▶ Ali naj vam hrano postrežem v vaši kabini, ali naj jo vržem kar preko palube?
1933. KRZNENI PLAŠČ Krzneni plašč je umrl in prišel pred nebeška vrata. Odprl mu je Sv. Peter in mu rekel: ▶ Ker vem, da so te na Zemlji izkoriščali, ti izpolnim eno željo. Krzneni plašč, brez razmišljanja izstreli: ▶ Rad bi imel plašček iz ženske kože!
1938. GOLAŽ Natakar je Janezu postregel z golažem, toda Janez ga je takoj odslovil: ▶ Takoj odnesite ta mlačni golaž in mi prinesite vročega! Natakar začudeno: ▶ Kako pa veste, da je golaž mlačen in ne vroč? ▶ Če bi bil vroč, ne bi imeli prsta namočenega v njem.
1939. PLOSKANJE
1934. PEKARNA Živali v gozdu stojijo v vrsti pred pekarno. Kar naenkrat pride zajček in gre mimo vrste. Na polovici vrste ga zagrabi medved, ga oklofuta in ga spodi nazaj na konec vrste. Zajček se ne da in poskusi ponovno, vendar ga medved spet ustavi in ga brcne na konec vrste. To ponovi še enkrat, vendar ga medved zmeraj ustavi in pošlje na konec vrste. Zajček po nekaj minuta jezno reče: ▶ Če je pa tako, vam pa danes pekarne sploh ne bom odprl.
1935. BOLHI Bolhi se odpravita iz hleva in prva vpraša drugo: ▶ Ti, ali greva peš, ali vzameva psa?
1936. DEŽNIK Gost v restavraciji se pritožuje: ▶ Halo, natakar, medtem, ko sem jedel, mi je nekdo ukradel dežnik. Natakar ga tolaži: ▶ Imate pa res srečo, da je nehalo deževati.
1937. DIABETIK Na zavodu za zaposlovanje se oglasi slaščičar, ki potrebuje delavca za svojo slaščičarno. Svetovalka na zavodu ga vpraša: ▶ Ali imate kakšne posebne zahteve? ▶ Da! Diabetik mora biti.
Mama reče malemu komarčku, naj se nauči leteti. Komarček je zletel in leta in leta in leta ... Ko se čez nekaj minut vrne nazaj k mami, ji navdušeno reče: ▶ Veš mama, tako sem dober, da so mi vsi ljudje ploskali, ko sem letel mimo njih.
1940. LETENJE Mali zajček sredi jase opazuje orla na nebu in si misli: ▶ Ko bi vsaj enkrat v življenju lahko poletel, kot tale orel. Takrat zajčka sredi jase opazi orel, se strmo spusti, zgrabi zajčka in z njim poleti proti nebu. Zajček presrečen reče: ▶ Končno se mi je izpolnila moja največja želja. Letim!
1941. POSVOJENA Po vejah drevesa se prebija ptica in končno prileze do štorkljinega gnezda. Razprostre krila, želi poleteti, toda pristane na tleh. Zajoka, se pobere, spleza po vejah drevesa, spet razširi krila, se spusti in ponovno pristane na tleh. Ponovno zajoka, se vrne na drevo in tako nadaljuje še nekajkrat. Na sosednjem drevesu dogajanje opazujeta dva goloba in eden reče: ▶ Dovolj je že tega mučenja. Ne morem več gledati. Ptici grem povedat, da ni štorklja, ampak da je posvojena.
— 249 —