kakšno je gospodarstvo dežel nekdanjega rodovitnega polmeseca, • pridelke, ki jih pridelujejo danes, primerjajo s pridelki v starem veku.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 15–16: • obrazložijo, kje je območje rodovitnega polmeseca, • ugotovijo, katere države so na tem ozemlju nastale, • pojasnijo, zakaj je rodovitni polmesec ravno tam, • pojasnijo lego rodovitnega polmeseca; pri tem jim pomagamo z vprašanji npr. kakšne so tam zime, kolikokrat na leto tam žanjejo.

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu

Kako in kje so nastale prve civilizacije

5 Na zemljevidu rodovitnega polmeseca: A. ob rekah vpiši ustrezne številke, 1 – Nil, 2 – Evfrat, 3 – Tigris, B. v morja pa ustrezne črke, A – Sredozemsko morje, B – Rdeče morje, C – Perzijski zaliv C. z zeleno barvico pobarvaj območje Mezopotamije, Č. z rdečo barvico poveži dežele rodovitnega polmeseca. D. Kakšno podnebje je bilo značilno za dežele rodovitnega polmeseca?

A

2

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje o Mezopotamiji v učbeniku na straneh 18–19. Izdelajo kronološko tabelo o državah v Mezopotamiji.

3

C 1 B

puščavsko

6. Za to območje je bilo značilno

namakalno POLJEDELSTVO, za katerega je bilo značilno: (v vsak prostor navedi eno značilnost)

Reke so vsako leto poplavljale

Reke so zapustile rodovitno blato

Odvečno vodo so shranili v kanale

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.mesopotamia. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Na zemljevidu izberejo Sumer in ugotovijo: - Zakaj so odkrite grobnice v Uru poimenovali ‘kraljeve’? (okno The Royal Tombs of Uru) - Katera igra je bila najbolj priljubljena na kraljevem dvoru v Uru? - Kako so gradili zigurate? (okno Ziggurats) - Kje so našli najstarejši zigurat? - Kako so bili zigurati okrašeni? Na zemljevidu izberejo Babylonia in okno Trade in Transport ter ugotovijo: - S katerimi surovinami so trgovali v Babilonu? - Kako so blago prenašali in prevažali? (okno Explore) - Učenci se lahko vživijo v vlogo trgovca in ga spremljajo na njegovi poti. (okno Story)

Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu Prvo državo v zgodovini so ustanovili Sumerci v Mezopotamiji. 7. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom: Sumerci so poznali: a. enotno državo b. mestne države

Sumerci so bili: a. monoteisti b. politeisti

8. Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zakone. Zakaj je bilo pomembno, da so zakone zapisali?

Da so bili zakoni enotni.

»Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo ali čoln, ki je pripadal templju ali vladarju, je moral plačati tridesetkratno vrednost ukradenega. Če je ukradel blago navadnemu človeku, je moral plačati desetkratno vrednost.«

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o visečih vrtovih, ki naj bi bili obstajali v Babilonu. Svoje ugotovitve s slikovnim gradivom predstavijo na plakatu . Viseči vrtovi veljajo za eno izmed svetovnih čudes antičnega sveta. • Zakaj so dobili ime ‘viseči’? • Kaj priča njihova izvedba a) glede ljubezni kralja do svoje žene; b) glede tehnične razvitosti?

20

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek določila iz Hamurabijevega zakonika v učbeniku na st rani 19 in ugotovijo: • o kakšnih prestopkih priča zakonik, • kdo naj bi bil ‘navaden državljan’, • kakšne so bile kazni, • kako bi danes kaznovali ljudi za navedene prekrške.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek Ep o Gilgamešu.

Gilgameš, čemu se čudiš? Življenja, kot ga iščeš, ne boš nikoli našel. Ko so bogovi ustvarili človeka, so Smrti pustili, da postane del življenja, in ga zadržali v svojih rokah … Ugotovijo: • kdo je ustvaril življenje na svetu po verovanju Sumercev, • kakšno je bilo v erovanje starih Sumercev,

• kakšna vloga je pripisana smrti.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšno vlogo so imela mesta v času nastajanja prvih civilizacij? • Zakaj je bil nastanek prvih civilizacij povezan tudi s tehnološkim razvojem? • Zakaj je območje prvih civilizacij dobilo naziv rodovitni polmesec? • Ob katerih rekah je nastal rodovitni polmesec? • Katero ljudstvo je ustanovilo prvo državo na svetu? • Kaj je bilo značilno za prve mestne države? 23

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju UČNI CILJI Učenec: ▶ navede prve civilizacije ob Sredozemlju, ▶ opiše razvoj egiptovske civilizacije, ▶ opiše posebnosti razvoja hebrejske kulture.

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju Egipt – dar reke Nil Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših civilizacij, egiptovska. 1. Pesnik Branko Rudolf je v svoji pesmi zapisal:

Egipt – dar reke Nil

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnimi gradivom (fotografijo) Učitelj učencem pokaže fotografijo Kaira in jim pove, da je na sliki prestolnica Egipta. Zastavi jim vprašanja: • Katero mesto je na sliki? • Opiši ga. • Ob kateri reki leži? • V bližini katerega morja leži to mesto?

Ob Sredozemlju sta nastali egiptovska in hebrejska civilizacija, ki sta imeli veliko skupnih značilnosti, v marsičem pa sta se razlikovali.

najdaljša Reka Nil je ___________________________ reka na svetu.

V Afriki je reka Nil, reka Nil. Notri plava krokodil, krokodil.

2. Nalogo reši s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 15–16. A. Na zemljevidu • zapiši imeni Spodnjega in Zgornjega Egipta, • na črte zapiši imeni obeh prestolnic, • v spodnji kvadrat zapiši ime ustanovitelja enotne države.

Memfis

Spodnji

MENES' B. Kaj simbolizira egiptovska krona?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid prvih civilizacij v učbeniku na strani 15–16 in ugotovijo: • katero ozemlje je obsegal Egipt v času največjega obsega, • kateri so bili pomembnejši egipčanski kraji, • kje je bila Nubija.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientegypt. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Izberejo okno Geography in ugotovijo: - Kaj pomeni oznaka ‘črna zemlja’ in kaj oznaka ‘rdeča zemlja’? Izberejo okno Time, v njem pa razdelek Explore ter ugotovijo: - Kaj je bila naloga svečenikov, ki so jih imenovali ‘čuvaji ur’? - Kako je delovala vodna ura, s katero so v Egiptu merili čas? Izberejo okno Time, v njem pa razdelek Story ter ugotovijo: - Kdaj so se v dolino Nila naselili prvi ljudje? - Katero je drugo ime za faraona Menesa, ki je leta 3100 pr. Kr. združil Zgornji in Spodnji Egipt? - Kdaj in kje je bila zgrajena prva kamnita piramida? - V času katere dinastije je vladal Ramzes II.?

BODIMO USTVARJALNI Učenci izdelajo krono Egipta, lahko iz kartona, drugega papirja … 24

Tebe

Združitev Zgornjega in Spodnjega

Zgornji

Egipta.

3. Na časovnem traku so označena obdobja egiptovskega kraljestva. Razvrsti spodaj navedene dogodke v časovni trak, tako da v ustrezen stolpec vpišeš črko, ki je pred dogodkom. 3000

2700 STARO KRALJESTVO

2400

2100

1800

SREDNJE KRALJESTVO

1500

900 pr. Kr.

NOVO KRALJESTVO

D

B

1200

A

Č

C

A. Ramzes premaga Hetite. B. Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt. C. Asirci zavzamejo Egipt. Č. Egipt napadajo »ljudje z morja« (Indoevropejci). D. Vlada mogočna Hačepsut. 21

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Egipt – dar reke Nil v učbeniku na straneh 20–21 in izdelajo kronološko tabelo o razvoju egiptovske države.

Staro kraljestvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo ilustracijo egiptovske krone v učbeniku na strani 20 in ugotovijo: • kaj simbolizira krona Zgornjega Egipta, • kaj simbolizira krona Spodnjega Egipta.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o turističnih destinacijah v Egiptu. Lahko obiščejo turistično agencijo in preučijo katalog o Egiptu: • Kateri spomeniki kulturne dediščine so predvideni za obisk? • Koliko turistov letno obišče Egipt? • Kateri spomeniki kulturne dediščine so najbolj obiskani?

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

Judje – »izvoljeno ljudstvo« Današnjo Palestino so okoli leta 2000 pr. Kr. poselili Hebrejci. Njihova zgodovina, legende in moralni nauki so močno vplivali na zahodno kulturo. 4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo. A. Hebrejska vera je vplivala na: B. Judovska sveta knjiga se imenuje: a. krščanstvo in budizem a. Tora b. islam in budizem b. Biblija c. krščanstvo in islam c. Koran C. Judovska verska stavba se imenuje: a. mošeja b. cerkev c. sinagoga

Č. Prvi voditelj hebrejskega ljudstva je bil: a. Mojzes b. Abraham c. Kristus

5. Razloži pojma. MONOTEIZEM

vera v enega boga

POLITEIZEM

vera v več bogov

6. Judje so spoštovali deset božjih zapovedi. Ob sliki zapiši štiri dejstva o njih.

vera v enega Boga

prepovedujejo krajo

spoštovanje staršev

prepovedujejo ubijanje

RADOVEDNEŽ Judovska vera je močno vplivala na krščansko vero. Kristjani so prevzeli deset božjih zapovedi. Morda poznaš katero izmed njih?

22

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci si preberejo besedilo v barvnem okviru v učbeniku na strani 22 zgoraj. Nato primerjajo monoteizem in politeizem: MONOTEIZEM Število bogov Kje se pojavi Kater vere danes štejemo med k tej obliki

POLITEIZEM

Judje – »izvoljeno ljudstvo«

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj se Egipt imenuje dar reke Nil? • Koliko tisočletij je obstajala egiptovska civilizacija? • V katere smeri se je razširila egiptovska država? • Kakšno vero so sprejeli Hebrejci? • Kdo je bil Mojzes? • Kakšna določila predstavlja deset božjih zapovedi?

AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj na tablo nalepi lističe z zapisanimi pojmi: Hebrejci, Judje, Tora, Abraham, Mojzes, Jahve. Učence razdeli v skupine po tri, ki s pomočjo učbenika poiščejo in pojasnijo pomen pojmov. Ko svojo razlago podajo sošolcem, razred skupaj oblikuje miselni vzorec.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi kratke odlomke iz Stare zaveze svetega pisma o življenju Hebrejcev, ki jih nato učenci analizirajo. Lahko se odloči tudi za skupinsko delo, ko vsaka skupina analizira le en odlomek. 1. »Gospod Bog je tedaj zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja človeka, katerega je bil naredil. In Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed /…/. In reka je tekla iz Edena, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri veletoke. Ime prvemu je Fison, drugi reki je ime Gidon, tretji reki Tigrs, četrte reka pa je Evfrat.« (Prva Mojzesova knjiga, 2) • Kje so najprej živeli Hebrejci? • Kakšno je bilo tam okolje? • Kaj pomeni, če rečemo, da je nek kraj kot raj? 2. »Adam je spoznal svojo ženo Evo in je spočela in rodila Kajna /…/. Nato je še rodila njegovega brata Abela. Abel je bil pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec. Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov zemlje daritev Gospodu. A tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo tolščo.« (Prva Mojzesova knjiga, 4) • S čim so se Hebrejci preživljali? • Kakšna je bila sprva njihova vera? • Kako so častili svoje bogove? 3. »Rodovi Noetovih sinov so se po potopu razširili po vsej zemlji. Vsa zemlja je tedaj imela en sam jezik in isto govorico. Ko so odšli od vzhoda, so našli ravnino v senaarski deželi in se tam naselili. Tedaj so rekli drug drugemu: ‘Dajte, delajmo opeko in jo žgimo v ognju!’ Opeka jim je služila za kamen in zemeljska smola za malto.« (Prva Mojzesova knjiga, 11) • Iz kakšnega materiala so začeli izdelovati svoja bivališča? • Kako so dobili opeko? • Kako so bila videti nova bivališča? 4. »Abram je bil silno bogat z živino, srebrom in zlatom. A tudi Lot, ki je hodil z Abramom, je imel drobnico, goved in šotore. Zato jima pokrajina ni zadostovala za skupno bivanje; kajti njuno imetje je bilo tako veliko, da nista mogla skupaj ostati. Vnel se je namreč prepir med pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih čred; povrh so še Kanaanci in Ferezejci bivali takrat v deželi.« (Prva Mojzesova knjiga, 12) • Pomisli, od kod Abramu srebro in zlato. • V kakšnih bivališčih so živeli Hebrejci, ko so se selili? • Kakšen je bil družbeni položaj Abrama in Lota? • Kako so Kanaanci in Ferezejci, ki so v deželo prišli pred Hebrejci, sprejeli nove prišleke? AKTUALIZACIJA Učenci ob pomoči zemljevida Azije opredelijo geografsko lego Izraela. Navedejo sosednje države in ugotavljajo, v čem se Izrael razlikuje od sosednjih držav. Pojasnijo, zakaj je država v sporu s svojimi sosedi.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava svečnika V sodelovanju z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo svečnik, ki ga Judje uporabljajo na predvečer svojih največjih praznikov. 25

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

▶ ▶ ▶

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

Asirski imperij je nekaj stoletij v 1. tisočletju pr. Kr. predstavljal največjo silo v zahodni Aziji. 1. Preberi besedilo v okvirčku in odgovori na vprašanja ob njem. Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi, njihove kohorte* so se bleščale v škrlatu in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo Galilejo. (Lord Byron: Uničenje Senakuriba)

Asirski imperij – vojaška moč

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika ( vislice) Učitelj na tablo nariše 7 črtic. Z učenci se igra igro vislice. Vsak učenec pove 1 črko, prvih 5 ne sme biti samoglasnik. Iskana beseda je Babilon. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci se ob učbeniku seznanijo z vojaško močjo asirske vojske. Učitelj jih pozove k razmisleku, zakaj se je tako močno ohranil spomin na asirsko vojaško moč. Pri tem lahko pomaga s podvprašanji: • Ali so bili Asirci prvi, ki so se bojevali in širili svoje ozemlje? • Kaj je bilo pri Asircih glede vojske tako izjemnega?

26

A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko?

nevarna, strašljiva B. Razmisli, kako so se počutili prebivalci ogroženih mest, ko se jim je začela približevati takšna vojska.

nemočni, preplašeni

* vojaške čete C. Na čem je temeljila vojaška moč Asircev?

dobra oborožitev, disciplina Č. Razloži pojem. IMPERIJ

na vojaški moči temelječa država

Perzija − združitev številnih ozemelj Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so svojo državo povezali z dobrim cestnim omrežjem. 2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij. A. Na zemljevidu vpiši imena dežel, ki so bile del perzijskega imperija: • Grčija, • Makedonija, • Anatolija, • Egipt, • Fenicija, • Babilonija, • Perzija. Makedonija Grčija

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli kopije biblijskega besedila (lahko doda tudi sliko) o babilonskem stolpu: »Rekli so potem: ‘Dajte, sezidajmo si mesto in stolp z vrhom do neba in si naredimo spomenik, da se ne razkropimo po vsej zemlji.’ Gospod pa je stopil dol, da bi videl mesto in stolp, ki so ga postavili človeški sinovi. In rekel je Gospod: ‘Glej, vsi so eno ljudstvo in imajo en jezik in to je začetek njihovega početja; zdaj jih ne bo nič zadrževalo, da ne bi storili, kar koli jim pride na um. Dajte, stopimo dol in zmešajmo tam njih jezik, zato da drug drugega ne bodo razumeli.’« (Prva Mojzesova knjiga, 11) Nato učitelj z učenci vodi razgovor: • Kaj so ljudje želeli doseči z gradnjo izjemno visokega stolpa? • Mezopotamski zigurat, kateremu je pripadal stolp, je bil tudi prostor svečenikov, ki so opazovali zvezde. Ali je bila opisana višina stolpa zaradi potreb svečenikov pričakovana? • Omenjeni zigurat oziroma stolp je dal sezidati babilonski kralj Nebukadnezar. V njegovem času je bil Babilon svetovna prestolnica, katerega prebivalstvo je bilo kulturno zelo raznoliko. Kako biblijska zgodba potrjuje navedeno trditev?

V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski). Feničani pa so zgradili trgovski imperij v Sredozemlju.

Asirski imperij − vojaška moč

Anatolija

Perzija Fenicija

UČNI CILJI Učenec: navede prve velike imperije v zgodovini človeštva, opiše značilnosti asirskega in perzijskega imperija, opiše posebnosti razvoja feničanske trgovine, oceni pomen feničanskega odkrivanja Sredozemlja.

Babilonija

Egipt

B. Obkroži ime perzijske prestolnice. C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti. Č. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo osvojiti, je obvladovala Perzija?

Anatolija 23

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 16 si učenci ogledajo zemljevid Mezopotamije in ga analizirajo: • Ponovijo prednosti geografske lege med dvema rekama za poljedelstvo. • Omejijo ozemlje Asircev in Babiloncev. • Primerjajo obseg babilonske države v času Hamurabija in obsegom asirske države.

AKTUALIZACIJA Ko učitelj razlaga o vojaški moči Asircev, lahko uporabi naslednjo primerjavo. Vojaško moč in vpliv ene od današnjih sil (na primer, ZDA) v sodobnem svetu primerja z vojaško močjo in vplivom Asircev v njihovem obdobju: • Kakšen je bil položaj v svetu (Mezopotamiji) v času vzpona asirske moči; kakšen je položaj danes? • Kateri tehnični izumi so okrepili asirsko vojaško moč in kateri tehnični izumi danes krepijo vojaško moč ZDA?

Perzija – združitev številnih ozemelj

AKTIVNOST Učenci iz papirja izdelajo tipičen perzijski vzorec kot ga lahko opazimo pri perzijski preprogi. Učitelj se pri pripravi lahko poveže z učiteljem likovne vzgoje.

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci pripravijo dramatizacijo, ki prikazuje življenje na perzijskem dvoru. Predstavijo vloge perzijskega kralja, njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih uradnikov …

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci v učbeniku preberejo poglavje Perzija – združitev številnih ozemelj in izdelajo kronološko tabelo, s katero grafično prikažejo zgodovino Perzije.

Staro kraljestvo

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

3. Zakaj pravimo, da je bila Perzija svetovna država?

Obsegala je veliko dežel.

Feničanski trgovski imperij Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo pomembno zapuščino – abecedo. 4. Ob sliki odgovori na vprašanja. A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov?

trgovina B. Zakaj so bili v tem tako uspešni?

Imeli so dobre ladje, iskano blago.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo Herodotov opis perzijskih kurirjev v učbeniku na strani 33: • sklepajo o vzrokih za učinkovito povezanost držav, • ocenijo organiziranost perzijskega poštnega sistema, • ugotovijo, kako je dobro organiziran poštni sistem vplival na nadzor nad prebivalci, ki ga je imel vladar, • primerjajo razvitost perzijskega cestnega omrežja s prometnimi povezavami v Iranu danes.

C. S katerim blagom so največ zaslužili?

Škrlatno barvo, papirusom.

5. V učbeniku na strani 15 si na zemljevidu oglej Fenicijo in poti feničanskih trgovcev. A. Izpiši imeni feničanskih mest, ki sta označeni na zemljevidu.

Biblos

Tir

B. Zelena barva v zahodnem Sredozemlju označuje obseg feničanskega trgovskega imperija. Zapiši ime mesta, ki so ga Feničani tu ustanovili.

Kartagina C. Do katere dežele so pripluli feničanski trgovci?

Do Anglije RADOVEDNEŽ Katere črke slovenske abecede manjkajo v spodnji zmešnjavi črk? Izpiši in premeči jih. Pojasni pojem, ki ga dobiš. BCEFIJMNSUZČDGHOPVŽ

ŠKRLAT

VEČ O … Tkanje značilnih perzijskih preprog je zelo stara obrt, ki je okoli 500 pr. Kr. prerasla v umetnost. Preproge so izdelane iz bombaža, svile in volne. Najstarejši ohranjeni primerek perzijske preproge naj bi bil narejen v 5. stoletju pr. Kr. in velja za najstarejši ohranjeni primerek preproge na svetu nasploh. Na preprogi so upodobljene srne in perzijski konjeniki. Arheologi domnevajo, da je bila preproga izdelana v specializiranem centru za izdelovanje preprog.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci napišejo zgodovinski spis z naslovom Dan na feničanski trgovski ladji.

24

Feničanski trgovski imperij

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 15–16 si učenci ogledajo zemljevid Sredozemlja in ga analizirajo: • Kje se je nahajala Fenicija? Katera današnja država leži na tem ozemlju? • Katera pomembna feničanska mesta so označena na zemljevidu? • V katere dele Sredozemlja so pripluli feničanski trgovci? • Kako daleč na sever so feničanski trgovci prišli? • Kje so ustanovili veliko kolonijo?

BODIMO USTVARJALNI: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci pripravijo dramatizacijo, ki prikazuje življenje na perzijskem dvoru. Predstavijo vloge perzijskega kralja, njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih uradnikov …

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisno-grafičnih izdelkov V učbeniku na strani 25 si učenci ogledajo feničansko, grško in današnjo abecedo: • poiščejo znake, ki so ostali nespremenjeni, • zapišejo svoja imena in priimke v feničanski, grški in današnji abecedi.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Po čem je bila znana asirska država? • Kdaj je Babilon doživel ponoven vzpon? • Kaj je obsegala Perzija? • Zakaj je bila v Perziji pomembna izgradnja cestnega omrežja? • Zakaj so Feničani po Sredozemlju ustanavljali kolonije?

27

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci izdelajo PowerPoint predstavitev o vojaških tehnikah tistega časa.

Kitajska – veliko enotno cesarstvo

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kitajska – veliko enotno cesarstvo v učbeniku na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. dinastija Čou

dinastija Qin Kitajsko cesarstvo

Konfucij

kitajski zid

AKTUALIZACIJA V učbeniku na strani 33 učenci preberejo predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih povpraša: • ali poznajo še kakšen primer podobnega zidu v preteklosti (na primer rimski limes), • ali poznajo kakšen primer takega zidu, seveda v manjšem obsegu, vendar z istim ciljem – preprečiti prehod – v današnjem času (na primer, zid med Izraelci in Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji …), • kako bi opisali »schengensko mejo« na mejah Evropske unije, • ali so bili načrti za postavitev takšnega zidu v preteklosti uspešni, • kako ljudje gledajo na postavljanje zidov danes.

28

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientchina. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Izberejo okno Geography in ugotovijo: - Kakšno podnebje ima Kitajska? - Katera reka na Kitajskem je najdaljša? - S klikom na Explore odprejo datoteko z zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega kraljestva v času dinastije Šang z obsegom v času dinastije Čou (Zhou). - S klikom na Story preberejo pripovedko o Nu Gui in pomenu Rumene reke: Kdo je bila Nu Gua? Kaj je izdelala na obrežju Rumene reke? Kako je zaustavila velike poplave? - Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko učenci preizkusijo v oknu Challenge. Izberejo okno Time, v njem pa razdelek Story ter ugotovijo: - O čem govori zgodba? - Ali poznaš katero od podobnih zgodb? Izberejo okno Crafts and Artisans in ugotovijo: - Kateri dve surovini sta bili najbolj priljubljeni za izdelovanje nakita in posode? - Kitajske delavnice lahko spoznajo s klikom na okno Explore. - Če pa učenec izbere okno The Silkworm Challenge se lahko nauči, kako so izdelovali svilo in se nato preizkusi v pridobivanju svile.

AKTIVNOST V sodelovanju z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo maketo kitajskega zidu.

BELEŽKE:

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o življenju in naukih Konfucija. V razredu jih predstavijo s plakati ali referati.

Kakšna je bila družba prvih civilizacij Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Ljudje so se v starem veku delili po premoženju in delu, ki so ga opravljali. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo. V mestih, kjer se je odvijalo živahno življenje, pa so prebivali številni obrtniki in trgovci.

Kralj je imel vso oblast Najpomembnejša oseba v družbah starega veka je bil kralj, vladar. 1. Na sliki je prikaz družbe prvih civilizacij. A. Dopolni spodnji prikaz družbe tako, da na črte zapišeš ime družbene skupine, ki jo osebe predstavljajo. B. Zatem zapiši, kakšno delo je skupina opravljala. C. Obkroži osebo, ki je imela v tej družbi največjo moč.

A B

kralj vlada, odloča, vodi vojsko

Kralj je imel vso oblast

A plemiči B kralju pomagajo voditi državo

A kmetje, obrtniki B obdelujejo zemljo,

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja poljuben odlomek iz filma Egipčanski princ ali Mojzes – Biblijske zgodbe, kjer faraon nalaga dolžnosti uradnikom. Zatem zastavi vprašanja: • Kdo daje navodila (odloča o vsem)? • Kdo izvršuje navodila? • Kakšne so posledice nepokorščine?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientegypt. co.uk/menu.html in izberejo okno Egyptian Life. Nato kliknejo na okno Story, kjer lahko primerjajo življenje bogatega plemiča in revnega kmeta v Egiptu. Svoje ugotovitve lahko zapišejo v tabelo.

izdelujejo izdelke

A B

UČNI CILJI Učenec: ▶ primerja položaj različnih socialnih skupin, ▶ opiše vsakdanje delo posameznih socialnih skupin, ▶ opiše tipično mesto starega veka.

sužnji gradnje, obdelovanje polj

BOGAT PLEMIČ

Na vrhu družbene piramide v Egiptu je bil faraon.

DA

NE

Opremljenost hiše Pomoč služabnikov Delo žene

Državo so kralju pomagali voditi kmetje in trgovci.

DA

NE

Prehrana

Egiptovski znanstveniki so proučevali zvezde in človeško telo.

DA

NE

Ko je Nil v Egiptu poplavil, so kmete zaposlili pri gradnji nasipov.

DA

NE

Egiptovski sužnji so imeli pravico do enega prostega dneva na teden.

DA

NE

2. Ali so spodnje trditve pravilne? Obkroži ustrezen odgovor.

Vzgoja otrok

25

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientegypt. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Izberejo okno Pharaoh in ugotovijo: - Kateri je bil uradni naziv egiptovskega faraona? - Kako se je za Ramzesa II. končala bitka z nubijsko vojsko? (okno Story) - Kaj je prikazano na izbrani stenski poslikavi? (okno Explore)

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj na tablo nariše obris piramide. Pripravi 10 sličic s podobo različnih družbenih slojev v Egiptu. Učenci razvrstijo sličice družbenih slojev v piramido in pojasnijo odnose med njimi.

AKTIVNOSTI: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo učbenika in delovnega zvezka izdelajo tabelo, v kateri primerjajo družbeno ureditev v Egiptu, Indiji in na Kitajskem. EGIPT Moč in vloga kralja Vloga uradnikov Položaj meščanov Položaj kmetov Položaj sužnjev

INDIJA

REVEN KMET

KITAJSKA

• Nato kliknejo na okno Explore, kjer si lahko na stenskih slikah ogledajo motive iz življenja plemiča Nebamuna. - S klikom na prvo sliko lahko ugotovijo, v kakšni obliki so Egipčani pekli kruh; katero sadje je bilo najbolj priljubljeno; katera pijača je bila pri bogatih zelo priljubljena. - S klikom na drugo sliko lahko ugotovijo, zakaj so največkrat uporabljali konje; katero vprežno žival so največkrat uporabljali pri delu na polju. - S klikom na tretjo sliko lahko ugotovijo, ob katerih priložnostih so Egipčani nosili lasulje; iz česa so delali lasulje; na katere inštrumente so igrali na zabavah. - S klikom na četrto sliko lahko ugotovijo, zakaj so Egipčani pri lovu uporabljali mačke; zakaj so uporabljali papirus; kdaj je Nebamun živel. - S klikom na peto sliko lahko ugotovijo, kako razširjeno je bilo uživanje rib in fig; zakaj so bile v Egiptu priljubljene dateljnove palme. 29

Vsakdanje življenje je krojilo delo

AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra vlog) Učitelj učence razdeli v skupine. Vsak učenec v skupini igra vlogo enega poklica.

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Vsakdanje življenje je krojilo delo Najpomembnejša dejavnost v družbi prvih civilizacij je bilo namakalno poljedelstvo. ljedelstvo. 3. Slika prikazuje delo s šadufom, napravo za namakanje polj. A. Opiši njeno delovanje.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v barvnem okvirčku v učbeniku na strani 27. S svojimi besedami ter primeri nato utemeljijo pomen namakalnega poljedelstva kot osrednje gospodarske panoge.

S pomočjo škripca in vedra so zajemali vodo iz reke. B. Katere kulturne rastline ne bi bilo mogoče gojiti brez te naprave?

riža

Živahno življenje v mestih V starem veku so nastala številna mesta, ki so bila pomembna gospodarska, kulturna, izobraževalna in verska središča posameznih držav. 4. Pod slikami navedi staroveške obrti, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega sveta.

AKTUALIZACIJA Učitelj učence spodbudi k iskanju gospodarskih dejavnosti, ki so najpomembnejše v različnih delih domovine in v izbranih evropskih državah (npr. Rusija, Nemčija, Nizozemska, Monako, San Marino …). Učenci ugotavljajo, kaj vpliva na razvoj gospodarstva v določenem okolju.

lončarstvo

tkalstvo

izdelovanje nakita

5. Oglej si ilustracijo Babilona in v prazne p kvadrate zapiši p dejstva j o tem mestu.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove k razmisleku, zakaj je bilo namakalno poljedelstvo najpomembnejša gospodarska panoga v starem Egiptu. Egiptu Pri tem jim v pogovoru pozornost usmeri k naravnim danostim, gospodarstvu sosednjih dežel, razvoju tehnike …

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci narišejo posamezne rokodelce in njihovo delo. Učitelj se lahko z učiteljem likovne vzgoje dogovori za projekt, v okviru katerega bodo pri zgodovini učenci spoznali različne poklice v starem Egiptu, pri likovni vzgoji pa jih bodo naslikali.

Živahno življenje v mestih

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo o mestu Babilon v učbeniku na strani 28. Nato v dvojicah izdelajo tloris Babilona. Pri tem pobarvajo različne mestne četrti, označijo mestno obzidje in mestna vrata, tempelj …

30

veliko mesto

babilonski stolp

v središču je tempelj

Ištarina vrata

obzidje

številni jeziki

RADOVEDNEŽ Primerjaj staroveška in sodobna velemesta. Katere podobnosti lahko najdeš?

26

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igre vlog) Učenci se vživijo v čas staroveškega Babilona. Prvič v življenju pridejo v mesto Babilon in presenečeni so nad njegovo podobo, živahnostjo, kulturno raznolikostjo, ponudbo obrtniških izdelkov … Svoje vtise zapišejo.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem pripravi zemljevid sveta, na katerem učenci označijo: • največja mesta starega veka, • najstarejša mesta na svetu, • največja mesta sodobnega časa. AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na utrip življenja v sodobnih velemestih. Pri tem lahko najprej s pomočjo posnetka predstavi določeno velemesto, učenci pa nato komentirajo predstavljeno vsebino in dodajajo svoje vtise.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšen je bil položaj vladarja? • Kakšen je bil položaj kmetov? • Kdo so bili plemiči? • Kako je poklic določal življenje v starem veku? • Kaj je vplivalo na razcvet mest v starem veku? • Kakšna je bila vloga templja?

Kulturna dediščina starih civilizacij Kulturna dediščina starih civilizacij

Prve civilizacije so dosegle velik napredek v znanosti in kulturi. Najpomembnejši kulturni dosežek je bila iznajdba pisave. Razširjene so bile tudi številne vere.

Ljudje so gradili veličastne palače Prve civilizacije so zapustile bogato arhitekturno dediščino. 1. Oglej si slike. A. Poimenuj stavbe na sliki. B. Napiši, čemu so bile namenjene.

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše dosežke v znanosti in kulturi, ▶ opiše značilnosti verovanja, ▶ pojasni pomen izuma pisave. Ljudje so naredili prvi koledar

UVODNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže različne koledarje (stenski, namizni, na računalniku …). Učenci ugotavljajo, zakaj je pomembno, da imamo koledar in kdo ga je iznašel. A. zigurat / tempelj

A.

piramide

A.

tempelj

B. verski obredi

B.

grobnice

B.

čaščenje bogov

Ljudje so gradili veličastne palače

Ljudje so naredili prvi koledar Velik napredek so doživele znanosti, ki so bile potrebne za vsakdanja opravila, na primer gradnje različnih stavb. 2. Dopolni besedilo.

znanosti preproste Prve civilizacije so razvile prve ____________________________, ki so bile __________________________ uporabne matematiko in _________________________ v vsakdanjem življenju. Mednje štejemo: ___________________________, medicino astronomijo ____________________________ in ______________________________. 3. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. A. Kako imenujemo balzamirano truplo?

mumija B. Za katero civilizacijo je bilo značilno, da so na tak način balzamirali telo?

egipčansko C. Katere znanosti so morali poznati, če so želeli truplo balzamirati?

medicino, osnove biologije in kemije 4. V učbeniku na strani 29 preberi besedilo, ki govori o astronomiji. A. Koliko dni je imelo egiptovsko leto? 365 B. Primerjaj dolžino egiptovskih in današnjih mesecev. Zakaj je egiptovski koledar v dobrih sto letih zaostal za skoraj mesec dni?

mesec je imel le 30 dni 27

VEČ O … Egipčani so verjeli, da uravnoteženost in obstoj reda na svetu, predpostavlja enakost med moškim in žensko žensko. Slike in arheološki ostanki dokazujejo, da so v egipčanski družbi ženske imele enakopraven položaj. Tako vemo, da so ženske iz kraljeve družine imele vojaško vzgojo in znanje, pri mnogih so v grobovih našli tudi orožje. Glede na poročila sodeč, so bili v sosednjih egiptovskih državah, celo kasneje v Grčiji, šokirani nad enakopravnostjo žensk v Egiptu. Ženske so lahko svobodno obiskovale trg in nakupovale. Udeleževale so se vseh javnih prireditev. Na eni od upodobitev

ženska celo krmari tovorno ladjo. Ženske v Egiptu so bile tudi finančno samostojne. Ženske kraljeve družine so samostojno nadzorovale svoj zaklad, imele svojo posest in delavnice. Ženske, ki so opravljale enaka dela kot moški, so prejemale enako plačilo kot moški. Tudi meščanske in kmečke žene so lahko imele v posesti zemljo ter jo svobodno prodajale, pri dediščini pa so lahko celo izbrale, kateri otrok bo dedoval po njih. Ženske so bile najprej matere in glavne gospodinje v hiši, zato so jih tudi imenovali »gospodarice hiše«. Mnoge premožne ženske, pripadnice kraljeve družine, pa so opravljale tudi pomembne

službe, na primer dve ženski sta celo opravljali delo vezirja. Največkrat so ženske opravljale delo svečenic, izpričan pa je tudi primer zdravnice. Egiptu so kar nekajkrat vladale kraljice. Ljudje so izumili prve pisave

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnimi gradivom S pomočjo slik v učbeniku na strani 30 učenci primerjajo pisave različnih ljudstev starega veka: • V čem so si pisave podobne? • V čem se razlikujejo? • Katera od teh pisav se uporablja še danes?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in izberejo okno Pyramids and Monuments: — S klikom na okno Pyramid Challenge se lahko preizkusijo v gradnji piramide, pri čemer igra od njih zahteva, da izberejo pravilni kraj, material, delavce … — S klikom na okno Khufu’s Pyramid Complex lahko spoznajo eno od prizorišč piramid in njihovo zasnovo. — S klikom na okno Death in Sakkara: An Egyptian Adventure pa lahko odigrajo zanimivo igrico. AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka prebere besedilo o eni od znanosti (matematika …). Medtem učitelj na tablo nariše shemo miselnega vzorca, ki ima 5 delov. Vsaka skupina na eno od črt zapiše ključne besede, s katerimi predstavi eno znanost. AKTUALIZACIJA Učitelj učencem predstavi različne vrste koledarjev, ki se uporabljajo danes: gregorijanski, judovski, muslimanski … Učenci ugotavljajo: • kakšne so razlike med predstavljenimi koledarji, • kako bi napisali letošnje leto v različnih koledarjih. AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov V razredu učenci izdelajo koledar za naslednje koledarsko šolsko leto, pri čemer narišejo posamezne like ali dogodke, ki so povezani s pomembnejšimi datumi. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in izberejo okno Mummification: • S klikom na okno Mummy Maker se lahko preizkusijo v izdelavo mumije, pri čemer lahko izvedo: - Kaj so najprej odstranili iz trupla? - Kateri notranji organ so pustili v truplu? - Kako so telo zavarovali pred propadanjem? - Kako so zavarovali rane na telesu? 31

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. mesopotamia.co.uk in izberejo okno Writing, kjer izvedo: - Kaj so piktogrami? - Zakaj se je pojavila pisava? S klikom na okno Story izvedo več o razvoju pisave v Mezopotamiji: - Kdaj se je pojavila prva pisava? - V kakšni obliki so najprej zapisali klinopis? S klikom na okno Explore izvedo več o pisarjih v Mezopotamiji: - Ali je bil poklic pisarja spoštovan? - Katere pripomočke je pisar uporabljal? - V kakšni obliki so bili izdelani posamezni dokumenti (na primer, pogodbe)? BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci svoje ime in priimek zapišejo v hieroglifski pisavi.

Kulturna dediščina starih civilizacij

Ljudje so izumili prve pisave Zgodnje civilizacije so razvile pisave, ki so bile v različnih delih sveta različne. 4. Poveži ime pisave s civilizacijo, ki jo je iznašla in s pisno podlago, na katero so pisali. klinopis

Egipt

glinene ploščice

hieroglifi

Kitajska

papirus

pismenke

Mezopotamija

svila

B. Zakaj se je razvila pisava? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. a. Ljudje so želeli zapisati vse, kar se je dogajalo, zakone, količino zalog … b. Ljudje so želeli brati knjige in časopise. c. Ljudje so ugotovili, da je govorjenje za njih prenaporno. 5. V učbeniku na strani 30 spodaj si oglej sodobno piktografsko pisavo. A. V desni kvadrat nariši 3 znake, ki jih lahko opaziš v nakupovalnem centru, zdravstvenem domu, na avtobusni ali železniški postaji in jih opiši. B. V čem je prednost tovrstnega sporočila pred dolgim opisom?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. ancientegypt.co.uk/home.html in izberejo okno Writing, kjer izvedo: S klikom na okno Story izvedo več o razvoju hieroglifske pisave. S klikom na naslov The Rosetta Stone izvedo več o tem znanem kamnu: - Kdaj je zapis na kamnu nastal? - Zakaj se imenuje Rosetta? - Kdaj je bil kamen najden? - Zakaj je odkritje kamna pomembno? - Kaj je vsebina zapisa na kamnu?

je preprosto, razumljivo tudi tistim, ki ne znajo brati

Ljudje so verovali v več bogov Vera večine zgodnjih civilizacij je bila politeistična. 6. Med naštetimi je samo ena civilizacija, ki ni bila politeistična. Obkroži jo. babilonska

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo čim več piktogramov, s katerimi predstavijo pravila, ki veljajo v razredu oziroma v šoli. Svoje izdelke razstavijo.

indska

A – Brahma

D ____

Hebrejci

B – Amon-Ra

B ____

Egipčani

C – Enlil

Č ____

Vedska Indija

Č – Buda

A ____

Indija

D – Jahve

C ____

Sumerci

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ljudje so verovali v več bogov v učbeniku na strani 31 in izdelajo miselni vzorec, s katerim predstavijo bogove starih civilizacij.

Ljudstva v Mezopotaniji

Indijci

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. ancientegypt.co.uk/gods/home.html in izberejo okno Gods and Goddnesses. • S klikom na naslov Explore spoznajo egipčanske bogove in izpolnijo spodnjo tabelo: Ime boga HORUS RA ISIS BASTET OZIRIS

Verovanje starih civilizacij

Judje

SETH SEKHMET

32

egipčanska

asirska

28

Ljudje so verovali v več bogov

Kitajci

hebrejska

7. Poišči pare civilizacij in njihovih bogov tako, da pred imena civilizacij zapišeš ustrezno črko.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ljudje so izumili prve pisave v učbeniku na strani 30. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju pisav.

Egipčani

kitajska

Znak

Zaščitnik česa

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere znanosti so razvile prve civilizacije? • Katere veličastne zgradbe so naredili arhitekti starega sveta? • Zakaj se je pojavila potreba po koledarju? • Zakaj je bilo za kralja pomembno napovedovanje prihodnosti? • Opiši pisave prvih civilizacij. • V katere bogove so verovali ljudje prvih civilizacij?

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki Na Daljnem vzhodu sta nastali civilizaciji ob reki Ind v Indiji ter Modri in Rumeni reki na Kitajskem. Prve poljedeljske skupnosti v Ameriki so nastale v današnji Mehiki.

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

Indska in vedska civilizacija Ob reki Ind se je razvila najprej indska civilizacija, kasneje pa še vedska civilizacija, ki je segala vse do reke Ganges. 1. Oglej si zemljevid. 1 A. V krogce vpiši ustrezne številke: H 1 – Ind 2 – Ganges B. Na črto zapiši ime najpomembnejšega mesta indske civilizacije.

Mohendžo daro

2

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: navede prve civilizacije na Vzhodu, opiše značilnosti indske civilizacije, opiše posebnosti razvoja kitajske kulture, oceni pomen selitev Indoevropejcev. navede in opiše prve civilizacije v Ameriki

Indska in vedska civilizacija

Kitajska postane veliko enotno cesarstvo Ob Rumeni in Modri reki je nastala mogočna kitajska civilizacija. 2. Območje današnje Kitajske je bilo poseljeno že pred več kot 1,5 milijona leti. Kaj je omogočilo razvoj kitajske civilizacije?

Namakalni sistem, rodovitna zemlja 3. Dopolni besedilo.

Konfucij V času dinastije Šang je deloval moder mož _________________________________. Kitajci še danes spoštukonfucionizem jejo njegove nauke kar imenujemo _______________________________________.

Kakšne so bile posledice selitve Indoevropejcev Sredi 2. tisočletja pr. Kr. so Evropo in Azijo poselila indoevropska ljudstva. 4. S pomočjo razpredelnice v učbeniku (stran 33) poišči prave pare tako, da na črto pred jezikom vpišeš ustrezno črko. A – duhita

B – sechs

C – new

D – puhdahr

E – madre

B nemško _____

E špansko _____

D perzijsko _____

A sanskrt _____

C angleško _____

V 2. tisočletju pr. Kr. so se razvile prve civilizacije v Ameriki. 5. Navedenim ameriškim civilizacijam dopiši, na katerem delu ameriškega kontinenta so se nahajale.

Srednja Amerika

NAZCA

Južna Amerika

ZAPOTEKI

Mehika

MOCHE

Južna Amerika 29

Kitajska postane veliko enotno cesarstvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid prvih civilizacij v učbeniku na strani 15–16 in ugotovijo: • katero ozemlje je obsegala kitajska civilizacija, • kateri so bili pomembnejši kraji v času staroveške kitajske civilizacije, • ob katerih rekah se je kitajska civilizacija razvila, • primerjajo Nil in Rumeno reko glede na vpliv, ki sta ga imeli na poljedelstvo (rodovitno blato).

BODIMO USTVARJALNI: motivacijska tehnika (ustna igra) Učitelj v razredu organizira igro telefončki: prvemu učencu pove kitico poljubne pesmi, ta jo pove dalje svojemu sošolcu, ta spet dalje ... Ob koncu se učitelj in učenci pogovorijo o tem, kako je mogoče, da se je na podoben način ohranila pesnitev Mahabharata. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Indska in vedska civilizacija v učbeniku na strani 32 in izdelajo kronološko tabelo o razvoju civilizacij na današnjih indijskih tleh.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid prvih civilizacij v učbeniku na strani 15–16 in ugotovijo: • katero ozemlje sta obsegali indska in vedska civilizacija, • kateri so bili pomembnejši kraji v času teh civilizacij, • ob katerih rekah sta civilizaciji nastali. AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra vlog) Učenci delajo v parih. Par se vživi v vlogo dveh turistov, ki sta obiskala MohendžoDaro in se čudita nad mogočnostjo mesta.

Prve civilizacije v Ameriki OLMEKI

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učitelj učencem pokaže fotografijo, lahko tudi kipec Bude. Postavi vprašanja: • Kdo je to? • V katerem delu sveta ga častijo?

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v barvnem okviru v učbeniku na strani 32. Nato primerjajo indsko in vedsko civilizacijo:

INDSKA CIVILIZACIJA

VEDSKA CIVILIZACIJA

Prostor Razvitost poljedelstva Razvitost obrti Razvitost družbe

33

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kitajska – veliko enotno cesarstvo v učbeniku na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. dinastija Čou

dinastija Qin Kitajsko cesarstvo

Konfucij

kitajski zid

AKTUALIZACIJA V učbeniku na strani 33 učenci preberejo predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih povpraša: • ali poznajo še kakšen primer podobnega zidu v preteklosti (na primer rimski limes), • ali poznajo kakšen primer takega zidu, seveda v manjšem obsegu, vendar z istim ciljem – preprečiti prehod – v današnjem času (na primer, zid med Izraelci in Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji …), • kako bi opisali »schengensko mejo« na mejah Evropske unije, • ali so bili načrti za postavitev takšnega zidu v preteklosti uspešni, • kako ljudje gledajo na postavljanje zidov danes. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientchina. co.uk/menu.html: co.uk/menu.html Izberejo okno Geography in ugotovijo: - Kakšno podnebje ima Kitajska? - Katera reka na Kitajskem je najdaljša? - S klikom na Explore odprejo datoteko z zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega kraljestva v času dinastije Šang z obsegom v času dinastije Čou (Zhou). - S klikom na Story preberejo pripovedko o Nu Gui in pomenu Rumene reke: Kdo je bila Nu Gua? Kaj je izdelala na obrežju Rumene reke? Kako je zaustavila velike poplave? - Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko učenci preizkusijo v oknu Challenge. Izberejo okno Time, v njem pa razdelek Story ter ugotovijo: - O čem govori zgodba? - Ali poznaš katero od podobnih zgodb? Izberejo okno Crafts and Artisans in ugotovijo: - Kateri dve surovini sta bili najbolj priljubljeni za izdelovanje nakita in posode? - Kitajske delavnice lahko spoznajo s klikom na okno Explore. - Če pa učenec izbere okno The Silkworm Challenge se lahko nauči, kako so izdelovali svilo in se nato preizkusi v pridobivanju svile. AKTIVNOST V sodelovanju z učiteljem tehnike in tehnologije učenci izdelajo maketo kitajskega zidu.

34

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci napišejo zgodovinski spis z naslovom Dan na feničanski trgovski ladji. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku (stran 33) in s pomočjo spodaj navedenih ključnih besed pripravijo povzetek. RUMENA REKA …………………………… MESTA ……………………………………… DINASTIJA ŠANG ………………………… GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci v šolski knjižnici poiščejo eno od zgodb iz kitajskih pravljic, ki govori o vladarju. Zgodbo narišejo, lahko tudi v obliki stripa. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj poišče 10 kitajskih pismenk in jih z učenci zapiše na tablo. Pri tem se lahko poveže z učiteljem likovne vzgoje. Kakšne so bile posledice selitev Indoevropejcev

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 15 si učenci ogledajo zemljevid razselitve Indoevropejcev in ga analizirajo: • Od kod izvirajo Indoevropejci? • Kam so se naselili Slovani? • Kam so se naselili Germani? • Kam so se naselili Kelti? • Katero indoevropsko ljudstvo se je naselilo v današnjo Turčijo? • Katero indoevropsko ljudstvo se je naselilo v današnjo Skandinavijo? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci pripravijo zgodovinsko govorno uro (v sodelovanju s slavisti), v kateri s pomočjo pisnih virov predstavijo indoevropsko skupino jezikov in današnje indoevropske jezike. Pojasnijo tudi izvor in pomen poimenovanja indoevropski. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učitelj pripravi razrezanko z besedami v tabeli iz poglavja Kakšne so bile posledice selitev Indoevropejcev v učbeniku na strani 29. Učencem naroči, naj si besede v tabeli preberejo, nato pa učbenike zaprejo. V razredu se lahko organizira tekmovanje med skupinami. Zmaga skupina, ki najhitreje sestavi tabelo.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo slovarjev v šolski knjižnici pripravijo tabelo za besede 5 slovanskih jezikov, podobno tabeli v učbeniku na strani 33.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem postavi vprašanje: Kako to, da so se zgodnje ameriške civilizacije razvijale podobno kot civilizacije drugod po svetu kljub temu, da z njimi niso bile v stiku? Pri razmišljanju lahko učitelj učence usmeri k razmisleku o podobnosti med ljudmi iz različnih delov sveta; o odvisnosti od podobnih virov za preživetje; o razvoju človeške družbe …

Prve civilizacije v Ameriki

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učitelj učencem pokaže fotografijo majevske piramide Chichen Itza in učence povpraša, ali prepoznajo stavbo na sliki. Sliko učitelj lahko najde tudi na spletni strani www.new7wonders. com, saj je bila piramida 7. julija com 2007 razglašena za enega od sedmih svetovnih čudes sodobnega sveta.

AKTIVNOST: metode dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Na spletni strani www.youtube.com učitelj v okno Search vpiše maya civilization. Na seznamu videoposnetkov izbere tiste, ki nosijo naslov Lost Civilization – Maya, najbolje prvega (skupaj jih je 6 in vsak je dolg okoli 8 minut).

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. civilization.ca/civil/maya/mmc01eng. html. html Izberejo razdelek Cities of the Ancient Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja: • Katera majevska mesta prikazujejo fotografije? • Katere objekte v teh mestih fotografije predstavljajo? • Nato učenci izberejo razdelek Writing and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore na vprašanja: - Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in otroka. - Ali so danes majevski hieroglifi razvozlani? • Če učenci izberejo razdelek The Maya Today, lahko poiščejo odgovore na vprašanja: - Koliko Majev danes še živi? - V kateri državi živi največja skupina? - S čim se v glavnem preživljajo?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www7. nationalgeographic.com/ngm/0708/ feature2/index.html obiščejo razdelek Maya Rise and Fall, kjer: • izvedo več o zgodovini majevske civilizacije (Feature Main Page), • si lahko na interaktivnem zemljevidu ogledajo območja majevskih mest (Interactive Map); • s klikom na imenu mesta si lahko ogledajo fotografijo ostankov v mestu, • lahko s pomočjo zemljevida ugotovijo, katera mesta so pripadala posameznemu obdobju majevske civilizacije in v katerem obdobju je obstajalo največ mest (Mission Projects), svoje znanje o Majih preizkusijo v kvizu (Maya Quiz).

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ob kateri reki se je začela razvijati civilizacija ob današnji reki Ind? • Kako razvita je bila indska civilizacija? • Kakšne spremembe je povzročil prihod Arijcev v Indijo? • Ob katerih rekah se je začela razvijati kitajska civilizacija? • Kaj je omogočilo razvoj kitajske civilizacije? • Kdo so bili Indoevropejci?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje prve civilizacije v Ameriki v učbeniku na strani 34. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Olmeki

Chavín Ameriške razvite kulture v srednjem veku

Zapoteki

Moche

PONOVIMO ZNAČILNOSTI CIVILIZACIJE

PRVE CIVILIZACIJE KDAJ? 4. tisoč pr. Kr. NAVEDI PRVE CIVILIZACIJE

ZAPIŠI ENO ZNAČILNOST CIVILIZACIJE NA LEVI STRANI

1. mesta

1.

egiptovska

ob reki Nil

2. obrtniki

2.

judovska

monoteizem

3. ustanove

3.

feničanska

trgovina

4. pisava

4.

indska

ob reki Ind

5. napredna tehnologija

5.

kitajska

Modra in Rumena reka

6.

mezopotamska

ob Evfratu in Tigrisu

PRVE CIVILIZACIJE RODOVITNEGA POLMESECA Na zemljevidu: • pobarvaj obseg držav prvih civilizacij rodovitnega polmeseca, • obkroži njihova središča, • obkroži reke, ki so bile pomembne za posamezno civilizacijo

DRUŽBA 1. (vodi državo)

kralj 2. POMOČNIKI VLADARJA: (delo)

vodijo vojsko, verske obrede

3. (delo)

obrtniki

:

izdelujejo izdelke 4. (delo)

kmetje

:

kmetujejo 5. nesvobodni

sužnji – brez pravic

30

35

PONOVIMO GRADBENI DOSEŽKI Zakaj so vladarji gradili veličastne palače?

Da so pokazali svojo veličino. Kako so zgradili te velike stavbe?

S pomočjo sužnjev in tehnike. Prve civilizacije so zapustile številne zgradbe. Njihova imena vpiši v ustrezen prostor in jih pobarvaj.

piramide

templji

mesta

KULTURNA DEDIŠČINA PRVIH CIVILIZACIJ PISAVA

PRVE ZNANOSTI

A. Poimenuj posamezno pisavo. B. S številkami razvrsti pisave od tiste, ki se je pojavila najprej (1), do tiste, ki se je razvila najkasneje (3). B.

1

Kaj je vplivalo na pojav prvih znanosti?

naravni pojavi, K vsaki znanosti zapiši, kaj so poznali. MATEMATIKA

A. klinopis B. ASTRONOMIJA

A. hieroglifi

Aa Bb Cc Čč Dd Ee Ff Gg Hh Ii Jj Kk A. alfabet 36

Večina ljudstev prvih civilizacij je verovala v več bogov, kar imenujemo

politeizem vsakdanje potrebe

seštevanje, množenje ...

2

VERSTVA

opazovanje zvezd, koledar ... MEDICINA

B.

oskrba ran in zlomov ... 3

Hebrejci pa so verovali v enega boga, kar imenujemo

monoteizem Spodnjim imenom bogov pripiši, s katerim ljudstvom jih povezujemo. JAHVE

Hebrejci

BUDA

Indijci

AMON-RA

Egipčani

BRAHMA

Indijci

Ljudje so v čast bogov gradili

templje Zakaj je bila v Egiptu medicina zelo razvita?

zaradi mumificiranja

in izdelovali

kipe 31

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote 42 44 47 49 52 54 56 58

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh Grki so živeli v različnih polisih Grki kot skupnost Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Šparto Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar Antična grška kultura Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Cecil Maurice Bowra, Klasična Grčija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Rajko Bratož, Grška zgodovina: kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, ZZDS in Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997. • Pierre Briant, Aleksander Veliki, DZS, Ljubljana, 1999. • Robert Browning, The Greek world, classical, byzantine and modern, Thames & Hudson, London, 1999. • R. G. A. Buxton, The complete book of Greek mythology. Thames & Hudson, New York, 2004. • C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996. • Kajetan Gantar, Helenizem, DZS, Ljubljana, 1978. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968. • Herodotus: Zgodbe (dve knjigi), DZS, Ljubljana, 1953. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Pierre Léveque, Rojstvo Grčije, DZS, Ljubljana, 1995. • Daniel Levski, Le začnimo pri homeri, Šport, letnik 53, štev. 2, stran 29-32, Ljubljana, 2005. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Walter Otto, Bogovi Grčije: podoba božanskega v zrcalu grškega duha, Nova revija, Ljubljana, 1998. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Tomaž Pavlin, Hereje – tekmovanja antičnih devic, Šport mladih, letnik 13, številka 108, stran 6-7, Ljubljana, 2005. • Tomaž Pavlin, Antične olimpijske igre, Šport, letnik 44, štev. 2/3, stran 38-42, in štev. 4, stran 27-31, Ljubljana, 1996. • Plutarchus, Aleksander Veliki, Obzorja, Maribor, 1973. • Plutarchus, Življenje velikih Grkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Anton Sovre, Stari Grki (reprint iz leta 1939), Slovenska matica, Ljubljana, 2006. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • John Thorley, Atenska demokracija, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998. • Thucydides, Peloponeška vojna, DZS, Ljubljana, 1958. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. • Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968. • Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Zbirka Človek in čas: • 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Svet okoli nas: • Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. • Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976. 37

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002. • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Gian Paolo Ceserani, Kreta, Domus, Ljubljana, 1989. • Gian Paolo Ceserani, Troja, Domus, Ljubljana, 1989. • Peter Chrisp, Stara Grčija, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. • Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. • Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Raquel López Melero, Kako so živeli Grki, EWO, Ljubljana, 1994. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Svet okoli nas: • Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000. • Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE: • Aeschylus, Peržani; Vklenjeni Prometej, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982. • Euripides, Helena, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Euripides, Elektra, Obzorja, Maribor, 1978. • Euripides, Medeja; Ifigenija pri Tavrijcih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Euripides, Trojanke, Obzorja, Maribor, 1975. • Homerus, Iliada, Mihelač, Ljubljana, 1992. • Homerus, Odiseja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. • Valerio Massimo Manfredi, Aleksander Veliki (3 knjige), Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003 (tudi Vale Novak, Ljubljana, 2006). • O pesništvu: Homer, Hesiodos, Anonymus, Platon, Aristoteles, Horatius, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963. • Plato, Izbrani dialogi in odlomki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Plato, Zbrana dela, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2006. • Sophocles, Antigona, Kralj Ojdipus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Sophocles, Elektra, Obzorja, Maribor, 1985. • Starogrška lirika, DZS, Ljubljana, 1964. • Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

MLADINSKA LITERATURA • Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, 2000. • Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. • Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. • Miti in legende, OKA, Ljubljana, 2006. • Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006. • Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004. • Eduard Petiška, Stare grške bajke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Si-yuan Liu, Arhimed: skrivnost kraljeve krone, Didakta, Radovljica, 2002. • Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. 38

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

FILMI (IZBOR) • Aleksander, r. Oliver Stone, ZDA, 2004. • Aleksander Veliki (animirani film), r. Daehong Kim, ZDA, 2006. • Mladi Aleksander Veliki, r. Jalal Merhi, ZDA, 2007. • 300, r. Zack Snyder, ZDA, 2006. • Troja, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 2004.

DOKUMENTARNI FILMI • Atenska demokracija, Jack; Zavod za šolstvo in šport, Ljubljana, 1992. • Odisej, Dnevnik, Mediafilm, Ljubljana, 2006. • Starodavni Grki, Boomark, Tržič, 2000.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Splošno o Grčiji • http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija • http://ro.zrsss.si/borut/zgodovina/grki/delavnica.htm • www.ancientgreece.com/ • www.museum.upenn.edu/Greek_World/index.html • www.historyforkids.org/learn/greeks/ • www.woodlands-junior.kent.sch.uk/Homework/Greece.html

Minojska kultura • http://sl.wikipedia.org/wiki/Minojska_doba • www.akropola.org/material/clanki/clanki_mit_o_labirintu.html • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/minoan_01.shtml • www.dimitrisvilla.gr/index.php?p=9&sp=28 • www.dilos.com/location/13406

Mikenska kultura • www.beepworld.de/members27/solskicentercelje/borisgorupic.htm • www.znanje.org/i/i19/99iv04/99iv0403/page4.htm • www.greeklandscapes.com/greece/mycenae.html • www.mnsu.edu/emuseum/archaeology/sites/europe/mycenae.html • www.odysseyadventures.ca/articles/mycenae/article_mycenae.htm#mycenae • http://jade.ccccd.edu/Andrade/WorldLitI2332/SlidesMycenae.html

Troja in trojanska vojna • http://sl.wikipedia.org/wiki/Trojanska_vojna • http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grDilema_s.html • www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki-verovanje/uganke.htm • www.stanford.edu/~plomio/history.html • www.timelessmyths.com/classical/trojanwar.html • www.temple.edu/classics/troyimages.html

Temno obdobje v grški zgodovini • www.ancientgreece.co.uk/ • www.wsu.edu/~dee/MINOA/MINOA.HTM

Grški polisi • http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=164&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0 • www.wsu.edu/~dee/GLOSSARY/POLIS.HTM • http://wps.prenhall.com/hss_king_westernciv_2/0,6774,207415-,00.html • http://academic.reed.edu/humanities/110tech/polisfoundations.html • www.richeast.org/htwm/Greeks/Polis/GREECE.html

Grško preseljevanje po Sredozemlju • http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=166&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0 • www.let.leidenuniv.nl/history/migration/chapter121.html

Grško-perzijske vojne • www.h2oteam.com/?menu_item=apnea • www.wsu.edu/~dee/GREECE/PERSIAN.HTM • www.socialstudiesforkids.com/subjects/persianwars.htm • http://home.swipnet.se/~w-63448/grekhist3.htm • http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_greece/persian_war.htm • www.historyforkids.org/learn/greeks/history/classical.htm

Družba v antični Grčiji • http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/homer_periklej.php • www.crystalinks.com/greekslavery.html • www.wsu.edu/~dee/GREECE/SPARTA.HTM • www.lewrockwell.com/long/long9.html • http://encarta.msn.com/encyclopedia_1741501460_4/Ancient_Greece.html#s20

39

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

Položaj žensk • www.angelfire.com/ca3/ancientchix/ • www.womenintheancientworld.com/index.htm • www.richeast.org/htwm/Greeks/costume/costume.html

Prehrana Grkov • www.altanet.si/jenny/index2.html • www.greek-recipe.com/static/ancient/ancient3.html • www.historylink102.com/greece3/food.htm

Sparta • http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/grska_druzba.php • http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0parta • www.csupomona.edu/~plin/ls201/greece4.html • http://elysiumgates.com/~helena/Education.html • www.crystalinks.com/greekeducation.html • www.pbs.org/empires/thegreeks/educational/lesson1.html

Atenska demokracija • www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1884/privatna_lastnina/pogl05.htm • http://sl.wikipedia.org/wiki/Perikles • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greekcritics_01.shtml • www.historyforkids.org/learn/government/democracy.htm • http://ancienthistory.about.com/cs/greekfeatures/a/democracyriseof.htm • www.dadalos.org/int/Demokratie/Demokratie/Grundkurs2/antike/antike.htm

Peloponeške vojne • http://classics.mit.edu/Thucydides/pelopwar.1.first.html • http://histclo.com/essay/war/anc/aw-pel.html • http://plato-dialogues.org/tools/chrono.htm

Olimpijske igre • http://sl.wikipedia.org/wiki/Olimpijske_igre • www.gea-on.net/clanek.asp?ID=465 • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_01.shtml • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_gallery.shtml • http://minbar.cs.dartmouth.edu/greecom/olympics/ • www.museum.upenn.edu/new/olympics/olympicintro.shtml

Grški bogovi • http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/ • http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grMyth-AsSrc_s.html • http://grskibogovi.zvezdica.net/ • www.zgodovina.org/datoteke/grski_bogovi.ppt • http://ablemedia.com/ctcweb/consortium/ancientolympians.html • www.mythweb.com/ • www.greek-gods.info/

Klasična umetnost • http://en.wikipedia.org/wiki/Art_in_ancient_Greece • http://witcombe.sbc.edu/ARTHgreece.html • http://historylink101.com/lessons/art_history_lessons/greek_art.htm

Grška znanost • www.angelfire.com/ca5/ancientgreecescience/ • www.historyforkids.org/learn/greeks/science/ • www.crystalinks.com/greekscience.html • www.healthsystem.virginia.edu/internet/library/historical/artifacts/antiqua/ • www.nlm.nih.gov/hmd/greek/index.html

Vzpon Makedonije (Filip II.) • http://sl.wikipedia.org/wiki/Filip_II._Makedonski • wso.williams.edu/~junterek/philip.htm • www.livius.org/phi-php/philip/philip_ii.htm • www.historyofmacedonia.org/AncientMacedonia/PhilipofMacedon.html • www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/philipdef.htm

Aleksander Veliki • http://projekti.svarog.org/aleksander_veliki/ • http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_III._Makedonski • http://1stmuse.com/frames/ • www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/alexander_the_great_01.shtml • http://atgspot.com/alex_web/index.htm • www.ancientmacedonia.com/AlexandertheGreat.html • http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/latest_news/110852.stm

40

Antična Grčija: izumitelji demokracije in občudovalci lepote

Helenizem • www.znanje.org/i/i21/01iv08/01iv0802m/aleksandrija.htm • http://i-cias.com/e.o/alexandr.htm • www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/bajramovic/ena/Pitagora.html • http://sl.wikipedia.org/wiki/Eratosten • http://ales.ledina.org/projekti/timko/evklid/EVKLID/EVKLID.htm • www.molloy.edu/sophia/ancient_lit/hellenisticage1.htm • www.tigtail.org/TIG/S_View/TVM/E/Ancient/Greek/Greek-art/greek-5.macedonian.html • www.compuhigh.com/demo/arthistles01.htm • www.iep.utm.edu/a/astr-hel.htm

UČILA • Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2 • 0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc) • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, športna vzgoja, matematika

41

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh ▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti grške pokrajine, opiše minojsko in mikensko kulturo, oceni pomen minojske in mikenske kulture, pojasni trojansko vojno. Kaj je oblikovalo življenje na današnjih grških tleh

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnimi gradivom Učitelj na tablo pritrdi slike tipične grške pokrajine in nekaterih najbolj znanih grških zgodovinskih spomenikov. Učenci: • opišejo podobe na slikah, • ugotavljajo, kaj povezuje slike (Grčija) oziroma katero državo prikazujejo. AKTIVNOST: metoda dela slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniki na strani 37 in ju analizirajo: • opišejo značilnosti grške pokrajine in podnebja (to spoznajo že pri geografiji), • pojasnijo, zakaj je to območje primerno za naselitev in ga primerjajo s pokrajino in podnebjem prvih civilizacij. AKTIVNOST: slikovna demonstracija in motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj na tablo pritrdi sliko morja, okoli nje pa učenci vpisujejo ključne besede, s katerimi označijo pomen morja za Grčijo. BODIMO USTVARJALNI: izdelava modela v peskovniku V peskovniku učenci izdelajo model obale in pristanišča ter s papirnatimi ladjami ponazorijo pomen morja za Grke. AKTIVNOST: metoda slikovne demonstracije in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže nekaj turistični prospektov o Grčiji, ki so jih pripravile turistične agencije. Učenci opišejo predstavitve Grčije in ugotavljajo, kakšen pomen ima morje oziroma obala z otoki za Grke danes (turizem). Minojci so bili uspešni trgovci

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo legendo o Minotavru v učbeniku na strani 38 in pisni viri analizirajo: • Nad katerim mestom so Minojci imeli oblast? • Pomisli, zakaj Atenci davka niso plačevali v denarju? • Kdo je bil Minotaver? • Kaj je labirint? 42

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh

Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr. Kr. že obstajale razvite kulture. Ugodne razmere so prebivalcem omogočile razvoj kmetijstva, presežek dobrin pa razvito trgovanje. Prvi razviti kulturi sta bili mikenska in minojska.

Kaj je oblikovalo življenje na današnjih grških tleh Na zgodovino prebivalcev današnje Grčije je močno vplivala pokrajina. 1. Oglej si klimogram Aten. A. Navedi značilnosti podnebja, ki prevladuje v Grčiji.

Atene n. v. = 107 m T = 17,8 oC

vroča poletja, mile zime

P = 402 mm

B. Kako imenujemo tovrstno podnebje?

sredozemsko (mediteransko) J F M A M J

C. Zakaj je tako podnebje ugodno za naselitev?

J A S O N D

zaradi milega podnebja 2. Z modro barvico obkroži dobrine, ki so jih proizvajali v Grčiji, z rdečo pa tiste, ki so jih uvažali. pšenica

les

olive

grozdje

dragocene kovine

Minojci so bili uspešni trgovci Na Kreti se je v 2. tisočletju pr. Kr. razvila minojska kultura. 3. Preberi besedilo v učbeniku na straneh 37–38, ki se nanaša na minojsko kulturo ter odgovori na vprašanja. A. Na zemljevidu na drugi strani pobarvaj Kreto in obkroži minojsko središče na otoku. B. Minojci so bili uspešni trgovci. Katere izdelke so prodajali po Sredozemlju?

drage kovine, obrtne izdelke C. Katero legendo prikazuje ilustracija?

o Minotavru Č. Nad katerim mestom naj bi imeli oblast Minojci po tej legendi?

Atenami Č. Iz legende poznamo pojem LABIRINT. Razloži ga.

Stavba, iz katere je težko najti izhod. 33

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografije iz muzeja v Heraklionu na Kreti, ki jih najdejo na spletni strani www.ancient-greece.org/ images/museums/heraklion-mus/index. htm in jih analizirajo: • Katere živali so upodobljene? • Kateri predmeti so na fotografijah? Čemu so služili? • Učenci nekaj tipičnih predmetov na fotografijah glede na njihovo uporabnost razvrstijo v tabelo: orožje, nakit, uporaba v gospodinjstvu.

VEČ O … V četrtem stoletju pr. Kr. je grški filozof Platon v svojih zapisih omenil otok Atlantida (angl. Atlantis), ki naj bi nekoč obstajal v grškem morju. Atlantida naj bi bila izjemno močna in njena oblast naj bi segala celo do zahodne Evrope in Afrike. Atlantido naj bi po zapisu Platona uničil potres. Že antični učenjaki so razpravljali o lokaciji Atlantide, a do danes strokovnjaki niso uspeli potrditi obstoja Atlanide. Tudi njena domnevna lokacija v območju Sredozemskega morja ni določena, nekateri strokovnjaki jo povezujejo z otoki (Sardinijo, Kreto, Santorinijem, Ciprom itd.), drugi

s Sinajskim polotokom. Nekateri strokovnjaki pa lokacijo Atlantide postavljajo celo na druga območja po svetu, na primer na Kanarske otoke in v Bermudski trikotnik. Mnogi obstoj Atlantide zanikajo in Platonov zapis o Atlantidi razlagajo kot izmišljen opis idealne države.

Mikenci so bili dobri vojaki

Prve razvite kulture na današnjih grških tleh

Mikenci so bili dobri vojaki V začetku 2. tisočletja pr. Kr. so na območje današnje Grčije prišli indoevropski priseljenci, ki so prišli pod vpliv kulture staroselcev. Ena od skupin se je ustalila na Peloponezu in ustvarila mikensko kulturo. 4. Oglej si zemljevid. A. Z X na njem označi Mikene.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci obiščejo spletno stran www. history.com in v okno Search vpišejo geslo MYCENAE. Izberejo Engineering an Empire: Peter on the Tomb of Agamemnon in si ogledajo posnetek grobince mikenskega kralja Agamemnoma. Ugotovijo: • Kako je zgrajen vhod v grobnico? • Kako je narejena notranjost grobnice? Zgodila se je trojanska vojna

B. Kaj je Mikencem omogočilo nadzor okoliških vasi in mest?

dobra vojska C. Kakšne so bile mikenske palače?

močno zavarovane 5. Med spodnjimi trditvami so nekatere nepravilne. Pravilne odkljukaj, nepravilne pa popravi.

AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na sodobno uporabo besedne zveze trojanski konj, ki predstavlja škodljiv računalniški program, ki se skrit za nekim drugim programom (igrico ali sliko) instalira na uporabnikov računalnik in s tem omogoča tujcu vpogled v računalnik oziroma poškoduje datoteke v računalniku.

MIKENE SO NADZIRALE OKOLIŠKE VASI IN DALJNA MESTA, TUDI ATENE.

DRŽAVO JE VODILA LJUDSKA SKUPŠČINA, KI JE IMELA NADZOR NAD VSO MIKENSKO DRUŽBO.

DRŽAVO JE VODIL KRALJ, KI JE IMEL VSO OBLAST. MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI CELO DO ŠPANIJE.

MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI DO SIRIJE IN EGIPTA.

Zgodila se je trojanska vojna Okrog leta 1200 pr. Kr. je potekala trojanska vojna, o kateri je pesnik Homer zapustil pesnitev Iliada. 6. Preberi odlomek v učbeniku na strani 39, ki govori o boju med glavnima junakoma v trojanski vojni.

Hektor Ahil A. Katera junaka sodelujeta v boju? ______________________________ in ____________________________ B. Katera boginja se vmeša v boj? Komu pomaga?

Atena, ki pomaga Ahilu. C. Pojasni vlogo trojanskega konja v vojni.

Z njegovo pomočjo so Grki v Trojo pretihotapili vojake.

RADOVEDNEŽ Znamenito trojansko vojno je ameriški režiser Ridley Scott upodobil v filmu Troja. Če si si film ogledal, lahko svojim sošolcem predstaviš njegovo vsebino in glavne junake.

34

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek iz Homerjeve pesnitve Iliada, (6. spev) v katerem Hektor pooseblja ideal tedanje dobe – »arete« - krepost in odličnost, ki so ju Grki izkazovali v bojih in kasneje na športnih prireditvah: moč, telesna lepota, pogum, iznajdljivost, junaštvo. »Hektor, zdaj ti si mi vse, si oče, si mati mi častna, brat si mi, Hektor, ti sam in mož moj mladostno cvetoči! Bodi usmiljen, te prosim, ostani zdaj tukaj na stolpu, ah, ne daj, da sirota tvoj sin bo, da jaz bom vdova! Trume pa k smokvi postavi, tu mesto je najbolj dostopno, s tega se kraja nasprotnik najlaže popne

na obzidje: trikrat so tu poskušali naskok že prvi junaki, silna dvojica Ajantov in Idomeneus veleslavni, brata Atrida celo in viteški dedič Tidea, bodi da kdo jim je izdal, nemara kak videc izveden, bodi da lastni pogum jih v to spopada in žene!« Nji odvrne na to v gizdavi perjanici Hektor: »Žena, i mene je skrb: vse to mi hodi po glavi; vendar bi sram me bilo pred možmi in ženami Trojancev, ker bi me imeli za šlevo, če bojni bi ognil se vihri. Brani pa tudi srce: od nekdaj naučen sem junaštva, zmeraj le v prvih redeh stojim med svojimi v boju, slavo veliko iščoč, da okitim očeta in sebe. Vem le predobro, o vem, glas notranji

davno mi pravi: sinil bo dan, ko sesuje se v prah naš Ilion sveti, Priam izgine pod njim in Priama rod kopjanika! Vendar ni toliko skrb me nesreče, ki pride nad Trojo, matere same ne žal, očeta ne Priama, kralja, manj mi še bratov je mar, ki bo mnogo jih padlo junakov, zemljo močilo s krvjo, pod mož sovražnih udarci, kolikor zate me strah je, da kmalu odvede te solzno kdo železnih Ahajcev in dan ti utrne svobode: revica moja, na Grškem ob statvah tujih boš stala, sužnja na tujčev ukaz vodo zajemala iz lokev, z mračno nevoljo v srcu, a trda te pest bo krotila.« Učenci analizirajo prebrano vsebino:

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci narišejo prizore iz trojanske vojne, na primer trojanskega konja. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja film Troja. Učenci prikazani film analizirajo: • ugotovijo čas in prostor dogajanja, • opišejo, kako je v filmu prikazano mesto Troja, • ugotovijo in opišejo glavne osebe, njihovo funkcijo in značaj, • opišejo, v čem sta se razlikovala in v čem sta si bila podobna Ahil in Hektor, • ugotovijo, kakšna je bila odgovornost (trojanskega) princa, • opišejo opremo vojakov, • navedejo odlike dobrega vojaka, • ugotovijo, od česa je bil odvisen vojaški uspeh, • pojasnijo, kakšen pomen so za Grke imeli bogovi, • ocenijo, ali sta v filmu objektivno prikazani obe bojujoči se strani, • razložijo naslednji stavek iz filma »Zgodovina si zapomni kralje, ne vojake«. PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opišejo grško pokrajino. • Navedejo prve razvite kulture na današnjih grških tleh. • Katere so bile značilnosti minojske civilizacije. • Kaj je povzročilo propad kulture na Kreti? • Zakaj so imele Mikene močno obzidje? • Kje je bila Troja? • Ali se je trojanska vojna resnično zgodila? • Zakaj se je Hektor kljub prošnjam svoje žene odločil, da gre v boj? • Kakšna prihodnost čaka njegovo ženo, če bo on boj izgubil? • Naštej družbene skupine, ki so v odlomku omenjene. • Kateri družbeni skupini je pripadal Hektor? 43

Grki so živeli v različnih polisih ▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti temnega obdobja, opiše značilnosti polisa, navede različne oblike vladavine v grških polisih, našteje in opiše družbene sloje v antični Grčiji.

Selitve indoevropskih Grkov so uničile prve razvite kulture na grških tleh. Grška plemena se niso nikoli združila in ustanovila enotne države, ampak so Grki živeli v mestnih državah – polisih.

Grki so živeli v različnih polisih Najprej je nastopilo »temno obdobje«

Po propadu minojske in mikenske kulture je nastopilo približno 400-letno obdobje, ki so ga zaznamovale selitve grških ljudstev. 1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 35 in smiselno dopolni besedilo.

Dorci Jonci Ahajci Grško ljudstvo so bili __________________, _____________________ in ___________________. Sredozemskem Egejskem Jonskem Poselili so otoke v _____________________, _____________________ in ______________ morju Peloponez Atika ter polotoka ____________________ in _________________. V Mali Aziji so grška plemena Jonijo Eolijo Dorido naselila ___________________, ____________________ in ______________________. Grki so Najprej je nastopilo »temno obdobje«

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj na tablo prilepi oziroma nariše grško zastavo. Učence vpraša, simbol katere države je zastava, kaj simbolizira, in če so po njihovem mnenju že antični Grki poznali to zastavo. Skupaj ugotovijo, da Grki niso poznali enotne države, ampak so bili podobni Feničanom, ki so poznali mestne državice.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Evropske centralne banke www.ecb.int/bc/euro/ coins/html/index.sl.html in na seznamu predstavitve evrokovancev izberejo Grčija: • Kateri simboli, povezani z antično Grčijo, so na grških evrokovancih? • K katerimi dogodki so ti antični simboli povezani?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo odlomek iz pesnitve Odiseja (4. spev), ki je izvrsten vir za spoznavanje družbe in življenja v temnem obdobju. Potnika prideta v Sparto, ležečo v prostrani kotlini, kreneta ravno na dvor, k Menelau, junaškemu kralju. Tu ga dobita pri gostju, v krogu številnega roda: svatbo obhaja sinu in hčere brezgrajne v palači. /.../ Ti se torej tako gostijo v visoki palači, svoji ljudje in sosedje preslavnega kneza Atrida, (židane volje so vsi; med njimi pa pevec božanski poje in strune ubira, obenem se sredi med gosti v ritmu napeva prevrača dvojica okretnih glumačev), mladca pa ustavita voz, pred palačo, na vratih dvoriščnih, heros Telemah in z njim sin Nestorja, zali Peisistrat. Prvi ju vidi, iz hiše stopivši, gospod Eteoneus, poslov obrtni nadzornik 44

Heleni Helada sebe imenovali _____________________, svojo deželo pa __________________. 2. Katera trditev pravilno opisuje izraz »temno obdobje« grške zgodovine? Podčrtaj jo. a. Na Zemlji je prevladovala tema, saj je Sonce za več mesecev zakrila Luna. b. Grški prostor je v razvoju nazadoval, saj Grki niso znali pisati in je bila njihova kultura manj razvita od minojske in mikenske. c. Pripadniki grških plemen so se oblačili pretežno v oblačila temnih barv.

Kaj je bilo značilno za polise Grki niso ustanovili enotne države, ampak so živeli v razdrobljenih mestnih državicah, polisih. 3. Pobarvaj značilnosti polisov. SAMOSTOJNE MESTNE DRŽAVE

SESTAVLJA JIH MESTO IN PODEŽELJE

VOJAŠKI IMPERIJ

MAJHNE DRŽAVE

SESTAVLJA JIH VEČ VASI

VSAK IMA SVOJEGA KRALJA

4. Polisi so se razlikovali po obliki vladanja. Poveži oblike vladanja z njihovimi opisi. MONARHIJA

OBLAST JE IMELO LJUDSTVO

ARISTOKRACIJA

DRŽAVO JE VODIL KRALJ

ANTIČNA DEMOKRACIJA

OBLAST JE IMELO PLEMSTVO

35

pri slavnem vladarju Atridu. Hitro se vrne v palačo, naznanit ju ljudstev pastirju, blizu ustopi se predenj in reče krilate besede: »Neki tujci so zunaj, o kralj bogorodni,Menelas, /.../.« Kajti kot sonca sijaj ali lune miloba svečava sveti krog njih visoki se dom Menelaa junaka. Kadar dosita nagleda oko se njuno strmeče, gresta seve v kopel in stopita v gladko kopanjo. Kadar ju skopljejo strežne žene in natarejo z oljem, sedeta v srajcah opranih, ogrnjena s haljo volneno, vsak na častni stol, Atridu ob strani, Menelau. Dekle prinese vode, za umivanje, v zlati posodi, vliva skrbno jo na roke in streže v srebrno torilo, potlej

potisne pred gosta gladko polikano mizo. Kruha zatem naloži na ploščo skrbnica častita, kruha še drugih jedil uslužno prida od obilja. Z lave prinese delivec na pladnjih različno mesovje, poleg vsega pa postavi pred njiju dva zlata kozarca. S kretnjo vabečo veli plavolasi junak Menelaos: »Zdaj pa kar založita, in dobro naj jed vama tekne! /.../.« Reče in vsakemu da po kos hrbtovine goveje, mastne, pečene, z roko, obrok, ki namenjen je njemu. Stegneta gosta roke po mamljivo dišečih jedilih. Kadar dodobra utešita si slast po pijači in jedi, skloni Telemahos glavo prav blizu do ušes

Nestorida, tiho pogovor začne, da ne bi ga slišali drugi: »Glej, vendar, Nestorid, ti ljubljenec mojemu srcu, kolikšen brona sijaj žari po odmevni palači, jantarja blesk in zlata pa srebra in drage slonovine! Tak pač ka-li na znotraj je dom olimpskega Zeusa! To čudovito razkošje! Kar sapo mi jemlje, ko gledam!« Učenci analizirajo prebrano vsebino: • V katerem mestu se dogajanje odvija? • Kaj se dogaja v kraljevi palači? • Izpiši poklice, ki se omenjajo na dvoru. • Katera jedila so omenjena v spevu? • Kako je kraljeva palača, to »čudovito razkošje«, okrašena?

Grki so živeli v različnih polisih

5. Ob sliki navedi značilnosti polisa.

Polisi so bili po velikosti

Akropola je bila

trdnjava s templji

majhni

Osrednji prostor v mestu je bil

trg

Mesta so nastala ob

vzpetinah

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 35 zgoraj in ga analizirajo: • Poimenujejo grška ljudstva. • Ugotovijo območje poselitve vsakega ljudstva. Učitelj se lahko odloči, da učenci na zemljevid Sredozemlja postavijo papirnate ladje različnih barv, pri čemer vsaka barva simbolizira eno grško ljudstvo. Tako bo predstavitev grške naseljenosti bolj nazorna.

ali

Kaj je bilo značilno za polis

agora

Kako se je delila družba v antični Grčiji Za grško družbo je bila značilna delitev na svobodne in nesvobodne na eni strani ter moške in ženske na drugi strani. 6. Na črto pred trditvijo zapiši črko A, če trditev velja za aristokracijo (plemstvo); črko D, če velja za demos (ljudstvo) ali črko S, če trditev velja za sužnje. Nekatere trditve veljajo za več slojev in jim lahko pripišeš več črk.

S _____________

Bili so delavci brez pravic.

A, D _____________

Bili so lastniki zemlje.

A, D _____________

Lahko so bili bogati.

A, D _____________

Sodelovali so pri upravljanju polisa.

A, D _____________

Bili so svobodni.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 35 zgoraj in ga analizirajo: • Naštejejo različne grške polise. • Primerjajo njihovo lego in sklepajo na prevladujočo gospodarsko dejavnost v njih. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: POLIS, AGORA, AKROPOLA, HOPLIT. SILOP POLAAKRO AOARG TILPOH

7. Grška družba se je delila na več slojev. A. Obkroži črko pred pravilnima odgovoroma.

……………………….. ……………………….. ……………………….. ………………………..

Grška družba se je delila na: Umetniki so izhajali iz vrst: a. svobodne in nesvobodne

a. aristokracije

b. plemiče in ljudstvo

b. demosa

c. ljudstvo in sužnje

c. sužnjev

Kako se je delila družba v antični Grčiji

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere odlomek iz Demostenovega govora Proti Timokratu v učbeniku na strani 49 spodaj. Učence vpraša, kaj si predstavljajo pod pojmom “svobodni možje” danes in kaj so pod tem pojmom razumeli v antični Grčiji.

B. Katera dela so v antični Grčiji opravljali sužnji?

Pomoč na polju in v delavnicah, v rudnikih ...

36

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Daily Life: S klikom na okno Explore lahko s pomočjo poslikav na vazah ugotovijo: - Kakšne igrice so se igrali otroci? (Children) - Kako je bilo organizirano izobraževanje? (Education) - Po čem so bile znane tračanske sužnje? (Slavery) - Na katere inštrumente so Grki igrali? (Music and Entertainment) - Katero ročno spretnost so morale znati vse Grkinje, razen Špartank? (Spinning and Weaving)

• S klikom na okno Challenge spoznajo tipično grško hišo: - Opišejo zunanjo podobo hiše. - Opišejo notranje prostore v hiši. - S klikom na Start zaigrajo igrico, s katero morajo like in predmete razvrstiti v ustrezne prostore v hiši. • S klikom na okno Time Challenge podoživijo življenje grškega kmeta.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracija, besedna preglednica) in metoda pisnografičnih izdelkov Učenci s pomočjo ilustracije in besedne preglednice v učbeniku na straneh 26 in 41 primerjajo družbene sloje v Egiptu in v antični Grčiji. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo. EGIPT Plemstvo Svobodni ljudje Ženske Sužnji

AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj učence razdeli v trojke, v vsaki po en učenec sošolcema predstavi položaj ene družbene skupine. V obliki miselnega vzorca (oblika trikotnika) predstavijo svoje ugotovitve ostalim.

ANTIČNA GRČIJA

BODIMO USTVARJALNI: slikanje na keramiko V sodelovanju z učiteljem likovne vzgoje učitelj organizira slikanje na keramiko, ko učenci upodobijo nekaj slik iz vsakdanjega življenja v antični Grčiji. 45

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci pripravijo zgodovinsko govorno vajo ali spis z naslovom Jaz, grški suženj.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci primerjajo položaj svobodnih žensk v Mezopotamiji, Egiptu, antični Grčiji in v današnji zahodni družbi. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo. Podrejenost možu Mezopotamija Egipt Antična Grčija Zahodna družba danes

BELEŽKE:

46

Skrb za otroke

Možnost vodenja države Možnost izobraževanja

Grki kot skupnost Grški polisi, ki so med seboj tekmovali, so se združili ob grškem preseljevanju po Sredozemlju ter proti perzijski nevarnosti.

Grki kot skupnost

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju V 8. stoletju pr. Kr. se je začelo preseljevanje Grkov po Sredozemlju. 1. Pobarvaj vzroke za grško preseljevanje. KONEC TROJANSKE VOJNE

ŠIRITEV TRGOVINE

NAPAD PERZIJE

NAPAD RIMLJANOV

PRESEŽEK PREBIVALSTVA

NASPROTJA MED POLISI

2. Oglej si zemljevid in reši nalogo s pomočjo zgodovinskega atlasa. A. S puščicami označi smeri grške kolonizacije. B. Na ustrezne črte vpiši imena naslednjih grških kolonij: • Masilija (v južni Franciji), • Sirakuze (na Siciliji), • Kirene (v severni Afriki), • Kime (v Južni Italiji), MASILIJA • Bizanc (ob Črnem morju). KIME

UČNI CILJI Učenec: ▶ navede vzroke in posledice grškega preseljevanja po Sredozemlju, ▶ opiše grško-perzijske vojne, ▶ oceni pomen skupnega boja Grkov za svobodo.

Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preučijo zemljevid v delovnem zvezku na strani 37 in ga analizirajo: • Kakšno zemljo so Grki iskali za naselitev in ustanovitev kolonije? • Kaj je Grkom omogočilo plovbo v oddaljene dele Sredozemskega morja? • Kje so bile Kirene? • Kakšen odnos je vladal med kolonijami in matičnimi polisi?

BIZANC

SIRAKUZE

KIRENE C. V čem je bil pomen grške kolonizacije?

Širila se je grška kultura in trgovina. 3. Pojasni pojme. KOLONIZACIJA

načrtno naseljevanje

KOLONIJA

neodvisne mestne državice

VELIKA GRČIJA

ime za kolonije na južnem Apeninskem polotoku

37

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj so se Grki selili po Sredozemlju v učbeniku na strani 42. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. vzroki

območja selitev Selitve Grkov po Sredozemlju

kolonije

posledice selitev

47

Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 43 in ga analizirajo: • Kaj je obsegala Perzijska država pred vojno z Grčijo? • Katere grške dele so Perzijci že zasedli in nadzorovali pred vojno? • V katerem polisu se je začela vstaja maloazijskih Grkov? • Po katerih poteh so Perzijci prišli do Grčije? • Katera stran je imela več zmag: grška ali perzijska?

Grki kot skupnost

Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn V začetku 5. stoletja pr. Kr. so potekale grško–perzijske vojne. 4. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja. A. Kako imenujemo grškega oboroženega pešca?

hoplit B. S pomočjo slike opiši njegovo oborožitev.

čelada

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o Filipidesu. AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja video posnetek o grških vojakih – hoplitih. Video lahko najde www.youtube.com, kjer v iskalnik na www.youtube.com odtipka: Ancient Greek Hoplites (dolžina 3:15 minut). Učenci posnetek analizirajo: • Kako so opremljeni vojaki? • Kako so se bojevali? PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v podpoglavjih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • V čem je bil pomen grške kolonizacije po Sredozemlju? • Kateri dejavniki so pripomogli h grški zmagi v grško-perzijskih vojnah?

ščit oklep

meč ščitnik

5. V pravilnem časovnem zaporedju od 1 do 4 razvrsti bitke v grško–perzijskih vojnah (1 pomeni bitka, ki je potekala prva).

2

TERMOPILE

4

PLATAJE

1

MARATONSKO POLJE

6. V vojni so zmagali Grki. Obkroži vzroke za njihov uspeh. a. Bili so številčnejši. b. Poznali so domači teren. c. Bili so bolje oboroženi. č. Pomagali so jim Egipčani. d. Borili so se za svobodo. e. Imeli so dobre vojaške poveljnike.

RADOVEDNEŽ Na grško-perzijske vojne nas še danes spominja atletska disciplina maraton. Kaj veš o njem?

38

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskim besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn v učbeniku na strani 47–48. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

vzrok

vzroki za grško zmago Grško-perzijske vojne

spopadi

48

posledice grške zmage

BELEŽKE:

3

SALAMINA

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto Polisa Sparta in Atene sta se borila za prevlado v grškem svetu. Spartanci so bili močnejši na kopnem, Atenci pa so imeli močnejšo mornarico.

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

V Sparti je bilo najpomembnejše biti dober vojak Sparta je bila vojaško organiziran polis, v katerem je bilo vse življenje podrejeno vojski. 1. Preberi opise posameznih slojev v Sparti. A. Iz opisov ugotovi posamezne sloje v spartanski družbi ter pod opisi zapiši njihovo ime. B. Obkroži ime sloja, ki je odločal v Sparti. • Svobodni, • obdelovali zemljo in se ukvarjali z obrtjo, • bili brez političnih pravic.

• Bili so lastniki zemlje, • imeli vse politične pravice, • bili vojaki.

plemiči

ljudstvo

• Nesvobodni, • potomci preddorskih prebivalcev, • delali na poljih ali v hišah.

▶ sužnji

2. Preberi besedilo v okvirčku v učbeniku na strani 44 spodaj, ki govori o otroštvu spartanskega dečka. Razmisli, kaj si se ti učil pri sedmih letih.

UČNI CILJI Učenec: navede posebnosti razvoja v Sparti, navede poglavitne dosežke v političnem razvoju Aten, pojasni, zakaj so Atene postale vodilni grški polis, navede, kdo je imel in kdo ni imel pravice odločati v atenski ljudski skupščini, opiše okoliščine, ki so vplivale na oslabitev grških polisov.

V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učitelj učencem pokaže fotografijo Partenona. Učenci ugotovijo, da je bil zgrajen v Atenah in da simbolizira moč in gospodarski razcvet mesta. Učitelj napove, da bodo pri uri iskali motive za njegovo gradnjo.

V Atenah so uvedli antično demokracijo V Atenah se je uveljavila oblast ljudstva, kar imenujemo antična demokracija. 3. Dopolni shemo demokratične ureditve v antičnih Atenah.

uradniki vojaški poveljniki

VOLITVE

LJUDSKA SKUPŠČINA: NE SODELJUJEJO:

ŽREBANJE

upravljanje države

vsi svobodni moški

sužnji, ženske, tujci

4. V čem se je antična demokracija razlikovala od današnje?

2/3 prebivalcev je bilo sužnjev; ženske so bile

brez pravic

39

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci primerjajo položaj posameznih družbenih skupin v Sparti. Svoje ugotovitve predstavijo v spodnji tabeli, tako da odkljukajo v prostoru, če je navedba pravilna. SPARTIATI Plemiči Svobodni ljudje Sužnji Kmetovanje Obrtna dejavnost Pravica voditi državo Lastniki velikih posesti Plačevali davke Delali na polju Služili v hišah in vojakom

PERIOIKI

HELOTI

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo naslednji zapis, ki je veljal za spartanskega vojaka. »Noben mož ne bo dokazal, da je dober vojak, dokler se ne bo soočil s krvavim bojem in klanjem, se boril s sovražnikom tako blizu, da se bo boril s svojimi rokami.« Zapis nato analizirajo: • Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis pri spartanskih vojakih? • Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis pri nasprotnikovih vojakih? Kot demonstrativen prizor bitke spartanskih vojakov se lahko predvaja boj

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Sparta: • S klikom na okno Explore skušajo s pomočjo arheoloških ostankov v različnih predalih predstaviti življenje v Sparti: - O čem priča kipec dekleta tekačice? (predal Women) - O čem priča kipec bronastega vojaka? Odkod ime hoplit za spartanske/grške vojake? (predal Warfare) - O čem priča figura leva iz slonovine? (predal Craft Skills) - Kdo je opravil glavnino fizičnih del v Sparti? (predal Daily Life) • S klikom na okno Challenge učenci skozi animirano zgodbo spoznajo spartansko vzgojo: - S katerim letom se je začela vzgoja za dečke? V čem so jih poučevali in urili? - Dečki so bili pogosto lačni. Kako so si lahko pomagali? (igrica Egg Thief ) - Kakšnega urjenja so bili deležni dečki pri 12 letih? - Kako so dečke urili v hitrosti? - V kakšen naziv so dečki napredovali pri 18 letih? Na kakšno preizkušnjo so jih poslali? - Pri katerih letih so bili dečki sprejeti v vojsko, če so se uspešno izkazali? Spartancev proti perzijski vojski iz filma 300. Vendar pri izbiri odlomka iz filma priporočamo previdnost, kajti film je izjemno krut in krvav. 49

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo zapis o spartanskih kraljih in nato analizirajo njun položaj: »Lakedaimovci priznavajo svojima kraljema tele častne pravice: dvoje duhovništev, Zeusa Lakonca in Zeusa Uranjica. Vojskovati se smeta po svoji volji s katero koli deželo in noben Spartanec jima tega ne more braniti /.../ Kadar odhajajo na vojsko, stopata kralja spredaj, pri umiku sta poslednja. V boju čuva nad njima telesna straža sto izbranih mož. Pri odhodu smeta vzeti s seboj poljubno število klavne živine /.../. V miru imata pa tele privilegije: Pri gostju ob javnih daritvah sedeta kralja prva k mizi, mnjima je treba prvima postreči in od sleherne jedi dobita po dvakrat toliko kot drugi gostje. Dalje imata prvenstvo pri izlivanju pitnega daru in kože darovanih živali so njune. /.../ Pri vseh slovesnostnih tekmah jima pristoji častni sedež, ločen od drugih. /.../ Kralja hranita oraklje (prerokbe), ki jih dobivata, držati jih morata v tajnosti.« (Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1980, stran 14) • O katerih stvareh sta lahko odločala kralja? • O katerih stvareh nista odločala? • Ali sta bila kralja najpomembnejši osebi v državi?

Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto

4. Atenci so uvedli posebno glasovanje. Prikazuje ga ilustracija. A. Kaj ima v rokah moški?

črepinjo B. Kako imenujmo prikazani dogodek?

črepinjska sodba C. O čem so odločali Atenci s tem dogodkom?

O izgonu politika, ki je postal nevaren za demokracijo.

5. Atene so največji razcvet doživele konec 5. stoletja pr. Kr. A. Kako imenujemo to uspešno obdobje atenske zgodovine? Obkroži pravilni dogovor. a. srečna doba b. zlata doba c. najboljša doba B. Atene je takrat vodil sposobni voditelj Perikles. V kakšno državo je želel spremeniti Atene? Obkroži pravilna odgovora. a. ozemeljsko največjo v Sredozemlju b. vojaško najmočnejšo c. gospodarsko najuspešnejšo

Kaj je oslabilo grške polise Med Atenami in Sparto so proti koncu 5. stoletja pr. Kr. izbruhnile peloponeške vojne. 6. Kakšne posledice so imele vojne za grške polise?

So jih oslabile.

V Atenah so uvedli antično demokracijo

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www. ancientgreece.co.uk in izberejo okno Athens: S klikom na okno Explore spoznavajo antične Atene: - Kaj se je dogajalo na agori? - Čemu je služil bouleterij? - Čemu je služila stoa? - Po čem je bil znan del mesta, ki se je imenoval Kerameikos? - Kje je zasedala ljudska skupščina? - Kako so tiste, ki niso izpolnili svoje dolžnosti in se niso udeležili skupščine, privedli na zasedanje? - Zakaj je bila akropola najbolj sveti prostor mesta?

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v skupine. Vsaka skupina predstavi delo enega pomembnega atenskega državnika: Drakon, Solon, Klejsten, Perikles. Ko skupine poročajo, na tabli nastaja miselni vzorec. 50

RADOVEDNEŽ Razmisli, ali bi lahko peloponeške vojne označili za državljansko vojno. Svoj odgovor utemelji.

40

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/ main_menu.shtml in izberejo okno Cartoon Classics. Nato izberejo okno Athens thinks twice! in poiščejo odgovore na vprašanja: • O katerem mestu govori zgodba? • V katerem času se zgodba dogaja? • Zakaj se Atene odločijo za ukrepanje proti mestu? • Kako so v Atenah prišli do odločitve? • Kakšna je bila dokončna odločitev Atencev, ko se še enkrat premislili o ukrepu zoper izdajalsko mesto? • O čem priča zgodba?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Acropolis: • S klikom na okno Story spoznavajo slike iz festivala, ki ga prikazuje relief na Parteonu: - Kdo vse gre na festival? - Kateri bogovi se udeležujejo festivala? - Katere živali darujejo bogovom? - Kaj še darujejo? • S klikom na okno Explore spoznavajo zgradbe na akropoli: - Kakšno funkcijo je imel Partenon? - Kakšno funkcijo je imela Propilija?

- V čast katerega boga so zgradili svetišče Erehtejon? • V igrici Challenge učenci zgradijo tempelj.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo odlomek iz Plutarhovega dela v učbeniku na strani 44 in v kratkem sestavku predstavijo otroštvo spartanskih otrok.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo plakat, na katerega zapišejo pravila dobre vzgoje. Učitelj zgodovine se pri tej nalogi lahko poveže z učiteljem državljanske vzgoje in etike.

Kaj je oslabilo grške polise

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci v dvojicah, v kateri eden predstavlja Spartanca, drugi pa Atenca, iščejo vzroke za nasprotja med najmočnejšima polisoma. Vsak učenec zagovarja svoje stališče. Ob zaključku učenci razmislijo, kako bi lahko bilo rešili spor med Atenami in Sparto brez prelivanja krvi.

AKTUALIZACIJA Učitelj učence pozove, da razmislijo o območjih, kjer državljanska vojna divja še danes (Kongo, Irak …). Učenci razmislijo o posledicah vojn za države. Kakšna je danes vloga mednarodne skupnosti v primerih državljanskih vojn?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšna ureditev je bila značilna za Sparto? • Kakšna je bila spartanska vzgoja in kaj je bil njen namen? • Katere države ureditve so spoznale Atene v svojem razvoju? • Kdo je bil izključen iz odločanja v atenski demokraciji? • Kaj je bil namen črepinjske sodbe? • Zakaj dobo Periklesa v Atenah imenujemo tudi zlata doba Aten? • Zakaj je prišlo do spopada med Atenami in Sparto?

BELEŽKE:

51

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar UČNI CILJI Učenec: ▶ navede vzroke, ki so makedonski državi omogočili vzpon v velesilo, ▶ opredeli obseg države Aleksandra Velikega, ▶ oceni pomen Aleksandrove države. Kako je uspel vzpon Makedonije

UVODNA MOTIVACIA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem pokaže odlomek iz filma Aleksander Veliki, na primer ko se mladi Aleksander prvič sreča s konjem Bukefalom. Ob njem učence povpraša o imenu otroka/vladarja, njegovi državi in dosežkih …. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo v učbeniku na strani 47 poglavje Kako je uspel vzpon Makedonije in pojasnijo vzroke za uspešnost makedonske vojske, pri čemer so pozorni na: • vlogo Filipa II. Makedonskega, • značaj makedonskih vojakov, • grške zglede.

Po peloponeških vojnah si je grške polise podredila Makedonija. Največji vzpon je Makedonija doživela v času Aleksandra Makedonskega, ko je segala od Sredozemlja do Indije.

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar Kako je uspel vzpon Makedonije

Oslabljenost grških polisov po peloponeških vojnah je izkoristil makedonski vladar Filip II. 1. Med spodaj navedenimi trditvami sta le dve pravilni. Obkroži črki pred njima. a. Filip II. Makedonski je ustanovil močno makedonsko državo tako, da je združil Makedonijo in Perzijo. b. Filip II. Makedonski je prenovil makedonsko vojsko, da je postala ena najmočnejših v vzhodnem Sredozemlju. c. Filip II. Makedonski je osvojil in pokoril vse grške polise, razen Aten. č. Filip II. Makedonski med prebivalci grških polisov ni imel nasprotnikov. d. Filip II. Makedonski je bil umorjen na poroki svoje hčere. 2. Kakšne politične cilje je imel Filip II. Makedonski po osvojitvi Grčije?

Zavzeti je želel Perzijo.

Kako je Aleksander porazil Perzijo Najmogočnejši kralj v grški antični zgodovini je bil Aleksander Makedonski, ki je dobil naziv Veliki. 3. Oglej si zemljevid Aleksandrovih osvajanj v učbeniku na strani 37. A. Na črte vpiši imena krajev, kjer so se odvijale pomembne bitke. B. Pobarvaj obseg Aleksandrove države. C. Na črte zapiši imena krajev, ki jih je Aleksander imenoval po sebi. Č. Koliko let je trajal njegov osvajalni pohod?

11 let Granik

ANEKDOTA Filip II. Makedonski je na višku svoje moči poslal Špartancem sporočilo: »Če pridem v Šparto, bom vse pobil in požgal!« Špartanci so mu odgovorili samo z eno besedo: »Če …«. Učitelj lahko učencem zastavi vprašanje: • Kaj lahko sklepamo iz anekdote? AKTUALIZACIJA Učenci preberejo rubriko Aktualno v učbeniku na strani 47. Učitelj nato razloži razliko med makedonskim in grškim pojmovanjem imena Makedonija. Učenci pa na zemljevidu Balkanskega polotoka poiščejo Republiko Makedonijo in grško pokrajino Makedonijo.

Aleksandrija Is Gavgamele

Aleksandrija Aleksandrija

Aleksandrija

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o kralju Filipu II. in izdelajo njegov življenjepis. Kako je Aleksander porazil Perzijo

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je Aleksander porazil Perzijo učbeniku na straneh 47–48. Izdelajo kronološko tabelo o Aleksandrovem pohodu; vsakemu spopadu dodajo pridobitev.

Bitka pri Graniku

52

41

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 36 in ga analizirajo: • Opiši obseg Aleksandrove države, njene meje na jugu, severu, vzhodu. • Koliko mest se je poimenovalo po Aleksandru? • Kje je bil sedež te velike države?

AKTUALIZACIJA Učitelj pozove učence, da primerjajo vojaško moč in vpliv Aleksandrove države z eno od velesil danes, na primer ZDA. Pri tem so pozorni na: • obseg države, • njen vpliv v svetu, • razširjenost njenega jezika, • njeno vojaško moč, • njeno kulturno in znanstveno moč. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo Aleksandra pred pomembno bitko. Opišejo svoje priprave na bitko, doživljanje bitke, občutke pred in po bitki …

Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar

4. Spodnji povedi sta napačni. Prečrtaj napačne besede in zapiši pravilne. PRAVILNA BESEDA Po vrnitvi z dolgega pohoda v Atene (323 pr. Kr.) je Aleksander začel načrtovati, kako bo osvojil Mongolijo.

Perzijo

Vendar je hudo zbolel in je moral pohod prestaviti.

je umrl

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo Po Aleksandrovi smrti je makedonska država razpadla. 5. Zemljevid prikazuje dele, na katere je razpadla Aleksandrova država. A. K vsakemu delu pripiši njegovo ime. B. Ob pikah zapiši imena njihovih središč. C. Zakaj se Aleksandrova država po njegovi smrti ni mogla obdržati?

Aleksander Veliki je umrl brez naslednika. Med njegovimi generali je po Aleksandrovi smrti izbruhnil spopad za dediščino. Velika država je razpadla. Državo so si razdelili trije najmočnejši generali: Antigonid je postal makedonski, Ptolemej egiptovski in Selevkid perzijski kralj.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-kominikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo film Aleksander (2004) in ga nato analizirajo: a) Aleksander • Kako je v filmu prikazan Aleksander? • Kdo so bili njegovi najboljši prijatelji? • Kakšna je bila vloga njegove mame? • Kakšen je bil odnos med Aleksandrom in njegovim očetom? • Kakšen je bil Aleksandrov odnos do vojakov? • Ali so vojaki cenili Aleksandra? V katerem prizoru se to potrdi? b) Antična družba • KRALJ • Plemiči: • Sužnji: • Kdo so bili po poreklu makedonski vojaki? • Kaj izvemo o poroki/ločitvi kraljev? Kaj izvemo o odnosu med Grki in Makedonci? c) Bojevanje • hoplit • falangač) Babilon: mesto • Kakšne so bile ulice mesta? • Opiši hiše, njihovo opremljenost. • Kdo so bili prebivalci mesta? • Kakšne vere so bili? d) Babilon: kraljeva palača • Kakšna je bila kraljeva palača? • Kdo je prebival v kraljevi palači? e) Bogovi • Kateri bogovi se omenjajo v filmu? • Kakšno vlogo imajo? • Sin katerega boga naj bi bil Aleksander?

MAKEDONIJA PELA

Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo

PERZIJA

BABILON ALEKSANDRIJA EGIPT

RADOVEDNEŽ Pri nalogi 3.C si ugotovil/a, da je Aleksander po sebi poimenoval veliko mest. Pomisli, kako bi ti poimenoval/a mesta, če bi bil/a tako mogočen vladar kot je bil Aleksander. Zapiši ime.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko se učenci seznanijo z razpadom Aleksandrove države, jih učitelj pozove k razmisleku o tem, kako pomemben je bil dober voditelj države v starem veku. veku Pri tem jim učitelj pomaga s podvprašanji: • Katere odlike je moral imeti dober voditelj države? • Kje se je moral najbolj izkazati? • Kako si je zagotovil ustrezno nasledstvo po smrti? • Kaj se je pogosto zgodilo po njegovi smrti? Učitelj opozori na slabitev držav po koncu dolgotrajne vladavine enega človeka v sodobni zgodovini, na primer razpad Jugoslavije po smrti Tita …

42

BELEŽKE:

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je omogočilo vzpon Makedonije? • Zakaj sta Filip II. in Aleksander načrtovala pohod proti Perziji? • V kateri bitki je makedonska vojska dokončno premagala perzijsko vojsko? • Kako daleč na vzhod je prišla makedonska vojska? • Zakaj je Aleksander dobil naziv Veliki? Ali je ta naziv upravičen? • Na katere dele je razpadla Aleksandrova država po njegovi smrti?

53

Antična grška kultura

▶ ▶ ▶

Skupne športne igre – olimpijske igre

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/ main_menu.shtml in izberejo okno Cartoon Classics. S klikom na okno Olympic Games obiščejo antične igre in poiščejo odgovore na vprašanja: - Kaj so atleti najprej naredili? - Čemu je služil buleterij? - Kje se je nahajal Zevsov tempelj? - Kakšne dirke so organizirali na igrah? - Kakšno tekmovanje je bil peteroboj? - Kaj se je zgodilo z mesom volov, ki so jih bogovom darovali tretji dan iger? - Kako so tekmovalci proslavili zmago? Kakšne nagrade so dobili? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci primerjajo antične olimpijske igre z današnjimi igrami glede na: • čas trajanja, • število in vrste tekmovalnih disciplin, • vrednost nagrad. AKTIVNOST V sodelovanju z učiteljem športne vzgoje učitelj lahko organizira razredne olimpijske igre. 54

Skupne športne igre – olimpijske igre Olimpijske igre so prirejali v antični Grčiji v čast bogovom. 1. Preberi spodnje trditve. Pravilne odkljukaj, napačne pa popravi. OLIMPIJSKE IGRE SO PRIREJALI VSAKA 4 LETA V ATENAH.

OLIMPIJI V ČASU OLIMPIJSKIH IGER SO SE PRENEHALE VSE VOJNE.

ANTIČNE OLIMPIJSKE IGRE SO BILE POSVEČENE BOGU JUPITRU.

ZEVSU NA OLIMPIJSKIH IGRAH SO LAHKO SODELOVALI LE MOŠKI.

2. Ob slikah poimenuj tri discipline, v katerih so tekmovali Grki na olimpijskih igrah.

rokoborba

skok v daljavo

met diska

3. Ali je tudi za antične olimpijske igre veljalo načelo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«? Odgovor utemelji.

Ne; zmagovalci so bili nagrajeni, poraženci pa prezirani.

Skupna vera – vera v 12 bogov Antični Grki so bili politeisti in so častili veliko bogov. 4. Reši izpolnjevanko. Kakšne naloge so bile zaupane bogovoma, čigar imeni dobiš na obarvanih poljih? Ime prvega moraš prebrati od spodaj navzgor.

Hermes: Bog prometa Had: Bog podzemlja

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja posnetek iz modernih olimpijskih iger, na primer otvoritev letnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004 je mogoče najti tudi na www. youtube.com (geslo: Opening Ceremony Olympic Games 2004 Athens; posnetek je dolg 9:56 minut). Nato učitelj učence povpraša: • Na koliko let so organizirane olimpijske igre? Zakaj na 4 leta? • Od kdaj se prireja olimpijske igre moderne dobe? • V katerih disciplinah tekmovalci tekmujejo? • Kaj predstavlja simbol olimpijskih iger?

Politično so Grki živeli deljeni v številne države, vendar so gojili zavest o pripadnosti isti kulturi. Grke so povezovali skupni jezik, vera, trgovina, umetnost in olimpijske igre.

Antična grška kultura

boginja neba, Zevsova žena in sestra bog vojne

A

R

H

E

E

S

R

A

boginja ljubezni

A

F

R

O

D

I

T

boginja rodovitnosti

D

E

M

E

T

R

A

boginja modrosti

A

T

E

N

A

boginja domačega ognjišča in družine

H

E

S

T

I

J

A

A

UČNI CILJI Učenec: navede elemente, ki so povezovali politično razdeljene Grke, oceni pomen olimpijskih iger v življenju Grkov, opiše značilnosti grške religije, opiše značilnosti grške klasične umetnosti ter navede njene značilne spomenike, navede najpomembnejše dosežke Grkov v znanosti.

43

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Skupne športne igre – olimpijske iger v učbeniku na strani 49 ter izdelajo plakat (v skupinah) o antičnih olimpijskih igrah. RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o krajih, ki so gostili moderne olimpijske igre (letne ali zimske). Izdelajo zemljevid, na katerem jih označijo in časovni trak, kamor vpišejo leta, ko so igre potekale.

Skupna vera – vera v 12 bogov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www. ancientgreece.co.uk in izberejo okno Gods and Goddesses: S klikom na okno Explore spoznavajo grške bogove, njihove zgodbe, templje in festivale (čaščenja). S klikom na pojem Symbols lahko ugotovijo tudi simbole bogov. Ko jih poiščejo, jih prerišejo oziroma vrišejo v spodnjo preglednico.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Vsak učenec prebere eno zgodbico iz grške mitologije, v kateri nastopa grški bog. Priporočamo delo Stare grške bajke (E. Petiška). Prebrano zgodbico učenec v obliki zgodovinske govorne vaje predstavi sošolcem. Učitelj lahko v sodelovanju z učiteljem slovenščine pripravi literarni večer, na katerem učenci prebirajo zgodbe o grških bogovih.

ZEVS

POZEJDON

APOLON

ARES

HERMES

HEFAJST

HERA

DEMETRA

ARTEMIDA

AFRODITA

ATENA

DIONIZIJ

Klasična umetnost

Antična grška kultura

5. Poveži bogove z njihovimi opisi in simboli. V kvadrat nariši Zevsov simbol. ZEVS

PESNIŠTVO

TRIZOB

ATENA

MORJE

SOVA

POZEJDON

VRHOVNI BOG

LIRA

APOLON

MODROST

STRELA

Klasična umetnost Dosežke klasične grške umetnosti lahko občudujemo še danes. 6. Na črte zapiši A. posamezno umetniško smer in B. njene glavne značilnosti. A. arhitektura B.

dorski STEBER

jonski

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja posnetek o gradnji Partenona na atenski akropoli, ki ga www.youtube.com; je mogoče najti na www.youtube.com geslo: Engineering an Empire – Greece. Priporočamo dva posnetka (vsak dolžine 7:47 minut; v angleščini), in sicer Part 4 in Part 5. Po ogledu posnetkov učitelj učence povpraša: • Kako so gradili Partenon? • Kakšne nesreče so bile pogoste? • Kako so naredili stebre? • Kaj je Partenon s svojo veličastno podobo sporočal svetu? • Opiši kip boginje Atene, ki se je nahajal v notranjosti svetišča. AKTIVNOST: skupinsko delo Učenci se razdelijo v tri skupine, vsaka skupina s pomočjo učbenika, računalniškega programa, interneta in druge literature pripravi poročilo o eni vrsti umetnosti (kiparstvo, arhitektura, dramatika).

STEBER

A.

kiparstvo

A.

arhitektura

B.

telo v gibanju

B.

dober zvok in pogled

korintski STEBER

Napredek znanosti Znanost je v klasični dobi v antični Grčiji dosegla visoko raven. 7. A. Katere znanosti so bile razvite v antični Grčiji? Pobarvaj jih. MEDICINA

KEMIJA

FILOZOFIJA

ZGODOVINA

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže slikovno gradivo, ki prikazuje antične in sodobne kipe ter gradbene dosežke. Učenci objekte na slikah primerjajo glede na: • zunanjo podobo, • uporabnost, • izraznost, • velikost.

B. Grki so veliko znanja prevzeli od sosednjih ljudstev. Katerih?

Egipčanov, Perzijcev ... 8. Oglej si sliko in preberi pisni viri, ki opisuje zdravljenje pri Grkih. Pri Grkih je bila medicina zelo razvita. Ustanovili so šolo, v kateri so se bodoči zdravniki učili in izmenjavali izkušnje. Zapisovali so oblike bolezni in načine zdravljenja. Preden so človeka začeli zdraviti, so najprej skušali ugotoviti, kaj je z njim sploh narobe. Opravljali so tudi manjše operacije, na primer operacije očes. Kratko zapiši, v čem je bilo grško zdravljenje bolnih naprednejše od zdravljenja prvih civilizacij. •

opazovanje človeka in njegove bolezni

opravljali manjše operacije

44

Napredek znanosti

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Napredek znanosti v učbeniku na strani 52 ter izdelajo povzetek v obliki miselnega vzorca.

izvor znanja

medicina Znanost v antični Grčiji

filozofija

zgodovina

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo Hipokratovo prisego v učbeniku na strani 52 ter ugotovijo, kaj je Hipokrat obljubil glede: • svojih staršev, • odnosa do življenja, • svojega poklica, • molčečnosti. Učenci razmislijo, kako uspešen bi bil pri zdravljenju antičnih Grkov današnji zdravnik.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/ main_menu.shtml in izberejo okno Cartoon Classics. S klikom na okno The Greek Theater obiščejo antično gledališče, poimenovano po bogu Dioniziju, in poiščejo odgovore na vprašanja: - Kdo je v gledališču sedel v prvi vrsti? - Kdo je sedel takoj za njimi? - Kje so se igralci pripravljali na igro? - Kje so se med igro nahajali igralci? - Kakšna je bila vloga prostora, ki so ga imenovali orkester? - Kakšna je bila vloga zbora? - Koliko igralcev je sprva igralo v igri? - Zakaj so igralci nosili maske? PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so potekale antične olimpijske igre? • Kaj je pomenil izraz »olimpijski mir«? • Katere lastnosti so imeli grški bogovi? • Koga so Grki častili? • Katere stile stebrov so Grki uporabljali pri gradnji? • Navedi nekaj znanih grških antičnih kulturnih spomenikov. • Katere znanosti so razvijali Grki?

55

Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj ▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti helenistične umetnosti in fi lozofije, navede značilne spomenike helenizma, navede najpomembnejše dosežke helenizma v znanosti, oceni zapuščino antične Grčije.

Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj

Dediščina Aleksandra Velikega je bila mnogo večja, kot le zgolj država. Spodbudil je razvoj kulture, imenovane helenizem, ki se je ohranila še mnoga stoletja. Velik napredek so doživele različne znanosti in umetnost, grščina pa je bila svetovni jezik.

Aleksandrija – središče helenizma Z Aleksandrom Velikim se je začelo novo obdobje grške antične kulture, imenovano helenizem. 1. Slika prikazuje dogodek, ko je Aleksander priredil množično poroko, na kateri se je tisoč grških vojakov poročilo s Perzijkami. A. Pomisli, v čem je bil pomen tega dogodka.

Simbolično je združil grško in perzijsko kulturo.

Aleksandrija – središče helenizma

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (asociacije) Učitelj na tablo nariše pravokotni trikotnik. Učencem zastavi vprašanja o: • kotih, • geometriji. Skupaj ugotovijo, kaj je Pitagorov izrek. Učitelj pojasni, da je nastal v obdobju helenizma. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v preglednico vpišejo tri značilnosti helenizma, ki jih povežejo s pojmom v tabeli. UMETNOST NOVA MESTA MEŠANJE KULTUR AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na: — multikulturnost današnje družbe na eni strani (preseljevanje ljudi na druge celine, mešani zakoni, kulturno mešana družba) in — na vedno večjo amerikanizacijo. VEČ O … Pri mnogih narodih se širi strah, da bo nadaljnji razvoj uničil posebnosti njihove kulture,ki vodi v trenja med kulturami kulturami. Ta strah povzroča spore med narodi in celo med pripadniki istega naroda. V Franciji na primer poteka razprava o tem, katere »nefrancoske« besede bi morali izločiti, da bi bila francoščina bolj čisti jezik. V nekaterih delih muslimanskega sveta je prepovedano oblačiti kavbojke ali kratka krila, ker to predstavlja vpliv zahodne kulture. V posameznih državah oblasti kontrolirajo medije, da ne bi prikazovali podobe iz zahodne kulture, saj menijo, da bi to lahko škodovalo njihovi kulturi. V drugih primerih pa se pripadniki naroda odločijo, da se bodo vdoru zahodne kulture uprli z oživljanjem tradicionalnih običajev. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o knjižnici v Aleksandriji. Svoje ugotovitve predstavijo v obliki zgodovinske govorne vaje. 56

B. Kaj pomeni, da je bila grščina takrat svetovni jezik?

Da so jo govorili v večini tedaj znanega sveta.

C. Katere jezike danes prištevamo med svetovne?

angleščina, francoščina ...

2. Pojasni pomen navedenih kulturnih središč v času helenizma. ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA

največja knjižnica v Sredozemlju

MUZEON (MUZEJ)

prostor, kjer so hranili umetniška dela

Napredek sta doživeli znanost in tehnika Velik napredek je v helenističnem obdobju doživela znanost. 3. A. Na črte pred znanosti zapiši ustrezne številke znanstvenikov. B. Nariši shemo Pitagorovega izreka. 1 Pitagora 2

Ptolemej

3

Eratosten

4

Evklid

5

Aristarh

6

Arhimed

1, 4, 6 MATEMATIKA __________

2, 3, 5 ASTRONOMIJA __________

45

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Aleksandrija – središče helenizma v učbeniku na strani 53. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

• ALEKSANDRIJA ……………………………. • MUZEJI ………………………………..…… kulturno obdobje

• ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA ..…..…... • PHAROS ………………………..……………

Muzeji Helenizem

Aleksandrija

Aleksandrijska knjižnica

Napredek sta doživeli znanost in tehnika

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov S pomočjo besedila v učbeniku na straneh 53–54 učenci v preglednici opišejo dosežke v astronomiji in matematiki. Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj ARISTARH

Ali to odkritje velja še danes? DA NE

NEPTUN

PTOLEMEJ

DA NE

URAN

ERATOSTEN

DA NE

EVKLID

DA NE

ARHIMED

DA NE

PITAGORA

DA NE

Opis dosežka

4. Pozorno si oglej Aristotelov in Ptolemejev sončni sistem. Saturn

Saturn Jupiter

Jupiter

SATURN

Mars

Mars Sonce

Merkur Venera

Venera Merkur

Sonce Luna

Luna

JUPITER

Zemlja

Zemlja

MARS ZEMLJA VENERA MERKUR

Aristotelov sistem

Ptolemejev sistem

Današnji sistem

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učitelj pripravi lističe, na katere zapiše imena helenističnih znanstvenikov, na druge lističe pa njihove dosežke. Učenci hodijo k tabli in iščejo pare. AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo grškega znanstvenika, ki je ravnokar prišel do pomembnega odkritja. Opišejo svoje odkritje, utemeljijo njegov pomen, prepričujejo o njegovi uporabnosti.

A. V današnji sistem vpiši imena Sonca in planetov kot jih poznamo danes. B. V čem se razlikujeta skici grških učenjakov?

V položaju Sonca.

Spremembe v filozofiji in umetnosti Velike spremembe sta v obdobju helenizma doživeli tudi filozofija in umetnost. 5. Dopolni besedilo z besedami, ki so navedene v okvirčku spodaj.

bogov V obdobju helenizma so postavljali številne kipe v čast _____________________________ in junakom cesarje spomin ___________________________. Kiparji so upodabljali tudi ________________________ navadne in ___________________________ ljudi. cesarje, bogovom, navadne, junakom 6. Katere sledi antične grške kulture lahko še danes opazimo v naši družbi?

demokracija, volitve, olimpijske igre, arhitektura ...

VEČ O … V času helenizma so delovali tudi zgodovinarji. Najpomembnejši je bil zgodovinarji Polibij (ok. 200 pr. Kr. do ok. 118 pr. Kr.), ki je v 50 knjigah opisal vzroke za vzpon Rima v 3. in 2. stoletju pr. Kr. V svojih obrazložitvah se je trudil analizirati vzroke in okoliščine, ki so vplivale na dogodke v preteklosti. Zato poleg Tukidida velja za utemeljitelja znanstvenega zgodovinopisja. Zgodovinar Diodor Sicilijski je opisal zgodovino Grčije in Sicilije v času do prve punske vojne. Za staro rimsko zgodovino je pomemben tudi Dionizij iz Halikarnasa. Spremembe v filozofiji in umetnosti

RADOVEDNEŽ Okoli 12.000 besed, ki jih uporabljamo danes v vseh jezikih, je grškega izvora. Morda poznaš katero? Zapiši jo.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 54 (Spremembe v filozofiji in umetnosti) ter s pomočjo preglednice primerjajo klasično in helenistično umetnost. Klasična umetnost

46

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se razdelijo v dvojice, eden predstavlja stoika, drugi pa epikurejca. Ugotavljata, kako se njuni pogledi na svet razlikujejo.

Zapuščina antične Grčije

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci si ogledajo slikovno-grafično predstavitev o zapuščini antične Grčije v učbeniku na strani 54. Izdelajo plakat, na katerega narišejo posamezne elemente zapuščine, ki so navedeni v učbeniku.

RAZISKOVALEC Od antičnih Grkov je Evropa prevzela okoli 51.000 besed. Prešle so v germanske in romanske jezike in za mnoge danes niti ne vemo, da so prevzete iz grščine. Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo nekaj takih prevzetih besed.

Helenistična umetnost

Kdo je naročal kipe? Kaj so upodabljali kipi? Kakšne so bile upodobljene kiparske podobe?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je bilo značilno za helenizem? • Zakaj je bila aleksandrijska knjižnica nekaj posebnega? • Kakšen prostor je bil v antiki muzej? • Katere znanosti so v helenizmu doživele napredek? • V čem se je helenistično kiparstvo razlikovalo od klasičnega? 57

Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

Kakšen je bil položaj žensk

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 56 zgoraj in ga analizirajo: • Kaj je Ksenofon pričakoval od svoje žene? • Kaj je bila dolžnost grških žena v antiki? • Ali besedilo govori o svobodni ženi ali sužnji? Kako so učenci to ugotovili?

Kakšen je bil položaj žensk Ženske v grški družbi niso imele politične moči. 1. Preberi odlomek v učbeniku na strani 56, v katerem grški zgodovinar Ksenofon opisuje svoja pričakovanja do žene. A. V čem je bila ženska izenačena s sužnjem? brez pravic B. V čem je bila ženska izenačena z moškim?

nadzor v hiši

C. Razmisli, ali so pričakovanja moških v današnjem času enaka. Č. Ali bi bile sodobne ženske voljne pristati na takšno vlogo? D. Zakaj so bili grški moški večinoma bolje izobraženi od žensk?

Ženske niso hodile v šole. 2. Primerjaj ilustraciji. A. Pod njiju zapiši, v katerem polisu - Sparti ali Atenah – bi našel deklici. B. Kratko opiši vzgojo deklic v posameznem polisu.

Polis

Atene

Sparta

Vzgoja deklic

gospodinjska dela

osnovne vojaške veščine

Kakšna je bila prehrana Večina Grkov je živela zelo preprosto. Preprosta je bila tudi njihova prehrana. 5. Preberi besedilo v učbeniku na strani 56. V desni prostor nariši tloris grške hiše in poimenuj prostore v njej.

MOŠKI PROSTORI VHOD

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci napišejo kratko pesmico (dve vrstici), v kateri predstavijo vsakdan grškega otroka. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Britanskega muzeja www.ancientgreece. co.uk in izberejo okno Daily Life: S klikom na okno Story lahko izberejo vlogo (ženska vloga v Sparti ali Atenah; moška vloga v Sparti ali Atenah) in ugotovijo, kakšno je bilo življenje v antični Grčiji. Ko si ogledajo vloge, pojasnijo, katero vlogo bi izbrali in utemeljijo, zakaj. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o znanih ženskah iz grške antične zgodovine, na primer Aspaziji, spremljevalki atenskega državnika Periklesa. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o oljkah. Izdelajo plakat o tem drevesu, njegovih sadežih in njihovi uporabnosti.

Grška družba je podobno kot druge stare kulture poznala suženjstvo. V grški družbi so odločali moški. Večina Grkov je živela na podeželju v preprostih hišah.

Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji

SPREJEMNICA

MOŠKI PROSTORI

OLIVE

FIGE

RIBE

OVČJE MESO

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kakšna je bila prehrana v učbeniku na strani 56. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Sodobna Grčija

Kruh Olive Maslo preprosta hrana

Ribe

nakupovanje hrane Prehrana Grkov

Puranji zrezek Fige Sladoled Čokolada Med

58

JEDILNICA

DNEVNI PROSTOR ZA ŽENSKE

SHRAMBA

ŽENSKI PROSTORI

ZELENJAVA

KRUH

47

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci primerjajo prehrano v antični in današnji Grčiji. Svoje ugotovitve predstavijo v spodnji tabeli tako, da odkljukajo v prostoru, če je navedba pravilna.

Sir

ŽENSKI PROSTORI

4. Primerjaj prehrano revnejših in bogatejših Grkov. Z modro barvo obkroži jedi, tipične za revnejše prebivalstvo, z rdečo barvo pa jedi, tipične za bogate prebivalce. Če je bila jed na mizi vseh prebivalcev, jo pobarvaj.

Kakšna je bila prehrana

Antična Grčija

KUHINJA

VRT

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše vsakdanje življenje v antični Grčiji, ▶ opiše položaj moških in žensk v družbi, ▶ opiše šolanje in vzgojo otrok.

simpoziji

pijača

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v podpoglavjih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je bilo značilno za položaj svobodnih ljudi v grški družbi? • Kakšen je bil položaj sužnjev? • Kdo je odločal v grški družbi? • Kakšna je bila vloga žensk? • Od česa je bilo odvisno, kakšno izobrazbo bodo dobili otroci? • Kakšna je bila prehrana antičnih Grkov?

PONOVIMO

Prostor Višek kulture

Kreta

Mikene

2.200 - 1.450 pr. Kr.

2.000 pr. Kr.

Knosos

močni zidovi

vulkanski izbruhi

vdor Grkov (Dorcev)

Palače Vzrok za propad

PRVE RAZVITE KULTURE V 2. TISOČ. PR. KR.: primerjaj minjsko in mikensko kulturo

STARA (ANTIČNA) GRČIJA GRŠKI POLISI V 1. TISOČ. PR. KR.: izpolni časovni trak razvoja grških polisov POLIS značilnosti

GRŠKA KOLONIZACIJA

GRŠKOPERZIJSKE VOJNE

mestna država,

kdaj 8. stol. pr. Kr.

kdaj 5. stol. pr. Kr.

različne ureditve

kam Sredozemlje

vzroki za zmago Grkov

pomen širjenje grške

boljše orožje,

kulture ALEKSANDER MAKEDONSKI

FILIP MAKEDONSKI

cilj Perzija

cilj Perzija

vojaški uspeh:

vojaški uspeh:

polis ATENE

demokracija polis ŠPARTA

vojaška država

domači teren ... SPOPADI MED POLISI 5. stol. pr. Kr. kdaj

tekmovanje med Atenami in Šparto

oboroževanje posledica

in napetosti oslabitev polisov

osvojitev Perzije

pokoritev Grčije

USODA DRŽAVE PO SMRTI ALEKSANDRA VELIKEGA

razpad

59

PONOVIMO OTROŠTVO

DRUŽBENI SLOJI Ime sloja

NESVOBODNI Vloga moških

plemiči

vodilni

ljudstvo

podrejeni

sužnji

dečki v šolah, deklice doma DRUŽBA

SVOBODNI

Položaj v družbi

brez pravic

BIVALIŠČA

preproste hiše PREHRANA

Vloga žensk

odločajo

preprosta

brez pravic

ANTIČNA GRŠKA KULTURA

OLIMPIJSKE IGRE IGRE SO BILE POSVEČENE Zevsu BOGU ___________. ODVIJALE SO SE V MESTU Olimpija ________________ VSAKE 4 _________LETA. TEKMOVALI SO LE moški _______________. MED IGRAMI SO POLISI PREKINILI ____________________. vojne

DRAMATIKA dramo GRKI SO IZNAŠLI ____________________, bogovom KI JE BILA POSVEČENA _______________. komedije IN ___________. tragedije IGRALI SO ____________ moški IGRALCI SO BILI LE ______________, KI maske SO NOSILI ____________________. 60

ZNANOST GRKI SO VELIKO ZNANJA PREVZELI IN razvili GA ___________________ DALJE. Z OPAposkusi ZOVANJEM IN ___________________ SO PRIŠLI DO NOVIH SPOZNANJ. MISLECI, KI SO ISKALI RESNICO, SO BILI filozofi ___________________. ZELO RAZVITA JE medicina BILA ___________________. HERODOT JE zgodovinar BIL PRVI _________________ IN MU PRAVIMO OČE ZGODOVINE. V HELENIZMU matematika STA SE ZELO RAZVILI _________________ IN __________________. astronomija KULTURA

VEROVANJE več GRKI SO VEROVALI V __________ BOGOV. NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL BOG Zevs _______________. ATENE JE VAROVALA Atena BOGINJA ________________. GRKI SO BOGOVE SPRAŠEVALI ZA NASVET V preročiščih _____________________. NAJBOLJ ZNANO Delfih JE BILO V _______________.

GRADBENIŠTVO GRKI SO USTVARILI VELIČASTNE STAVBE: • V VSAKEM MESTU JE BILA NA VZakropola PETINI ________________ IN NA NJEJ templji ŠTEVILNI _________________ V ČAST BOGOVOM. KRASILI SO JIH ŠTEVILNI kipi ___________________ BOGOV. • DRAME SO PRIREJALI V gledališčih __________________________

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika 67 69 72 73 75 77 80 82 83

Kakšni so bili začetki rimske dobe Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva Zakaj je propadel rimski imperij Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi Antična rimska kultura Kako se je širilo krščanstvo Gospodarski razcvet rimskega imperija Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki. • Axel Boëthius, Etruscan and early Roman architecture, Penguin Books, Harmondsworth, 1990. • Iulius Gaius Caesar, Galska vojna, Obzorja, Maribor, 1970. • Jérome Carcopino, Rim na vzponu cesarstva, Modrijan, Ljubljana, 2001. • C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980. • Barry Cunliffe, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982. • Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969. • 2000 let krščanstva, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki. • Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Michael Kerrigan, M., Stari Rim in rimsko cesarstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000. • Ljudmila Plesničar-Gec, Kuhar, B., Emona in rimska kuhinja. Apicijevi recepti za današnjo rabo, ČZD Kmečki glas; Mestni muzej, Ljubljana, 1996. • Ljudmila Plesničar-Gec, L. et al., Emonski forum=Emona forum, Univerza na primorskem, Koper, 2006. • Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Svet biblije. Stara zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Svet biblije. Nova zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Marjeta Šašel-Kos, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadanom in Sirmijem pri Kasijy Dionu in Herodianu, SAZU, Ljubljana, 1986. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987. • Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968. • Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Zbirka Človek in čas: • 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: • Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina cerkve, 1. knjiga: Od začetkov do Gregorja Velikega, Družina, Ljubljana, 1998. 61

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina krščanstva, DZS in Ognjišče, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 2, DZS, Ljubljana, 1976. • Znamenita pisma: sporočila, ki so spreminjala svet, DZS, Ljubljana, 1995.

LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002. • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki. • Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999. • Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Gian Paolo Ceserani, Pompeji, Domus, Ljubljana, 1989. • Peter Chrisp, Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004. • Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006. • J. Espinós, Kako so živeli Rimljani, Karantanija, Ljubljana, 2000. • Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • John Guy, Rimljani, Grlica, Ljubljana, 2006. • Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Eva Kocuvan, Rimljan sem – Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000. • Fiona Macdonald, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • John Malan, Vse, samo rimski gladiator ne!, Didakta, Radovljica, 2002. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki. • Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Zbirka Kako so živeli: • V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989, • Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbirka Svet okoli nas: • Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.

LEPOSLOVJE • Antična poezija, DZS, Ljubljana, 2002. • Marcus Tullius Cicero, Lelij – o prijateljstvu, Študentska založba Litera, Maribor, 2004. • Gaius Valerius Catullus, Gaj Valerij Katul, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Lloyd C Douglas, Njegova suknja, Ognjišče, Koper, 1973. • Quintus Horatius Flaccus, Izbrana dela, DZS, Ljubljana, 1955. • Quintus Horatius Flaccus, Pesmi, Obzorja, Maribor, 1993. • Robert Graves, Jaz, Klavdij, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978. • Conn Iggulden, Imperator. Polje mečev, Učila International, Tržič, 2007. • Conn Iggulden, Imperator. Rimska vrata, Učila International, Tržič, 2005. • Conn Iggulden, Imperator. Smrt kraljev, Učila International, Tržič, 2006. • Marcus Aurelius Antoninus, Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica, Ljubljana, 2006. • Titus Petronius Arbiter, Satirikon, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987. • Titus Maccius Plautus, Amfitruo, Obzorja, Maribor, 1970. • Titus Maccius Plautus, Aulularia ali komedija o loncu, Obzorja, Maribor, 1991. • Titus Maccius Plautus, Bahavi vojščak, Obzorja, Maribor, 1994. • Titus Maccius Plautus, Dvojčka, [s.n.], Ljubljana, 1967. 62

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

• Titus Maccius Plautus, Hišni strah, Obzorja, Maribor, 1971. • Gaius Plinius Caecilius Secundus, Pisma, Obzorja, Maribor, 1962. • Plutarchus, Rimska vprašanja; Grška vprašanja, Insitutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2006. • Plutarchus, Vzporedni življenjepisi, DZS, Ljubljana, 2004. • Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Publius Ovidius Naso, Ljubezni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Publius Ovidius Naso, Pisma iz pregnanstva, DZS, Ljubljana, 1959. • Publius Ovidius Naso, Zdravila za ljubezen, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Rimska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980. • Gaius Sallustius Crispus, Vojna in prevrat, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Lucius Annaeus Seneca, O srečnem življenju in druge razprave, Študentska založba, Ljubljana, 2001. • Lucius Annaeus Seneca, Pisma prijatelju Luciliju, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Henryk Sienkiewicz, Quo vadis, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Publius Terentius Afer, Evnuh, Obzorja, Maribor, 1987. • Publius Vergilius Maro, Eneida, Mihelač, Ljubljana, 1992. • Publius Vergilius Maro, Publij Vergilij Maro, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. • Gore Vidal, Julijan, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1971.

MLADINSKA LITERATURA • Steve Barlow, Izgubljeni dnevnik sužnja Julija Cezarja, Grlica, Ljubljana, 2002. • Hans Baumann, Vojskoval sem se z Hanibalom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976. • Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Enrico Galbiati, Jezus Kristus, Ognjišče, Koper, 1984. • René Goscinny, Asterix in Briti, Didakta, Radovljica, 1997. • René Goscinny, Asterix in Kleopatra, Didakta, Radovljica, 1991. • René Goscinny, Asterix legionar, Didakta, Radovljica, 1998. • René Goscinny, Asterix na olimpijadi, Didakta, Radovljica, 1992. • René Goscinny, Asterix. Gladiator, Didakta, Radovljica, 2007. • René Goscinny, Asterix. Prva prigoda, Didakta, Radovljica, 1993. • René Goscinny, Asterix. Spopad poglavarjev, Didakta, Radovljica, 1996. • René Goscinny, Asterix. Zlati srp, Didakta, Radovljica, 1993. • René Goscinny, Cezarjev lovorov venec, Egmont, Ljubljana, 2000. • René Goscinny, Okrog Galije z Asterixom, Didakta, Radovljica, 1990. • Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003. • Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Krvavi kapitan/Gladiator/Sneg, sneg, Delo, Ljubljana, 2005.

FILMI (IZBOR) • Asterix in Obelisk: misija Kleopatra, r. Alain Chabat, Francija, 2002. • Asterix in Obelisk proti Cezarju, r. Claude Zidi, Francija, 1999. • Ben-Hur, r. William Wyler, ZDA, 1959. • Gladiator, r. Ridley Scott, ZDA, 2000. • Jezus, r. John Krish, ZDA, 1979. • Jezus Kristus Supestar (muzikal), r. Norman Jewison, ZDA, 1973. • Julij Cezar, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1953. • Julij Cezar, r. Uli Edel, ZDA, 2002. • Kleopatra, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1963. • Padec rimskega cesarstva, r. Anthony Mann, ZDA, 1964. • Quo vadis, r. Mervyn LeRoy, ZDA, 1951. • Spartak, r. Stanley Kubrick, ZDA, 1960. • Titus, r. Julie Taymor, ZDA, 1999.

DOKUMENTARNI FILMI • Biblija: knjiga vseh knjig, Jaka, Šmarje-Sap, 1998. • Biblija. Nova zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1993. • Evangelij po Judi, Delo, Ljubljana, 2006. • Odsevi davnine: antično steklo v Sloveniji, Visual production, Celje, 2004. • Razvoj rimskega imperija, Jack, Ljubljana, 1992. • Starodavni Rim, Boomark Vester, Tržič, 2000. • Zgodnje krščanstvo. 1 del: Od vere do nauka, Jaka, Šmarje-Sap, 1998. • Zgodnje krščanstvo. 2 del: Od nauka do Cerkve, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Etruščani www.eurekalert.org/pub_releases/2007-06/esoh-aew061307.php www.mysteriousetruscans.com/ http://history-world.org/etruscans.htm www.inforoma.it/feature.php?lookup=etruscan www.dia.org/collections/ancient/theetruscans/theetruscans.html

63

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

Ustanovitev mesta Rim http://aveteromani.antika-si.com/kralji.php www.geografija.hr/novosti.asp?id_novosti=719&id_projekta=0&id_stranice=0 www.roman-empire.net/ www.britannica.com/eb/article-26588/ancient-Rome www.timelessmyths.com/classical/rome.html

Rimska republika www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/mihelic/rimskazgodovina.pdf www.wsu.edu/~dee/ROME/REPUBLIC.HTM www.historyforkids.org/learn/romans/history/earlyrepublic.htm www.utexas.edu/depts/classics/documents/RepGov.html www.ualberta.ca/~csmackay/Consuls.List.html www.schoolshistory.org.uk/republic.htm

Širjenje rimskega imperija Rimska vojska http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/vojska.html www.zgodovina.org/datoteke/rimska_vojska.ppt www.roman-empire.net/army/army.html www.romanarmy.com/cms/ www.redrampant.com/ www.historyonthenet.com/Romans/roman_army.htm

Širjenje po Sredozemlju www.gea-on.net/clanek.asp?ID=67 http://ro.zrsss.si/projekti/zgo/sirjenjerima/tsld003.htm www.joker.si/article.php?rubrika=1&articleid=458&page=6 http://lexicorient.com/e.o/punic_wr.htm http://history.boisestate.edu/westciv/punicwar/ www.dl.ket.org/latin2/historia/republic/punic1.htm

Družbeni problemi www.britannica.com/eb/article-9047288/latifundium www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/latifundiadef.htm www.moyak.com/researcher/resume/papers/roman_slavery.html

Rimsko cesarstvo Politične spremembe http://projekti.svarog.org/cezar/ http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/zgodnji_rim.html http://209.85.135.104/search?q=cache:OLWfdFSbmeAJ:www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/ts_zg-triumviratiincezar.doc+Julij+Cezar+vzpon&hl=sl&ct=clnk&cd=1&gl=si www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/careers_01.shtml http://sights.seindal.dk/sight/766_Gaius_Iulius_Caesar.html http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefEdList.aspx?refid=210019401

Gaj Oktavijan Avgust www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofromanrepublic_article_01.shtml www.pbs.org/empires/romans/index.html www.lucidcafe.com/library/95sep/augustus.html www.romanceeverafter.com/the_first_roman_emperor.htm

Gospodarski razvoj www.unrv.com/economy.php www.historyforkids.org/learn/romans/economy/ www.ancientcoins.biz/pages/economy/ www.romaneconomy.gr/pub/category.asp www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/romanisation_article_01.shtml

Rimska družba www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/social_structure_01.shtml www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/slavery_01.shtml www.roman-empire.net/society/society.html www.historyonthenet.com/Romans/society.htm www.vroma.org/~bmcmanus/socialclass.html

Rimski bogovi http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/religije/rimska.htm http://vsebine.svarog.org/?vsebina=grska_in_rimska_mitologija www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/roman_religion_gallery.shtml www.crystalinks.com/romegods.html http://allabouthistory.org/roman-gods.htm www.godchecker.com/pantheon/roman-mythology.php

64

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

Zabava v rimskem imperiju www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_gms_gladiator.shtml www.roman-britain.org/festival.htm http://depthome.brooklyn.cuny.edu/classics/gladiatr/index.htm http://abacus.bates.edu/~mimber/Rciv/gladiator.htm www.vroma.org/~bmcmanus/arena.html

Življenje in delo Jezusa Kristusa http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/kristus.htm http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezus_Kristus www.christiananswers.net/godstory/jesus1.html www.newadvent.org/cathen/08374c.htm www.infidels.org/library/historical/marshall_gauvin/did_jesus_really_live.html

Razširitev krščanstva po rimskem imperiju www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/christianityromanempire_article_01.shtml www.classicsunveiled.com/romeh/html/spreadchrist.html www.unrv.com/culture/spread-christianity.php www.historylearningsite.co.uk/rome_and_christianity.htm www.allaboutreligion.org/history-of-christianity-in-rome-faq.htm www.emayzine.com/lectures/christrome.htm www.catholiceducation.org/articles/history/world/wh0130.htm

Rimska znanost http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_pravo www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/tech_01.shtml www.jura.uni-sb.de/Rechtsgeschichte/Ius.Romanum/english.html

Rimska arhitektura in gradbeništvo www.2020site.org/rome/index.html http://web.kyoto-inet.or.jp/org/orion/eng/hst/roma.html www.greatbuildings.com/types/styles/roman.html www.unrv.com/culture/architecture.php www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_ani_colosseum.shtml

Rimska umetnost www.artlex.com/ArtLex/r/roman.html http://witcombe.sbc.edu/ARTHrome.html http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_rome/art.htm http://eawc.evansville.edu/pictures/ropage.htm www.nipissingu.ca/department/history/muhlberger/4505/show.htm

Današnje slovensko ozemlje v času Rimljanov www.vrhnika.si/index.php?m=knjiga&id=16 www.poetovio.net/portal/vec.php?id=156_0_1_0_M5 http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_cesarstvo www.narmuz-lj.si/slovensko/12_oddelki/arheoloski/zbirke/rim.html http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak_download&id_clanak_jezik=1487 www2.arnes.si/~gkreac/Doc/PROJEKT%20RIMSKI%20ZID.pdf www.pudgura.com/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=31

Kriza in propad rimskega imperija http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=2468&sid=71d88a1618ad4d2108b43ead7222009b&n=0 www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/thirdcenturycrisis_article_01.shtml www.roman-empire.net/collapse/collapse-index.html www.gea-on.net/clanek.asp?ID=740 www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofrome_article_01.shtml www.fordham.edu/halsall/source/gibbon-fall.html www.historyforkids.org/learn/romans/history/fall.htm www.historylearningsite.co.uk/fall_of_ancient_rome.htm

UČILA • Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Atlas of the ancient world, The Learning Company, Crawley, West Sussex, cop. 1999. • Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999. 65

Rimski imperij: mogočna vojaška moč in tehnika

• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20let ne%20delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc) • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Cirila Trampuš, Damjan Snoj, Zgoščenka Emona: priročnik za učitelje, ZRSS, Ljubljana, 2005. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, matematika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika

66

Kakšni so bili začetki rimske dobe V času, ko so na Peloponezu nastajali polisi, se je na zahodu porajala nova sila. Mesto Rim je iz majhne vasi v vojnah preraslo v mogočen imperij. Rim je bil v začetku kraljevina, kasneje pa je postal republika.

Kakšni so bili začetki rimske dobe

Kdo so bili Etruščani

▶ ▶

Največji vpliv na oblikovanje rimske civilizacije so najprej imeli Etruščani. 1. Zemljevid prikazuje Apeninski polotok pred nastankom Rima. A. Na črte vpiši imena ljudstev, ki so poseljevala Apeninski polotok pred nastankom rimske države. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na strani 61. ETRUŠČANI B. Kaj so Etruščani zapustili Rimljanom? •

obdelovanje kovin

gradbeno znanje

abecedo

Kdo so bili Etruščani

SICILIJA

TOSKANA LACIJ

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem prikaže odlomek iz enega od filmov, ki prikazujejo Rim (Spartak, Gladiator …), v katerem se vidi rimska vojaška moč in veličina Rima. Učence spodbudi z vprašanji: • O kateri državi govori film? • Kaj lahko zvemo o tej državi? • Katero civilizacijo je nasledila?

ITALIKI

C. Po Etruščanih oziroma njihovem drugem imenu se imenuje ena od italijanskih pokrajin. Pobarvaj jo med spodaj naštetimi. PIEMONT

GRKI

KALABRIJA

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj na tablo pripne listke z imeni ljudstev, ki so poseljevala Apeninski polotok pred nastankom Rima: Galci, Etruščani, Latini, Grki, Feničani. Učenci rešijo nalogo 1 v delovnem zvezku (stran 51). Nato na zemljevid dopišejo ime dela Apeninskega polotoka, ki ga je poseljevalo posamezno ljudstvo. Lahko pa zraven imena ljudstva narišejo eno od značilnosti omenjenega ljudstva.

GRKI

LIGURIJA

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim Mesto Rim je bilo ustanovljeno sredi 8. stoletja pr. Kr. 2. S katero živaljo je povezana legenda o nastanku Rima? Obkroži jo. lisica

jastreb

osel

volk

slon

medved

UČNI CILJI Učenec: opiše značilnosti Apeninskega polotoka, opiše najstarejše prebivalce Apeninskega polotoka, s posebnim poudarkom na Etruščanih, opiše nastanek Rima, pojasni značilnosti republikanske ureditve.

3. Na zgornjem zemljevidu obkroži mesto Rim. Razmisli o prednostih in slabostih lege mesta Rim. PREDNOSTI

varnost zaradi lege na gričih

SLABOSTI

poplavljanje reke Tibere

51

Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo legendo o nastanku mesta Rim (v učbeniku na strani 60). Učitelj jih pozove k razmisleku, kakšno uporabnost za poznavanje zgodovine imajo legende. legende Pri tem učenci razmišljajo o: • vzroku za nastanek legende, • pomenu legende v antičnem času, • sporočilu legende v današnjem času. Učenci lahko napišejo zgodovinski prosti spis na temo Legenda o nastanku Rima – mit ali resnica? v katerem pojasnijo, kako je dejansko nastalo mesto Rim in v čem se zgodovinska resnica razlikuje od legende.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci delajo z zgoščenko/programom Zgodovina antičnega Rima (Svarog, Miklavž, 2003): • v zvezek vpišejo imena sedmih gričev, • preberejo del besedila na zgoščenki, ki govori o forumu, • pojasnijo, kakšno vlogo je imel forum v rimskem življenju.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava makete Učenci lahko pri pouku tehnike in tehnologije ali v okviru tehniškega dne izdelajo maketo rimskega foruma. Z različnimi barvami označijo hiše in pojasnijo njihov pomen.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo podobo Etruščanke v učbeniku na strani 59 in jo analizirajo: • Kakšna je njega obutev? • Kakšna je njena obleka? • Kako ima urejene lase? • Kaj ima v roki? • Spremno besedilo govori o tem, da so Etruščanke posvetile veliko pozornosti svoji obleki. Ali upodobljena Etruščanka potrjuje to trditev? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o izvoru imena Toskana in o znamenitostih o tej znani italijanski deželi. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kdo so bili Etruščani v učbeniku na strani 59. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. 67

Kako je delovala rimska republika

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci s pomočjo besedila v učbeniku na strani 61 v kratkih povedih pojasnijo pojme: • republika, • konzul, • senat, • diktator, • ljudski tribun.

Kakšni so bili začetki rimske dobe

Kako je delovala rimska republika Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6. stoletja pr. Kr. je Rim postal republika. 4. Dopolni shemo ureditve rimske republike. KONZUL

SENAT

vodi državo

LJUDSKI TRIBUNI

iz uglednih plemiških družin

Niso imeli pravice do volitev: sužnji, tujci, ženske 5. Oglej si ilustracijo in izpolni oblačke. V pomoč ti je učbenik na straneh 61–62. A. Poimenuj oba pripadnika različnih družbenih skupin v Rimu. B. Opiši pravice obeh skupin.

Družbena skupina:

Družbena skupina:

Patriciji

Plebejci

B.

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo tabele primerjajo rimsko in današnjo parlamentarno republiko. RIMSKA REPUBLIKA

poveljnik vojske

SENATORJI

predstavniki ljudstva

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v skupine po 5 učencev, v katerih vsak učenec predstavlja enega od naslednjih predstavnikov: konzul, senator, patricij, plebejec in ljudski tribun. Na podlagi besedila v učbeniku na straneh 61–62 učenci v skupini napišejo kratko dramatizacijo, v kateri se na rimskem forumu srečajo navedeni predstavniki. Ostali učenci si med izvajanjem dramatizacije zapisujejo, kaj je zgodovinsko pravilno (+) in kaj je narobe (-).

DIKTATOR

sprejema zakone

B.

volilna pravica

volilna pravica

lastniki veleposesti

trgovci, kmetje,

SODOBNA REPUBLIKA

obrtniki

Pravica do volitev Vodja države Vojaški voditelj Sprejemanje zakonov

BODIMO USTVARJALNI: izdelava rimskega oblačila V okviru likovne vzgoje učenci izdelajo primerek rimskega oblačila, pri gospodinjstvu lahko pripravijo rimsko jed …

6. Ljudski tribuni so imeli v času republike pravico veta. A. Razloži, kaj pomeni pravica veta.

Da lahko nekdo zavrne zakon. B. Kdo v Sloveniji ima še danes pravico veta? Obkroži. državni zbor

52

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. Učenci odgovorijo na vprašanja: • V čem je pomen Etruščanov v rimski zgodovini? • Kako so Grki vplivali na rimsko kulturo? • Kje je bilo ustanovljeno mesto Rim? • Kaj pravi o ustanovitvi Rima legenda? • Kdo je vodil rimsko republiko? • Kje so se sprejemale odločitve v rimski republiki? • Kdo ni imel političnih pravic v rimski republiki?

68

BELEŽKE:

državni svet

predsednik države

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

S pomočjo odlične vojske so Rimljani državo kmalu razširili po vsem Apeninskem polotoku, malo kasneje pa po Sredozemlju. Zaradi hitrega povečevanja države je prišlo do velikih sprememb v družbi.

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše rimsko vojsko, ▶ navede, do kod je segal rimski imperij ob koncu republike, ▶ navede posledice širjenja imperija.

Rimska vojska je bila zelo dobro organizirana. legionar 1. Ilustracija prikazuje rimskega vojaka,, ki se je imenoval __________________________. ___________ A. Ob sliki opiši opremljenost rimskega vojaka.

čelada

Rimski imperij je imel izurjeno vojsko

UVODNA MOTIVACIJA: Slikovna demonstracija in metoda razgovora Učencem pokažemo sliko slona (lahko tudi iz živalskega vrta). Zastavljamo jim vprašanja: • Ali so prebivalci Rima poznali slone? • Kateri rimski nasprotniki so v bojnem pohodu uporabili slone?

kopje, bodalo

ščit

odeja, posoda

2. Na slikah so rimske bojne naprave. Pod vsako sliko zapiši ime naprave (A) in čemu je naprava služila (B).

A. oven

A. katapult

A. samostrel

B. preboju vhodnih vrat

B. premetavanju kamnov

B. sprožitvi puščic

Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju Od 5. stoletja pr. Kr. dalje se je rimska država širila, najprej po Apeninskem polotoku, nato dalje po Sredozemlju. 3. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 57–58. A. Katera ozemlja so nadzorovali Rimljani v 3. stoletju pr. Kr. (do 266 pr. Kr.)? Zapiši jih.

osrednja in južna Italija B. Katere province so bile ustanovljene po zmagi v punskih vojnah? Pobarvaj jih. BRITANIJA

AFRIKA

(HI)SPANIJA

SICILIJA

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek iz dokumentarnega filma Ancient Rome: The Rise and Fall of An Empire, Part 1 (dolžina 9:27 minut; najde se ga na www.youtube. com). Posnetek prikazuje rimsko vojsko com pri Alesiji pod vodstvom Cezarja v boju proti Galcem leta 52 pr. Kr. Učenci nato analizirajo prikaz rimske vojske: • Kako so bili oboroženi rimski vojaki? • Kako so bili oboroženi Galci? • V čem se je rimska vojska razlikovala od galske (organiziranost, uporaba konjenice)? • Kakšna je bila vloga voditelja v rimski vojski?

AZIJA

C. V katerem stoletju so Rimljani razširili svoj vpliv na vzhodno Sredozemlje? v 1. stol. pr. Kr.

53

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci na podlagi slike iz zbirke Kako so živeli opišejo delovanje katapulta.

AKTUALIZACIJA Učitelj pokaže učencem sliko modernega vojaka. Učenci primerjajo opremo legionarja in modernega vojaka, in sicer: • obleko, • orožje, • dodatno opremo.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o rimski vojski. Izdelajo miselni vzorec oziroma plakat, na katerem podrobno predstavijo organizacijo, opremljenost in posamezne rodove rimske vojske.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH a) Učenci obiščejo spletno stran www. bbc.co.uk/schools/romans in izberejo okno Roman Resources, nato pa okno Romans in Scotland: • Ob kliku na Roman Soldier si ogledajo opremo rimskega vojaka, nato pa svoje znanje ponovijo z igrico. • S klikom na Tour the Roman Fort obiščejo vojaški tabor, ki ga s premikanjem miške po sliki podrobneje spoznajo: - Ali je tabor imel kopel? - Kaj so izdelovali v delavnicah? - Kakšne so bile razmere v barakah, v katerih so živeli vojaki? - Kako je bila opremljena baraka poveljnika? b) Učenci izberejo okno Roman Resources, nato pa okno Housestead’s Fort. Virtualno se lahko sprehodijo po rimski vojaški postojanki. 69

Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na straneh 56–57 in ga analizirajo: • Katero ozemlje so Rimljani osvojili do 266 pr. Kr. (torej do začetka punskih vojn)? • Katero ozemlje so osvojili 133 pr. Kr. (torej ob koncu punskih vojn)? Učitelj lahko uporabi zemljevide na spletni strani www.ucalgary.ca/ applied_history/tutor/firsteuro/roman. html. Učenci jih analizirajo: html Zemljevid Roman and Carthaginian Territories in the Mediterranean (270 pr. Kr.) • Katero ozemlje so nadzorovali Rimljani pred punskimi vojnami? • Katero ozemlje so imeli Punci/ Kartažani? • Katera od teh dveh držav je bila ozemeljsko večja? Zemljevid The Mediterranean after the First Punic War (220 pr. Kr.) • Katero ozemlje so Rimljani Kartažanom odvzeli? • Kje so svoj teritorij povečali Kartažani? • Katera od teh dveh držav je bila ozemeljsko večja? Zemljevid The Second Punic War (219–202 pr. Kr.) • Leta 219 pr. Kr. so bili Kartažani zelo uspešni. Kaj lahko opazimo na malem zemljevidu levo spodaj? • Učenci opišejo Hanibalov pohod 218–202 pr. Kr. • Rimski vojskovodja Scipij Afriški se je odločil za protinapad. Kam je usmeril svoja dva pohoda (v letih 210–207 in nato leta 202 pr. Kr.)? • Na zemljevidu je označenih pet spopadov. Kolikokrat in kje so zmagali Kartažani? • Kolikokrat in kje so zmagali Rimljani? • Kdo je bil končni zmagovalec v punskih vojnah? Zemljevid Roman Domination of the Mediterranean (86 pr. Kr.) • Katero ozemlje so Rimljani obvladovali v letu 86 pr. Kr.? • Katera država je bila takrat v Sredozemlju njihova največja nasprotnica? AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw) Učenci se razdelijo v štiri skupine, tri skupine raziskujejo vsaka po eno punsko vojno, četrta pa širjenje rimske države po vzhodnem Sredozemlju. Pomagajo si z učbenikom, delovnim zvezkom, računalniškim programom, literaturo … Po petih minutah sestavimo štiri nove skupine, tako da je v vsaki po en član prejšnje skupine. Učenci si podatke izmenjajo, na koncu skupaj rešimo rubriko Ponovimo v delovnem zvezku. BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovnografičnih izdelkov V okviru likovne vzgoje učenci narišejo rimsko bojno ladjo in jo opišejo. 70

Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju

4. Rimski imperij je dosegel največji obseg leta 117 po Kr. A. Na zemljevidu pobarvaj njegov takratni obseg. B. Obkroži mesto Rim. C. Ali je današnje slovensko ozemlje bilo del rimskega imperija?

DA

NE

Širjenje države je povzročilo družbene probleme Nenehno širjenje države je povzročilo številne spremembe. 5. Oglej si karikaturo. veleposestniki uničujejo male kmete A. Kaj sporoča?

B. Kaj je latifundija?

veleposest

6. Dopolni besedilo. Zaradi širjenja latifundij so mali kmetje propadali. Zapustili so svoje kmetije in se preselili v

mesta proletariat ____________________. Postali so brezdomci, imenovani _________________________. Živeli države so od pomoči _____________________________. RADOVEDNEŽ Legionar ti je zastavil matematični uganki. A. V naši legiji je 40 centurij, vsaka deseta ima za spremstvo še konjenico trikrat po sto mož. Koliko mož torej šteje naša legija v celoti?

5200

B. Če ti povem, da ima kohorta 50 mož manj, kot znaša osmina vojakov naše legije, koliko mož torej sestavlja kohorto?

600 54

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju v učbeniku na straneh 63–64. Izdelajo kronološko tabelo o širjenju rimskega imperija po Sredozemlju; vsakemu obdobju pripišejo eno značilnost.

osvojitev Apeninskega polotoka

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 64 zgoraj (zapis Polibija) in ga analizirajo: • Kdo je bil Scipij? • Kako so se Rimljani obnašali ob zavzetju Nove Kartagine? • Zakaj so se tako obnašali? • Pomisli, ali so svoj namen dosegli.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v novinarje in za antični vojaški časopis poročajo o rimski vojski. Piše se leto 146 pr. Kr. in ravnokar se je – za Rimljane uspešno – končala tretja punska vojna. Učenci-novinarji v svojem prispevku: • izpostavijo prednosti rimske vojske, • slabosti kartažanske vojske, • opišejo zmagoslavni pohod rimske vojske, • opišejo vojni plen in zaklade, s katerimi se je rimska vojska vrnila v Rimu, hvalijo rimske vojskovodje (Scipija Afriškega) …

Širjenje države je povzročilo probleme

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si ogledajo karikaturo v delovnem zvezku na strani 54 in odgovorijo na vprašanja • Kaj predstavlja veliko drevo? • Kaj predstavljajo mala drevesa? • Kako se veliko drevo obnaša do malih dreves? • Kaj je sporočilo karikature?

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci se razdelijo v dvojice, pri tem je en učenec zagovornik pravic patricijev, drugi pa zagovornik pravic plebejcev. Oba zagovornika z argumenti branita svoje pravice.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci izdelajo tabelo, v katero zapišejo pozitivne in negativne strani življenja v Rimu v 1. stoletju pr. Kr.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kdo je bil rimski vojak? • Kako so bili rimski vojaki opremljeni? • Kako je bila rimska vojska organizirana? • V katere dele Sredozemlja se je rimski imperij razširil do 1. stoletja pr. Kr? • S katerimi silami se je rimska vojska spopadla ob širjenju? • Opiši položaj proletariata. • Kako so družbene spremembe vplivale na rimsko republiko? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 46.

71

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva UČNI CILJI Učenec: ▶ navede, do kod je segal rimski imperij v času cesarstva, ▶ navede politične posledice, ki so sledile uvedbi cesarstva, ▶ opiše posledice Cezarjevih in Avgustovih reform.

V zadnjem stoletju pr. Kr. je rimski imperij doživel velike politične spremembe. Na oblast so prišli posamezni močni voditelji. Gaj Oktavijan Avgust je postal prvi rimski cesar.

Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva

Širjenje je povzročilo politične spremembe Gaj Julij Cezar, sposoben vojaški voditelj, je pridobil vso oblast v svoje roke in odločilno vplival na konec republike. 1. V pravokotnike vpiši štiri funkcije, ki jih je pridobil Gaj Julij Cezar.

diktator

vrhovni svečenik

edini vladar

imperator

Širjenje je povzročilo politične spremembe

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže sliko cesarske krone in ob tem učence povpraša: • Kaj je na sliki? • Kdo je nosil (nosi) krono? • Od kod izvira poimenovanje cesar? AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj na tablo nariše tabelo, v kateri v en stolpec zapiše republika, v drugega pa Cezar. V stolpca učenci zapisujejo pristojnosti, ki jih je prej imela republika (senat), nato pa jih je prevzel Cezar. Ob tem učitelj razloži, da Julij Cezar ni bil rimski cesar. BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v literaturi ali na internetu poiščejo čim več podatkov o Cezarjevi smrti. Zatem napišejo zgodovinski prosti spis na temo Zarota v senatu ali pa pripravijo novice, kjer je glavna ekskluzivna novica Cezarjeva smrt. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj učencem razdeli kopije izbranih odlomkov iz drame Julij Cezar, ki jo je napisal William Shakespeare. Pred tem učence razdeli v skupine in vsaka skupina dobi drugi odlomek. Učenci nato v razredu pripravijo dramsko izvedbo. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci doma poiščejo in zapišejo čim več primerov iz vsakdanjega življenja, s katerimi bi potrdili Cezarjev stavek: »Kocka je padla«.

2. A. Katera dejanja so Juliju Cezarju prinesla velik ugled?

zmaga v galskih vojnah B. Kaj nas še danes spominja na Gaja Julija Cezarja?

Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust. 3. V pravokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanja Oktavijana.

prvi cesar

obnova Rima

uradništvo

pax romana

4. Pojasni pojme. CESARSTVO

država, ki jo vodi cesar

CESAR

nevoljeni voditelj države; kralj

PAX ROMANA

obdobje miru in napredka

5. Oktavijanu je sledilo mnogo cesarjev. A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo kot »dobre«. Trajan

Hadrijan

Kaligula

Domicijan

Mark Avrelij

Neron

B. Pojasni, zakaj so si »zaslužili« ta naziv.

uspešno so vodili vojsko in državo 55

Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci primerjajo oblast Julija Cezarja in Oktavijana Avgusta. Zapišejo značilnosti, ki so bile skupne obema voditeljema.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo podatke v pravilne kombinacije, tako da na črto v desnem stolpcu vpišejo pravilno črko iz levega. A Avgust največji obseg rimskega cesarstva B Neron boji z germanskimi Markomani C Mark Avrelij graditev utrdb na Donavi in Renu Č Trajan prvo preganjanje kristjanov D Hadrijan prvi obrambni zid proti Germanom 72

mesec julij, Julijska krajina ...

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem razdeli kopijo karte sveta z označenimi državami. Učenci z modro barvo pobarvajo države, ki so še danes monarhije. Tiste, ki bi jih lahko označili za absolutne, pobarvajo rdeče. Pomagajo si s knjigo Države sveta.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust v učbeniku na strani 66 in izpolnijo tabelo o Avgustovih ukrepih. V prvi stolpec napišejo ukrepe, ki so izboljšali položaj plebejcev, v drugega ukrepe, ki so zmanjšali moč senata in v tretji stolpec ukrepe, ki so zagotovili učinkovitejše delovanje države.

PONOVITEV: • Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. • Opiši največji obseg rimskega imperija. • Kaj pomeni izraz “pak romana”.

Zakaj je propadel rimski imperij Rimski imperij je v 3. stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno. Po vdoru Germanov v Italijo je zahodnorimsko cesarstvo propadlo.

Zakaj je propadel rimski imperij

▶ ▶ ▶

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi Od 3. stoletja dalje se je rimski imperij soočal s številnimi problemi.

1. V učbeniku na strani 68 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi. A. Pojasni, kaj pomeni, da je država »v veliki krizi«.

UČNI CILJI Učenec: navede vzroke za krizo v rimskem imperiju, opiše propadanje rimskega imperija, navede ukrepe cesarja Dioklecijana za rešitev krize, oceni ukrepe cesarja Konstantina za rešitev imperija.

ima veliko težav B. Navedene težave rimskega imperija razvrsti na politične (pobarvaj jih modro), vojaške (pobarvaj jih zeleno), gospodarske (pobarvaj jih rumeno) in družbene (pobarvaj jih rdeče). dvigovanje davkov upad discipline v vojski uveljavljanje vzhodnih ver zmanjšanje števila prebivalstva razdelitev imperija na dva dela vdori Hunov in Barbarov naraščanje cen nesposobni vladarji slabe letine

C. Premisli, kaj je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju. Svojo odločitev utemelji z dvema argumentoma.

politična Glavni vzrok za krizo je bila _____________________ kriza, ker: •

so bili mnogi vladarji neprimerni _____________________________________________

so se vladarji hitro menjali _____________________________________________

Rimski imperij se je znašel v veliki krizi

UVODNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj učencem prebere poljuben odlomek iz knjige Pod svobodnim soncem, v katerem je omenjen napad Hunov na rimsko ozemlje. Učenci na list zapišejo možne posledice tovrstnih vpadov za rimski imperij.

2. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.

stroga disciplina v vojski

dvig davkov

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci razvrstijo različne rešitve krize v rimski državi na uspešne in neuspešne. Razvrstitev ukrepov utemeljijo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/romans in izberejo okno Roman Britain, v njem pa naslov Hadrian’s Wall Gallery: • Koliko kilometrov je zid dolg in koliko metrov visok? • Kaj je bil namen zidu? • Iz kakšnega materiala je zid narejen? • Ena najpomembnejših vojaških postojank je bila Vindolanda. Kakšne materialne ostanke so našli v tej postojanki? • Za kaj so kasneje, po propadu rimske oblasti nad Veliko Britanijo, uporabili kamenje zidu?

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v novinarje, ki svojim časopisnim hišam poročajo o poskusih reševanja krize v rimskem imperiju. Poskuse komentirajo in pripravijo svoje predloge.

AKTUALIZACIJA Učitelj opozori na primere sodobnih držav, ki se ukvarjajo s krizo in nestabilnostjo oziroma odcepitvijo posameznih delov. Učenci sklepajo, zakaj, na primer ni moč ohraniti enotne Srbije (problem Kosova) ali Palestine (spori med političnimi skupinami na eni strani in spor z izraelsko oblastjo na drugi strani).

razdelitev države spremembe v gospodarstvu

56

Poskusi reform so propadli

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje o propadu reform v učbeniku na strani 69. S pomočjo tabele primerjajo ukrepe Dioklecijana in Konstantina. DIOKLECIJAN

KONSTANTIN

Kaj je naredil z mejami? Ali je državo združil ali razdelil? V katerem delu cesarstva je živel? Odnos do krščanstva

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci samostojno ali v dvojicah iščejo »recept« za rešitev rimske države pred propadom. Pri tem se lahko odločijo za različne vloge: • rimski cesar, • poveljnik rimske vojske na meji, • bogat rimski veletrgovec … Ob tem lahko rešijo nalogo št. 2 v delovnem zvezku (stran 56).

73

BELEŽKE: Zakaj je propadel rimski imperij

Poskusi reform so propadli Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso uspeli rešiti države. 3. V 3. in 4. stoletju sta s številnimi ukrepi državo skušala urediti cesar Dioklecijan in Konstantin. Navedi tri njune ukrepe, ki so se izkazali za uspešne.

razdelitev države

okrepitev vojske

nov davčni sistem

4. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna. Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.

Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz zahodnega dela države prenesel na vzhod.

5. Zemljevid prikazuje osrednji del Sredozemlja. A. Označi potek meje med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom. B. V ustrezen prostor vpiši imena obeh središč. C. V okviru kateRim rega dela je bilo današnje slovensko ozemlje?

Konstantinopel

zahodnega

RADOVEDNEŽ Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 69 zgoraj in odgovori na vprašanja: A. Kdo se je spopadel v bitki?

ž

B. Kje je bitka potekala?

Cesar Teodozij in Evgenij.

Blizu današnje Vipave.

Z zmago Teodizija. Med bitko je zapihala močna burja in omogočila zmago Č. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga? krščanske strani. C. Kako se je bitka končala?

57

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko učenci spoznajo, da različni ukrepi cesarjev niso rešili države pred propadom, jim učitelj zastavi vprašanje: Zakaj različni ukrepi niso mogli več rešiti države? Pri tem naj razmislijo o tem, kako dolgo se je kriza poglabljala; kdo vse je v kriznih razmerah videl priložnost zase; kdo vse je izgubil oziroma pridobil s krizo v rimskem imperiju …

74

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Poskusi reform so propadli v učbeniku na strani 69. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

reforme cesarja Dioklecijana

delitev cesarstva Propad rimskega imperija

ukrepi cesarja Konstantina

zunanja ogroženost cesarstva

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • S katerimi vojaškimi problemi se je soočil rimski imperij? • Kako je vsesplošna kriza vplivala na rimsko gospodarstvo? • Katere reforme Dioklecijana so začasno preprečile propad države? • Na katere dele je Dioklecijan razdelil rimsko cesarstvo? • Kateri del rimskega cesarstva je postajal vse pomembnejši? • Zakaj rimskega imperija razne reforme niso mogle več rešiti?

Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi Današnje slovensko ozemlje je prišlo pod rimsko oblast v 1. stoletju po Kr. Prebivalci so se romanizirali. Rimljani so zgradili številne vojaške tabore, od katerih so mnogi prerasli v mesta. Rimska doba je zapustila mnoge kulturne spomenike.

Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik vojaški in gospodarski pomen. 1. Zemljevid prikazuje današnje slovensko ozemlje v času rimske oblasti. A. Označene kraje poimenuj z latinskimi in današnjimi imeni. B. Zapiši imena upravnih enot (provinc), v katere je sodilo naše ozemlje. C. Označi potek kraškega zapornega zidu. Čemu je služil?

Obrambi pred vdori novih plemen.

N O R I K PTUJ (POETOVIO) KARNIJ (KRANJ)

R E G I J A

Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane

ATRANS (TROJANE)

X

VRHNIKA HRUŠICA

EMONA (LJUBLJANA) LONGATICUM (LOGATEC)

UČNI CILJI Učenec: navede vzroke za rimsko širjenje na današnji slovenski prostor, navede upravne enote, med katere je bilo razdeljeno današnje slovensko ozemlje, opiše gospodarski razvoj vzhodnoalpskega prostora v rimski dobi, navede nekaj sledov zapuščine rimske dobe na današnjem slovenskem ozemlju.

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže sliko z rimskimi ostanki iz bližine domačega kraja. Ob tem jim zastavi vprašanja: • Kaj je na sliki? • Kdo je to zgradil? • Kako staro je? …

NEOVIODUNUM (DRNOVO)

P A N O N I J A AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku na strani 70: • Med katere upravne enote je bilo razdeljeno današnje slovensko ozemlje? • Poimenujejo danes znane večje kraje z njihovimi latinskimi imeni. • Katere kraje so povezovale glavne ceste? • Kateri kraji so imeli vodovod? • V katerih krajih so bile zgodnjekrščanske škofije? • Opišejo potek zapornih zidov (limes) in pojasnijo njihov pomen. • Poimenujejo kraje, v bližini katerih poteka rimski zaporni zid.

Č. Katera mesta so imela vodovod?

Emona, Ptuj, Drnovo D. Kam so vodile rimske ceste, ki so potekale mimo naših krajev?

V Rim (zahod), Panonijo (vzhod), Norik (sever) 2. V levi okvirček zapiši gospodarski, v desnega pa vojaški pomen naših krajev za Rimljane. Kateri je bil po tvojem mnenju pomembnejši? GOSPODARSKI POMEN

rude, žito

VOJAŠKI POMEN

obramba Rima

58

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran o dediščini na Logaškem: www.e-lookout.com/dediscina_ logatca.htm. Na seznamu poiščejo naslov logatca.htm Rimski zaporni zid in ugotovijo: • Kako je bil zgrajen sistem zapornega zidu? • Kje je bila zgrajena glavnina vojaških kontrolnih objektov? • Kje je bila glavna baza utrdb na Notranjskem? Na seznamu poiščejo naslov Rimska utrdba na Lanišu in ugotovijo: • Katera cesta je potekala v neposredni bližini utrdbe? • V katerem stoletju je utrdba služila svojemu namenu?

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci na podlagi opisov rimskih postojank na slovenskem ozemlju narišejo tloris ene od postojank, na primer Emone … V primeru Emone svojo risbo primerjajo s tlorisom v delu Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka (stran 67, 69 in 73).

Kako živahen je bil gospodarski razvoj

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje v učbeniku na stani 71. V tabeli v prvi stolpec razvrstijo izdelke in surovine, ki so prihajali na območje Vzhodnih Alp in v drugi stolpec tiste izdelke in surovine, ki so od tu odhajali. Izdelki/surovine, ki so jih uvažali

Izdelki/surovine, ki so jih uvažali

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v vlogo oglednika rimske vojske, ki ga je cesar poslal na ozemlje vzhodnih Alp, da mu poroča o prebivalcih, razvitosti pokrajine, prometnih zvezah, rudnih bogastvih … Oglednik svoje poročilo cesarju zapiše. AKTUALIZACIJA Učenci pojasnijo pomen slovenskega ozemlja v sodobnih evropskih trgovskih poteh, na primer v okviru prometnih smeri Barcelona-Kijev, Alpe-Jadran … • Kako se Slovenija vključuje v omenjene prometne smeri? • Katere vrste promet se navezuje na omenjene smeri: avtomobilski, železniški … 75

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o rimskem denarju. Zanimivo pričevanje prinaša razstava Rimljani v Mali Aziji na Dunaju. Poročilo o njej je mogoče prebrati na spletni strani RTV Slovenije: www.rtvslo.si/kultura/ modload.php?&c_mod=rnews&c_p aram=tlp&op=sections&func=read &c_menu=6&c_id=33662.

Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi

Kako živahen je bil gospodarski razvoj V času rimske oblasti sta velik razvoj doživeli obrt in trgovina. 3. Z rdečo pobarvaj izdelke, ki so jih na področje vzhodnih Alp Rimljani uvažali, z modro pa tiste, ki so jih iz tega prostora izvažali. MED NAKIT

LES ŽIVINA

ŽITO SUŽNJI

USNJE

VINO

ZAČIMBE

OLJE

4. Ob ilustracijah zapiši, katere obrtne dejavnosti so bile razvite.

BODIMO USTVARJALNI: izdelava modela reliefa Učenci izdelajo model reliefa Slovenije ter na njem označijo pomembnejše reke (z latinskimi imeni), rimska mesta in trgovske poti. Pri izdelavi lahko kombinirajo različne materiale (kamen, les, papir …).

lončarstvo

kamnoseštvo

Kaj nas še danes spominja na rimski imperij Na Rimljane nas še danes spominja mnogo ostankov. 5. A. Kakšne ostanke je zapustila rimska doba na našem ozemlju?

Kaj nas še danes spominja na rimski imperij

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učenci hodijo k tabli in nanjo zapisujejo stvari, ki jih v Sloveniji še danes spominjajo na rimski imperij. Na koncu lahko razvrstijo asociacije glede na to, ali gre za predmete, naselja, dosežke v znanosti …

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo S pomočjo zgoščenke Emona učenci: • spoznajo vsakdanje življenje v Emoni, • ga primerjajo s sodobnim življenjem, • izpišejo ostanke Emone, ki jih je še danes mogoče videti.

AKTIVNOST: delo v dvojicah Učenci delajo v dvojicah. Učitelj vsakemu paru priskrbi kopijo zemljevida Slovenije. Učenci nato naredijo vodnik po zapuščini rimske dobe na Slovenskem: • označijo kraje, kjer so našli rimske ceste (a), • označijo kraje, kjer so našli materialne vire: hiše, posode, orodje, orožje, denar (b), • označijo kraje, kjer so našli rimske delavnice (c). Aktivnost učitelj lahko načrtuje in izpelje tudi kot sodelovalno učenje, pri čemer dijake razdeli v 3 skupine. Vsaka skupina na zemljevidu označi le eno vrsto krajev (a, b ali c). Ob poročanju vsake skupine učenci vrišejo v zemljevid kraje, o katerih skupina poroča. Ko vse skupine zaključijo s poročanjem, imajo tako učenci označene na zemljevidu vse kraje. 76

zidovi, mesta, kraški zaporni zid B. Kje v bližini tvojega kraja se nahajajo rimski ostanki? Kaj predstavljajo?

6. Arheološka izkopavanja pričajo tudi o razširitvi krščanstva. Z zemljevida v učbeniku na strani 70 izpiši kraje, kjer so bili v 4. stoletju sedeži škofij.

Poetovio, Celeja, Emona, Akvileja, Virunum

RADOVEDNEŽ Preberi besedilo v rubriki Aktualno v učbeniku na strani 72. Razloži, zakaj arheologi večino materialnih ostankov pustijo kar v zemlji.

59

RAZISKOVALEC Učenci v šolski knjižnici na policah poiščejo čim več naslovov knjig, ki se nanašajo na rimski imperij. Naredijo seznam teh knjig, na katerem vsebino vsakega knjižnega dela kratko predstavijo.

BODIMO USTVARJALNI: priprava rimskega dne Priredimo rimski dan na ta način, da v sodelovanju z različnimi učitelji pripravimo oblačila, okraske za stene, hrano … Na obisk povabimo ostale učence in starše.

AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje podatkov) Učenci popišejo ostanke rimskih stavb, cest ali drugih materialnih virov v bližini domačega kraja. Izdelajo plakat, na katerem predstavijo rezultate popisa.

Antična rimska kultura Rimljani so spodbujali razvoj kulture in znanosti. Kako se je širilo krščanstvo Njihova dediščina je opazna še danes, ostanki njihove velike civilizacije pa nas spremljajo na vsakem koraku.

Antična rimska kultura

▶ ▶

Rimska znanost

Rimljani so znanje, ki so ga prevzeli od Etruščanov in Grkov, razvijali dalje. 1. V okvirčke zapiši poglavitne dosežke rimske znanosti. V pomoč ti je učbenik na strani 73. GEOGRAFIJA

MEDICINA

FILOZOFIJA

ZGODOVINA

PRAVO

potopisi, zemljevidi

medicinske šole, Galen

zmernost, dolžnost

zgodovinska dela

vpliv na današnje pravo

▶ ▶ ▶

2. Rimljani so poznali številke, ki so se ohranile do danes. A. Kdaj največkrat uporabljamo rimske številke?

v naslovih ...

Rimska znanost

B. Z rimskimi številkami zapiši datum, ko si se rodil in današnji datum.

UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (premetanka) Učitelj na 2 velika risalna lista napiše Rimska znanost in kultura. Lista potem raztrga, tako da je vsaka črka na svojem koščku. Učenci eden po eden hodijo k tabli in sestavijo naslov učne ure. Učitelj ih nato povpraša po tehniki, s katero so sestavili naslov (mozaik).

C. Katere številke niso poznali? 0

Rimska arhitektura in gradbeništvo Rimljani so bili izjemno dobri arhitekti in graditelji. 3. Rimljani so zapustili številne gradbene dosežke. A. Poveži pare, ki sodijo skupaj. B. Pod sliko na desni zapiši, katero zgradbo prikazuje. akvadukt viadukt kloaka forum via

kanalizacija vodovod mestni trg cesta most B. akvedukt

4. Rimljani so zgradili veliko cest. Pojasni izrek: VSE POTI VODIJO V RIM

A. Čemu je služila ta veličastna zgradba?

čaščenju bogov B. Kateri element rimske arhitekture lahko opaziš na sliki?

AKTUALIZACIJA Učitelj učence opozori na dosežke in pravila rimske znanosti, ki jih upoštevamo oziroma uporabljamo še danes. Lahko jih povpraša tudi po latinskih rekih, na primer Mea culpa, Carpe diem …

kupola C. S katero grško stavbo ga lahko primerjaš?

templjem Partenon v Atenah 60

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Učenci rešijo kviz, tako da obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom. Prvi rimski pravni zapisi so nastali v obdobju: a) rimske kraljevine b) rimske republike c) rimskega cesarstva

Prve zapisane rimske zakone so razstavili: a) na forumu b) v senatu c) v Jupitrovem svetišču Z zapisanimi zakoni so onemogočili: a) samovoljno ravnanje patricijev b) samovoljo kraljev c) bogatenje plebejcev Rimska zakonodaja je bila osnova: a) grški zakonodaji b) cerkveni zakonodaji c) evropski zakonodaji

AKTIVNOST: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka skupina prebere besedilo (v učbeniku) o eni znanosti, ki so jo razvili Rimljani. Nato skupina znanost predstavi. Ob predstavitvi učenci rešijo vajo št. 1 v delovnem zvezku. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj pripravi 5 listov oziroma prosojnic z opisi dosežkov rimske znanosti; vsak list opisuje eno znanost. Učenci ugotavljajo, katera od znanosti je opisana.

Vse glavne ceste so se začele v Rimu.

5. Oglej si sliko notranjosti Panteona v Rimu.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o posameznih rimskih učenjakih (Galen, Strabon …) ali znanosti, ki so se razvile v rimskem imperiju.

UČNI CILJI Učenec: navede dosežke Rimljanov v znanosti, opiše značilnosti rimske arhitekture in gradbeništva, opiše značilnosti rimskega kiparstva in književnosti, rimsko kulturo primerja z grško in ugotovi razlike, opiše značilnosti rimske religije in jo primerja z grško, oceni dosežke Rimljanov na kulturnem področju, opiše različne oblike zabave v rimskem imperiju.

Rimska arhitektura in gradbeništvo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci se s pomočjo učbenika, literature (zbirka Kako so živeli) in spletnih strani seznanijo z rimsko arhitekturo in gradbeništvom ter ju primerjajo z grškim in sodobnim načinom gradnje. Zapis naredijo v obliki tabele, v kateri pravilne trditve označijo z znakom.

Rimska Grška Sodobna arhitektura arhitektura arhitektura in in in gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo Velike stavbe Akvadukti Viadukti Mostovi Loki Kupole Uporaba betona Uporaba stekla Uporaba jekla

77

Rimska umetnost

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Metropolitanskega muzeja www. metmuseum.org/home.asp in v razdelku Works of Art izberejo Permanent Collection. Nato izberejo okno Greek and Roman Art, v okviru tega pa Collection Highlights: Z izbiro št. 7 si lahko ogledajo primere rimskih fresk: • Kakšne podobe so na stenski poslikavi spalnice v vili iz 1. stoletja pr. Kr.? • Kakšen motiv prikazuje druga freska? Z izbiro št. 8 si lahko ogledajo primere rimskega kiparstva: • Kdo je upodobljen? • V čem se razlikujeta kipa obeh žensk? • Ali se zdijo kiparske upodobitve realistične?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo primere rimskih fresk iz italijanske pokrajine Kampanije (največ iz antičnega mesta Pompeji) na spletnem naslovu www.art-and-archaeology.com/ roman/painting.html, razdelek Picture roman/painting.html Gallery: • Kakšne prizore predstavljajo freske? • Kako so upodobljene ženske? • Veliko je upodobitev mitoloških zgodb. Katere prepoznaš?

Antična rimska kultura

Rimska umetnost

M

Rimljani so zapustili mnoge umetniške stvaritve, na primer kipe, reliefe, pa tudi literarna dela. 6. Zgodila se je nesreča. Tablica z napisom je padla na tla in se raztreščila. Zlepi jo in pojasni izraz.

Z

A

Z

A

M

I

I

K

O

O K

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo primere rimskih mozaikov iz Velike Britanije na www. bbc.co.uk/history/ancient/romans/, bbc.co.uk/history/ancient/romans/ okno Roman Britain in zatem naslov Mosaics of Roman Britain Gallery. Razvrstijo jih v skupine, glede na motive, ki jih upodabljajo: • živali, • ljudi, • mitološka ali božanska bitja. • Katerih upodobitev je največ?

7. Opisi so se nekoliko pomešali. Pred pojem vpiši črko pravega opisa.

D _____

- freska

A

tridimenzionalna slika

C _____

- mozaik

B

pripovedništvo

A _____

- relief

C

slika, sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov

_____ B

- epika

Č

izpovedno ljubezensko pesništvo

_____ Č

- lirika

D

slika, narisana na svež omet

Rimljani so verjeli v številne bogove Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov. 8. Rimskega boga s črto poveži z odgovarjajočim grškim bogom. JUPITER HAD NEPTUN ATENA MARS ARES MERKUR ZEVS PLUTON HERA JUNONA HERMES MINERVA POZEJDON

Zabava v rimskem imperiju Rimljani so se radi zabavali, še posebej so bile priljubljene množične igre in tekmovanja. 9. Sliki sta povezani z zelo priljubljeno zabavo Rimljanov. Dopolni prostore ob slikah tako, da vanje zapišeš značilnosti te zabave. IGRE SO POTEIGRA SE IMENUJE KALE V

gladiatorski boj

V BOJIH SO SE BORILI

sužnji

arenah

BORCI SO SE BORILI Z

NAJBOLJ ZNAN PROSTOR ZA TE

ljudmi živalmi ____________ ALI ______________

IGRE JE BIL Kolosej 61

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ali danes še uporabljamo rimske številke? • Kje je še danes viden vpliv rimske znanosti? • Kateri so bili največji dosežki Rimljanov v arhitekturi? • Na katerih področjih so bili Rimljani dobri v tehniki? • Kaj je bilo značilno za rimske mozaike? • Kaj so na freskah uporabljali rimski umetniki? • Katera kultura je imela vpliv oblikovanje rimskih božanstev? • Zakaj so bili gladiatorski boji priljubljena zabava Rimljanov? 78

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci s črtami povežejo opise rimskih gradbenih dosežkov z njihovimi nazivi. AKVADUKT

Mreža odtočnih kanalizacijskih kanalov

FORUM

Cerkve v zgodnjekrščanskem obdobju

BAZILIKA

Osrednji rimski trg

KLOAKA

Sistem za oskrbovanje oddaljenih krajev z vodo

BODIMO USTVARJALNI: izdelava modela rimske zgradbe V sodelovanju z učiteljema likovne vzgoje ter tehnike in tehnologije učitelj organizira uro, med katero učenci izdelajo model rimske zgradbe, na katerem bo prikazano čim več gradbenih prvin.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. romereborn.virginia.edu in izberejo okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips. S klikom na naslov City of Rome: • navedejo, katere stavbe prikazuje posnetek, • opišejo stavbe, ki so na posnetku Rima zaradi velikosti najbolj vidne, • ugotovijo, katere pri pouku omenjene stavbe lahko opazijo na posnetku.

Rimljani so verjeli v številne bogove

BELEŽKE:

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učence razdelimo v dve skupini. Učencem v prvi skupini razdelimo listke z imeni grških bogov, učencem v drugi skupini pa listke z imeni rimskih bogov. Učenci, ki imajo listke z imeni grških bogov, poimenujejo odgovarjajoče rimske bogove; učenci, ki imajo listek z imeni rimskih bogov, pa ugotovijo, bogovi česa so bili.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo zgodbe o različnih rimskih bogovih.

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno in pisno-grafičnih izdelkov Učenci izdelajo plakat na katerem slikovno in opisno predstavijo antične bogove (grške in rimske).

Zabava v rimskem imperiju

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj predvaja poljuben odlomek iz filma Gladiator, ki prikazuje gladiatorski boj. Učenci po končanem ogledu pojasnijo: • Kdo so bili gladiatorji? • Zakaj so bili gladiatorski boji v Rimu tako priljubljeni? • Zakaj je oblast te boje spodbujala?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo besedila v učbeniku na straneh 76–77 raziščejo odnos rimskih prebivalcev do gladiatorskih bojev. Nato izdelajo miselni vzorec, s katerim povzamejo bistvo besedila.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo čim več podatkov o življenju gladiatorja. Na podlagi podatkov napišejo gladiatorjev življenjepis.

brezplačne igre

hipodrom Zabava v rimskem imperiju

gledališča

koncerti

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/romans in izberejo okno poglavje Gladiators. • S klikom na okno Gladiator: Dressed to Kill se lahko preizkusijo v poznavanju različnih tipov borcev. V igrici jih morajo pravilno opremiti. S klikom na okno The Colloseum: Building the Arena of Death pa spoznavajo kolosej: - Koliko aren je ohranjenih na območju nekdanjega rimskega imperija? - Kateri cesar je dal zgraditi Kolosej? - Kolosej je sestavljalo šest delov. Navedi jih. - Koliko vhodov je bilo v pritličju? - Kakšni prostori so bili v kleti? - S čim so si pomagali ob vročih sončnih dneh?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. romereborn.virginia.edu in izberejo okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips in zatem Colosseum: • Opišejo podobo Koloseja. • Opišejo občutek, ko vstopajo vanj.

AKTUALIZACIJA Učenci primerjajo športnike (ali kot jih pogosto imenujejo sodobne “gladiatorje”) in antične gladiatorje glede na ugled in položaj v družbi. 79

Kako se je širilo krščanstvo

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše pomen Jezusa Kristusa za pojav krščanstva, opiše nauk krščanstva, navede dejavnike, ki so omogočili širjenje krščanstva po rimskem imperiju, opiše cerkveno organizacijo.

V času rimske oblasti nad Palestino, je začel delovati Jezus Kristus. Širil je vero, krščanstvo, ki se je po njegovi smrti razširila po vsem rimskem imperiju. Vera je močno vplivala na rimsko kulturo.

Življenje Jezusa Kristusa Jezus Kristus, rojen v Palestini, je širil nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije. 1. Jezusovo rojstvo je velik praznik za kristjane. A. Na kateri dan kristjani praznujejo Jezusovo rojstvo?

na božič

Življenje Jezusa Kristusa

B. Kaj kristjani postavijo v spomin na Jezusovo rojstvo?

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže nekaj fotografij s krščansko simboliko (križ, Jezus, cerkev, Biblija). Ob tem jim zastavi vprašanja: • Katera religija uporablja te simbole? • Kdo velja za njenega začetnika? • Katere praznike praznujejo kristjani? RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o veroizpovedih in sektah, ki so danes najbolj razširjene na svetu. Njihovo raziskovanje naj zajame na primer krščanstvo (katoliško, protestantsko, pravoslavno), islam, budizem, judovstvo.

jaslice

2. Preberi trditve, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Napačne besede prečrtaj in jih zapiši v pravilni obliki. Jezus Kristus je bil rojen v času, ko je vladal cesar Oktavijan. V mladosti se je izučil za pisarja, kar je bil tedaj zelo spoštovan poklic.

tesarja

Javno je začel delovati, ko je dopolnil 40 let.

30

Opravljal je dobra dela in pomagal ljudem. Ljudi je učil in jim pridigal o novem verskem nauku. 3. Dopolni.

AKTIVNOST metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v obliki tabele primerjajo značilnosti krščanstva z značilnostmi veroizpovedi, ki so jih doslej spoznali. krščanstvo

Kako se je širilo krščanstvo

judovstvo

JEZUSOV NAUK JE PRITEGNIL VELIKO LJUDI, KER JE

budizem

nagovarjal vse ljudi

dajal upanje trpečim

zagovarjal enakost ljudi

Monoteizem/ politeizem Prostor čaščenja boga Najpomembnejša oseba

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje Jezusa Kristusa v učbeniku na strani 78. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. rojstvo

62

smrt Življenje in delo Jezusa Kristusa

javno delovanje

nauk

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Življenje Jezusa Kristusa v učbeniku na strani 78. Izdelajo kronološko tabelo o življenju Jezusa Kristusa. rojstvo

80

Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo Jezusove besede iz Svetega pisma: »Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite svoje sovražnike, dobro delajte tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani.« (Lukov evangelij 6, 27–29) »Ne bodite torej v skrbeh in ne

sprašujte: ‘Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?’ Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu njegova lastna teža« (Matejev evangelij 6, 31–34) Nato pisna vira analizirajo: • Katere značilnost krščanskega nauka je mogoče razbrati iz virov?

Kako se je širilo krščanstvo

Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju Po Jezusovi smrti so njegov nauk njegovi učenci razširili po vsem Sredozemlju. 4. Pojasni pojma. APOSTOLI

Jezusovi učenci

EVANGELIJ

Zapisi o krščanskem nauku

5. Kateri dejavniki so pripomogli k temu, da se je krščanstvo hitro širilo po rimskem imperiju? Zapiši jih v kvadrate.

delovanje apostolov

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci delajo z zgodovinskim atlasom, ki prikazuje razširjenost zgodnjega krščanstva. Karto analizirajo: • Kje je nastalo največ cerkvenih občin v 1. stoletju? • Na katero območje se je razširilo krščanstvo do 3. stoletja? • Na katero območje se je razširilo krščanstvo do 5. stoletja? • V katerih krajih so bili sedeži patriarhatov?

razselitev judov

dobre cestne

AKTUALIZACIJA Učenci na spletni strani www.rkc. si poiščejo podatke o slovenskih misijonarjih po svetu: • V katerih deželah se nahajajo? • Kakšno je njihovo delo? • Kdo so laični misijonarji? • Primerjajo delo misijonarjev pred 2000 leti in danes.

verska svoboda

povezave

RAZISKOVALEC Eden najbolj znanih slovenskih misijonarjev, ki je deloval v 19. stoletju, je Friderik Baraga. pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o njem in izdelajo plakat o njegovem delovanju med ameriškimi staroselci.

6. Zakaj so nekateri rimski cesarji ukazali preganjanje kristjanov?

ker so kristjani zavračali božje čaščenje cesarjev

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo Pod vplivom krščanstva se je močno spremenila tudi rimska kultura. 6. Že v prvih stoletjih po Kr. je krščanska cerkev oblikovala posebno organizacijo. V shemo zapiši imena posameznih cerkvenih uslužbencev in zraven kratko opiši njihovo vlogo.

papež, vodja cerkve

kardinali

škofje, vodijo škofije

duhovniki, skrbijo za vernike

Vpliv krščanstva na rimsko kulturo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »Shajamo se na skupnih sestankih, da oblegamo Boga z našimi priprošnjami. Taka sila je Bogu všečna. Toda molimo tudi za cesarje, za cesarjeve uslužbence, za blaginjo sveta, za mir držav in odlog konca sveta. /.../ Tam tudi opominjamo, kaznujemo in dajemo božjo grajo.« (Tertulijan, Apologeticum, 2. stol.) • Kaj so delali kristjani, ko so se zbrali? • Za koga vse so prosili svojega boga? • Ali so današnje prošnje kristjanov podobne antičnim?

63

BELEŽKE:

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Vatikana www.vatican.va in v oknu Vatican City State poiščejo razdelek History, kjer najdejo odgovore na vprašanja: • Katero območje je označevalo ime Vatican v antiki? • Kje je dal cesar Konstantin zgraditi cerkev?

AKTIVNOST: terensko delo ter metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v okviru ekskurzije ali kulturnega dne obiščejo bližnjo cerkev, v kateri si ogledajo slikovne upodobitve. S pomočjo literature ali interneta nato poiščejo opise zgodovinskih dogodkov, na katerih temeljijo upodobitve v cerkvi. Svoje ugotovitve predstavijo s plakatom.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere praznike, ki so povezani z življenjem Jezusa Kristusa, danes praznujejo kristjani? • Katere so značilnosti krščanskega nauka? • Kdo so bili apostoli? • V kolikšni meri je preganjanje kristjanov spodbujalo ali zaviralo uveljavitev krščanstva? • Kdo so bili mučenci? • Kako so se organizirali kristjani? • Kdaj je bilo krščanstvo priznano?

81

Gospodarski razcvet rimskega imperija UČNI CILJI Učenec: ▶ razloži vlogo obrambnih sistemov v rimskem imperiju, ▶ opiše širjenje romanizacije, ▶ opiše značilnosti gospodarskega razvoja rimskega imperija. Gospodarstvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci imajo pred seboj zemljevid gospodarstva rimske države (iz kateregakoli zgodovinskega atlasa). Ugotavljajo in si zapišejo območja, kjer so: • pridobivali žito, • gojili govedo, • pridobivali vino, • se ukvarjali z rudarstvom, • delovali obrati lončarske obrti, • delovali obrati steklarske obrti, • delovali obrati tekstilne obrti. • Izpišejo najpomembnejša rimska trgovska mesta. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 82 (Ajlij Astrid) in ga analizirajo: • O katerem pristanišču govori vir? • Nad čim se čudi avtor? • Kaj lahko sklepamo o blagovnem prometu pristanišča? • S katerim današnjim pristaniščem bi primerjal/a opisano pristanišče? AKTIVNOST: skupinsko delo Učenci se razdelijo v več skupin. S pomočjo različne literature, učbenika, delovnega zvezka raziščejo rimske trgovske poti in ugotovijo, kakšno blago je po teh poteh potovalo. • Izdelajo plakat, na katerem označijo poti in predmete, s katerimi so trgovali. • Na podlagi plakata in besedila v učbeniku pojasnijo, zakaj je rimski imperij doživel tak razcvet. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo spodnje besedilo. »Ko sem dobil novico, da so Helveti [pleme blizu Ženevskega jezera] načrtovali napad na rimsko ozemlje, sem zapustil Rim in odšel v Galijo. Potoval sem z največjo hitrostjo in dosegel Ženevo. Tu je bila nastanjena le ena legija, zato sem naročil, da morajo most pri Ženevi porušiti in zgraditi obrambne utrdbe. Nato sem se, kolikor se je dalo hitro, vrnil v Italijo, kjer sem zbral pet dodatnih legij in se z njimi čez Alpe odpravil na pohod v Galijo. Kljub napadom različnih plemen smo pohod končali v sedmih dneh.« 82

življenjepona današnjem RimskiKakšno imperij je je bilo s širjenjem Sredozemlju slovenskem ozemlju v času Rimljanov širil tudi svojo kulturo. Pod enotno rimsko oblastjo se je razcvetelo gospodarstvo.

Gospodarski razcvet rimskega imperija

Brezmejni rimski imperij Meje rimskega imperija niso bile jasno določene. 1. V 2. stoletju je imel rimski imperij največji obseg. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 57–58. Zapiši, kje so bile meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega: na zahodu

Atlantski ocean

na vzhodu

reki Ren in Donova, Mezopotamija do roba Sahare, obala Severne Afrike

na jugu na severu

meja s Škotsko; Severno morje

2. Na zemljevidu je označen tudi limes. A. Zapiši, kje je potekal rimski limes.

od reke Ren do Donove; v Arabiji in Afriki B. Kakšna je bila njegova naloga?

obramba pred upadi ljudstev

Romanizacija Vpliv rimskega načina življenja se je širil po vsem imperiju. 3. Pojasni pojem: ROMANIZACIJA JE

širjenje rimske kulture

4. Province so različno sprejemale romanizacijo. Katere so jo sprejemale hitro in katere počasi? Zapiši po eno v vsak prostor. hitro

počasi

Hispanija

Egipt

Gospodarstvo Obširni rimski imperij je z ureditvijo razmer v državi doživel izjemen gospodarski razcvet. 5. Preberi pisni vir. A. Kako so Rimljani dovažali večino blaga iz tujih dežel v mesto?

»Toliko otovorjenih trgovskih ladij pripluje v

po morju B. Kdaj je bilo v pristanišču najbolj prometno?

poleti C. Kakšen pomen so imele za trgovino ceste?

spodbujajo trgovino

Rim od vsepovsod, v vsakem letnem času in po vsaki žetvi, da se mesto zdi kot svetovno skladišče. /.../ Prihodi in odhodi ladij se nikoli ne končajo – prav občudovanja vredno je, da je morje, da pristanišča sploh ne omenjamo, dovolj veliko za vse te ladje.« (Ajlij Aristid, 2. stoletje po Kr.).

64

(Julij Cezar, Galske vojne, 1. stol. pr. Kr.) Nato besedilo analizirajo: • Koliko dni je Cezarjeva vojska potovala iz Rima do Galije (južne Francije)? • Pomisli, ali je bilo to hitro ali počasi. • Koliko kilometrov je prepotoval Cezar? • Kako je Cezar potoval? • Kaj je Cezarju in njegovi vojski omogočilo hitro napredovanje? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ena izmed značilnosti rimskega imperija je bilo veliko in dobro vzdrževano omrežje cest. Učitelj učence pozove k razmisleku, zakaj so bile ceste zelo pomembne za

Rimljane Pri tem naj učenci razmislijo o Rimljane. naslednjih elementih: • prvotni namen gradnje cest, • različni uporabniki cest, • poimenovanje cest, • pomen poštnega sistema in miljnikov.

AKTUALIZACIJA Učenci pojasnijo današnji pomen Sredozemlja kot gospodarskega prostora. Pri tem se lahko razvije pogovor o: • ladijskem prometu v Sredozemlju, • turizmu kot pomembni panogi, • glavnih pristaniščih …

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj rimski imperij imenujemo brezmejni? • Kaj je spodbujalo romanizacijo? • Katere gospodarske panoge so bile v rimskem imperiju najbolj razvite? • Kaj je vplivalo na razcvet gospodarstva v rimskem imperiju?

Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju Različni sloji rimske družbe so živeli zelo različno, kar je bilo predvsem odvisno od njihovega premoženja.

Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju Rimski vsakdanjik

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše vsakdanjik rimske družbe, ▶ opiše življenje sužnjev, ▶ opiše življenje različnih socialnih skupin.

Mesto Rim je bilo središče velikega rimskega imperija. 1. Središče Rima je bil trg, imenovan forum. A. Dopolni kvadratke od njegovi sliki.

Forum je bil

Kaj se je dogajalo na forumu?

središče mesta

Kdo je odločal v rimski družbi

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem prikaže odlomek iz enega filma (na primer Gladiator), ki prikazuje rimsko zgodovino. V odlomku naj bodo predstavljeni različni sloji rimske družbe, še posebej bo učinkovit prikaz iger. Učenci zapisujejo, katere sloje prebivalstva so prepoznali v filmu.

ljudje so se srečevali, trgovali, razpravljali o politiki ...

Stavbe na forumu so bile namenjene

trgovini, verskim obredom ...

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. channel4.com/history in izberejo okno Games, nato naslov How Roman you are?, v njem pa 3-D VILLA, v katerem si ogledajo razkošno rimsko vilo: • Kateri materialni vir priča o kopeli? • Kaj je upodobljeno na mozaikih? • Ali so imeli v hiši centralno ogrevanje? • Kje se je nahajal vrt? • Z izbiro naslova How Roman are you? pa učenci lahko preizkusijo svoje znanje v kvizu.

B. Na sliki prečrtaj tiste stavbe, ki ne sodijo v čas antičnega Rima. 2. Obkroži črke pred dvema trditvama, ki napačno opisujeta življenje v antičnem Rimu. a. Večina mestnih revežev je živela v večnadstropnih hišah. b. Veliko rimskih hiš je bilo lesenih. c. Bogati Rimljani so živeli v majhnih vilah, ki so bile obkrožene s polji. č. Večina prebivalcev rimske države je živela na podeželju. d. Nekatere vile so ogrevali s centralno kurjavo, druge pa s pomočjo kaminov. 3. Prehrana Rimljanov je bila raznovrstna. Na slikah ob strani pobarvajte tiste vrste živil, s katerimi so se prehranjevali Rimljani.

Kdo je odločal v rimski družbi Rimska družba je temeljila na družini, na čelu katere je bil oče. 4. Kakšen je bil položaj žensk?

podrejene moškim 5. Veliko skupino prebivalstva v rimski družbi so predstavljali sužnji. A. Kakšen je bil položaj rimskih sužnjev?

lastnina svojih gospodarjev B. Kakšna dela so opravljali?

na polju, v hišah, rudnikih, delavnicah 65

Rimski vsakdanjik

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. romereborn.virginia.edu in izberejo okno Gallery, v njem pa naslov Video Clips: • City of Rome: Opišejo podobo mesta Rima, na primer velikost … • Prikazano podobo primerjajo s pisnim virom v učbeniku na strani 83: Ali posnetek potrjuje pisni vir? • Roman Forum: Opišejo podobo mestnega trga.

AKTUALIZACIJA Učenci doma preverijo komunalno opremljenost hiše oziroma stanovanja in jo v obliki tabele primerjajo z opremo rimske hiše. Rimska hiša Stranišče Kopalnica Centralno gretje

Današnja hiša

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc. co.uk/history/ancient/romans in izberejo okno poglavje Pompeii. S klikom na okno Work and Play in Everyday Pompeii Gallery si lahko ogledajo podobe iz vsakdanjega življenja prebivalcev Pompejev: - Kakšno posodo so uporabljali v kuhinji? (In the Kitchen) - Kje so kupovali kruh? (House of the Baker) - Opiši prizor na sliki z naslovom Banqueting Scene. - S kakšnimi grami so si krajšali čas? (Game-players) - V kakšne namene so uporabljali steklene posode? (Glass Vessels)

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učitelj na tablo nariše dva kroga, ki se v enem delu sekata. V prvi krog zapiše svobodni, v drugega pa nesvobodni. Učenci ugotavljajo, katere sloje, ki so jih videli v odlomku filma, vpisati v katerega od krogov. Pri tem jim učitelj pomaga, tako da popravi morebitno nepravilno poimenovanje katerega do slojev. V presek učitelj vpiše tiste sloje (plebejci, ženske), ki so sicer bili svobodni, a niso mogli odločati o političnih zadevah. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov V tabeli učenci primerjajo položaj posameznih trimskih družbenih skupin. Patriciji

Plebejci

Sužnji

Privatna lastnina Delo Politične pravice Prebivališče

83

66 84 REPUBLIKA

JULIJ U CEZAR

konzul

diktator

Dalmacija

razpad države, naselitev novih ljudstev

LETA 476 – PROPAD

imperija

• Mala Azija

• nastanek rimskega

S Italija

VZHO HODN HO DNO DN O SREDOZEMLJE SRED SR E OZEM MLJ LJE E • VZ VZHODNO

Sredozemlja

Galija

• VZHO VZHODNO SREDOZEMLJE HO ODN DNO O SR SRED E OZEMLJE

vojaški uspehi

Z: Španija V: Mezopotamija S: Britanija J: S Afrika

• • • •

• Hadrijan NAJV NAJVEČJI J EČJI OBSEG OBS SEG IMPERIJA: IMP MPER ERIJ ER IJA: IJ A

• Trajan

• obdobje miru DRUGI CESARJI:

prvi rimski cesar pomemben voditelj:

KDAJ? 1. stol. po Kr.

GAJ OKTAVIJAN AVGUST

CESARSTVO

VELIKA KRIZA

kriza

kriza

kriza

kriza

kriza

Dioklecijan _ in ____________ Konstantin ___________ _______ _ _____

začasno probleme probleme e rešita ce ccesarja sarja

nove vere

• duhovna

manj prebivalcev

• družbena

propad gospodarstva, obrti

• gospodarska

vdori plemen

• vojaška

nesposobni vladarji

• politična

KDAJ? 3. – 4. stol. VELIKI PROBLEMI:

izpolni časovni trak razvoja in širjenja rimske države

ŠIRITEV ŠIRI ŠI RITE RI TEV TE V IMPERIJA IMPE P RI RIJA • ZAHO ZAHODNO DN NO SR SREDOZEMLJE ED DOZ O EM MLJ LJE

• KDAJ 1. stol. pr. Kr. pomemben voditelj • vojaški uspehi

in n

senatorji

državo so vodili

osvojitev zahodnega

• PU P PUNSKE NSKE VOJNE:

ŠIRITEV DRŽAVE EP PO O SRED SR EDOZ ED OZEM OZ E LJ LJU U SREDOZEMLJU

republika

stoletja pa

od 5. stol. pr. Kr.

sprva kraljevina,

Rim

8. stol. pr. Kr. KDAJ? ustanovitev mesta

ZAČETEK RIMSKE DOBE

RIMSKA DRŽAVA:

Zakaj je propadel rimski imperij

PONOVIMO

PONOVIMO OTROŠTVO

šolanje otrok iz bogatih družin

DRUŽBA

Vstavi kljukico ; , kjer je zapisana značilnost pravilna PATRICIJI PLEBEJCI Politični vpliv Bogastvo Lastniki zemlje Obrtniki in trgovci Svobodni Vojaki

BIVALIŠČA bogati vile revni

Položaj sužnjev

Položaj žensk

brez pravic

podrejene moškim

insule

PREHRANA

kruh, zelenjava, sadje, meso

ANTIČNA RIMSKA KULTURNA DEDIŠČINA VEROVANJE

GRADBENIŠTVO

RIMLJANI SO VEROVALI V

ZNANOST

RIMLJANI SO ZGRADILI

RIMLJANI SO ZNANJE PREVZELI OD

več

BOGOV. NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL BOG

Grkov, Etruščanov NAJBOLJ SO SE RAZVILE ZNANOSTI

ceste, mostove, akvadukte ...

Jupiter V 1. STOLETJU PO KR. SE JE ZAČELA ŠIRITI NOVA VERA,

PRVI SO ZNALI NAREDITI

kupolo krščanstvo

,

NJEN ZAČETNIK JE BIL

Jezus Kristus

Bibliji

.

V RIMU SO ZGRADILI SVETIŠČE Panteon OSREDNJI TRG ALI

forum

,

,

IN VELIKO ARENO ZA .

ZABAVE – Kolosej

geografija

,

medicina

,

IN

.

NJEGOV NAUK JE ZAPISAN V

.

.

zgodovina

.

RAZVILI SO TUDI

pravo

,

KI JE POSTALO TEMELJ KASNEJŠE EVROPSKE PRAVNE UREDITVE. ŠIRJENJE RIMSKE KULTURE PO SREDOZEMLJU

NA NAŠEM OZEMLJU SO ZAPUSTILI

IMENUJEMO

mestne predele

,

rimsko obzidje

,

rimska imena

,

romanizacija

.

ŠE V SREDNJEM VEKU SO V EVROPI UPORABLJALI RIMSKE

številke

,

PISAVO IN JEZIK –

mitreje

.

latinščino

.

85

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope 89 90 91 92 94 96 98

Kaj je bilo preseljevanje ljudstev Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi Kako je bila organizirana srednjeveška družba v Evropi Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Rajko Bratož, Prelomni trenutki iz časov antike in preseljevanja narodov, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001. • Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1990. • 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996. • Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Bogo Grafenauer, Karantanija: izbrane razprave in članki, Slovenska matica, Ljubljana, 2000. • Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993. • Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985. • Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978. • Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998. • Koran, Učila International, Tržič, 2005. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Šavli Jožko, Slovenska država Karantanija, Bilje, Studio Ro-Humar, 2007. • Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001. • Peter Štih, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2001. • Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velika verstva sveta, Ognjišče, Koper, 1991. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V času barbarskih kraljestev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zbornik Brižinski spomeniki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1996. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 3. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972. • Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 7 (300–700), 8 (700–950), DZS, Ljubljana, 1976.

LITERATURA ZA UČENCE: • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996. • Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. 86

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope

• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Timotej Knific, Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998. • Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997. • Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995. • Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Samantha Roškar, Atilova pot: zbirka krajevnih legend in zgodovinskih virov, Prleška razvojna agencija, Ljutomer, 2003. • Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999. • Luisa Tomasetig, Pavel Diakon pripoveduje, Lipa, Špeter, 1995. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.

LEPOSLOVJE • Beowulf, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. • Jacques Delperrié de Bayac, Karel Veliki, DZS, Ljubljana, 1980. • Edda: iz staroislandskega epa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. • Táin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.

MLADINSKA LITERATURA • Rith Ashby, Iskanje kralja Arthurja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj. • Kevin Crossley-Holland, Arthur: preroški kamen, DZS, Ljubljana, 2006. • Fran Saleški Finžgar, Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov, DZS, Ljubljana, 2004. • Kralj Arthur, slikanica, Šare in družabniki, Novo mesto, 1998. • Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. • Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002. • Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974. • J. Walsh, Kralj Arthur in vitezi okrogle mize, Karantanija, Ljubljana, 1995.

FILMI (IZBOR) • Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004. • Robin Hood, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991. • Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993.

DOKUMENTARNI FILMI • Huni in Goti med preseljevanjem narodov, Jaka, Ljubljana, 1993. • Zgodnje krščanstvo, II. del, Jaka, Ljubljana, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR) Srednji vek v Evropi Spletne strani v angleškem jeziku: - okno Tutorial First Europe se nanaša na zgodnji srednji vek in antični Rim - okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino - poglavja vsebujejo tudi pisne vire • www.fordham.edu/halsall - pisni viri • www.bbc.co.uk/history - okni Ancient History in British History - veliko animacij • www.camelotintl.com/heritage • www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages • www.godecookery.com/mtales/mtales.htm • www.learner.org/exhibits/middleages • http://kevin.lps.org/Middle_Ages/default.html

87

Evropski zgodnji srednji vek: ponovno rojstvo Evrope

• www.mrdowling.com/703middleages.html • www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm • www.teacheroz.com/castles.htm • www.themiddleages.net • www.medieval-castles.net • www.medievaldesign.org • www.kidskonnect.com/content/view/272/27 • www.historyforkids.org/learn/medieval

UČILA • Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodnji srednji vek 1, Svarog, Miklavž, 2006. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika

88

Kaj je bilo preseljevanje ljudstev Rimsko cesarstvo se je že od 1. stoletja soočalo z ogroženostjo svojih meja. Azijsko ljudstvo Hunov je v 4. stoletju povzročilo premike germanskih plemen proti rimskemu imperiju. Hunom in Germanom so sledila slovanska plemena.

Kaj je bilo preseljevanje ljudstev

UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše in primerja življenje Germanov in Slovanov, ▶ pojasni vlogo Hunov v preseljevanju.

Kdo so bili Germani in Slovani Za Rimljane so bili Germani in Slovani barbari. Rimski pisci so jih opisali v svojih delih, zato si lahko ustvarimo sliko o njihovem življenju v času preseljevanja. 1. Ilustraciji prikazujeta pripadnike plemena. ripadnikee germanskega in slovanskega slova v n ena. V preglednico p egledn pr d ico o vpiši značilnosti zn na življenja Germanov in Slovanov. ovanov.

GERMANI ANI

SLOVANI

PRADOMOVINA

Severna in Zahodna Evropa

Vzhodna Evropa

BIVALIŠČA

zemljanke

polzemljanke

PREŽIVLJANJE

obdelovanje zemlje

poljedeljstvo, živinoreja

VEROVANJE

politeisti

politeisti

Kdo so bili Germani in Slovani

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj učencem naroči, da zapišejo čim več pojmov v različnih jezikih, ki jim pridejo na misel ob besedah Germani in Slovani. Nato učitelj z učenci pregleda njihove zapise, ki jih učenci obrazložijo.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 87 in jo analizirajo: • Kateri predmeti so na fotografiji? • Iz kakšnih materialov so izdelani? • Bi danes v trgovini lahko našli podobne predmete?

Kdo se je selil po Evropi V 4. stoletju so germanska in slovanska plemena začela vpadati na ozemlje rimskega cesarstva. 2. Zakaj so navedena plemena vpadala na ozemlje rimskega imperija? Obkroži pravilne odgovore. a. V Rimu so si želela v živo ogledati gladiatorske boje. č. Pritegnila jih je priložnost, da v rimskem imperiju dobijo dobro plačano službo. b. Prestrašila so se Hunov in se umikala pred njimi. d. Pritegnilo jih je bogastvo rimskega imperija. c. Zaradi pomanjkanja hrane so iskala rodovitno zemljo. č. Pritegnilo jih je ugodno, milejše podnebje. 3. V učbeniku na strani 88 si oglej zemljevid preseljevanja po Evropi. Spodaj navedenim plemenom dopiši, od kod izvirajo in kam so se priselila. Izvor

Naselitev

ANGLI

Danska

Anglija

HUNI

Azija

Srednja Evropa

JUŽNI SLOVANI

Vzhodna Evropa

Balkanski polotok

LANGOBARDI

Nemčija

Apeninski polotok

VANDALI

Vzhodna Nemčija

Severna Afrika

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci narišejo germanskega vojaka ali slovansko ženo, na kateri upodobijo tudi nakit, ki se nahaja na fotografijah na strani 87 v učbeniku.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 88 ter ga analizirajo: • Kaj avtor opisuje? • Kakšna dela so opravljale germanske žene? • Ali meniš, da je bil opisani primer Vellede izjemen ali povsem običajen za Germane?

69

Kdo se je selil po Evropi

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 88 in ga analizirajo: • V katerem delu Evrope so živeli Germani? • V katerem delu Evrope so živeli Slovani? • Kam so se iz svoje pradomovine preselili Germani? • Kam so se iz svoje pradomovine preselili Slovani? • Katero germansko ljudstvo se je odselilo najdlje od svoje domovine? • Od kod so prišli Huni? • Ugotovijo, kateri del rimskega imperija je bil zaradi preseljevanj ljudstev bolj prizadet.

VEČ O … O poreklu Hunov obstajajo različne znanstvene teorije, saj Huni niso zapustili pisnih virov. Znanstveniki so enotni, da se je ime Huni v pozni antiki uporabljalo za poimenovanje vodilne skupine med stepskimi nomadi, ki je prišla iz srednje Azije. Nekateri znanstveniki izvor Hunov postavljajo v današnjo Mongolijo. Po tej razlagi so se Huni usmerili proti zahodu po letu 151, ko so doživeli poraz v spopadu s Kitajci. Drugi znanstveniki pa izvor Hunov postavljajo v današnjo Turčijo, na kar naj bi kazale podobnosti v hunskem in turškem jeziku. Prvi je Hune, živeče ob Kaspijskem morju, verjetno

opisal antični pisec Dionizij Periegetes v drugem stoletju. Na evropskih tleh so se Huni prvič pojavili ob Črnem morju v 4. stoletju, kar je po vsej verjetnosti pognalo v beg proti zahodu germanske Gote. Med letoma 400 in 410 so se Huni premaknili na območje Karpatov in Panonske nižine ter začeli vpadati na germansko območje v zahodni Evropi.

BODIMO USTVARJALNI: skupinsko delo Učitelj učence razdeli v pet ali šest skupin. Vsaka od skupin pripravi predstavitev enega od germanskih plemen, na primer Vandale itd. Besedila o posameznem plemenu pripravi učitelj ali pa ga poiščejo učenci samostojno. Vsaka skupina predstavi svoje delo, nakar učitelj oblikuje zaključek z vprašanji: • Katere skupne značilnosti lahko opazimo pri vseh predstavljenih germanskih plemenih? • Po čem so se predstavljena plemena najbolj razlikovala? • Kakšen je bil položaj žensk v predstavljenih plemenih? • Kako so otroci preživljali otroštvo? 89

Kako so selitve ljudstev spremenile svet UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše preseljevanje germanskih in slovanskih plemen, ▶ pojasni politične, gospodarske in kulturne spremembe v Evropi po preseljevanju ljudstev.

Preseljevanje ljudstev je spremenilo politično, gospodarsko in kulturno podobo Evrope.

Rimski imperij so poselila nova ljudstva Ker je bila rimska država šibka, so nova ljudstva uspela priti globoko v notranjost cesarstva. 1. Dopolni besedilo.

4. 7. Od sredine _______________ do sredine _______________ stoletja so različna plemena poselila ozemlje

Uvodna motivacija

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran italijanskega mesta Ravena www. turismo.ravenna.it in izberejo angleško verzijo strani (english version). Odprejo okno Discover the Area in v njegovi vsebini nato UNESCO monuments. Pri posameznih kulturnih spomenikih lahko učitelj postavi različna vprašanja, na primer: • Mavzolej Galle Placidie: Po čem je poznan mavzolej? • Neonova krstilnica: Kdaj je bila zgrajena? • Oratorij sv. Andreja: Kako je upodobljen Kristus? • Teodirikov mavzolej: Zakaj se mavzolej imenuje po Teodoriku? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisnografičnih izdelkov Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na strani 89 ter dodatno besedilo pod njima. Nato izpolnijo spodnjo tabelo. VIR 1

VIR 2

DA NE

DA NE

Kdo se je bojeval?

Germane Slovane rimskega cesarstva. Mednje štejemo _______________________________, _______________________ in Arabce preseljevanje __________________________. Proces njihovega preseljevanja imenujemo _________________________ ljudstev.

Nastajanje nove Evrope Zaradi številnih sprememb ob koncu rimskega imperija se je s preseljevanjem začela nova doba v evropski zgodovini. 2. Poveži spremembe z njihovimi značilnostmi tako, da jim pripišeš ustrezno črko. V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku na straneh 89–90.

A Propadlo je Zahodnorimsko cesarstvo. ___

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 89–90, ki se nanaša na posledice preseljevanj po Evropi. Nato razmislijo o naslednjem vprašanju in ga utemeljijo. • Katera sprememba v Evropi je bila najbolj radikalna (največja) in je imela največje posledice? PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo«. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so germanska plemena začela vpadati in se preseljevati na ozemlje rimskega imperija? • Kaj se je ob preseljevanju Germanov zgodilo z Zahodnorimskim cesarstvom? • Kako je na kulturno razvitost vplival vpad pismenosti? • Kaj je vplivalo na to, da se je v Zahodnorimskem cesarstvu krščanska vera ohranila le v Italiji? • Pomisli, zakaj je zgodovinar Biondo novo obdobje poimenoval »srednji vek«? 90

B Upadel je obseg trgovine. ___

A POLITIČNE SPREMEMBE

___ C Upadla je pismenost.

C Zmanjšala se je uporaba latinskega jezika. ___

B GOSPODARSKE SPREMEMBE

A Nastala so številna germanska kraljestva. ___

C KULTURNE SPREMEMBE

B Prebivalci Evrope so se preživljali s kmetijstvom. ___ ___ C V Evropi je prevladala vera v več bogov.

3. Novo zgodovinsko obdobje imenujemo srednji vek. Izpolni prazne prostore v spodnji shemi.

stari _____________ VEK

476

SREDNJI VEK

1492

Rimski imperij vlada Sredozemlju

propad rimskega imperija

zgodnji visoki pozni

Krištof Evropa odkrije nove celine Kolumb in si podredi njihovo ozemlje pripluje v Ameriko

Kje je potekala bitka? Kdo je zmagal? Izid bitke je bil pomemben za rimski imperij.

Kako so selitve ljudstev spremenile svet

novi _________________ VEK

RADOVEDNEŽ Razmisli o spremembah, ki si jih doživel/a v letih, odkar si začel/a obiskovati šolo. Zapiši jih glede na naslednje značilnosti: PRIJATELJI, IGRAČE, HOBIJI, NAJLJUBŠA GLASBA. Ali bi lahko zaključil/a, da je bil začetek obiskovanja šole velika sprememba v tvojem življenju?

70

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Nastajanje nove Evrope v učbeniku na strani 89–90. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Politične

Spremembe v Evropi

Kulturne

Gospodarske

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (skrivanka) V spodnji zmešnjavi črk išči v vseh smereh in med črkami boš našel skrite besede. Izpiši jih in ob njih zapiši še njihov pomen. I J Š V F Z S

T O F A G R E

O S H N E N A

G C V D A B K

I M N A R M A

Z J O L A L V

I O K I V U A

V R Č B E L R

N E Ž O N O I

O I K N A R F

Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi Katere pomembne države so obstajale v zahodni Evropi

Po koncu preseljevanj so se v Evropi pojavile nove države. Med njimi je bila v zahodni Evropi najpomembnejša (Frankovska) Karolinška država. Pomembna je bila tudi krščanska cerkev, ki je spodbujala pokristjanjevanje v Evropi.

▶ ▶

Karolinška država – »evropsko kraljestvo« V zahodni Evropi je bila največja (Frankovska) Karolinška država, njen kralj Karel Veliki pa v 8. stoletju najpomembnejši evropski kralj. 1. A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg (Frankovske) Karolinška države (glej učbenik stran 86). B. Ali je obsegala današnje slovensko ozemlje? DA NE

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pozna frankovsko državo in njen obseg, pojasni vpliv frankovske države na razvoj v Evropi, pojasni vlogo Karla Velikega, pojasni vlogo Cerkve po razpadu rimskega cesarstva, opiše delovanje krščanskih misijonarjev.

Frankovska država – »evropsko kraljestvo«

2. Karel Veliki je spodbujal znanje v zahodni Evropi. Kako? Odgovore zapiši v spodnje okvirčke. V pomoč so ti besede pod okvirčki, katerih črke pa moraš najprej premetati.

dvorna šola

učenjaki

prepisovanje knjig

ALOŠ ANROVD

UČJAENKI

GIJNK EJNAVOSIPERP

Krščanska cerkev in Papeška država Krščanska cerkev je bila v nemirnih stoletjih v času preseljevanj edina, ki je zagotavljala stabilnost v zahodni Evropi. 3. Krščanska cerkev je ob podpori kraljev spodbujala pokristjanjevanje Evrope. Odgovori na vprašanja. A. Kdo so bili misijonarji?

duhovniki, ki so širili krščansko vero B. Kako so delovali misijonarji?

potovali po deželah in spreobračali ljudi zahodno krščansko 4. Krščanska cerkev se je v 11. stoletju razdelila na ____________________________ in pravoslavno ______________________ cerkev. Obkroži ime tiste cerkve, ki jo še danes vodi papež.

Misijonar sveti Patrik

71

Krščanska cerkev in Papeška država

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o znanih misijonarjih in svetnikih v različnih evropskih državah, na primer sv. Patriku (na Irskem), sv. Bonifaciju (v današnji Nemčiji), sv. Kolumbanu (v današnji Franciji), sv. Avguštu Canterburyskemu (v današnji Veliki Britaniji) … VEČ O … Misijonar sv. Patrik se je rodil v današnji Veliki Britaniji okrog leta 385. Ko je bil otrok, so ga zajeli pirati in ga prodali

kot sužnja na Irsko. Ko se je po šestih letih vrnil domov, se je odločil, da bo menih v poganski Irski. Posvečen je bil v škofa in v sodelovanju z irskimi kralji je začel pokristjanjevati Irsko. Njegovi nasprotniki so bili številni, med njimi so bili keltski druidi (svečeniki), krščanski menihi, in včasih tudi nevarni. Patrik je umrl med letoma 457 in 464, njegov grob pa ni znan. S Patrikom je povezan tudi simbol Irske, triperesna deteljica. Po izročilu naj bi misijonar irskim nevernikom krščansko troedinost razlagal na primeru triperesne deteljice.

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v zgodnjesrednjeveško osebnost, na primer Karla Velikega ali morda misijonarja. Napišejo dnevnik, v katerem opišejo svoje doživljaje, misli, počutje … PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Opiše obseg Karolinške države. • Zakaj je dobil Karel Veliki naziv »vodja evropskega cesarstva«? • Kako je Karel Veliki spodbujal znanje?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 86 in ga analizirajo: • Kako velika je bila Frankovska država ob svoji ustanovitvi? • Kdo je ogrožal Frankovsko državo v začetku 8. stoletja (na zemljevidu je označena bitka pri Poitiersu)? Zatem si učenci ogledajo še zemljevid na strani 93 in ga analizirajo: • Kje so bile meje Frankovskega kraljestva na jugu, severu, zahodu in vzhodu v času največjega obsega? • Kje je država mejila z Vzhodnorimskim cesarstvom? • V kateri današnji državi se nahaja frankovski Aachen? • Ali je poimenovanje »evropsko kraljestvo« primerno za Frankovsko kraljestvo na višku njegove moči? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V učbeniku na strani 92 zgoraj učenci preberejo besedilo iz življenja Karla Velikega in ga analizirajo: • Kaj je cesar Karel Veliki rad delal? • Kakšen odnos do znanja oziroma učenja lahko razbereš iz besedila? • O čem priča podatek, da se je kralj poskušal naučiti pisati, a neuspešno? VEČ O … Po legendi sodeč naj bi kralja Arthurja povezovali tudi s svetim gralom. Sveti gral naj bi bila čaša, iz katere naj bi ob zadnji večerji pil Jezus. Čaša naj bi imela čudežno moč, po nekaterih zapisih naj bi omogočala celo nesmrtnost. Po mnenju zgodovinarjev se je legenda verjetno prvič pojavila v 12. stoletju in nato bila vključena v številne zgodovinske zgodbe. Izvor legende nekateri zgodovinarji povezujejo s keltsko mitologijo, nekateri pa sveti gral opisujejo kot krščanski simbol. Legenda o svetem gralu je bila v srednjem veku poznana le v zahodni Evropi, ostala Evropa se je z njo srečala šele v novejšem času pod vplivom popularnih zgodb. • Kdo so bili misijonarji? • Navede razlike med zahodno in vzhodno krščansko cerkvijo. 91

Kako je bila organizirana srednjeveška družba UČNI CILJI Učenec: ▶ pojasni organiziranost fevda, ▶ opiše značilnosti novega družbenega sistema – fevdalizma.

V zgodnjem srednjem veku je bila zemlja največje bogastvo. Kralji so svojim pomočnikom delili posest, imenovano fevd. Družba se je razdelila na dva sloja. Plemiči so imeli v lasti fevde in so se bojevali, kmetje pa so na fevdih delali.

Kako je bila organizirana srednjeveška družba v Evropi

Kaj je bil fevd Za svojo službo so od kralja plemiči dobili v najem posest, imenovano fevd. 1. Ob ilustraciji navedi dele fevda.

kmečka posest

srenjska

Obveznosti podložnikov:

posest

Kaj je bil fevd

TLAKA

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (shemo) Učitelj učencem pokaže pisno-slikovno shemo družbene ureditev v rimskem cesarstvu (v učbeniku, na strani 62) in z vprašanji obnovi znanje učencev: • Kdo so bili rimski državljani? • Kdo so bili patriciji? • Kdo je vodil državo v rimskem cesarstvu?

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo opis fevda na strani 93 v učbeniku ter skušajo sami narisati fevd in ob tem določiti njegove dele. Ob tem ugotavljajo, kateri del fevda je zavzemal največjo površino. Svoj odgovor utemeljijo.

delo na zemlji fevdalca DAJATVE

del pridelka DESETINA

pridvorna

deseti del pridelka

posest

2. A. Dopolni. SAMOZADOSTNA POSEST je bila posest, na kateri so FEVDALCI

pridobili vse, kar so potrebovali za življenje

KMETJE

pridelali sami vso hrano in druge dobrine

B. Ali danes še obstaja samozadostno gospodarstvo? NE

Kaj je bil fevdalizem Družbeni sistem v srednjeveški Evropi imenujemo fevdalizem. 3. Dopolni besedilo o fevdalizmu.

kralj V fevdalizmu je bil lastnik vse zemlje v državi __________________________. Podrejeni so mu

RAZISKOVALEC Naziv pridvorna posest lahko povežemo tudi z imenom dvor za zgradbe, v katerih so živeli plemiči na Slovenskem. Učenci izberejo enega izmed slovenskih dvorov ali dvorcev in predstavijo njegovo zgodovino, predvsem pa, kako je stavba dobila ime.

plemiči uradniško bili ______________________, ki so zanj opravljali ________________________ ali vojaško kmetje ___________________________ službo. Na fevdu so zemljo obdelovali _____________________.

72

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci si ogledajo pisno shemo v učbeniku na strani 94. Njeno vsebino nato predstavijo v grafični obliki: FEVDALCI

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo tekst v učbeniku na strani 93 (Kaj je bil fevd). Izpolnijo kvadrate, tako da zapišejo značilnosti posameznih delov fevda, omenjenih v kvadratih.

KMETJE

Še druga poimenovanja

pridvorna posest Kakšen je bil njihov položaj?

Kakšno lastnino so imeli?

92

kmečka zemlja

srenjska zemlja

Kako je bila organizirana srednjeveška družba v Evropi

BELEŽKE:

4. A. Izpolni prazna polja ob ilustraciji, ki prikazuje fevdalno družbo. V pomoč ti je učbenik na strani 94. B. Pobarvaj ilustracijo. Koga predstavljajo?

plemiče ___________________________ Koga predstavlja?

Položaj?

kralja ___________________________

vojaška služba pri kralju, ___________________________

Položaj?

ki jim za plačilo podeli posest. ___________________________

lastnik zemlje, najpomembnejši ___________________________

___________________________

___________________________ ___________________________

Koga predstavljajo? kmete (podložnike) Položaj? podrejeni fevdalcu, nesvobodni 5. Položaj v srednjeveški družbi je bil deden. A. Pojasni, kaj je pomenilo, če se je nekdo rodil v kmečki družini.

Da je vse življenje ostal kmet. B. Ali je danes položaj v družbi še deden?

ne 73

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Na katere stanove se je delila srednjeveška družba? • Kateri stan je bil najpomembnejši? • Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil položaj v družbi deden? • Kaj so bili urbarji? • Na katere dele se je delil fevd?

93

Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše položaj in vsakdanje življenje plemstva, ▶ opiše položaj in vsakdanje življenje kmetov.

Srednjeveško družbo so sestavljali kmetje in plemiči. Življenje obeh družbenih skupin se je zelo razlikovalo.

Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov

Kakšno je bilo življenje plemičev Življenje plemičev je bilo predvsem bojevanje. 1. Ilustracija prikazuje plemiški par v srednjem veku. A. Pobarvaj oblačila plemiča in plemkinje. B. Navedi značilnosti njihovega življenja tako, da izpolniš okvirčke ob paru.

Kakšno je bilo življenje plemičev

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci napišejo zgodovinski prosti spis, v katerem se vživijo v vlogo srednjeveškega plemiča. Opišejo: • svoj delovni dan, v katerem predstavijo vojaško urjenje in druženje s svojimi vojaki, • prostore, v katerih prebivajo, • preživljanje časa s prijatelji in družino.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH a) Na spletni strani http://kevin.lps.org/ Middle_ages/ lahko učenci najdejo slike in opise srednjeveških gradov (v oddelku Pictures of Castles). Učitelji lahko najdejo primere delovnih listov in ilustracij, ki jih učenci lahko pobarvajo. b) S sprehodom po igrici Ghost in the Castle www.nationalgeographic.com/ features/97/castles/enter_castle. html pa učenci lahko na zabaven način spoznajo grad in življenje v njem.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predstavi odlomek iz filma Robin Hood (del, kjer je prikazano življenje na gradu). Skupaj prikazani odlomek analizirajo: • Ključne osebe v filmu so bile: ime, funkcija, položaj v družbi. • Bivališča: a) GRAD - Kako je bil zgrajen? - Kako je bil osvetljen? - Kako je bil zavarovan? - Kakšna je bila notranjost gradu? - Kaj se je dogajalo na notranjem dvorišču gradu? b) KMEČKE VASI - Kako so bile zgrajene hiše? - Kako so bile zavarovane? - Kakšna je bila notranjost? - Kaj se je dogajalo v hišah? • Oborožitev - Kateri so bili sestavni deli bojne opreme angleškega vojaka? - Katere pripomočke, ki jih Angleži niso poznali, je uporabljal »Maver«? - Zakaj so Kelte imenovali »zveri« ali »barbari«? - Kakšne so bile kazni za izobčence? - Kaj nam film lahko pove o življenju v srednjem veku? 94

OBLAČILA

PREHRANA

raznolika, razkošna, barvita

obilni obroki

POROKA

ZABAVA

dogovorjena

plesi, igre, gostije

2. Plemiči so živeli v gradovih. V učbeniku na strani 95 si oglej grad. V spodnji prostor nariši grad po svoji zamisli in označi njegove najpomembnejše prostore.

74

VEČ O … Angleška srednjeveška legenda o Robinu Hoodu izvira iz časa kralja Ivana brez Dežele (iz prve polovice 13. stoletja), prvič pa je bila zapisana v 14. stoletju. Bila pa je tako popularna, da so mnogi izobčenci kasneje prevzeli ime Robin Hood. Vendar pa zgodovinarji ne morejo z gotovostjo potrditi, kdo je bil resnični Robin Hood. Predvidevajo, da pojav Robina Hooda označuje odpor zoper tiranijo zakona, ki je obstajala v času kralja Ivana. Po eni izmed razlag, naj bi plemič Robert Hod (z nazivom »Hobbehod«) vodil upor zoper kralja, bil zato preganjan ter postal begunec. Po drugi razlagi pa je poimenovanje povezano z resničnim obstojem izobčencev kot je

bil na primer plemič Fulk fitzWarin, prijatelj kralja Ivana, ki se je kralju uprl in postal begunec. Morda pa je Robin Hood povezan z izobčencem z imenom Eustace the Monk, ki je pridobil oblast nad otokom Sark in je do leta 1217 vodil piratsko združbo v morju med Anglijo in Francijo.

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere ali pripravi na listu spodnje besedilo: »Eden hujših zdravstvenih problemov takratnih ljudi je bil, da so hitro izgubili zobe, med drugim tudi zato, ker je bila moka pogosto slabo zmleta in je vsebovala mnogo trdih delcev.« (Maja Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji beli grad, Zbirka Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 2002, str. 15) Učenci besedilo analizirajo: • Kaj nam o hrani v srednjem veku pove besedilo? • Kaj nam o zdravstvenih težavah ljudi v srednjem veku pove besedilo? • Ali se ljudje danes še vedno soočajo s podobnimi zdravstvenimi problemi?

Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov

Kakšno je bilo življenje kmetov Kmetje so živeli skromno in obdelovali polja. 3. Ilustracija prikazuje kmečki par v srednjem veku. A. Pobarvaj oblačila kmeta in kmetice. B. Navedi značilnosti njihovega življenja tako, da izpolniš okvirčke ob paru.

OBLAČILA

PREHRANA

preprosta, enobarvna

preprosta, enolična

POROKA

ZABAVA

potrebno dovoljenje

verski in ljudski

fevdalca

prazniki Kakšno je bilo življenje kmetov

4. Kmetje so živeli v skromnih kočah. V učbeniku na strani 96 si oglej primer kmečke hiše. V spodnji prostor nariši kmečko hišo po svoji zamisli in ob njej navedi njene značilnosti.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisno-grafičnih izdelkov V učbeniku na strani 97 si učenci ogledajo slike, ki prikazujejo kmete pri njihovem delu. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Obleka

Delo kmetov

Življenje kmetov

Podrejeni položaj

Skrb za otroke

75

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo učbenika ter dodatno literaturo izpolnijo spodnjo razpredelnico. KMET V GRĆIJI Delo Oblačila Delo žene Prehrana Vzgoja otrok

KMET V RIMU

KMET V SREDNJEM VEKU

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Na katere stanove se je delila srednjeveška družba? • Kateri stan je bil najpomembnejši? • Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil položaj v družbi deden? • Opiši srednjeveški grad. • Opiši življenje plemičev. • Opiši srednjeveško kmečko kočo. • Opiši življenje kmetov

95

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše naseljevanje Slovanov v Vzhodne Alpe, navede dogodke, ki so vplivali na nastanek Karantanije, opiše posledice širjenja krščanstva v vzhodnoalpskem prostoru, opiše družbo v Karantaniji. Naselili so se Slovani

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 88 si učenci ogledajo zemljevid preseljevanj ljudstev v Evropi in ga analizirajo: • Katera ljudstva so se selila čez današnje slovensko ozemlje? • Ali so tam ostala? Kam so se premaknila? AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografije germanskih in staroslovanskih ostankov, ki so objavljene v učbeniku na strani 87, 98, 99 in jih analizirajo: • Kako bi ocenili obrtniško spretnost germanskih oblikovalcev nakita? • Iz katerih materialov so Germani izdelovali nakit? • Iz katerih materialov so ga izdelovali Slovani? • Kateri najdeni predmeti dokazujejo, da so Germani in Slovani imeli tudi vojake? • Kdo je nosil nakit? Predstavljene predmete si lahko učitelji in učenci ogledajo na stalni razstavi www. Železna nit v Gorenjskem muzeju (www. gorenjski-muzej.videofon.si) gorenjski-muzej.videofon.si

V času preseljevanja ljudstev so se na današnje slovensko ozemlje priselili Slovani. Osnovali so državno tvorbo, imenovano Karantanija. Karantanci so v 8. stoletju sprejeli krščansko vero.

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

Naselili so se Slovani V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo, središče Zahodnorimskega cesarstva. Moravani 1. Oglej si zemljevid in reši Slovaki nalogo. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 115. A. Na zemljevidu označi obe Bavarci smeri, od koder so se v vzhodnoalpski prostor Karantanija naseljevali Slovani. B. Ugotovi, katera ljudstva so mejila s Slovani v vzhodnih Alpah ter na črte zapiši njihova imena. C. Različni barvi nakazujeFurlani Karniola ta obseg dveh slovanskih državnih tvorb v 8. stoletju: Karantanije in Karniole. V ustrezen barvni prostor vpiši njuni imeni.

2. V procesu naseljevanja je na današnjem slovenskem ozemlju prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci. A. Kdo so bili staroselci?

romanizirani prebivalci (Kelti in drugi) B. Novi priseljenci, Slovani, so od staroselcev prevzeli različna znanja. Katera? Pravilne odgovore obkroži. znanje o poljedelstvu imena krajev imena rek znanje pisanja znanje latinščine znanje obdelovanja železa

Nastala je Karantanija V 7. stoletju se je prvič v virih pojavilo ime »mejna pokrajina Vinedov«, ki jo bolj poznamo pod imenom Karantanija. 3. Dopolni trditve tako, da boš z njimi opisal značilnosti Karantanije.

državna tvorba A. Bila je prva _________________________ v zgodnjem srednjem veku na ozemlju vzhodnih Alp. 8. B. Povsem samostojna je bila od srede 7. do srede __________________ stoletja. Mure C. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku rek Drave in ___________________________.

AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci se vživijo v čas zgodnjega srednjega veka in narišejo nekaj primerov germanskega ali slovanskega nakita iz tega časa. V pomoč so jim fotografije najdenih predmetov na Gorenjskem, objavljene v učbeniku na strani 87, 98, 99.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci si ogledajo staroslovansko okroglo broško s podobo (neznanega) kralja iz 9. ali 10. stoletja, ki je bila najdena na Bledu (str. 98). Vživijo se v vlogo tega kralja in napišejo kratek sestavek o njem in njegovem življenju. Nekaj vprašanj za začetek: • Kako se imenuje ta kralj? • Kako je oblečen? • Kako je oblikovan njegov dan? … 96

Krnskem Č. Središče je bilo na __________________________________ gradu (na južnem Koroškem). 76

AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci, ki živijo v krajih, ki so kakorkoli povezana z ostanki preseljevanj ljudstev, se odpravijo na raziskovanje o teh ostankih. Pregledajo zapise v lokalnem časopisju, povprašajo strokovnjake, si ogledajo teren … Nato pripravijo poročilo o svojih odkritjih. AKTUALNO Na podlagi germanskega poimenovanja Slovanov – Veneti – so že v srednjem veku nekateri pisci enačili Slovane v vzhodnih Alpah z antičnimi Veneti. Polemike o neslovanskem izvoru prednikov

Slovencev so bile zelo živahne v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Zagovorniki t.i. venetske teorije (Jožko Šavli, Matej Bor, Ivan Tomažič) so tedaj svojo hipotezo o venetskem izvoru prednikov Slovencev uprli na jezikovne podobnosti med imeni v Evropi. Teorija je bila zavrnjena s strani arheologov in zgodovinarjev. Venetsko teorijo še vedno močno podpirajo društva združena v krovno www.hervardi.com), društvo hervardov (www.hervardi.com ki se ukvarjajo »z ohranjanjem slovenskih domoljubnih tradicij oziroma z vsem, kar je slovenskega«. Na njihovi spletni strani najdemo celo zemljevid naselitvenega območja Slovencev (!) v času Julija

Cezarja. V rubriki O Slovencih – Zgodovina pa lahko preberemo, da smo Slovenci »zanesljivo narod z najdaljšo zgodovino v srednjeevropskem prostoru«. Čeprav se hervardi označujejo za domoljube, nekateri njihove trditve označujejo za nacionalistične.

Nastala je Karantanija

Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru

4. Prebivalstvo Karantanije je bilo razdeljeno na različne družbene skupine: plemstvo, koseze in kmete. A. Pobarvaj značilnosti plemstva z modro barvo, značilnosti kosezov z rdečo in značilnosti kmetov z zeleno barvo. B. Obkroži ime družbene skupine, ki je bila najštevilčnejša. NAJPOMEMBNEJŠI JE BIL KNEZ

PLEMSTVO

ŽIVELI STRNJENO

PLAČEVALI SO DAVEK V PRIDELKU

KOSEZI

VOJAŠKI POVELJNIKI

OBOROŽENI SPREMLJEVALCI KNEZA

KMETJE

ŽIVELI V VASEH

5. Na sliki je najbolj znan materialni ostanek iz Karantanije.

Kaj prikazuje slika?

Ob katerem obredu je imel ta kamen pomembno vlogo?

knežji kamen

pri ustoličevanju kneza

Koga so ustoličili na tem kamnu?

karantanskega kneza

Razširila se je krščanska vera Ko so v 8. stoletju Karantanci priznali zunanjo oblast Bavarcev (in s tem tudi Frankov), so sprejeli krščansko vero. 6. Spodaj navedene dogodke razvrsti v kronološkem vrstnem redu s številkami od 1 do 4. Številka 1 pomeni najstarejši dogodek.

3

Karantanci priznajo nadoblast Bavarcev in Frankov.

1

Karantanijo ogrozijo Obri.

2

Karantanci prosijo Bavarce za pomoč proti Obrom.

4

Karantanci sprejmejo krščansko vero.

7. Pokristjanjevanje je območje vzhodnih Alp vključilo v zahodnoevropski kulturi prostor. Razmisli, kaj naj bi to pomenilo. Obkroži pravilna odgovora. a. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširila imena, ki so bila po izvoru krščanska. b. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširile navade, značilne za muslimansko vero. c. V vzhodnoalpskem prostoru so se uveljavile navade, povezane s krščansko vero.

77

Razširila se je krščanska vera

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 100 in ga analizirajo: • Kdo se je obrnil na škofa Vergila? • Ali je imela v Karantaniji ta oseba pomemben položaj? • Kdo je prišel pokristjanjevat Karantance? Več o škofu Modestu in njegove kasnejše upodobitve lahko najdemo na spletnem naslovu: http://zupnije.rkc. si/kr-zlato-polje/zupnija/modest.htm.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 100 in ga analizirajo. • Iz katerih dveh središč je potekalo pokristjanjevanje (označeno z vijoličasto puščico)? • Kje je potekala cerkvena meja? Katerega leta je bila določena? • Kje so bili v bližini Karantanije in Karniole ustanovljeni samostani? • Kateri meniški red je vodil te samostane?

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z besedili in metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci preberejo zgodovinski zapis (odlomek iz Knjige resničnih zgodb opata Janeza Vetrinjskega, 1. pol. 14. stol.) o ustoličevanju. Nato si s pomočjo učitelja razdelijo vloge in zaigrajo karantansko ustoličevanje. »Pod Krnsko goro (danes Šentjurska gora) namreč, blizu cerkve sv. Petra, je kamen; nanj posade svobodnega kmeta (koseza), v katerega naslednjem rodu je ta služba dedna. /.../ Oblečen je v kmečko obleko, klobuk in čevlje, se drži nepremično. Pojavi se knez s praporom dežele, spremljan od plemičev in vitezov. Slečejo ga dragocenih oblačil in nekdo, ki ima to pravico po nasledstvu, ga obleče na strani s plaščem, klobukom /.../, na isti način kot je oblečen kmet. S palico v roki tako pristopi ... Kmet pa, ki sedi na kamnu, naj v slovenskem jeziku zakliče: ‘Kdo je ta, ki se tako prihajajoč približuje?’ Okoli sedeči odgovore: ‘Ta je knez dežele.’ Nakar oni: ‘Ali je pravičen sodnik, ki ima v mislih blagor domovine, je svobodnega stanu, da bo vreden? Ali je spoštovalec in branilec krščanske vere?’ Vsi naj odgovore: ‘Je in bo.’ Nakar oni: ‘Vprašam torej, po kateri pravici me sme odstraniti s tega sedeža.’ Vsi rečejo: ‘S 60 denarji, s temi pisanimi živalmi in z oblačili, v katera je knez oblečen, tudi bo napravil tvojo hišo svobodno in brez davka.’ Nato kmet, ki je udaril kneza rahlo po licu, ukaže s tem, naj bo dober sodnik, in se vzdigne, vzame k sebi imenovane živali in ponudi knezu prostor. Knez se postavi na kamen, z golim mečem v rokah se obrne na vse strani, vihteč meč. /.../ Od gore hiti knez k cerkvi Gospe Svete /.../. Tam naj bere škof ali odličnejši prelat mašo in naj kneza, še vedno oblečenega v kmečko obleko, blagoslovi.«

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Od kod so prišli na današnje slovensko ozemlje predniki Slovencev? • Kako je potekala naselitev? • Kdo so bili staroselci? • Kaj je obsegala Karantanija? • Kako se je delila karantanska družba? • Kateri dogodek je vplival na to, da se je v vzhodnoalpski prostor razširila krščanska vera? • Iz katerih dveh središč se je širila krščanska vera?

BELEŽKE:

97

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju UČNI CILJI Učenec: ▶ navede dogodke, ki so vplivali na izgubo samostojnosti Karantanije, ▶ opiše značilnosti Spodnje Panonije v času njene samostojnosti, ▶ oceni pomen delovanja bratov Konstantina in Metoda.

Kako je Karantanija izgubila samostojnost

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku na strani 100 ponovijo svoje znanje o Karantaniji: • Kje se je nahajala Karantanija? • Kje je bilo njeno središče? • Ali je segala na ozemlje današnje Republika Slovenije? • Katera kneževina je obsegala večino ozemlja današnje Republike Slovenije? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 101 in ga analizirajo: • Od kod so prišli vojaki, ki so prišli v vzhodnoalpski prostor? • Proti komu so se borili? • Kdo jih je vodil? • Kakšen je bil rezultat spopadov? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo odgovore na vprašanja: • Kje hranijo Brižinske spomenike? • Opiši, kakšno obliko imajo Brižinski spomeniki. Pomisli, zakaj jih sploh imenujemo spomeniki. • Pomisli, zakaj je bila varnosti Brižinskih spomenikov namenjena velika pozornost. • Kaj pomeni MANUSRIPT? • Kdaj so bili Brižinski spomeniki prvič objavljeni? • Po mnenju strokovnjakov Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis v slovenščini, ampak predstavljajo tudi pomemben dokument. Za koga? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je Karantanija izgubila samostojnost v učbeniku na strani 101 in izdelajo kronološko tabelo, s katero grafično prikažejo dogajanje v Karantaniji v 9. stoletju. 98

V letih 819–820 so se Karniolci in Karantanci pridružili uporu zoper frankovsko oblast, a so bili poraženi. Obe kneževini sta zaradi tega doživeli veliko sprememb. V Panonski nižini je knez Kocelj v 9. stoletju mejno grofijo Spodnjo Panonijo proglasil za samostojno kneževino.

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

Svet v srednjem veku

Kako je Karantanija izgubila samostojnost Knez na današnjem Hrvaškem, Ljudevit Posavski, se je v začetku 9. stoletja uprl frankovski oblasti z orožjem. V letih 819–820 so se mu pridružili tudi Karniolci in Karantanci. 1. V uporu so bili Karantanci in Karniolci poraženi, zaradi česar so doživeli veliko sprememb. Pri vsaki spremembi zapiši en primer, s katerim boš spremembo obrazložil. V pomoč so ti ključne besede v oklepajih. POLITIČNO VODSTVO

(frankovski kraljevi uradnik)

POLITIČNA ORGANIZACIJA

(grofija; fevdi)

DRUŽBENE SPREMEMBE

(fevdalizem)

Karantanski knez je bil odstavljen. Ozemlje Karantanije je bilo razdeljeno na fevde. Uveden je bil fevdalizen; karantanski kmetje so postali nesvobodni.

2. V ta čas sodijo tudi Brižinski spomeniki, najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah. Kaj je bilo v tem dokumentu zapisano? Obkroži pravilen odgovor. a. Zapis o vsakdanjem življenju ljudi v vzhodnih Alpah. b. Zapis o kaznih, izrečenih podložnim kmetom na fevdu freisinške škofije. c. Dva obrazca za spoved in pridiga o grehu.

Nastala je Spodnja Panonija Mejna grofija Spodnja Panonija je obsegala ozemlje med rekami Raba, Donava in Drava. Vključevala je tudi del današnjega slovenskega ozemlja na severovzhodu. 3. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 100. A. Na zemljevidu označi obseg Spodnje Panonije tako, da potegneš rdečo črto po njenih mejah. Nato pobarvaj njen obseg. B. Na črto zapiši ime središča Spodnje Panonije. Blatenski C. Del katere države je bila do leta 769 kostel Spodnja Panonija?

frankovske

Č. Kdo je bil voditelj samostojne Spodnje Panonije med leti 769–784?

knez Kocelj 78

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi, ki se nanašajo na poglavje Kako je Karantanija izgubila samostojnost. LJUDEVIT POSAVSKI …………………………. KARANTANCI …………………………………… FEVDALIZEM ……………………………………. BRIŽINSKI SPOMENIKI .……………………….

Nastala je Spodnja Panonija

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Dokler je namreč oni (to je Pribina) živel, ni zmanjšal ničesar cerkvevnih stvari izpod oblasti imenovanega sedeža (salzburške nadškofije) /.../. V viru se dalje omenja, da so salzburški duhovniki vztrajali v Kocljevi kneževini toliko časa, »dokler ni neki Grk, Metodij po imenu, z nanovo izumljenimi slovanskimi črkami na zvit način izrinil latinski jezik ter ugledne latinske črke

ter pri celokupnem ljudstvu v nič deval delno maše in evangelije in cerkveno službo tistih, ki so to opravljali po latinsko.« (odlomki iz spisa Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev, leta 870) Nato učenci besedilo analizirajo: • Pomisli, kdo je bil omenjeni »neki Grk, Metodij po imenu«. • Kako je v besedilu označeno njegovo delovanje? Kaj je pisec besedila očital Metodiju? • Pomisli, kdo bi lahko bil pisec besedila.

BELEŽKE:

Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju

4. Na sliki sta misijonarja brata Konstantin in Metod. Dopolni okvirčke ob sliki, tako da vanje zapišeš značilnosti, povezane z njunim življenjem v Spodnji Panoniji.

ŠIRILA STA

UPORABILA STA

krščansko

glagolico

VERO.

PISAVO.

PRED NJIMA JE KRŠČANSTVO V SPODNJI PANONIJI ŠIRILA

VERO STA ŠIRILA V

salzburška

slovanskem

ŠKOFIJA.

JEZIKU.

Obstajalo je Arnulfovo kraljestvo

Ostajalo je Arnulfovo kraljestvo

V drugi polovici 9. stoletja je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf. 5. Katero vprašanje o Arnulfovem kraljestvu bi zastavil ob spodaj napisani trditvi? Svojo mladost je preživel pri materini družini v Karantaniji, ki je kasneje predstavljala središče njegove moči.

Ali je bil sorodstveno povezan s Karantanijo? 6. Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Iz izpisanih črk boš dobil nov pojem. Voditelj upora proti Frankom med leti 819–823.

15

K

LJUDEVIT POSAVSKI

fevdalizem

Kneževina na današnjem avstrijskem Koroškem, ki se je pridružila uporu proti Frankom.

2

A

Karantanija

Blatenski kostel

Najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah.

2

R

Brižinski spomeniki

Arnulf

Središče Spodnje Panonije.

6

N

Blatenski kostel

Brižinski spomeniki

Družbeni sistem, uveden v Karantaniji po porazu upora proti Frankom.

7

I

fevdalizem

slovanski

V Spodnji Panoniji sta delovala misijonarja Konstantin in __________.

4

O

Metod

Ljudevit Posavski

Zakon sodnim ljudem je najstarejši ___________ zakonik.

2

L

slovanski

Metod

Vladar Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije v drugi polovici 9. stoletja.

1

A

Arnulf

Karantanija

79

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) V učbeniku na strani 102 spodaj si učenci ogledajo upodobitev kralja Arnulfa in jo analizirajo: • Kako je kralj Arnulf upodobljen na sliki? • Kaj je poglavitno sporočilo upodobitve? • Kje bi preveril/a, če upodobitev odgovarja resničnemu stanju?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Pomisli, zakaj je bila karantanska vojska obsojena na neuspeh v spopadu s frankovsko vojsko. • Katere spremembe so se zgodile v Karantaniji ob porazu upora proti Frankom? • Kateri del današnjega slovenskega ozemlja je obsegala kneževina Spodnja Panonija? • Zakaj samostojnost Spodnje Panonije ni trajala dolgo? • V čem je pomen Arnulfovega kraljestva za slovensko zgodovino?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem za ponovitev o Spodnji Panoniji pripravi spodnje trditve, izmed katerih morajo učenci izbrati pravilne, tako da jih odkljukajo [9]. Kocelj je bil frankovski vazal v Spodnji Panoniji v začetku 9. stoletja. Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 400 do leta 451. V Spodnji Panoniji so izvajali obred ustoličevanja. V Spodnji Panoniji sta brata Konstantin in Metod širila krščansko vero v slovanskem jeziku. Kocelj je bil vladar neodvisne kneževine v drugi polovici 9. stoletja. Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 623 do leta 658. Kocelj je Spodnjo Panonijo samostojno vodil od leta 769 do leta 774.

99

PONOVIMO

Zakaj je propadel rimski imperij

ZGODNJI SREDNJI VEK V EVRO

4. – 7. stol. PRESELJEVANJE LJUDSTEV: KDAJ JE POTEKALO? _____________________________________________ VZROKI SELITEV: strah pred Huni, iskanje rodovitne zemlje, ugodnejše podnebje, bogastvo Rima

POLITIČNE SPREMEMBE 1. KATERA DRŽAVA JE PROPADLA?

KULTURNE S 1. PROPAD

rimski imperij

kulturnih antičnega

2. KATERA NOVA DRŽAVA NA ZAHODU JE BILA NAJPOMEMBNEJŠA?

2. KRŠČANSKA CERKEV JE PO EV

frankovska misijonarje •

NJEN NAJPOMEMBNEJŠI CESAR

Karel Veliki

KI SO ŠIRILI KRŠČANSKO VERO. JE SPODBUJAL

širjenje znanja med duhovniki

VZHODNOALP Na zemljevidu pobarvaj največji obseg Frankovske (Karolinške države)

• •

NASELITEV PRVA POLITIČNA TVORBA

FRANKOVSKO OBLAST PRIZN

SPREJEM KRŠČANSKE VERE V

IZGUBA SAMOSTOJNOSTI V 9

upora zoper Franke •

80 100

NA SLIKI JE

knežji kamen

PONOVIMO

OPI:

oblikovanje nove politične in kulturne podobe Evrope

Germani Slovani _____ ; KDO SE JE SELIL? __________________________ in _______________________________________:

SPREMEMBE

DRUŽBENE SPREMEMBE posest

FEVD JE BILA SREDIŠČ IN ZNANJA

KI JO JE

kralj

PODELIL

plemičem za vojaško službo.

FEVDALIZEM JE BILA

VROPI POŠILJALA ,

,

družbena ureditev

,

V KATERI SO SE PREBIVALCI DELILI NA

plemiče kmete _________________________ IN ___________________________

PSKI PROSTOR slovanov položaj

nadrejeni

nesvobodni

obveznosti

vojaška služba kralju

tlaka, dajatve, desetina

bivališĀe

gradovi

lesene hiše

Karantanija – 7. stol.

8. NA V ___________ STOLETJU

8. V ___________ STOLETJU

9. STOLETJU ZARADI

81 101

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek 107 109 111 113 115 117 119 121 123 126

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele Kako se je okrepila moč cerkve Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Kako so mesta spremenila Evropo Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Kako se je razvijala evropska kultura Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami Kulturna podoba neevropskih ljudstev

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Blaznikov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 2005. • Anne Marie Delcambre, Mohamed: Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994. • 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996. • Jadran Ferluga, Bizantinska družba in država, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 1990. • Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana,1999. • Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Založba ZRC, Ljubljana, 1996. • Igor Grdina, Celjski knezi v Evropi, Fit-Media, Celje, 2002. • Grofje Celjski: katalog razstave, Pokrajinski muzej, Celje, 1999. • Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994. • Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993. • Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977. • Koran: o koranu, Bogu, islamu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2003. • Dušan Kos, Med gradom in mestom, odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 1994. • Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lamberga, Viharnik, Ljubljana, 1997. • Dušan Kos, Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005. • Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985. • Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978. • Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. • Nasr Seyyed Hossein, Islam: religija, zgodovina in civilizacija, Litera, Maribor, 2007. • Georgije Ostrogorski, Zgodovina Bizanca, DZS, Ljubljana, 1961. • Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1988. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Maxime Rodinson, Mohamed: nova izdaja, ki jo je pregledal avtor, Družina, Ljubljana, 2005. • Bogdan Sajovic, Vzpon in padec Bizanca, Karantanija, Ljubljana, 2003. • Slovenci in država: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1995. • Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Spomini Helene Kottaner: ženski glas iz srednjega veka, ur. Igor Grdina in Peter Štih, Nova Revija, Ljubljana, 1999. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Peter Štih, Goriški grofje in njihovi ministeriali v Istri in na Kranjskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994. 102

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek

• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001. • Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. • Georges Tate, Križarji in svet Vzhoda, DZS, Ljubljana, 1994. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974. • Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 9 (950–1200) in 10 (1200–1454), DZS, Ljubljana, 1977. • Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik, Ljubljana, 1994.

LITERATURA ZA UČENCE: • Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001. • Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994. • Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. • Yves Cohat, Vikingi: vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997. • Anne Marie Delcambre, Mohamed, Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994. • Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Niko Grafenauer, Stara Ljubljana, NIK Trade, Ljubljana, 1992. • Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996. • John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006. • Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994. • Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Dušan Kos, Gašper Lamberger na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995. • Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996. • Darja Mihelič, Polje, kdo bo tebe ljubil, Mladika, Ljubljana, 1997. • Anne Millard, Erik Rdeči: Vikingi plujejo po Atlantiku, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989. • Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997. • Povasnica Mjuta, Klemen Galanda in dož, Lipa, Špeter, 1997. • Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001. • Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997. • Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996. • Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999. • Peter Štih, Srednjeveške plemiške zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2001. • V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Zbirka Človek in čas: • 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Maja Žvanut, Stoji, stoji beli grad, Mladika, Ljubljana, 2002.

LEPOSLOVJE: • Vladimir Bartol, Alamut: roman, Sanje, Ljubljana, 2002. • Giovanni Boccaccio, Dekameron: izbor novel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Carmina Burana: izbor, DZS, Ljubljana, 1976. • Burka o jezičnem dohtarju, DZS, Ljubljana, 2004. 103

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek

• Miguel de Cervantes Saavedra, Don Kihot, DZS, Ljubljana, 1994. • Alighieri Dante, Božanska komedija, Mihelač, Ljubljana, 1994. • Umberto Eco, Ime rože, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Junaška pesem o Cidu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987. • Bratko Kreft, Celjski grofje: drama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979. • Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Pesem o Nibelungih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972. • Pesem o Rolandu: francoski narodni ep, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana, 2000. • Roman o Tristanu in Izoldi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Saga o Njalu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970. • Walter Scott, Ivanhoe, Mihelač, Ljubljana, 1992. • Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004. • Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Španske romance, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961. • Chrétien de Troyes, Perceval: zgodba o gralu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Trubadurska poezija, A. Capuder, Ljubljana, 2002. • François Villon, Veliki testament, DZS, Ljubljana, 1970. • Anna Wambrechtsamer, Danes grofje celjski in nikdar več, Obzorja, Maribor, 1977. • Oton Župančič, Dela 3: Veronika Deseniška, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.

MLADINSKA LITERATURA: • Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik zakladnika Robina Hooda, Grlica, Ljubljana, 2003. • Jim Gasperini, Skrivnost vitezov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 (zbirka Časovni stroj) • Henry Gilbert, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • René Goscinny, Asterix in Normani, Didakta, Radovljica, 1998. • John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006. • Runer Jonsson, Vike Viking, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975. • Runer Jonsson, Vike Viking častni kralj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Runer Jonsson, Vike Viking in Brdavsi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Runer Jonsson, Vike Viking strmoglavi tirane, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Miki Muster, Grajski duhovi, Delo, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Trubadurji, Delo, Ljubljana, 2005. • Miki Muster, Vitez ropar, Delo, Ljubljana, 2006. • Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002. • Will in Mary Pope Osborne, Vikinške ladje ob sončnem vzhodu, Grlica, Ljubljana, 2004. • Pripovedke iz Tisoč in ene noči, Devin, Trst, 1994. • Sedem popotovanj Sindbada pomorščaka: iz Tisoč in ene noči, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Slovenske bajke in pripovedke, samozal. D. Kunaver, Ljubljana, 1999. • Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004. • Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Slovenske narodne pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974. • Helena Štefanič, Grad nesrečne ljubezni: Friderik in Veronika na Fridrihštajnu, Celjska Mohorjeva družba, 2006. • Templjarske pravce, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Sežana, 2002. • Tisoč in ena noč: arabske pripovedke, Karantanija, Ljubljana, 1999. • Josip Vandot, Prerok Muzelj, Karantanija, Ljubljana, 1996.

FILMI (IZBOR): • Apokalipto, r. Mel Gibson, ZDA, 2006. • Camelot, r. Joshua Logan, ZDA, 1967. • El Cid, r. Anthony Mann, ZDA, 1961. • Ime rože, r. Jean-Jacques Annaud, ZDA, 1986. • Ivanhoe, r. Richard Thorpe, ZDA, 1952. • Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004. • Legenda o Cidu, r. Jose Pozo, Španija, 2003. • Nebeško kraljestvo, r. Scott Ridley, ZDA, 2005. • Pogumno srce, r. Mel Gibson, ZDA, 1995. • Robin Hood: princ tatov, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991. • Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993. • 13 bojevnik, r. John McTiernan, ZDA, 1999. • Tristan in Izolda, r. Kevin Reynolds, ZDA, 2006.

DOKUMENTARNI FILMI: • Benetke: gospodarska velesila srednjega veka, Jaka, Ljubljana, 1993. • Bled skozi čas: 1001–1858, Videofon, Blejska dobrava, 2005. • Cerkve in samostani, Ognjišče, Koper, 1995. • Gradovi na Slovenskem, Ognjišče, Koper, 1996. • Iskanje svetega grala, Delo, Ljubljana, 2006. • Kamnik: mesto v naročju planin, Občina Kamnik, Kamnik, 1998. 104

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek

• Kartuzija Žiče, Fatamorgana, Ljubljana, 2006. • Koran: sveta knjiga islama, Jaka, Ljubljana, 1998. • Konstantinopel: srednjeveško velemesto, Jaka, Ljubljana, 1993. • Maribor: mesto, Studio Alp, Maribor, 1992. • Med legendo in resničnostjo: zgodovina srednjeveškega gradu, KŠTM, Sevnica, 2006. • Mir in dobro: po poti svetega Frančiška, Ognjišče, Koper, 2002. • Največje skrivnosti sveta, Skrivnost Majev, Dnevnik, Ljubljana, 2005. • Novo mesto: iz preteklosti v sedanjost, Etika, Studio Fos, Novo mesto, 2003. • Po poteh meniških redov, Ars video, Ljubljana, 1996. • Starodavni Maji, Bookmark Vester, Tržič, 2000. • Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča (knežji kamen), Cultura Europea, Ljubljana, 1994.

SPLETNE STRANI (IZBOR): Srednji vek v Evropi Spletne strani v angleškem jeziku: - okno The End of Europe’s Middle Ages - okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino - poglavja vsebujejo tudi pisne vire • www.fordham.edu/halsall - pisni viri • www.bbc.co.uk/history - okno Ancient History - Vikings • www.pbs.org/wgbh/nova/vikings • www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages • www.godecookery.com/mtales/mtales.htm • www.learner.org/exhibits/middleages/townlife.html • www.medievalcrusades.com • http://kathimitchell.com/middleages.htm • www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm • www.themiddleages.net

Srednji vek v slovenskih zgodovinskih deželah • www.burger.si - virtualne predstavitve mest, gradov, cerkva, muzejev • www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina • http://obcina.skofjaloka.si (okno Turističnega društva) • www.maribor-pohorje.si (okno O Mariboru – Preteklost) • www.ptuj-tourism.si/home.php (o Ptuju) • www.kam.si (zlasti okna Slovenska mesta, Slovenske domačije)

Arabski in islamski svet v srednjem veku Spletne strani v angleškem jeziku: • www.teacheroz.com/religions.htm - okno The Islamic World to 1600

Ostali svet v srednjem veku (Ameriki, Afrika, Daljni vzhod) Spletne strani v angleškem jeziku: • http://kevin.lps.org - Indija, Kitajska, Japonska • www.mrdowling.com - afriška zgodovina, Indija, Kitajska, Japonska

UČILA: • Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

UČILA-ELEKTRONSKI VIRI: • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993. • Zgodnji srednji vek 2, Svarog, Miklavž, 2006. • Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. 105

Evropski visoki srednji vek: gospodarski in kulturni napredek

• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org • www.nchs.ucla.edu • http://worldhistoryforusall.sdsu.edu • www.mrdonn.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE: Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika.

106

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000 Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

Med 8. in 10. stoletjem se je Evropa soočala z roparskimi vpadi Vikingov, Saracenov in Madžarov. Evropa je bila takrat razdrobljena na številne države. Moč kraljev je bila oslabljena, medtem ko se je okrepila moč fevdalcev, ki so jim služili številni vitezi.

▶ ▶

Novi vpadi po Evropi Čas okoli leta 1000 je bil za zahodno Evropo prelomni čas. Evropske države, še zlasti frankovsko, so oslabili vpadi in ropanja novih ljudstev. 1. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na straneh 103–104. A. Na zemljevidu z rdečo barvo označi smeri napadov Vikingov. B. Ugotovi, katera ljudstva in države so bile najbolj prizadete zaradi njihovih vpadov. Obkroži njihova imena. C. Na zemljevidu z modro barvo označi smeri napadov Madžarov in s črno barvo smeri napadov Saracenov. Č. Katere tri države v Evropi so bile največje? • kraljevina Francija • kraljevina Anglija • Rimsko-nemško cesarstvo

Kdo so bili Vikingi Vikingi so se doma preživljali predvsem s kmetovanjem in ribolovom, Evropa pa jih je najprej spoznala kot roparje. 2. Izpolni okvirčke tako, da vanje zapišeš značilnosti Vikingov. Pomagaj si z naslednjimi besednimi zvezami (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA, DRAKAR, VOJAŠKA OPREMA, RAZISKOVALCI, PRIPLULI DO AMERIKE.

ropanje samostanov in cerkva

drakar, vojaška oprema

raziskovalci

pripluli do Amerike

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: pojasni, zakaj je leto 1000 prelomnica za Evropo opiše spremembe, ki so se zgodile v Evropi okoli leta 1000, navede pomembnejše države v Evropi v visokem srednjem veku, opiše življenje Vikingov, opiše življenje vitezov.

Novi vpadi po Evropi

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj se z učenci ponovi znanje o spremembah, ki so se zgodile v Evropi ob začetku srednjega veka: • Kaj se je zgodilo z veliko rimsko državo? • Katere države so bile najpomembnejše v zgodnjem srednjem veku? • Kako se je spremenil način življenja? • Kaj se je zgodilo z izobraženostjo ljudi? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskim besedilom in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci najprej preberejo poglavje Novi vpadi po Evropi v učbeniku na strani 105. Učitelj nato učencem pripravi kopije zemljevida, ki je v učbeniku na straneh 103–104. Učenci na zemljevid vrišejo: območje madžarske ustalitve, smeri madžarskih vpadov, smeri muslimanskih (saracenskih) vpadov. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na strani 105, ki prikazuje kip madžarskega kralja Štefana in jo analizirajo: • Kako je prikazan kralj Štefan? • Kaj drži v roki? Zakaj je bil ta simbol potreben? Opiši njegovo obleko. • Kako lahko ugotoviš, da gre za kralja? S pomočjo spletnih strani naj učenci ugotovijo, v katerem madžarskem mestu se nahaja kip na fotografiji.

83

Kdo so bili Vikingi

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci najprej preberejo pisni vir v učbeniku na strani 106 (odlomek iz sage) in ga analizirajo: • Kdo je bil Biarni? S čim se je preživljal? • Kaj nam vir pove o družinskem življenju Vikingov? • V katerem letnem času so pluli? Na ustreznem zemljevidu, ki ga pripravi učitelj, učenci označijo potovanje Biarnija in njegovih tovarišev.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://home.freeuk. net/elloughton13/vcontent.htm, ki je net/elloughton13/vcontent.htm namenjena otrokom, učenci: • s pomočjo zemljevida ugotovijo, od kod so Vikingi prišli, • si ogledajo slike in preberejo zgodbe o vikinških bogovih, • si ogledajo na zemljevidu smeri vikinških potovanj, • si ogledajo vikinške ladje. Učitelji pa na tej strani lahko najdejo primere delovnih listov.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Spletna stran www.pbs.org/wgbh/nova/ vikings ponuja mnogo podatkov o Vikingih, med drugim pa tudi krajše posnetke o njihovem življenju. V razdelku Explore a Viking Village učenci lahko izberejo številne kratke posnetke, ki prikazujejo tipično vikinško naselbino (Construction, Archeology, Compositing, Equipment), pristanišče (Harbor), opremo vasi (Design) in prebivalce vasi (People). V razdelku Secrets of Norse Ships lahko učenci spoznajo in si ogledajo vikinške ladje. V razdelku Write Your Name in Runes pa spoznajo vikinško pisavo – rune in pomen posameznih znakov.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/ ancient/vikings učenci: • odigrajo igrico vikinškega potovanja iz Norveške do Škotske (Viking Quest) • si ogledajo moderno rekonstrukcijo vikinške ladje in njenega potovanja iz Norveške do Škotske (Viking Voyage), • obiščejo vikinško vas in si ogledajo notranjost hiše (Viking Age Farm at Ribblehead Virtual Tour). KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V rubriki Ali veš? v učbeniku na strani 106 je omenjeno, da nekateri zgodovinarji čas med letoma 800 in 1150 imenujejo »vikinška doba«. Učenci naj razmislijo in utemeljijo, zakaj je to obdobje odbilo takšno poimenovanje. 107

Razdrobljena Evropa okoli leta 1000

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 107, ki prikazuje bitko pri Hastingsu in jo analizirajo: • Ali lahko ločimo nasprotnike? • Kako so oboroženi vojaki na sliki? • Kako so oblečeni? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci lahko ustvarijo svoj potek bitke pri Hastingsu na spletni strani www. bbc.co.uk/history/british/normans/ launch_gms_battle_hastings.shtml AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi odlomke iz listine Magna Carta iz leta 1215, ki jih preberejo in nato analizirajo. Lahko se odloči za sodelovalno učenje, pri katerem vsaka skupina prebere in analizira en odlomek. Odlomek 1 »Ob smrti moža, lahko žena obdrži svojo doto in vso dediščino. Za doto in dediščino, ki sta jo imela z možem v posesti ob dnevu njegove smrti, ji ni potrebno plačati ničesar. Žena lahko v hiši moža ostane 40 dni po njegovi smrti; v tem času ji bo izročena dota.« Analiza: • Pomisli, na kateri družbeni sloj se nanaša določilo listine. • Kaj nam o položaju in pravicah žensk priča navedeni zapis? Odlomek 2 »Noben stražnik ali drug kraljevi uradnik ne sme odvzeti žita ali drugega prenosnega blaga od moža brez plačila, razen, če prodajalec soglaša z odlogom plačila.« Analiza: • Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano pravilo. • V kakšnem položaju so bili po zapisanem pravilu kraljevi uradniki? Odlomek 3 »Noben šerif, kraljevi uradnik ali katera druga oseba ne sme svobodnemu možu odvzeti konja ali voz za prevoz blaga brez njegove privolitve.« Analiza: • Pomisli, kdo so bili svobodni prebivalci v 13. stoletju. • Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano pravilo. Odlomek 4 »Nihče, niti mi niti kateri drug kraljevi uradnik, ne bo odvzel lesa za naše gradove ali katerokoli drugo potrebo brez dovoljenja lastnika.« Analiza: • Koga naj bi predstavljal izraz »mi«? • Kateremu družbenemu sloju so pripadali omenjeni lastniki gozdov? Odlomek 5 »V vsej kraljevini naj bodo uvedene enotne mere za vino, pivo in žito. Prav tako naj bodo uvedene enotne mere za fino in domače sukno ter moško modno blago /…/. Poenotijo naj se tudi uteži.« Analiza: • Zakaj je bilo potrebno, da se mere poenotijo? • Ali imamo danes v Evropi enotne mere? • Katere mere za dolžino in težo poznaš? Odlomek 6 »Noben svoboden mož ne sme biti zaprt, izobčen ali izgnan; nobenemu svobodnemu možu ne smejo biti odvzete njegove pravice in posest /…/ ali se proti njemu uporabi sila ali pošlje druge proti 108

Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000

Razdrobljena Evropa okoli leta 1000 Roparski napadi so povzročili zastoj v evropskem gospodarskem razvoju in prizadeli mnoge države. 3. Dopolni besedilo.

upadla Okoli leta 1000 je moč evropskih kraljev ___________________________. Dvignila pa se je moč plemičev posameznih lokalnih _______________________. Namesto močnih držav so v Evropi obstajale samostojne _______________________. dežele številne ________________________

Kdo so bili vitezi Fevdalci so v Evropi okoli leta 1000 zaradi stalnih spopadov organizirali svoje vojaške oddelke, v katerih so se bojevali vojaki, ki jih imenujemo vitezi. 4. A. Pobarvaj sliko, ki prikazuje viteza. B. Opiši življenje vitezov tako, da zapišeš v vsak okvirček kratko obrazložitev danih ključnih besed.

NI VITEZA BREZ KONJA

SLUŽITI GOSPODU

bojevali so se na konjih

bojevali so se za plemiče

GRADOVI

VITEŠKI TURNIRJI

živeli so v gradovih

tekmovanje za zabavo

5. Razloži pojem. GRBI

znaki družin, ki so jih vitezi nosili na oblačilih

RADOVEDNEŽ Grbe uporabljamo še danes. Vsak dan jih lahko opazimo na avtomobilskih tablicah. Nariši grb, ki se nahaja na tablici vašega avtomobila. Pojasni njegovo vsebino.

84

njemu, razen v primeru sodne odločitve njegovega sodišča ali po zakonu dežele.« Analiza: • Na katero značilnost Anglije v 13. stoletju kažejo zapisana določila? • Kdo lahko danes odloči, da se nekdo zapre ali se mu omejijo njegove pravice? Kdo so bili vitezi

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na straneh 108. Izdelajo kronološko tabelo o odraščanju srednjeveškega viteza; vsakemu obdobju pripišejo eno značilnost.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 108 zgoraj, ki prikazuje viteški turnir in jo analizirajo: • Kaj se je dogajalo na turnirju? • Kako so bili vitezi opremljeni? • Kdo so bili gledalci? • Pomisli, ali je bilo sodelovanje na turnirju lahko tudi nevarno. Na kakšen zaključek napeljuje slika?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Od kod so bili Vikingi? • Kako jih je spoznala Evropa? • Katera ljudstva so še vpadala po Evropi poleg Vikingov? • Zakaj pravimo, da je bila Evropa okoli leta 1000 razdrobljena? • Kakšno delo so opravljali vitezi? • Komu so morali biti zvesti? • Kako je nekdo postal vitez?

Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

Na današnjem slovenskem ozemlju so pridobili posesti številni plemiči. Njihove posesti so postale v 12. stoletju teritorialno zaokrožene in avtonomne enote, ki jih imenujemo dežele.

Katere so bile slovenske zgodovinske dežele

Na današnjem slovenskem ozemlju se je izoblikovalo več dežel. 1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 110. Zatem izpolni karto spodaj. A. Zapiši imena posameznih dežel in pobarvaj njihov obseg. B. Obkroži njihova glavna mesta.

C. Kako so nastale dežele?

KOROŠKA

Katere so bile slovenske zgodovinske dežele

z nakupi, vojnami,

J Š TA

GORIŠKA

dedovanjem

Č. Kdo je vodil deželo?

ERS

KA

UVODNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj v razgovoru učence povpraša o imenih slovenskih pokrajin: Štajerska … Morda tudi, kaj pomeni izraz kranjski Janez? Skupaj nato ugotavljajo, od kod izvirajo imena slovenskih pokrajin.

KRANJSKA

deželni knez

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo portret svete Heme Krške v učbeniku na strani 109 in ga analizirajo: • Kakšnega porekla je bila Hema Krška? • Kakšne vzgoje je bila deležna? • Kaj o njenem položaju pove podatek, da je bila najbogatejša ��enska svojega časa na prostoru današnje Slovenije? • Kaj o njeni veri priča podatek, da je dala zgraditi samostan in stolnico?

ISTRA 2. Pojasni, kaj je bila »deželna zavest«.

zavest o pripadnosti posamezni deželi

Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah V 13. stoletju so večino posesti v slovenskih deželah dobili v last Habsburžani, pomembna plemiška družina, ki je izvirala iz današnje Švice. 3. Za omenjene posesti se je uveljavil naziv habsburška dedna posest. A. Razloži pojem. HABSBURŠKA DEDNA POSEST

Avstrija, Štajerska, Kranjska, kasneje še Koroška in Goriška

B. Na zgornjem zemljevidu obkroži slovenske zgodovinske dežele, ki so jih v svojo last do 15. stoletja pridobili Habsburžani. 85

Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.habsburg.ch (spletna stran je v nemščini) si lahko učenci ogledajo grad Habsburg v Švici: • V rubriki Portrait lahko izvedo več o zgodovini gradu in si ogledajo sliko gradu iz konca 16. stoletja. • Ugotovijo, katera imena je grad imel skozi stoletja.

BELEŽKE:

UČNI CILJI Učenec: opiše, kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele, navede slovenske zgodovinske dežele, navede dežele, ki so bile pod oblastjo Habsburžanov, opiše vzpon in propad rodbine Celjskih grofov.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 109 spodaj in ga analizirajo: • Kaj pomeni deželna zavest? • Kaj pomeni nacionalna zavest? • Katero zavest od teh dveh imajo danes prebivalci Slovenije? Utemelji s primerom. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 110 zgoraj in ga analizirajo: • Naštejejo označene slovenske zgodovinske dežele. • V kateri deželi se je nahajal njihov domači kraj? • Katere države so si delile današnje slovensko ozemlje? • Kateri od teh dežel je pripadlo največ ozemlja? • Učenci navedejo glavna mestna središča posameznih dežel. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o zgodovini plemiške rodbine, ki je živela najbližje njihovega domačega kraja. Če obstaja še kakšna ohranjena graščina, jo obiščejo ali predstavijo s pomočjo literature. 109

Kdo so bili Celjski grofje

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm: ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm • V razdelku Žovneški gospodje ugotovijo, katere dele je obsegala posest Žovneških. • V razdelku Vzhajajoča zvezda Habsburžanov si ogledajo podobo mesta Celja v 14. stoletju in ugotovijo, katere tipične lastnosti srednjeveškega mesta so vidne na sliki.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 110 spodaj in podatke analizirajo: • Kaj izvemo o moči in sposobnostih Celjskih? • Kaj izvemo o odnosu med očetom (Herman II.) in sinom (Friderikom)? • Kaj nas še danes spominja na Celjske?

Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele

Kdo so bili Celjski grofje Naraščajočo moč in oblast Habsburžanov na današnjem slovenskem prostoru so v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski grofje. 4. Preberi poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na straneh 110–111 in izpolni časovni trak njihovega vzpona. gospodje Žovneški

grofje Celjski

ugledna srednjeevropska plemiška rodbina

• nižji plemiči • podrejeni Habsburžanom

• podedovali večjo posest • vzpon

izumrtje družine

državni knezi

povezava z Luksemburžani

• vojna proti Habsburžanom • pogodba o dedovanju

• v 15. stol. • Celjska dežela

• dobijo nove posesti • Barbara Celjska

• širitev vpliva proti V in JV

5. Razmisli, kaj nam o srednjem veku priča zgodba o vzponu in padcu Celjskih grofov.

Za vzpon so bile potrebne dobre povezave; ovira so tekmeci 6. Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Iz izpisanih črk boš dobil nov pojem.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: CELJSKA DEŽELA; HERMAN II.; ŽOVNEŠKI; ULRIK II. AKSLJEC ALEŽED ……………………….. IKŠENVOŽ ……………………….. HRAIINME ……………………….. II. URKIL ………………………..

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko učenci predelajo poglavje o Celjskih grofih, učitelj v razmislek postavi vprašanje: Ali lahko rečemo, da so bili Celjski grofje slovenska plemiška rodbina? Pri tem učence vodi s podtemami o izvoru Celjskih, njihovih dejanjih, deželni zavesti.

Plemkinja, rojena na Bizeljskem, velika dobrotnica in ustanoviteljica samostanov.

12

SVETA HEMA KRŠKA

Habsburžani

Dežele so bile ______________zaokrožene in avtonomne enote.

1

T

teritorialno

Celjske

V 13. stoletju so ozemlje slovenskih dežel pridobili ________________________.

2

A

Habsburžani

Istra

Gospodje Žovneški so se v 14. stoletju preimenovali v ___________________ grofe.

4

J

Celjske

Ptujski

Deželo je vodil deželni _______________.

3

E

knez

Sveta Hema krška

Dežela ______________ je bila razdeljena med Beneško republiko in Goriške grofe.

4

R

Istra

Luksemburžani

Imena deželnih plemičev so nakazovala kraj njihovega porekla, na primer ________________ so izvirali iz Ptuja.

5

S

Ptujski

knez

Posest Celjskih grofov imenujemo tudi ________________ dežela.

6

K

Celjska

teritorialno

Plemiška družina, tekmeci Habsburžanov, s katero so se povezali Celjski.

11

A

Luksemburžani

Celjska

86

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na strani 110–111. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Vzpon

Največji uspehi Celjski grofje

Izvor

110

Š

Poročne zveze

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja v podpoglavjih. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele? • Kdo so bili lastniki slovenskih zgodovinskih dežel? • Katere okoliščine so omogočile Habsburžanom, da so pridobili slovenske dežele v svojo last? • Zakaj so bili za vzhodnoalpski prostor pomembni Celjski? • Od kod izvira ime Celjski? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 86.

BELEŽKE:

Kako se je okrepila moč cerkve UČNI CILJI Učenec: ▶ opiše vlogo Cerkve v srednjem veku, ▶ navede nove meniške redove, ▶ pojasni vzroke in posledice križarskih pohodov.

V nasprotju z mnogimi kralji, ki so imeli šibko moč, se je moč papeža in krščanske cerkve okrepila. Oživeli so samostani, ki so postali središča srednjeveške kulture.

Kako se je okrepila moč cerkve Naraščajoča moč cerkve

Papež je bil voditelj cerkve v Rimu, podrejeni so mu bili vsi duhovniki. 1. Na sliki je grb sedanjega papeža. A. Katera dva simbola, ki sta še iz srednjega veka značilna za grb papežev, lahko opaziš? Obkroži ju. j B. Zakaj srednji vek imenujemo tudi »obdobje vere«?

Papeška krona (tiara), zlata ključa Naraščajoča moč cerkve C. Pomisli, ali so bile nedeljske maše za vaščane le verski praznik?

Bile so tudi priložnost za družabno srečanje.

Oživitev samostanov Okoli leta 1000 se je med menihi začelo širiti gibanje, ki je zagovarjalo prenovo rimskokatoliške cerkve. Pobudniki reform so zahtevali tudi bolj pobožno življenje menihov v samostanih. 2. Srednjeveški menihi so delali in molili.

Kako so živeli menihi?

Kje so živeli menihi?

preprosto, delajo in molijo

v samostanih

VEČ O … Čeprav se v zapisih vedno omenja le ena papeška tiara (krona) (krona), pa je danes ohranjenih dvaindvajset tiar. Mnoge so papeži dobili kot darilo od pomembnih kraljev ali mest, v katerih so pred izvolitvijo služili. Tiare so narejene iz zlata in srebra ter bogato okrašene z dragimi kamni. Običajno imajo podobo trojne krone, na vrhu katere je križ. Iz vsake tiare zadaj izhajata dva volana, na katerih je upodobljen papežev grb. Ohranjene tiare imajo različno težo, najlažja tehta okoli 900 dag, najtežja pa 4,5 kg. Najtežjo tiaro je papežu podaril Napoleon I. leta 1804 ob svojem kronanju za cesarja Francije, tehtala je kar 8,2 kg. Najstarejša ohranjena tiara je iz 18. stoletja. Večina tiar se danes nahaja v vatikanskem muzeju.

Katera dela so opravljali menihi v srednjem veku?

prepisovali so knjige, poučevali, zdravili

Oživitev samostanov

Katera dela opravljajo menihi danes?

molijo, poučujejo, pišejo knjige 3. Kateri meniški redovi so delovali v srednjem veku? Obkroži jih. BENEDIKTINCI

KARTUZIJANI

JEZUITI

CISTERCIJANI

87

Kdo so bili križarji

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo podatke o Saladinu. Podatke primerjajo in jih analizirajo. Predvsem naj odgovorijo na vprašanje: Zakaj si je Saladin pridobil velik sloves?

VEČ O … Tretjega križarskega pohoda, pohoda ki je trajal od 1189 do 1192, so se udeležili angleški kralj Richard Levjesrčni, kralj rimskonemškega cesarstva Friderik Barbarossa in francoski kralj Filip II. Friderik, ki je

bil star 70 let, je utonil pri prečkanju reke že v Evropi in le majhen del njegove vojske je nadaljeval pot proti Sveti deželi. Angleška in francoska vojska sta nadaljevali pohod, zavzeli Ciper in nato pristanišče Akra (v današnjem Izraelu). Filip II. se je nato zaradi izčrpanosti vrnil v Evropo. Richard Levjesrčni je s svojo vojsko nadaljeval pohod do Jeruzalema. V bitki pri Asurju je premagal Saladina (septembra 1191), a je bila vojska tako izčrpana, da je potrebovala počitek in pot do Jeruzalema nadaljevala šele naslednje leto (junija 1192). Čeprav je prišla v bližino Jeruzalema, je bila vojska Richarda Levjesrčnega izčrpana zaradi

pomanjkanja vode in ni zmogla napada na mesto. Richard in Saladin sta podpisala premirje, ki je določalo, da bo romarjem iz Evrope dovoljeno obiskovati Jeruzalem. Oktobra 1192 je Richard Levjesrčni odplul domov, v Sveto deželo pa se ni nikoli več vrnil. Vendar je njegovo potovanje domov trajalo dlje kot je sprva načrtoval. V Avstriji (pri Devinu) so ga zajeli vazali vojvode Leopolda Avstrijskega, njegovega velikega sovražnika. Vojvoda Leopold je dal Richarda zapreti in zanj zahteval visoko odkupnino, ki jo je v Angliji zbirala Richardova mati. Richard je v ujetništvu preživel dve leti in šele leta 1194 je priplul domov v Anglijo.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo predstavitev Frančiška Asiškega v učbeniku na strani 113. Nato razmislijo, o tem, kaj nam besedilo pove o: • Frančiškovi mladosti, • odnosih med njegovo materjo in očetom, • njegovem načinu življenja, ko se je odločil, da bo služil Bogu.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci lahko izvedo več o Frančišku, če obiščejo spletno stran http://franciskani. rkc.si in obiščejo razdelek Sv. Frančišek. V razdelku Klarise pa na tej strani lahko izvedo več o ženskem meniškem redu klaris: • Kdo je bila Klara Asiška in v katerem stoletju je živela? • V čem je bilo njeno življenje podobo Frančiškovemu? • Kako živijo članice reda klaris? • Koliko klaris je danes v Sloveniji? 111

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja film (ali le en del) Nebeško kraljestvo. Skupaj prikazani film/odlomek analizirajo. a) Jeruzalemsko kraljestvo - (obstajalo) konec 12. stoletja: _____ b) Osebe v filmu: 1. BALIAN • Kako je prikazan v filmu? • V kolikšni meri njegovo upodobitev lahko primerjamo s spodnjim vpisom resnične osebe? Conrad of Montferrat; (1140-1192) Iz južne Nemčije, ugledna družina, izobražen, omikan, »privlačnega videza, /…/ izjemen v svojem pogumu, bistrosti in fizični moči«; Trikrat poročen: prva žena neznana (hčerka Meinharda Goriškega); druga žena Teodora, sestra bizantinskega cesarja (ločen); tretja žena: Isabella jeruzalemska (polsestra Sybille) – dobi naslov jeruzalemski kralj v Jeruzalemsko kraljestvo prispe 1187, njegov oče je imel tu grad; Saladin je tik pred tem (oktober 1187) zavzel Jeruzalem; uspešno brani Saladinovo obleganje pristanišča Tyre (1187-92) izvoljen za jeruzalemskega kralja, a je umrl za posledicami atentata (1192) njegova hčerka Maria of Montferrat je postala kraljica Jeruzalemskega kraljestva 2. BALDWIN IV. • Kako je prikazan v filmu? • V kolikšni meri se njegova filmska upodobitev ujema z zgodovinskimi podatki o kralju? Kralj 1174-85 (kralj pri 13 letih), pri vladanju mu je pomagala mati, Bolan: gobavec, bolezen je odkril njegov učitelj, zgodovinar William of Tyre pri 16 letih; njegova sestra Sibylla se je najprej poročila z Williamom of Montferrat (starejšim bratom Conrada), po njegovi smrti pa z Guyom of Lusignanom leta 1177 je skupaj z Raynaldom of Chatillonom premagal Saladina nasledil ga je sin Sibylle Baldwin V., ki je kmalu umrl; v njegovem času je začelo kraljestvo notranje slabeti in razpadati, kljub temu je Baldwin izkazal veliko predanost kraljestvu in kljub bolezni tudi fizično moč. 3. SALADIN • Kako je prikazan v filmu? • V kolikšni meri se njegova filmska upodobitev ujema z zgodovinskimi podatki o kralju? Kurdski vojskovodja (1138-93) Zavlada Egiptu (1171) in Siriji (1181); porazil je Jeruzalemsko kraljestvo leta 1187 pri Hattinu, kar je bil povod za tretji križarski pohod, ki ga je vodil Richard I. Levjesrčni; Križarji so zavzeli Acro, a Jeruzalem je 112

Kako se je okrepila moč cerkve

4. Z oživitvijo samostanov so bili ustanovljeni številni novi meniški redovi. Frančišek Asiški je ustanovil red frančiškanov. V učbeniku na strani 113 preberi življenjepis Frančiška Asiškega. A. Izpiši štiri značilnosti, za katere meniš, da so bile v njegovem življenju pomembne.

mladost posvetil študiju in zabavi

nato življenje posvetil Bogu

živel zelo skromno

ustanovil red frančiškanov

Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi, posebno s Soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas. Lepo je in v velikem sijaju žari.

B. Na desni je kitica iz Frančiškove pesmi. Morda poznaš njen naslov?

Sončna pesem

Kdo so bili križarji Papež je evropske plemiče konec 11. stoletja pozval na vojno proti muslimanom. Udeležence pohodov imenujemo križarji. 5. Dopolni besedilo.

Palestine muslimanov Cilj križarjev je bila osvoboditev _________________________ izpod oblasti ________________________. križarske Pohode evropskih plemičev v Sveto deželo imenujemo _____________________________ vojne. 6. V okvirčkih so opisane značilnosti križarjev. A. Poveži jih s predmeti na sliki. B. Pobarvaj križarja na sliki.

Križarji so se borili za krščansko vero. Njihov znak je bil križ.

Vitezi so nosili tudi zastave s svojim grbom.

Križarji so bili vitezi, vojaki na konjih.

Opremljeni so bili z mečem, ščitom in oklepom.

7. Zaradi križarskih vojn so Evropejci spoznali številne novosti. Navedi tri.

kompas

papir

arabske številke

88

ostal v rokah Saladina: mir iz leta 1192 je kristjanom dopuščal romanje v mesto; čeprav se Richard in Saladin nista nikoli osebno srečala, naj bi med njima obstajalo obojestransko spoštovanje; c) Jeruzalem: mesto a) Kakšne so bile ulice mesta? b) Opiši hiše, njihovo opremljenost. c) Kdo so bili prebivalci mesta? č) Kakšne vere so bili? * Uradni jeziki v Jeruzalemskem kraljestvu so bili: latinski, francoski, italijanski in drugi zahodnoevropski, grški in arabski sta bila pogosto govorjena. • Jeruzalem: tehnična oprema

a) S kakšnimi napravami so obdelovali polja? b) Kakšne oblegovalne naprave so uporabljali? • Srednjeveška družba: ureditev KRALJ:__________ vazali: __________ - Kdo so bili podložniki v Jeruzalemskem kraljestvu? č) Kritično razmišljanje: Kako verodostojen prikaz križarskih pohodov je film Nebeško kraljestvo? Pri katerih dejstvih se najbolj in pri katerih najmanj približa resničnemu dogajanju?

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: Kakšno vlogo je imela rimskokatoliška cerkev v srednjeveški Evropi? Kakšno upanje je mnogim ljudem dajala vera? Zakaj so mnoge samostane po letu 1000 gradili daleč stran od naselij? Zakaj so imeli samostani tudi gospodarsko vlogo? Kateri so bili cilji križarjev? Ali so se križarji vedno obnašali v skladu z vero in viteškimi pravili?

Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo

Čas med leti 1000 in 1300 pomeni velik napredek za evropsko gospodarstvo in njegovo oživitev. Napredovalo je kmetijstvo, razmahnili sta se tudi obrt in trgovina.

Zakaj je napredovalo kmetijstvo Napredek evropskega gospodarstva po letu 1000 je bil viden najprej v kmetijstvu. 1. Katera nova orodja so se uveljavila v kmetijstvu po letu 1000? Obkroži jih med spodaj naštetimi. KOMAT

PLUG NA KOLESA

TRAKTOR

ŽELEZNE LOPATE

VODNI MLIN

RALO

▶ UČNI CILJI ▶ Učenec: ▶ pojasni gospodarske spremembe v evropskem prostoru, ▶ opiše napredek v kmetijstvu, ▶ razloži značilnosti srednjeveške kolonizacije, ▶ opiše razmah trgovine in obrti v Evropi, ▶ pojasni pojem denarno gospodarstvo.

2. Smiselno izpolni spodnjo tabelo o natriletnem kolobarjenju z manjkajočimi podatki.

ozimno žito

Jarino žito

Praha

Ena tretjina

ena tretjina

Ena tretjina

Žito, ki se poseje jeseni; rž, pšenica

Žito, ki se poseje spomladi: oves, ječmen

prazna njiva, pašnik

Zakaj je napredovalo kmetijstvo

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj učence pozove, da navedejo pojme oziroma predmete, ki jih povezujejo s kmetovanjem danes. Skupaj ugotovijo, katerih navedenih predmetov v srednjem veku še niso poznali.

3. Okoli leta 1000 so začeli organizirano iskati in pripravljati nove obdelovalne površine. Poveži sorodne pojme v pare. ŠIRJENJE OBDELOVALNIH POVRŠIN

ZUNANJA KOLONIZACIJA

ŠIRJENJE OBDELOVALNIH POVRŠIN LE V MEJAH FEVDA

KOLONIZACIJA

ŠIRJENJE POSESTI V TUJIH DEŽELAH

NOTRANJA KOLONIZACIJA

Kako sta oživeli obrt in trgovina Okoli leta 1000 so obrtniki prodajali svoje izdelke lokalnim prebivalcem, pa tudi kupcem v oddaljenih deželah. 4. Kaj je vplivalo na oživitev obrti v srednjeveški Evropi? Obkroži črko pred nepravilnim odgovorom. a. napredek kmetijstva in večji pridelek b. naraščanje prebivalstva in povpraševanja c. uvedba avtomobilov 5. Oglej si sliko na desni. Katero obrt prikazuje? a. kovaška obrt b. tekstilna obrt c. tesarska obrt

AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Kmetijstvo je dolga stoletja temeljilo na triletnem kolobarjenju s praho. Učenci si ogledajo sistem triletnega kolobarjenja. Vsak izmed njih izdela svoj načrt kolobarjenja s konkretnimi kulturnimi rastlinami (npr pšenica, rž, ajda …) 1. leto 2. leto 3. leto

89

RAZISKOVALEC V rubriki Aktualno v učbeniku na strani 116 je predstavljen sejem CeBIT. Učenci s pomočjo spletnih strani poiščejo velike in poznane evropske in svetovne sejme. Pri tem lahko izberejo različne zvrsti: avtomobilski sejmi, sejmi mode, sejmi živil, računalniški sejmi … Učenci lahko na spletni strani podjetja Celjski sejem www.ce-sejem.si in Gospodarskega razstavišča v Ljubljani www.gr-sejem.si, ki veljata za največja www.gr-sejem.si organizatorja sejmov v Sloveniji, poiščejo podatke, katere sejme organizirata ti dve podjetje.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci ogledajo sliko v učbeniku na strani 115 spodaj in jo analizirajo: • Kdo žanje? • Kakšen izraz imajo na obrazu žanjice? • Kakšno vlogo imajo na sliki moški? • Kako so upodobljeni kmetje oblečeni?

AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje podatkov) Učenci obiščejo turistični center (ali se povežejo s turističnim društvom), šolsko knjižnico ali knjižnico v domači okolici ter zberejo podatke o: • številu mlinov, ki še delujejo v domači okolici, pri čemer naj bodo pozorni, ali te mline še vedno poganja vodno kolo, • številu različnih obratov (mlinov, delavnic), ki so nekoč delovali na vodni pogon; kdaj so vodne mline nadomestili z drugimi pogonskimi sredstvi, • številu krajev v domači okolici, ki nosijo v imenu pojem MLIN. Svoje ugotovitve predstavijo v razredu.

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov Učenci ustvarijo (zapišejo) urbar nekega fevdalca, ki se je odločil, da bo njive na svojem fevdu razširil na del gozda in v višje hribovite predele. Učenci v urbar zapišejo: • število in imena kmetov, ki jim bo podeljena kmetija na novo obdelanem delu fevda, • ugodnosti, s katerimi bo fevdalec privabil kmete v naselitev v tem delu, • dolžnosti kmetov, ki bodo živeli na tem delu fevda.

1. del polja ozimno žito jaro žito praha

2. del polja jaro žito praha ozimno žito

3. del polja praha ozimno žito jaro žito

VEČ O … V zgodovini se je podnebje na Zemlji večkrat pomembno spremenilo. Podnebna nihanja so bila stalna in so vplivala tudi na življenje človeka. V času starega veka (okoli 2000 let pred Kr.) pa vse do 5. stoletja je bila povprečna temperatura v Evropi za okrog dve do štiri stopinje nižja. Posledica tega je bila, da je severno Evropo prerasel gozd. Posledica neugodnega podnebja naj bi bilo tudi preseljevanje ljudstev, saj so bili mnogi deli srednje Evrope neprimerni za obdelovanje. Od 5. stoletja pa vse do okoli 1200 je postalo podnebje toplejše. Zato ni naključje, da v ta čas sodijo tudi potovanja Vikingov (ki so na Grenlandiji gojili žito) in vsesplošen napredek kmetijstva. Temu obdobju je nato sledilo spremenljivo podnebje med letoma 1200 in 1400, ko je prevladovalo nestanovitno vreme, v katerem so se izmenjevala sušna in poplavna obdobja. (povzeto iz članka Miha Pavšek, Podnebna zgodovina, Dnevnik, 20. junija 2007, str. 30) 113

Kako sta oživeli obrt in trgovina

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere učencem zapis o trgovcih iz angleške listine Magna Carta (1215): »Vsi trgovci lahko vstopijo ali zapustijo Anglijo brez ovir in brez strahu. Prav tako lahko zaradi trgovskih potreb in brez ilegalnih izsiljevanj po deželi neovirano potujejo, po kopnem ali po morju, ali pa se tu naselijo. Ta določila ne veljajo v času, ko je dežela v vojni z deželo, iz katere trgovec prihaja. Vsak trgovec, ki prihaja iz sovražne dežele in se bo v času vojne nahajal pri nas, bo priprt dokler sodnik ne bo ugotovil, kakšen odnos imajo v sovražni dežele do naših trgovcev. Če bo ugotovil, da so naši trgovci na varnem, bomo enako zagotovili tudi sovražnikovim trgovcem.« Učenci vir analizirajo: • Na kaj spominjajo navedena določila? • Kako bi ocenil/a navedena določila glede na: a) koristi za tuje trgovce, b) koristi za domače trgovce, c) razvoj trgovine? • Kako bi lahko poimenoval/a takratno trgovino: evropska ali svetovna?

Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo

6. Na zemljevidu Evrope v visokem srednjem veku: A. vriši najpomembnejše trgovske poti, B. podčrtaj imeni obeh morij, ki sta veljali za največji trgovski središči, C. obkroži najpomembnejša trgovska mesta obeh trgovskih območij.

7. Obrtniki so se združevali v cehe. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanja. A. Kaj so bili cehi?

združbe obrtnikov istega poklica

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj razred razdeli v več skupin. Vsaka od njih pripravi eno vlogo, ki jo povezujemo s srednjeveškimi sejmi: kupec, trgovec ali obrtnik. Zatem vsi skupaj uprizorijo srednjeveški sejemski dan. Vsi skupaj nato izberejo skupino, ki je bila v svoji igri najbolj prepričljiva.

B. O kateri nalogi ceha govori pisni vir?

o kontroli kvalitete blaga

C. Kateri prekršek je storil obrtnik Roger?

goljufal je

Č. Kako je bil zaradi prekrška kaznovan?

VEČ O … priimki, V srednjem veku so se pojavili priimki in sicer najprej v 11. stoletju v Benetkah, na Slovenskem pa najprej v 13. stoletju v Trstu in v 14. in 15. stoletju na Kranjskem. Mnogi od njih nas še danes spominjajo na srednjeveške rokodelske poklice. Številni priimki na Slovenskem so nemškega izvora, saj so po mnenju Janeza Kebra prebivalci prevzeli nemške poklicne nazive, na primer: Arbajter, Cvelbar, Hafner, Majer, Miler, Maurer, Šuštar, Žnidar, Tišlar. Mnogi poklici, ki so dobili tudi slovenske nazive, so postali priimki, na primer Delavec, Dvanajšek, Lončar, Mlinar, Zidar, Kovač. Imenoslovec, prof. Pavle Merku potrjuje, da so rokodelski poklici zapustili mnoge sledi v slovenskih priimkih, na primer Tkalec, iz katerega obstajajo izpeljanke Kalec, Kalčič ali Kavčič. Medtem ko priimek Zupan in Zupančič izhajata iz besede, ki je pomenila kmeta. 114

izključen je bil iz ceha

90

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako je potekalo natriletno kolobarjenje? • Kaj je povzročilo srednjeveško kolonizacijo? • Kje so potekale trgovske poti? • Čemu so bili namenjeni sejmi? • Kako razvit je bil v srednjem veku promet?

BELEŽKE:

»Roger Aldith, Johnov sin, je bil obtožen, da je dvakrat kršil pravila ceha: naredil je odejo, ki je bila polovično narejena iz dobrega blaga, polovično pa iz slabega blaga. Odvzeto mu je bilo članstvo v cehu, zatem pa je bil iz ceha izključen.« (Odločitev krojaškega ceha, King Lynn, Norfolk, 1258.)

Kako so mesta spremenila Evropo Naraščanje prebivalstva ter cvetoča trgovina sta vplivali na rast mest v Evropi, katerih število je hitro naraščalo. Življenje meščanov se je precej razlikovalo od življenja kmetov.

Kako so mesta spremenila Evropo

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta Tipično evropsko mesto v 13. stoletju je bilo majhno. 1. Oglej si sliko, ki prikazuje mesto London v poznem srednjem veku in odgovori na vprašanja.

▶ UČNI CILJI ▶ Učenec: ▶ pojasni vzroke, ki so vplivali na nastanek srednjeveških mest, ▶ navede mestne svoboščine, ▶ opiše razvoj mest, ▶ opiše življenje meščanov.

Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže sliko enega od slovenskih srednjeveških mest, najbolje mesta, v katerem se nahaja šola ali pa mesta, ki je kraju šole najbližje. Povpraša učence, kaj o mestu vedo, na primer, kdaj je nastalo, katere prvotne stavbe v mestu še stojijo, kakšna je njihova usoda.

A. Ob kateri reki je nastalo mesto London? B. Čemu je služila reka?

AKTIVNOST: metoda besedne demonstracije in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnji zapis iz angleške listine Magna Carta (1215): »Mestu London naj bodo zagotovljene vse antične svoboščine in prosta trgovina, tako na kopnem kot tudi na morju. To pravico bomo podelili tudi vsem drugim mestom; svoboščine in pravica do proste trgovine pa se zagotovi tudi trgom in pristaniščem.« Nato učenci pisni vir analizirajo: • Kaj naj bi obsegale omenjene svoboščine za mesta in trge? • Kaj naj bi pomenila prosta trgovina? • Pomisli, kako je določilo o prosti trgovini vplivalo na obseg trgovanja v mestih in trgih.

Temzi

prevozu blaga, potovanju

C. Kakšne so hiše na sliki?

strnjene, visoke

Č. Kje na sliki se je po tvojem mnenju nahajal glavni trg? Označi ga s puščico.

v bližini cerkve D. Katera stavba najbolj izstopa na sliki? Razmisli, zakaj.

cerkev; ker je bila pomemben kraj srečanj in verskih obredov E. Čemu so služile obkrožene naprave v pristanišču?

razkladanju tovora z ladij

91

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.historyonthenet. com/Medieval_Life/towns.htm lahko učenci: • preberejo, zakaj so bile posamezne naravne značilnosti pomembne za nastanek mest, • preučijo umetniško sliko slikarja Bruegla z naslovom Hunters in the Snow (Lovci v snegu) in s klikanjem na sliki ugotovijo, zakaj slika prikazuje podobo idealnega srednjeveškega mesta.

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo besedilo o značilnostih srednjeveških mest v učbeniku na strani 118. Razmislijo o tlorisu nekega takega mesta. Svoje ideje in predstave učenci prenesejo tudi na papir v obliki slike ali skice načrtovanega mesta.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Mesta so bila v srednjeveški Evropi novost. Učitelj učence pozove k razmisleku z vprašanjem: Zaradi česa so mesta povzročila spremembe v Evropi? Pri tem učitelj lahko pomaga učencem s podvprašanji, na primer: • Kako so mesta vplivala na podložnike? • Kako so mesta vplivala na razmah obrti in trgovine? • Koliko so mesta vplivala na uveljavitev drugačnega načina življenja?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »John Kervying iz Rotterdama je povedal, da so trije trgovci odpeljali svoj tovor volne v Rotterdam. Tam se nahajajo mnoge gostilne, ena imenovana Calais, druge pa Francija, Anglija, Hemelrik, Helle. In še je dejal, da kadar so trgovci v gostilni Calais in tam prodajajo svoje blago, rečejo, ‘sedaj pa smo bili v Calaisu’.« (Odlomek iz poročila kraljevega uradnika o trgovini z volno, 1366) Nato ga analizirajo: • S katerim blagom so trgovali omenjeni trgovci? • Kako so blago prevažali iz Rotterdama do Anglije in kako do Francije? • Kje se nahaja kraj Calais? • Pomisli, zakaj bi po uradni določbi vsi trgovci morali pluti iz pristanišča Calais? • Kakšno korist so si trgovci, ki so se izognili pristanišču Calais, pridobili? 115

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »Tudi to je pravo mesta: če pride zunanji človek v mesto in hoče postati meščan, sprejme naj ga mestni sodnik svobodno in odkrito za meščana. Če pa bi ga nekdo tožil zaradi svojega podložnika (ki je šel v mesto), tedaj naj mestni sodnik zasliši in mu da narok štirinajst dni; in če se zgodi, da ga pred sodnijo pridobi, naj bo ta podložnik po tem še štirinajst dni varen in gre brez ovire, kamor hoče. /…/ Tudi kdor leto in dan svobodno in nezahtevno živi v mestu, ta naj tudi vnaprej mirno ostane, pred vsakim brez vsake zahteve.« (Pravice mesta Kostanjevica, okrog 1300) Učenci nato pisni vir analizirajo: • Kakšna določila so bila zapisana v mestnih pravicah? • Kako je lahko podložnik postal meščan? Zakaj je veljalo reklo, da »mestni zrak osvobaja«?

Kako so mesta spremenila Evropo

2. Mesta so ustanovili fevdalci (imenovani mestni gospodje) tako, da so s posebno listino mestu podelili mestne pravice in svoboščine. Navedi tri mestne pravice.

pravica do tržnega miru, pravica do obzidja, pravica do osebne svobode

3. Meščani so bili svobodni, kar jih je ločevalo od podložnikov. A. Koga so šteli med meščane v srednjem veku?

trgovce, obrtnike

B. Kdo je poleg meščanov še živel v mestu?

plemiči, duhovniki, judje

C. Kakšne so bile hiše v mestu?

ozke, visoke, iz kamna in lesa

Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir: »Določamo, vsak, ki bo našel v svojem vrtu tujo kokoš ali tujega petelina ali tuje gosi, jih sme pobiti, dokler so na njegovem svetu. In mrtve sme vreči na javno pot. In tistega, ki to stori, naj se ne kaznuje.« »Določamo, za konja ali vola ali vprežno živino in kravo, osla ali oslico, prašiča ali svinjo, ki bodo zaloteni v piranskih vinogradih ali poljih ali vrtovih, naj gospodar za vsako nogo živine kot kazen plača en piranski sold.« »Določamo, nihče naj pod kaznijo 40 soldov denarja ne prodaja soli, pšenice ali drugega žita drugače kakor v piranskih občinskih merah.« (Piranski mestni statut, 1274) Učenci nato pisni vir analizirajo: • Kaj izvemo iz navedenih zapisov o življenju meščanov v Piranu? Ali so se ukvarjali le z obrtjo in trgovino? • Kakšne so bile kazni za kršitelje? • Koliko kazni je moral plačati meščan, če sta mu dva osla ušla v vinograd? • Na katero značilnost piranske trgovine kaže zadnje določilo?

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov V učbeniku na strani 119 si učenci lahko ogledajo srednjeveškega zabavljača na hoduljah. Učenci naj narišejo še druge zabavljače, ki so se pojavili v času mestnih sejmov, na primer žonglerji, burkeži, različni glasbeniki … 116

Življenje v mestu je bilo živahno, še zlasti v času sejmov in raznih prireditev. 5. Preberi pisni vir. A. Kaj nam pisni vir pripoveduje o zabavi v srednjeveških »John Coyn iz Buryja v Suffolku in John mestih? Shepherd ter John Goodbody iz istega kraja, so 14. novembra v Buryju napadli Axsmytha in bilo je veliko priložnosti za zabavo Piersa, paznika, ki jima je kralj zaupal svojega noja. Zaprli so ju za pet dni, prav tako so zaprli tudi noja, ki so mu populili precej perja, zatem B. Razmisli, čemu je služil noj? pa ga zastonj razkazovali ljudem.« (Zapis dvornega sodišča v kraju Bury St razkazovanju, saj je bil nenavadna žival Edmund, Suffolk, 1431)

6. Slika prikazuje zelo priljubljeno vrsto družabnosti v srednjem veku. Katero?

kopanje v kadi

92

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je bila za mesta pomembna pravica do obzidja? • Opiši tipično srednjeveško mesto. • Koga štejemo med meščane v srednjem veku? • Kaj je bila vloga mestnega sveta? • Opiši delovni dan običajnega obrtnika ali trgovca. • Kakšen je bil položaj žensk?

BELEŽKE:

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel Kolonizacija je spremenila kulturno in jezikovno podobo pokrajine, saj so nastala nova naselja in so se priselili nemško govoreči prebivalci. Porast prebivalstva in izboljšave v transportu v 10. stoletju so vplivali na oživitev trgovine in nastanek mest.

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel

Prebivalci so širili obdelovalne površine Širjenje obdelovalnih površin (kolonizacijo) niso spodbujali le fevdalci v zahodnoevropskem prostoru, ampak tudi fevdalci v vzhodnoalpskem prostoru. 1. Kolonizacija je potekala v več fazah. S črto poveži opise faz z ustrezno fazo. Potekala je v dolinah in gričevjih z izsekavanjem gozdov in izsuševanjem močvirij.

NIŽINSKA KOLONIZACIJA

Potekala je s krčenjem gozdov na višje ležečih predelih, na primer na Pohorju.

2. Oglej si sliko. A. Katero fazo kolonizacije prikazuje?

višinsko B. Kako imenujemo kmetijo na sliki?

samotna kmetija C. Zapiši eno območje v Sloveniji, kjer se nahajajo tovrstne kmetije.

Pohorje, na Koroškem

RAZISKOVALEC Učenci v šolski knjižnici poiščejo podatke o svojem domačem kraju: • kdaj je nastala prva naselbina, • kako se je kraj imenoval v srednjem veku, kako je dobil ime, • ali je bil vaška ali mestna naselbina,

3. Pojasni pojem.

je območje, kjer so strnjeno živeli nemško govoreči prebivalci

Potekala je živahna trgovina Domači trgovci so vodili predvsem trgovino med bližnjimi mesti, medtem ko je bila trgovina na dolge razdalje (tranzitna trgovina) v rokah tujih, predvsem judovskih trgovcev. 4. Trgovci iz slovenskih dežel so uvažali in izvažali najrazličnejše blago. Spodaj navedeno blago obkroži z rdečo barvo, če je bilo uvoženo, oziroma z modro barvo, če so ga izvažali iz slovenskih dežel. žlahtne kovine južno sadje

vino vosek

usnje kovinski izdelki

začimbe dragocene tkanine

93

Potekala je živahna trgovina

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Na zemljevidu v učbeniku na strani 110 učenci: • poiščejo potek glavnih cest, • ugotovijo, do katerega pristanišča je cesta potekala, • ugotovijo, iz katerih dežel je prihajalo blago v slovenske dežele.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem pripravi kopijo zemljevida Slovenije, s pomočjo katere učenci ugotovijo: • naselja z imenom Selo (prva kolonizacija) in Vas (nižinska kolonizacija v visokem srednjem veku); • naselja, kjer se pojavlja pridevnik Stara, Srednja ali Nova vas; • ugotovijo, v katerih delih Slovenije so nahajajo samotne kmetije in gorski zaselki, izpišejo nekaj imen samotnih kmetij.

Potekala je od 10. do 13. stoletja.

med živina

Prebivalci so širili obdelovalne površine VIŠINSKA KOLONIZACIJA

Potekla je od 13. do 15. stoletja.

JEZIKOVNI OTOK

UČNI CILJI Učenec: navede vzroke in posledice srednjeveške agrarne kolonizacije, navede vzroke za razmah obrti in trgovine, navede glavne trgovske poti na Slovenskem, opiše nastanek in razvoj mest.

BODIMO USTVARJALNI: priprava srednjeveškega dne na šoli Učenci pripravijo načrt za pripravo srednjeveškega dne na svoji šoli. Odločijo se med različnimi možnostmi: lahko narišejo srednjeveške kostume, rokodelske izdelke ali katerega od običajev, nekdo pripravi scenarij za potek prireditev …

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Prebivalci so širili obdelovalne površine v učbeniku na strani 120. Izpolnijo miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Ključne besede: nižinska kolonizacija, višinska kolonizacija, germanizacija, jezikovni otoki.

AKTIVNOST: terensko delo (opazovanje, odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci obiščejo kmetijo (lahko tudi kot muzej) in raziščejo: • katere tehnične pripomočke, ki so se uveljavili po letu 1000 (različno železno orodje), danes na kmetiji še uporabljajo, • ali imajo konje in za kakšno delo jih uporabljajo, • kateri tehnični pripomočki so nadomestili nekdanje pripomočke. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere naslednje besedilo: »Pod vplivom srednjeveške kolonizacije se je število naselij tako povečalo, da je ponekod presegalo današnje stanje. Tudi višinska meja poljedelskih krajev je bila višja od današnje. Možnosti poljedelske kolonizacije so bile s tem za tedanje razmere v veliki meri izčrpane. Poslej so nastajali zlasti kajžarji.« (Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979, stran 176) Nato jih pozove, da razmislijo o dolgoročnih pozitivnih in negativnih posledicah srednjeveške kolonizacije za slovenski prostor. 117

AKTUALNO V mnogih slovenskih krajih v zadnjih letih dneve, na katerih prirejajo srednjeveške dneve si lahko obiskovalci ogledajo srednjeveške prebivalce, rokodelske izdelke, jedi, različne običaje, prisluhnejo pa lahko tudi srednjeveški glasbi. Srednjeveške dneve prirejajo v Ljubljani, Škofji Loki, Kamniku, Celju, Slovenj Gradcu, Žužemberku (trški dnevi), Predjamskem gradu, kartuziji Žiče … Posamezne prireditve imajo različne posebnosti, na primer v Kamniku so priredili Vrtomirjev prstan – tekmovanje s srednjeveškimi pulti; v Žički kartuziji napad Turkov; pred Predjamskim gradom pa viteški turnir … Informacije in fotografije o teh dogodkih so dostopne tudi na spletnih staneh.

Nastala so številna mesta

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko komunikacijsko Nastala so številna mesta tehnologijo Na spletni strani RTV Slovenija www. rtvslo.si v rubriki Video na zahtevo si učenci ogledajo video posnetek Ljubljana skozi zgodovino (dolžina 27 minut). Našli bodo odgovore na vprašanja: • Katera imena je imelo mesto Ljubljana v svoji zgodovini? • Kdaj je bilo nemško ime Laibach prvič zapisano? • Koliko mestnih vrat je imela Ljubljana? • Kaj je bila naloga mestnih ključarjev? • Kdaj so se mestna vrata zaprla poleti in kdaj pozimi? • Kdo je ponoči hranil ključe mestnih vrat? • Kakšno vlogo je imel Potepinski zvon? • Zakaj so mesto pogosto ogrožali požari? • Za kaj so uporabljali pranger pred mestno hišo? • Kakšno delo je opravljal rabelj? • Kaj so delali mestni pisarji?

Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel

5. Trgovske poti so omogočale razmah številnih obrti. Pod vsako sliko dopiši, katero obrt prikazuje.

leseni izdelki

118

kovaštvo

Nastala so številna mesta Gospodarski razcvet današnjega slovenskega prostora v drugi polovici 12. in začetku 13. stoletja je vplival na nastanek mest. 6. Oglej si slike in pod vsako dopiši: A. katero slovensko mesto prikazuje in B. zakaj je bilo mesto v srednjem veku pomembno.

A. LJUBLJANA

A. PTUJ

A. PIRAN

B. lega ob ljubljanski cesti

lega ob poti med Italijo B. in Ogrsko

B. trgovina s soljo

7. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji. A. Iz kakšnih materialov so gradili hiše v srednjeveških mestih?

kamna in lesa

B. Katera nevarnost je pogosto ogrožala mesto?

požar

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 122 in rešijo spodnjo nalogo, tako da obkrožijo pravilno trditev. • Najpomembnejše blago, ki so ga uvažali v slovenskih deželah, je bilo vino. DA NE • Zaradi številnih čred goveda, ki so potovale proti Italiji, je deželni knez uvedel živinsko mitnino. DA NE • Po slovenskih deželah so potovali številni tuji trgovci, nekateri celo iz Španije. DA NE • Za najstarejše mesto v slovenskem nacionalnem prostoru velja mesto Breže na avstrijskem Koroškem. DA NE • Srednjeveška mesta v slovenskih deželah so bila precej velika, nekatera so štela do 10.000 prebivalcev. DA NE • V mestu Ljubljana so goljufive kovače namakali v Ljubljanico. DA NE

lončarstvo

»Hiše v mestu so bile zgrajene iz kamna in lesa. Če so hoteli gradbeniki postaviti hišo, so najprej sezidali temelje iz kamenja in malte /.../. Zunanje stene hiš so bile kamnite /.../, tramovi hiš pa so bili leseni. Tudi stene med sobami v hiši so bile lesene /.../. Hišne strehe so bile iz opeke, desk, slame ali protja /.../.« (Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič, Ljubljana, 1996)

RADOVEDNEŽ Kdaj je bilo ustanovljeno mesto, v katerem (oziroma v bližini katerega) živiš? Se v njem nahajajo srednjeveški ostanki?

94

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo spodnje besedilo in ga analizirajo: »Tamkaj je že l. 949 omenjen po imenu znani Žid David, ki je bil po poklicu barvar. V 14. stoletju je v Trst prišlo več nemških židovskih bankirjev, l. 1420 pa je bila s privilegijem ustanovljena židovska občina.« (Vlado Valenčič: Židje na Slovenskem, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994) • Kdaj so se judje (Židje) množičneje naseljevali v slovenskih mestih? • V katerih mestih so bile poznane judovske skupnosti? • Kaj nas še danes spominja na judovske

skupnosti v slovenskih mestih? • S katero gospodarsko dejavnostjo so se judje največkrat ukvarjali? • Kakšen odnos so do judov vzpostavili meščani?

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo grbe današnjih mestnih občin in jih narišejo. Raziščejo tudi pomen znakov na grbih.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je bilo značilno za nižinsko in kaj za višinsko kolonizacijo? • Kaj je vplivalo na nastanek jezikovnih otokov na slovenskem ozemlju? • Katere pridelke in izdelke so v slovenskih deželah uvažali, katere pa izvažali? • Kje so potekale najpomembnejše trgovske poti? • Kaj je vplivalo na nastanek mest na Slovenskem? • Navedi nekaj v srednjem veku najpomembnejših mest na Slovenskem.

Kako se je razvijala evropska kultura Nasprotno od splošnega prepričanja napredek znanosti v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Razvijala se je tudi raznolika kultura.

Kako se je razvijala evropska kultura Napredek znanosti

Določen napredek so v srednjem veku doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina. 1. V učbeniku na strani 123 si preberi poglavje o napredku znanosti v srednjem veku. Spodaj navedena spoznanja poveži z znanostjo, ki so ji pripadala. opazovanje zvezd

ASTROLOGIJA/ASTRONOMIJA

opazovanje planetov

operacije očes

ALKIMIJA

ugotavljanje različnih bolezni

zdravilni napitki

MEDICINA

pridobivanje kovin

▶ UČNI CILJI ▶ Učenec: ▶ pojasni kulturne spremembe v visokem srednjem veku, ▶ opiše kulturo različnih socialnih slojev, ▶ navede značilnosti srednjeveške znanosti, ▶ oceni pomen delovanja zahodnoevropskih univerz. Napredek znanosti

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (zapisovanje zamisli) Učitelj učence pozove, da razmišljajo o praznoverju. V zvezek zapišejo asociacije, ki jih dobijo, ko pomislijo na besedo PRAZNOVERJE.

2. Preberi rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 123. Zapiši, kaj v njej lahko izveš o: A. pomenu zdravilk in zdravilcev v srednjem veku?

so bili zelo pomembni: med njimi veliko žensk B. higieni v mestih?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ko učenci predelajo poglavje o znanosti v srednji Evropi, učitelj v razmislek postavi vprašanje: Kako močno je še danes prisotno praznoverje?

pomankljiva, zato so se pojavile mnoge bolezni C praznoverju v srednjem veku?

je bilo zelo močno

V zahodni Evropi so nastale univerze Splošen razcvet mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na nastanek univerz v zahodni Evropi. 3. Kdo se je združeval v srednjeveških univerzah v Evropi?

profesorji in študentje

4. Razmisli, katero univerzo so obiskovali študentje iz ozemlja današnje Slovenije.

v Padovi, Bologni, Pragi, na Dunaju

95

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo zapise iz del sv. Hildegarde in jih nato analizirajo. Učitelj se lahko odloči za sodelovalno učenje, pri katerem vsaka od treh skupina prebere in analizira en sklop zapisov. O analizi poroča v razredu. Nato učenci skupaj strnejo značilnosti o življenju v srednjem veku, o katerem pričajo spodnji zapisi. a) o vzrokih za vstop v samostan »Nekateri se za življenje v samostanu odločijo ne zaradi svoje lastne volje, temveč ker so razočarani nad svetom, v katerem so živeli, saj so okusili le revščino in pomanjkanje. /…/ Drugi, ki so bili naivni

in nepremišljeni, so se za življenje v samostanu odločili, ker so bili nesposobni voditi svoje življenje ter so si pridobili zaničevanje in norčevanje ljudi. /…/ Tretje je prizadela nesreča bolezni ali slabosti telesa in so se zato določili zapustiti posvetno življenje ter poiskati zdravilo v samostanu. /…/ Nekateri, ki so trpeli zaradi nasilja in zatiranja svojih gospodov, so se v samostan umaknili, da gospodje ne bi imeli več oblasti nad njimi.« Učenci nato pisni vir analizirajo: • Ali so vsi, ki so se odločili za življenje v samostanu, prišli tja le zaradi goreče vere in želje služiti Bogu? • Zakaj so se posamezniki odločili za vstop v samostan?

• Kateri od navedenih razlogov je po tvojem mnenju prevladoval? Zakaj tako meniš? • Kaj nam zapisi povedo o življenju v srednjem veku? b) o jeklu »Jeklo je zelo vroče in je najmočnejša oblika železa. Skoraj predstavlja božanskost Boga, ki se ga hudič izogiba. /…/ Če sumite, da je vaša hrana ali pijača zastrupljena, skrivoma v tekočo hrano, kot na primer juha ali zelenjavni pire, dodajte vroč košček jelka. Če je hrana zastrupljena, bo jeklo oslabilo in onemogočilo strup. Če je hrana suha, kot na primer meso, ribe ali jajca, vrzite košček vročega jekla v vino, s katerim nato polijete hrano.

Košček vročega jelka lahko uporabite za razstrupljanje tudi pri pijačah, vinu, pivu, vodi ali kateri koli drugi pijači. /…/ V jeklu je veliko moči, ki onesposobi strup, da bi škodil človeku, ki zastrupljeno hrano ali pijačo užije. Strup človeka ne bo ubil, pa čeprav zastrupljeno hrano ali pijačo zaužije ali pa bo kratek čas občutil slabost.« Učenci nato pisni vir analizirajo: • Pomisli, ali je zapisani nasvet resnično imel učinek? • Kje bi lahko to preveril? • Kakšno hrano so sodeč po zapisu uživali v srednjem veku? • Kakšna pijača je bila sodeč po zapisu priljubljena v srednjem veku? Katero vrsto pijače bi dodal/a namesto zapisa »kateri koli drugi pijači«? c) o zdravljenju vročice »Če se stanje poslabšuje z različnimi vročinskimi napadi, ki povzročajo bolniku glavobol, mora bolnik odmerek sleza in dvojni odmerek kadulje streti v kašo, na katero pokaplja malo olivnega olja. Če nima olja, lahko uporabi malo kisa. Zmes nanese na glavo od čela pa do vratu ter zavije s krpo. Ta postopek naj ponavlja tri dni. Vendar naj kaši v teh dneh zvečer dodaja sveže olje ali kis, dokler se stanje ne izboljša. Sok sleza sprosti žolčnost, ki jo nato sok kadulje oslabi, olivno olje mazili prizadeto glavo, medtem ko kis vsrka jedkost iz žolčnosti.« Učenci nato pisni vir analizirajo: • Ali je navedeni postopek deloval? • Kje so ljudje našli slez in kaduljo? Ali poznaš ti dve rastlini? • Kje so dobili olivno olje (Hildegarda je delovala v Nemčiji, kjer olive ne rastejo) in kis? 119

VEČ O … Sveta Hildegarda Hildegarda, znana zdravilka v 12. stoletju (1098–1179), je bila deseti otrok v pomembni plemiški družini z današnjega ozemlja Nemčije. Od tretjega leta dalje je doživljala videnja, danes jih znanstveniki razlagajo kot posledice migrene. Pri osmih letih so jo poslali v uk k samotarski plemkinji. Kasneje je odšla v samostan, kjer je ostala vse življenje. Bila je ena najvplivnejših žensk srednjega veka, ki je imela stike z različnimi cerkvenimi dostojanstveniki, tudi papeži in kralji, ki so se k njej obračali po nasvet. Napisala je tudi več glasbenih del, ki so bila posvečena svetnikom. Bila je ena redkih žensk, ki so v tistem času veliko potovale. Zapustila je mnoga pisna dela, v katerih je opisala svoje misli ob videnjih. Delo Liber simplicis medicinae je dejansko njena medicinska enciklopedija, saj je v njem opisala zdravljenje s pomočjo zelišč, živali, dreves in kamnov. Uradno je bila Hildegarda že v 13. stoletju razglašena za blaženo, vendar nikoli za svetnico, čeprav jo ponekod imenujejo sveta Hildegarda.

V zahodni Evropi so nastale univerze

RAZISKOVALEC Arabski učenjak Ibn Sina, ki je bil na zahodu poznan pod imenom Avicenna, je imel velik vpliv na znanost v zahodni Evropi. Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo podatke o življenju in delu tega velikega učenjaka.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Z obiskom spletnih strani znanih evropskih univerz, ki so bile ustanovljene v srednjem veku, lahko učenci zberejo podatke o prvih začetkih teh univerz, na primer v Bologni, Parizu (Sorbona), Oxfordu, Cambridgu, Salernu…

Kako se je razvijala evropska kultura

Kako raznolika je bila kultura Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov. 5. Izpolni tabelo, ki prikazuje raznoliko kulturo v srednjem veku.

Kje bi našli prikazano obliko praznovanja?

na podeželju

v mestih

na gradovih

Kdaj se je prikazano praznovanje/dejanje dogajalo?

ob ljudskih praznikih

ob javnih prireditvah

v poletnem času

Ali je prikazano praznovanje danes še ohranjeno?

da

ne

ne

Katedrale – božja mesta Bogastvo in moč cerkve sta bila v srednjem veku najbolj vidna v zidavi cerkva. 6. Na slikah sta cerkvi, zgrajeni v dveh različnih umetnostnih stilih.

Umetnostni stil

romanika

gotika

Ena od značilnosti tega stila

oboki

visoke stavbe

Kako raznolika je bila kultura

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj razred razdeli v tri skupine. Vsaka od njih pripravi upodobitev zabave enega od slojev, kmetov, meščanov ali plemstva. Sledi pogovor, katera skupina je najbolje predstavila utrinek iz srednjega veka.

Katedrale – božja mesta

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.gothicmed. com lahko učenci izvedo več o projektu Evropske unije GOTHICmed. V projektu gotske katedrale in druge gotske stavbe predstavljajo različne sredozemske pokrajine, španske, italijanske, portugalske in slovenske. Na ogled so številne fotografije teh spomenikov. 120

96

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Od kod so srednjeveški učenjaki črpali svoje znanje? • Na kakšne načine so srednjeveški znanstveniki zdravili bolezni? • Kje so nastale prve zahodnoevropske univerze? • Katere fakultete so imele srednjeveške univerze? • V čem so se razlikovale ljudska, mestna in viteška kultura? • Kaj je bilo značilno za gotski stil zidave cerkva?

BELEŽKE:

Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem

Med pomembne srednjeveške kulturne spomenike na Slovenskem prištevamo številne cerkve, gradove …

1. Oglej si slike in v kvadrate pri vsaki zapiši: A. ime kulturnega spomenika, ki ga slika prikazuje in eno njegovo značilnost, B. kje v Sloveniji lahko najdemo posamezne primere. A.

B.

samostan; skrbeli za versko

Pleterje, Stična, Bistra

UČNI CILJI Učenec: ▶ navede nekatere srednjeveške kulturne spomenike na Slovenskem, ▶ oceni kulturno vlogo samostanov, ▶ navede poglavitne značilnosti kulturnega razvoja.

življenje

A.

B.

srednjeveško mesto,

Škofja Loka, Ljubljana, Celje ...

Samostani

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelje učencem pokaže nekaj slik znanih kulturnih spomenikov iz visokega in poznega srednjega veka in jih povpraša, ali spomenike prepoznajo. Morda je kdo že obiskal katerega od njih. Učitelj ga pozove, da opiše svoje vtise.

strnjene hiše

A.

B.

grad; utrjen

Ljubljana, Bled, Laško, Turjak ...

Umetnost in kultura Razvoj umetnosti in kulture je sledil razvoju v drugih delih Evrope. Pomembna središča kulture so bili samostani. 2. Oglej si slike in pod vsako dopiši, kateri spomenik kulturne dediščine na slovenskih tleh predstavlja.

freske v Crngrobu

samostan v Stični

romanska rotunda

Ptujska Gora 97

Ljudska in meščanska kultura

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko komunikacijsko tehnologijo Na spletni strani www.mojvideo. com/video-srednjeveski-dnevi/d9bb576 5ae211a89c157&page=98&category=tr si lahko učenci ogledajo srednjeveški ples, ki so ga uprizorili ob srednjeveških dnevih v Slovenj Gradcu. • Ali so plesi potekali v parih? • Ali se plesalca držita za roke? • Ali je pleš živahen? • Kateremu plesu, ki ga poznaš, je po tvojem mnenju predstavljeni ples še najbolj podoben?

AKTUALNO V dneh 21. in 22. julija 2007 so v samostanu Žiče priredili mednarodni spektakel Ognjena kartuzija kartuzija, v katerem so številni sodelujoči zaigrali turški napad na kartuzijo, ki se je zgodil 13. marca 1531. Program prireditve je obsegal srednjeveško tržnico, predstavitev navad in opravil menihov ter turško rajanje ob trebušnih plesalkah, požiralcih ognja, žonglerjih. Poleg turškega napada so uprizorili tudi ognjevito mečevanje in silovite pretepe ob 7 tabornih ognjih, ki jih je izvajalo češko združenje srednjeveškega mečevanja Merlet. Ob zaključku prireditve pa so obiskovalci skupaj s

Turki iskali bogat kartuzijanski zaklad in trepetali ob krvavem zapečatenju krute usode 8 belih menihov. Več informacij o spektaklu je mogoče najti na spletni strani www.ognjenakartuzija.com www.ognjenakartuzija.com.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.rkc.si/sticna učenci lahko izvedo več o cistercijanski opatiji v Stični. V rubriki Ordo cisterciensis učenci lahko spoznajo cistercijanski red: • Kdo je bil njegov ustanovitelj? • Kdaj in kje je bil red ustanovljen? • Kateri so ideali menihov cistercijanov? V rubriki Stiška arhitektura si učenci lahko ogledajo model cistercijanske opatije ter opise in fotografije posameznih delov opatije: • Koliko je stara redovna cerkev in v kakšnem umetniškem stilu je bila zgrajena? V kakšnem stilu so jo prenovili v 17. stoletju? • Arhitekturno zelo znan del opatije je križni hodnik. Kateri stil prevladuje? • Kako je bil samostan zaščiten pred napadi? V rubriki Ora et labora lahko izvemo več o današnjih dejavnostih menihov v samostanu. • Katere dejavnosti potekajo v sklopu samostana?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko komunikacijsko tehnologijo Na spletni strani POP TV http://24ur. com/naslovnica/eksluziv/ zanimivosti/20070722_3102348.php pod naslovom Srednjeveška pevka lahko učenci poslušajo srednjeveško petje. 121

Gradovi

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo ljudsko pesem Graščakov vrtnar (Svet iz besed 7, Rokus, 2003, str. 236) in jo analizirajo. Stoji, stoji prebeli grad, pod belim gradom vrtec nov. Po njem pa hodi vrtnar mlad, lepo je žvižgal ino pel: ‘Če sem prav kmečkega rodu, sem le vrtnarjevega stanu, pa imam lepo deklico, imam gosposko ljubico!’ • Katera dva družbena sloja se pojavljata v pesmi? • Pomisli, ali je bila v srednjem veku ljubezen med plemkinjo in kmetom mogoča? • Kako se je končala ljubezenska zgodba med vrtnarjem in graščakovo hčerjo?

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo ljudsko pesem Pegam in Lambergar (Svet iz besed 7, Rokus, 2003, str. 241), ki govori o viteškem dvoboju na Dunaju med češkim Pergamom in kranjskim plemičem Gašperjem Lamberškim z gradu Kamen, ki je veljal za velikega viteškega junaka. Za primer analize navajamo nekaj odlomkov pesmi. Je Krištof tako govoril: »Ne bom se dolgo mudil, na Kranjskem sem še včeraj bil.« • Koliko časa je Lambergar potreboval, da je prijahal iz Kranjske do Dunaja? Ga praša Pegam spet tako: »Kje pa se bo godilo to? Al tu na trg širokemo?« Mu pravi Lambergar spet tako: »Na polju, da vsi vidijo, za najino čast se bijeva.« Analiza: • Zakaj je Pegam za dvoboj predlagal trg? • Kje so se običajno odvijali viteški turnirji? Mu reče tako svitli car: »Junak ti, moški Lambergar, Kaj češ imeti za tvoj dar?« Pa Lambergar odgovori: »Na Kranjskem imam tri gradi, Da b moji, prosim, lastni bli!« • Kako bi ocenil velikost Lambergarjeve posesti? • Kdo je bil lastnik njegovih gradov? • Kaj za družbeni položaj Lambergarja pomeni, da so gradovi postali njegova last? • Zakaj je cesar lahko ukazal takšen prenos lastništva?

RAZISKOVALEC Gradovi so navdihnili in še navdihujejo številne umetnike. Učenci v literaturi poiščejo pesmi, romane in slike, povezane s tematiko gradov in življenjem plemstva, podatke o posameznih gradovih v bližini njihovega domačega kraja ter njihovih prebivalcih. Predstavijo jih v krajših referatih. 122

Umetnost in kultura

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.gothicmed. com lahko učenci izvedo več o projektu Evropske unije GOTHICmed, med drugim v rubriki Virtual Museum in nato Slovenia lahko ugotovijo, kateri so gotski spomeniki na Slovenskem, s klikom na posamezni spomenik na zemljevidu, si spomenik lahko podrobneje ogledajo; še posebej priporočamo klik na Virtual visit, ki omogoča virtualen ogled notranjosti in zunanjosti spomenikov, se seznanijo z zgodovino posameznega spomenika.

PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kateri samostani so delovali na slovenskem ozemlju? • Kakšen je bil pomen njihovega delovanja? • V kakšni obliki je še danes ohranjena srednjeveška ljudska kultura? • Kakšen je bil status plemstva v slovenskih zgodovinskih deželah? • Kakšni gradovi prevladujejo v slovenskih zgodovinskih deželah? • Kateri pisni viri so se ohranili iz srednjega veka?

Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami Katere rimskega kulturne spomenike zapustil Po razpadu cesarstva jejerazpadla srednji vek na Slovenskem tudi nekdanja kulturna enotnost Sredozemlja. Namesto nje so se oblikovali trije kulturni krogi, frankovski, bizantinski in arabski (islamski).

Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami

Bizantinsko cesarstvo – novi Rim

Vzhodni del rimskega cesarstva je po propadu zahodnega dela obstajal dalje z imenom Vzhodnorimsko ali Bizantinsko cesarstvo. 1. V 6. stoletju je v Bizancu vladal cesar Justinijan.V okvirčke zapiši njegove največje dosežke.

obnova rimskega cesarstva

prenova Konstantinopla

▶ ▶

Justinijanov kodeks

gradnja cerkve Svete modrosti

UČNI CILJI Učenec: opiše bizantinsko državo in pojasni njen pomen v sredozemskem prostoru, opiše značilnosti frankovske kulture, navede ozemlja, ki so jih osvojili arabci, spozna značilnosti islamske vere, opiše značilnosti arabske umetnosti, navede in oceni dosežke arabske in islamske znanosti, opiše vzpon Osmanskega imperija.

Bizantinsko cesarstvo – novi Rim

Frankovska kultura Frankovska kultura je v času cesarja Karla Velikega zelo napredovala. 2. Dopolni besedilo.

prepisovanje antično Karel Veliki je spodbujal ________________________ knjig in s tem ohranjal ________________________ dvorno _________________________. šolo kulturno dediščino. Ustanovil je ________________________ Njegov dvor piscev učenjakov v Aachnu je bil središče pesnikov, _____________________, drugih umetnikov in ____________________.

Kako sta se širila arabska država in islam Mohamed je bil trgovec, ki je na svojih potovanjih spoznaval različne dežele, njihove ljudi in verstva. Postal je voditelj Arabcev in ustanovil arabsko državo. 3. A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg arabske države. B. Podčrtaj prvo središče arabske države (še v času življenja Mohameda). C. Katera evropska država je bila pod arabsko oblastjo? Pobarvaj jo z rdečo barvo.

98

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. istanbulcityguide.com/pictures//index. htm, s pomočjo katere lahko spoznajo htm Istanbul, nekdanji Konstantinopel. V razdelku Historical Sights si učenci lahko ogledajo 29 fotografij, ki prikazujejo zgodovinske zgradbe v Istanbulu. Pri tem lahko ugotavljajo, katere od fotografiranih stavb smo omenili pri učni uri.

Kako sta se širila arabska država in islam

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (rebus) Učitelj na tablo oziroma prosojnico nariše rebuse (enega ali več), ki jih morajo učenci rešiti. Rešitve so posamezni pojmi iz arabske oziroma islamske zgodovine. Na primer: IS in narisana lama, zadnji a pa prečrtan … Ko učenci rebus(e) rešijo, jih učitelj pozove, da pojasnijo zapisane pojme. AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci v obliki miselnega vzorca predstavijo glavne značilnosti arabske zgodovine v času Mohameda: prerok in islam, širjenje arabske države, voditelj Arabcev.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na strani 131 in ju analizirajo: - Katera dejanja prepoveduje pričujoče besedilo iz Korana? - Kako se mora obnašati muslimanka do moža? - Kaj zapoveduje Koran glede ženskega okrasja in oblačil? - Kakšen je odnos muslimana do Alaha?

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci primerjajo zemljevida Evrope na strani 85–86 in 104 in odgovorijo na vprašanja: • Katere dele je obsegalo Bizantinsko cesarstvo? • Pomisli, zakaj je dobilo tudi naziv Vzhodnorimsko? • Poimenuj glavno mesto te države. • Kateri osvajalci so napadali Vzhodnorimsko cesarstvo in mu odvzeli ozemlje? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci primerjajo sliki vzhodnorimskega cesarja Justinijana (učbenik, stran 128) in cesarice Teodore (učbenik, stran 85): • Kako sta prikazana cesar in cesarica? • Po čem lahko sklepaš, da gre za upodobitev cesarja in cesarice? • Opiši tedanji stil oblačenja v Bizancu. • Zaščitnik katere vere je bil Justinijan? Po katerem simbolu (znaku), upodobljenem na sliki, lahko to ugotovimo? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V učbeniku na strani 128 učenci preberejo besedilo iz Skrivne zgodovine zgodovinopisca Prokopija in ga analizirajo: • Kako je Prokopij opisal cesarja Justinijana? • Katere opisane značajske lastnosti bi še posebej izpostavil/a? Zakaj? • Pomisli, ali je lahko kdo cesarju nasprotoval in ugovarjal?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o Mohamedu ter jih predstavijo v kratkem referatu. 123

Frankovska kultura

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH a) Učenci lahko spoznajo prvi evropski samostan Monte Cassino, če obiščejo spletno stran www.officine.it/ montecassino/main_e.htm, kjer izberejo montecassino/main_e.htm razdelek The Abbey and its History: • V oddelku Visit to the Abbey se prikaže tloris samostana. Če učenci izberejo Museum (muzej) in v njem Hall D: Hall of the manuscript lahko odgovorijo na vprašanje: - Iz katerega stoletja je najstarejši rokopis, ki ga hranijo v muzeju samostana? • Z opazovanjem tlorisa samostana lahko učenci tudi ugotovijo, kateri deli samostana so zaprti za obisk javnosti (označeni so rdeče). • V oddelku History of the Monestry pa učenci lahko najdejo odgovore na vprašanja: - Kdaj je bil samostan ustanovljen? - Kakšno škodo je samostan utrpel med drugo svetovno vojno? Pri govoru učencem pomaga tudi fotografija št. 2. b) Samostan Monte Cassino ima svojo spletno stran, in sicer na naslovu www. montecassino.it/eng/index2.html: • V oddelku History učenci lahko spoznajo zgodovino samostana s pomočjo priročnega časovnega traku, ki podaja kratko besedilo o dogodku in sliko. • V oddelku The Abbey učenci lahko izberejo več možnosti: - S pomočjo oddelka Virtual Tour si ogledajo današnjo virtualno podobo samostana. Kateri deli samostana so predstavljeni? - Ob obisku oddelka The Library of Montecassino National Monument lahko poiščejo odgovore: kaj hrani knjižnica; koliko inkunabel hrani? • V oddelku The Monastic Life je predstavljeno življenje menihov v samostanu danes: - Kolikokrat na dan molijo menihi skupaj? - Ob katerih urah?

Sredozemlje – prostor sodelovanja in nasprotij med kulturami

Č. Kateri dve državi sta zaradi arabskega širjenja izgubili največ ozemlja?

Perzija Bizantinsko cesarstvo _____________________________ in _____________________________ 4. Glavno določilo islamske vere je, da obstaja le en sam bog — Alah. A. Kako imenujemo verski prostor, v katerem molijo muslimani?

mošeja, džamija B. Kakšno vlogo ima minaret ob njem?

z njega kličejo k molitvi C. Kako imenujemo sveto knjigo muslimanov?

koran Č. Kakšna določila so zapisana v Koranu?

D. Kako so v notranjosti okrašene mošeje?

določajo vsakdanje življenje, družinsko življenje

5. S širjenjem arabske države je arabska kultura prevzela znanje različnih kultur. S črto poveži spodaj navedene značilnosti posameznih znanosti z ustrezno znanostjo. operacije

MATEMATIKA

arabske številke

opazovanje zvezd

MEDICINA

algebra

zemljevidi

ASTRONOMIJA

preučevanje delovanja očesa

krvni obtok v pljučih

GEOGRAFIJA

določitev gibanja Zemlje okoli Sonca

6. V umetnosti so muslimanski umetniki zapustili čudovita dela. Pod vsako sliko zapiši, katero umetnostno delo prikazuje.

kaligrafski okraski

VEČ O … Španska pokrajina Andaluzija je bila sedež arabske oblasti v Evropi vse do leta 1492. Arabci so zgradili mnoge mošeje, a ohranjena je le ena – v španščini imenovana La Mezquita-Catedral de Córdoba (mošejakatedrala). Ogromno zgradbo so začeli graditi v drugi polovici 8. stoletja, nato nadaljevali z gradnjo v 9. in 10. stoletju, v 13. stoletju pa je bila spremenjena v katedralo. Arabci in srednjeveški Evropejci so jo označili za čudež. Mošeja je bila zgrajena na temeljih rimskega svetišča in kasnejše vizigotske stavbe. Zgradba je imela 850 stebrov ter so jo okraševale številne arkade, arabeske, mozaiki in čudovita okna. Celotna zgradba je bila namenjena številnim dejavnostim, mošeja je bila le del stavbe. Tako sta se v zgradbi nahajala tudi sodišče in šola. Najdeni zapisi iz tistega časa dokazujejo bogato znanje arabskih in islamskih učenjakov. Več o tej znameniti mošeji-katedrali 124

arabeske, kaligrafski okraski

arabeska

zbirka zgodb Tisoč in ena noč 99

lahko najdete na spletni strani www. mezquitacatedral.es (spletna stran je le v španščini). RAZISKOVALEC Učenci lahko raziščejo današnji položaj muslimanov v Republiki Sloveniji. Pri tem jim učitelj lahko pomaga z vprašanji: - Koliko muslimanov živi v Sloveniji? - Od kod so prišli v Slovenijo? - Kje se zbirajo k molitvi? - Koliko mošej oziroma džamij je danes v Sloveniji?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako sta se širila arabska država in islam v učbeniku na straneh 130–131. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju arabske države. Pred Mohamedom: več, med seboj bojujočih se plemen

Hedžra

Smrt Mohameda

Kalifi

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem postavi vprašanje: • Zakaj nekateri ljudje v zahodnem svetu nasprotujejo islamski veri? Učenci na primer razmišljajo o sledečih temah: • Kolikšen je delež muslimanov v zahodnem svetu? Ali imajo ti muslimani možnost, da obiskujejo svoje obrede neovirano? • Morda učenci poznajo katero izmed nasilnih islamskih skupin? Kaj vedo o njej? Kje so dobili vedenje o tej skupini? • Zakaj se mnoge islamske skupine za svoje pravice bojujejo z nasiljem? Proti komu se bojujejo? • Kakšno vlogo islam namenja ženskam?

BELEŽKE:

Razvita arabska in islamska kultura

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo zeleno obarvano besedilo o muslimanskem prispevku k razvoju znanosti (v učbeniku na strani 109), nato • zapišejo arabske številke od 1 do 10, • narišejo preprost krvni obtok v pljučih, • izdelajo zemljevid arabskega ozemlja v Evropi, pri čemer uporabijo arabska krajevna imena. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: ASTROLAB, KVADRANT, ARABESKE, UNIVERZE. Vsak pojem naj obrazložijo. BALASTRO ………………………. AAEKRBSE ……………………….. TNAR DAVK ………………………. ZEERVIUN ……………………….. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovnografičnih izdelkov Učenci preberejo knjižno delo Tisoč in ena noč: arabske pripovedke (Karantanija, 1999) in narišejo zgodbo ene od pripovedk. PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere so bile značilnosti Bizantinskega cesarstva? • Na kakšen način je Mohamed združil arabska plemena? • Zakaj muslimani Mohameda imenujejo prerok? • Zakaj je Koran za muslimane sveta knjiga? • Kako se deli Koran? • Katere vede so razvijali islamski učenjaki? • Kakšna je bila islamska umetnost? 125

Kulturna podoba neevropskih ljudstev ▶ ▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: našteje kraljestva v Afriki, navede tehnične iznajdbe na Kitajskem, oceni pomen obstoja mongolske države, navede plemena ameriških staroselcev, oceni obsežke razvitih civilizacij v Srednji in Južni Ameriki. Azija v srednjem veku

AKTIVNOST: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže nekaj slik iz knjige o Marcu Polu, v kateri je opisano, kako je prišel na Kitajsko. Ob tem učencem postavi vprašanja: • Kdo je bil Marco Polo? • Zakaj je odšel na Kitajsko? • Katere današnje države je prepotoval, da je prišel na Kitajsko? VEČ O … Kitajci so leta poimenovali po eni do dvanajstih živali, podgani, bivolu, tigru, zajcu, zmaju, kači, konju, kozi, opici, petelinu, psu ali prašiču. Kitajci verjamejo, da žival, ki vlada v letu posameznikovega rojstva, močno vpliva na njegovo življenje. Hrupna, živahna in polna ognjemetov pa so kitajska praznovanja novega leta, leta v letu 2006 že 4704. po vrsti. Za Kitajce je to pomemben dan, na katerega se družine temeljito pripravijo. Hiša mora biti popolnoma čista, na ta dan se ne sme izgovarjati psovk ali grdih besed, o izgubljenih duhovih pa se ne sme razmišljati, saj naj bi to priklicalo zle sile. Novo leto se na Kitajskem praznuje kar petnajst let, začne pa se ob polni luni. V petnajstih dneh se nato zvrstijo dobrodošlice bogovom, molitve, obiskovanja sorodnikov, večerje za prijatelje in sorodnike. Zadnja dva dneva sta namenjena festivalu papirnatih svetilk in lampijonov, pri čemer prevladuje rdeča barva. Ljudje plešejo, pojejo in si ogledujejo ognjemete pozno v noč. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci na spletni strani www. historylink101.com/china_history.htm historylink101.com/china_history.ht m lahko spoznavajo kitajsko zgodovino. • Poiščejo razdelek China Daily Life in v rubriki Chinese Dynasties poiščejo imena dinastij, ki so Kitajski vladala v 15. in 16. stoletju. • Poiščejo razdelek Chinese Art in v tem rubriko Chinese paintings. Pod dinastijo Ming poiščejo ime slikarja Tang Yina in izberejo dve sliki a) Painting 7 (Lady with Fan) in b) Concubine of Emperor Chu. Vsebino obeh slik analizirajo: - Kako so dame na slikah oblečene? - Kakšna je njihova frizura? - Kaj dame na slikah delajo? 126

V srednjem veku so neevropske civilizacije na vseh kontinentih dosegle visoko stopnjo razvitosti. Obstajala so mnoga kraljestva.

Kulturna podoba neevropskih ljudstev

Ko so bila v Afriki številna kraljestva V Afriki so v srednjem veku obstajala številna kraljestva, nekatera med njimi so trgovala z evropskimi trgovci. 1. Evropski trgovci so na afriški obali Sredozemlja kupovali afriško blago. Katero blago je to bilo? Zapiši ga v spodnje okvirčke.

sol

zlato

slonovina

začimbe

Azija v srednjem veku Na Daljnem vzhodu je bila ozemeljska in tehnološka velesila Kitajska, katere kulturo so posnemali tudi na Japonskem. 2. A. Pod vsako sliko zapiši, katero kitajsko tehnično iznajdbo prikazuje.

porcelan

ura

kompas

bankovci

B. Obkroži imena tistih iznajdb, ki se uporabljajo še danes. 3. V 13. stol. je v Aziji obstajal velik mogulski imperij. Kaj je omogočalo stabilnost tega velikega imperija v današnji Indiji?

sposoben voditelj, gospodarski razcvet

Razvite civilizacije v Srednji in Južni Ameriki Tudi v Ameriki so obstajale razvite civilizacije, med najbolj znane prištevamo Maje, Azteke in Inke. 4. Slika prikazuje majevski observatorij. A. Za kaj se je uporabljala stavba na sliki? Ali je podobna sodobnim observatorijem?

opazovanje zvezd; je podobna B. Zakaj je bilo opazovanje nebesnih teles za Maje pomembno?

zaradi določitve koledarja C. Naštej še druge stavbe, ki so jih gradili Maji.

templji, palače, piramide 100

Številna kraljestva v Afriki

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ko so bila v Afriki številna kraljestva v učbeniku na strani 133. Izpolnijo spodnji miselni vzorec o dosežkih afriških kraljestva, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.

Dosežek 1

Dosežek 3 Dosežki afriških kraljestev

Dosežek 2

Dosežek 4

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci s pomočjo literature in/ali spletnih strani poiščejo podatke o tem, kje na Kitajskem so pridelovali določene izdelke (porcelan, svilo …) in pridobivali surovine (riž …). Z določenimi znaki na zemljevidu Kitajske ta območja označijo. Označijo tudi trgovsko pot do Sredozemlja (še posebej pot Marca Pola). Nato zemljevid analizirajo: • Kje so pridelali največ svile? • S katerim območij je prihajal čaj? • Kje so izdelali največ porcelana?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem zastavi hipotetično vprašanje: V kolikšni meri bi bila zgodovina drugačna, če bi Kitajci nadaljevali svoje raziskovalne odprave? Pri tem jih opozori na nekaj možnosti: kaj bi bilo z močjo kitajske mornarice, kaj bi bilo s kitajsko zaprtostjo, kakšno bi bilo srečanje z evropskimi raziskovalnimi odpravami v Indijskem oceanu…

Kulturna podoba neevropskih ljudstev

5. Na sliki je središče azteške države Tenochtitlan. V okvirčke zapiši njegove značilnosti. KJE JE BILO MESTO?

KAKO SO LJUDJE PRIHAJALI V MESTO?

na otoku sredi jezera

po cestah, tudi s čolni

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani raziščejo Prepovedano mesto in pripravijo krajše referate o njem. Lahko ga prestavijo tudi s plakati. KAJ SE JE DOGAJALO V MESTNEM SREDIŠČU?

AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci, ki živijo v večjih mestih, kjer se nahajajo kitajske restavracije, naj se odpravijo v eno od njih. Pogledajo naj jedilnik v teh restavracijah in v razredu predstavijo tipične kitajske jedi. Pri tem naj bodo pozorni na naslednje: • Katere vrste meso je najpogosteje na jedilniku? • Katera priloga je dodana mesnim jedem? • Kakšnega okusa so juhe? • Kakšen pribor uporabljajo Kitajci? Morda še povprašajo kuharja, katere začimbe pri pripravi jedi uporablja. Če v bližini domačega kraja učencev ni nobene kitajske restavracije, si lahko v osrednji knjižnici izposodijo knjigo s kitajskimi recepti. Lahko pa si pomagajo tudi s spletnimi stranmi.

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw): Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika in/ali drugih gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet …) raziščejo, kaj se je na prehodu iz srednjega v novi vek dogajalo v severni, kaj v Afriki, kaj na Kitajskem in kaj na Japonskem. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah. Učenci sami (ali pa to delajo pod vodstvom učitelja) rešujejo delovni list, s tabelo, v kateri se primerja lego, obseg, gospodarstvo, državno ureditev, verstva ter zanimivosti obravnavanih območij. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno.

trgovanje,

KAJ JE BILO OKOLI MESTNEGA SREDIŠČA?

manjša naselja

verski obredi 6. Pozorno si oglej zemljevid, ki prikazuje inkovsko državo. A. Na zemljevidu pobarvaj z modro obseg inkovske države, ko je bila največja. B. Z rdečo označi najpomembnejše ceste in obkroži prestolnico države. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 140. C. Katera južnoameriška ljudstva so bila vključena v inkovsko državo?

Mocha, Inki Č. Kako so Inki nadzirali tako obsežno državo? Kaj bi lahko preprečevalo učinkovit nadzor?

S pomočjo obsežnega cestnega omrežja. Nadzor bi lahko preprečilo razgibano površje in velikost države.

101

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog): Učenci si zamislijo vlogo japonskega šoguna ali samuraja. Opišejo njegovo obleko, prehrano, vsakdanja opravila, državniške oziroma vojaške posle … 127

Raznolika plemena v Severni Ameriki

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci na tablo na začetku ure zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu Amerika. Skozi delo pojme preverjamo, dopolnjujemo ali črtamo, če v omenjeno obdobje ne sodijo. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem s pomočjo slik predstavi ameriške staroselce. Lahko uporabi slike ameriških staroselcev (Indijancev) ali pa predmetov, ki so povezani z njihovim načinom življenja, npr. tomahavk, lok, totem … Učitelj ob slikah postavi vprašanja: • Katero ljudstvo je uporabljalo pripomočke na slikah?/Kdo je na sliki? • Na katerem kontinentu je živelo/so živeli? • Katero evropsko ljudstvo je prvo prišlo v stik z njimi? • Ali ta ljudstva obstajajo še danes? AKTIVNOST: metoda dela z zvočnimi posnetki Učitelj učencem predvaja posnetek glasbe ameriških staroselcev. Učitelj ob posnetku postavi vprašanja: • Za katero ljudstvo je značilna tovrstna glasba? • O čem pripoveduje (glede na melodijo)? • Kaj že vemo o ameriških staroselcih? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je povezovalo raznolika plemena v Severni Ameriki v učbeniku na strani 136-137. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Odnos do zemlje in narave

Prehranjevanje

VEČ O … Družba ljudstva Irokezi (ameriški staroselci v Severni Ameriki) je bila matriarhalna. Irokeziso pri svojih prednikih upoštevali torej predvsem svoje ženske prednice. Matere so nadzorovale lastnino, izvajale razne obrede in odločale o podelitvi uradnih naslovov. Moč žensk je izhajala iz kontrole nad oskrbo s hrano. Ženske so lahko blokirale odločitve vojnih svetov ali drugih srečanj tako, da so zavrnile oskrbo s hrano. Razvite civilizacije v Srednji in Južni Ameriki

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. civilization.ca/civil/maya/mmc01eng. html. html • Kliknejo razdelek Cities of the Ancient Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja: - Katera majevska mesta prikazujejo fotografije? 128

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 136 in ga analizirajo. • Katera imena ameriških ljudstev prepoznajo iz različnih filmov ali romanov? • Kateri izmed navedenih staroselcev ne sodijo med kasneje tako imenovana indijanska plemena? • Kateri del Severne Amerike je bil bolj gosto poseljen? VEČ O … Maji so gradili veličastna mesta, ki so bila namenjena tudi verskim obredom. Chichen Itza, mesto na sušnem Jukatanu, je bilo zgrajeno v bližini dveh vodnih odprtin. Odtod tudi izvira njegovo ime, saj »chi« pomeni usta, »chen« pa jašek. Itza pa je ime ljudstva, ki se je v mesto naselilo za Maji. V mestu se nahaja tempelj El Castillo, ki je bil zgrajen v čast boga Kukulcana, upodobljenega kot pernata kača. Stopnice, ki vodijo na tempelj, so narejene tako, da ob določeni svetlobi dneva dajejo videz kot da bi se po njih vzpenjala kaša. Lepo je ohranjen tudi El Caracol – observatorij, ki dokazuje majevsko poznavanje astronomije. Odprtine v stolpu se ujemajo s sončnim zahodom v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija.

Verovanje

Značilnosti življenja ameriških staroselcev

Obleka

- Katere objekte v teh mestih fotografije predstavljajo? • Nato učenci kliknejo razdelek Writing and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore na vprašanja: - Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in otroka. - Ali so danes majevski hieroglifi razvozlani? • Nato učenci kliknejo razdelek The Maya Today ter poiščejo odgovore na vprašanja: - Koliko Majev danes še živi? - V kateri državi živi največja skupina? - S čim se v glavnem preživljajo?

AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci, ki živijo v večjih mestih, kjer se nahajajo turistične agencije, naj se odpravijo v eno od njih. Pregledajo naj, kakšna ponudbo za obisk Mehike agencije ponujajo ter svoje ugotovitve predstavijo v razredu. Pri tem naj bodo pozorni na naslednje: • Katera majevska mesta naj bi turisti obiskali? • Kako so ta majevska mesta opisana v turističnem prospektu? Kakšne so slike? • Kaj poleg majevskih mest še ponuja turistični ogled Mehike? AKTIVNOST: meotivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. • ŠTEVILO NIČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • ČAŠČENJE BOGOV . . . . . . . . . . . . . . . . . • JUKATAN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • MAJEVSKA MESTA . . . . . . . . . . . . . . . . . • MAJEVSKA PISAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani pripravijo krajše referate o znanosti Majev: o koledarju, številih, matematiki, astronomiji …

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek Starodavni Maji (videokaseta) in ga analizirajo: • Opišejo, kaj posnetek pove o življenju Majev. • Kakšna je bila usoda majevskih mest? Zakaj? • Katere značilnosti majevske civilizacije posnetek poudarja? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 139 zgoraj, ki prikazuje žrtvovanje azteškim bogovom. Učitelj postavi vprašanje: Ali je bilo človeško, da so Azteki žrtvovali ljudi? V nekaj stavkih učenci zapišejo svoje mišljenje o azteških verskih obredih tako, da jih bodisi obsodijo bodisi podpirajo. Svojo odločitev morajo podkrepiti z argumenti. AKTUALIZACIJA Učitelj učencem pripravi fotografijo sodobne avenije v ameriškem velemestu. Učenci avenijo primerjajo s sliko avenije v azteškem mestu Teotihuacan (v učbeniku na strani 138). Učitelj postavi vprašanja: • Kaj pomeni beseda avenija? Ali imamo kakšno avenijo tudi v Sloveniji? • V čem je podobnost današnje in azteške avenije? • Kam vodita obe aveniji? AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov Učenci pripravijo časopis - dnevnik, ki prinaša azteške novice. V njih naj bi svoje mesto našle novice o zunanje in notranje političnih dogodkih, vsakdanjih rečeh, na primer dogajanje na tržnici, oglasi, vabila na prireditve, osmrtnice … Časopis naj ima tudi fotografije (slike). V razredu lahko pripravijo razstavo svojih izdelkov. BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw): Učitelj učence razdeli v štiri skupine, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo tako, da prva skupina s pomočjo učbenika predstavi ameriške staroselce v Severni Ameriki, druga skupina Maje, tretja Azteke in četrta Inke. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelje rešijo nalogo. Ponovimo v delovnem zvezku na strani 11 ter napravijo sintezo pridobljenega znanja. BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw): Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato«. Ena skupina zagovarja velik pomen cestnega sistema za uspešno delovanje inkovskega imperija, druga mu nasprotuje. Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Ostali ocenjujejo, kdo je boljše zagovarjal določeno stališče.

AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učitelj učencem zastavi problemsko vprašanje: • Ali lahko majevsko civilizacijo poimenujemo visoko razvita civilizacija? Učenci se razdelijo v dvojice in skušajo ob pomoči teksta v učbeniku na strani 139-140 poiskati odgovor. V svojem razmišljanju upoštevajo veličino zgrajenih mest, vlogo vodij, veličastne stavbe, uporabo naprednih poljedeljskih metod, razvit verski sistem, razvita znanost … AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek Starodavni Inki ali V deželi Inkov (videokaseta) in ga analizirajo: • Opišejo, kaj posnetek pove o življenju Inkov. • Kakšna je bila usoda inkovskega imperija? Zakaj? • Katere značilnosti inkovske civilizacije posnetek poudarja? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Učitelj pripravi kratek kviz za učence. Zelo primeren za ponovitev, če so učenci videli dokumentarno oddajo Izgubljene civilizacije: Inki. 1. Inkovski imperij, ki je v dolžino meril skoraj 4000 km, so povezali s a) sistemom razvejanih poti, po katerih so potovali sli b) sistemom razvejanih kanalov med rekami c) sistemom obveščanja z uporabo dimnih signalov 2. Inki so bili spretni kirurgi, kar nam dokazuje »trepanacija«. Trepanacija je bila: d) operacija lobanj z uporabo laserskega aparata e) operacija lobanj z uporabo preproste anestezije, ki jo je predstavljal napitek čičo f) operacija srca 3. Inki so bili potomci starejših indijanskih ljudstev, med njimi: g) Nazca, Moche in Paracas h) Aztekov i) Majev 4. Eno izmed prej navedenih ljudstev, tj. ljudstvo Nazca, je znano po tem, da je zapustilo na tleh vrisane velike simbole. Ti simboli prikazujejo: j) črke k) živali l) geometrijske like m) človeške podobe PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so afriška kraljestva imela pomembno vlogo v trgovini? • Pod vplivom katerih ver so se razvijala afriška kraljestva? • Katere tehnične iznajdbe so se pojavile na Kitajskem v srednjem veku? • Kako se je v srednjem veku razvijala Japonska? • Ob karti omejijo območje staroselskih držav v Ameriki. • Opišejo gospodarstvo majevske države. • Primerjajo verovanje v majevski in azteški državi. • Zakaj je bil nadzor v inkovski državi kljub težkemu terenu učinkovit? • Kaj je bilo z močjo staroselskih imperijev v Ameriki pred prihodom Evropejcev?

PONOVIMO

Zakaj je propadel rimski imperij

VISOKI SREDNJI VEK V EV

9. stol. RAZPAD KAROLINŠKE DRŽAVE: KDAJ: ______________________________PRELOMNO LETO 1000 _______________________________________________________________________________________

NASTANEK NOVIH EVROPSKIH DRŽAV oslabela

GOSPODARSK

moĀ kralja

pomen vitezov – vojaki, konjeniki

Normanov Madžarov Saracenov vpadi _______________, ________________ in _______________

novo orodje iz železa,

• pomembne države: 1. Kraljevina Francija 2.

1. KMETIJSTVO • tehniĀne novosti

vodni mlini •

ozimno žito,

Kraljevina Anglija

3. (najveĀja)

natriletno kolobarjenje

praha – menjava

Rimsko-Nemško cesarstvo

2. OBRT IN TRGOVINA • razmah obrti

od Nemčije do Italije

večje povpraševanje,

obseg

naslednica dedišĀine

obsegala tudi vzhodnoalpski prostor, kjer so se oblikovale

Frankovske države

ponudba blaga, boljše poti • oživitev trgovine - trgovske poti ob rekah,

slovenske zgodovinske

Baltiškem morju, ob Sredozemlju Kranjska dežele: _______________________, Štajerska Goriška __________________, ___________________,

Koroška

,

Istra

menjava blaga iz

- sejmi .

3. NASTANEK MEST – od DEŽELNA ZAVEST:

zavest o pripadnosti deželi

KJE? •

ob prometnih poteh,

znaĀilnosti

– obzidje, mestna vrata – visoke, ozke hiše – trg – osrednji prostor – ozke ulice

129

PONOVIMO

VROPI:

nova politična in kulturna podoba Evrope

politične, gospodarske, kulturne — ŠTEVILNE SPREMEMBE: _______________________________________________________________ _______________________________________________________________________________________

KI NAPREDEK

KULTURNI NAPREDEK SAMOSTANI • delo menihov ______________________

molitev, prepisovanje knjig ____________________________________ •

kulturni pomen _____________________

centri znanja in vere ____________________________________ MESTNA KULTURA ______________________________________

igre, sejemske zabave, javna kaznovanja ________________________________________________________ VITEŠKA KULTURA ______________________________________

ljubezenske pesmi, viteški turnirji ________________________________________________________ LJUDSKA KULTURA _____________________________________

po Severnem in verski prazniki, praznovanja ob kmečkih opravilih ________________________________________________________ NAPREDEK ZNANOSTI ___________________________________

severa in juga

alkimija, medicina, astronomija ________________________________________________________ desetega rekah, cerkvah

stoletja dalje NASTANEK UNIVERZ ____________________________________

zanimanje za znanje; 12. stol.; Bologna – prva v Z Evropi ________________________________________________________ UMETNOST stili:

130

romanika

gotika


http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/7.%20razred/Prirocniki_priprave/RP%2