STRAN 3
Dragi bralci in bralke! Kot vsako leto smo devetošolci tudi letos zbrali spominke naših preteklih šolskih dni in jih sestavili v mozaik, za katerega upamo, da ga boste z veseljem prebirali in odkrivali delčke naših osebnosti, dogajanj, veselja in žalosti. Letos smo se še posebej potrudili kljub našim norijam in prepirom. Bilo je 9 nepozabnih let, skupnih trenutkov, zaljubljenosti, ki se jih bomo vedno z veseljem spominjali. Vendar pa nas pot nese dalje, prihodnost nam odpira vrata in kot ptice bomo odleteli iz toplega gnezda, v katerem smo preživeli naše otroštvo. Upamo, da boste ob branju podoživljali vsa naša občutja in doživetja. Želimo vam veliko užitkov ob prebiranju glasila generacije, ki se od vas poslavlja v šolskem letu 2013/2014! Neža Stolnik, Lucija Naveršnik, odgovorni urednici
MLADOST POD PECO
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 4
Dragi devetošolci, drage devetošolke, še eno leto se je poslovilo, spet smo zakorakali v pomlad. Prav tako se tudi vi pripravljate, da boste zapustili osnovnošolske klopi, ki ste jih greli devet let. Nekateri bolj, drugi manj zadovoljni. Verjamem, da vsi kot prijatelji. Da se boste na obletnicah spominjali samo lepih in prijetnih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Prekrasno obdobje - čas mladosti in brezskrbnosti – čeprav se sedaj vedno ne strinjate s tem. Upam, da smo vas naučili, kako se učiti. Učili se boste namreč celo življenje, tako kot se vsi. Nikoli ne nehajte iskati in sprejemati znanja, se spreminjati. Vi ste generacija, katera bo počasi prevzela odgovornost za razvoj, spremembe v družbi. Sprejmite to vlogo z odgovornostjo, ne ustrašite se izzivov življenja, ki vas čaka.
Ampak do takrat bo Meža pretočila še kar nekaj vode, zato se ne obremenjujte. Živite življenje, uživajte v njem, izbirajte prave poti. Naberite si čim več pozitivne prtljage za potovanje v čase, ki vas čakajo z odprtimi rokami. Želim vam veliko lepih in radostnih trenutkov v življenju. Ravnatelj Janko Plešnik
STRAN 5
MLADOST POD PECO
ŽE PRIHAJAM Bilo je 1. 9. 2005. To je bil datum, ki je zaznamoval začetek našega trpljenja. Osnovna šola. Kljub mučnim dnevom za štirimi stenami naših učilnic smo se skupaj zabavali, igrali, si nagajali, si pomagali, ponavljali teste in se zaljubljali. A najpomembnejše: postali smo družina, kar bomo tudi ostali. Na nas pa so vplivali tudi učitelji, ki so se vsak dan zaman trudili, da bi v naše glave, ki jih je okupirala puberteta, vtisnili neko snov, ki nas še malo ni zanimala. To se je tudi pokazalo na testih. A starejši kot smo postajali, bolj smo se zavedali, da bomo to rabili v prihodnosti. Prihodnost. Kaj je to? Prepričana sem, da je to pošast, ki preži za vsakim vogalom in čaka, da nas bo presenetila takoj naslednji trenutek. Nadaljnje šolanje, bodoči poklic, bodoča družina in še polno drugih ''dogodivščin'', ki nas še čakajo. Nekateri si bodo za nadaljevanje izbrali poklicno šolo. Jaz pa se bom vpisala na gimnazijo, kar mnoge preseneča zaradi moje blondinske narave. Ker pa s končano gimnazijo še nisi postal kaj določenega, se potem nameravam vpisat na filofaks in
tam doštudirati psihologijo ali pa se bom profesionalno ukvarjala z odbojko. Poklic psihologinja je nekako popoln zame, čeprav zahteva veliko potrpežljivosti, ki je, roko na srce, nimam veliko. Če pa mi študija ne bo uspelo dokončati, imam še vedno rezervo. Odbojka je bila že od nekdaj moja prva ljubezen in tako bo tudi ostalo. Zato bi bilo lepo, če bi se nekoč tudi profesionalno ukvarjala z njo. V prihodnosti pa me, razen šolanja in poklica, čaka tudi moja bodoča družina. Še prej pa si seveda moram najti fanta, ki bo dovolj visok zame, kar je tudi težko, če si že v 9. razredu neka 186 cm visoka velikanka. Že prej sem pomislila, da bi na polju oz. na njivi našla neko ranto, ki jo babica uporablja za fižol in ji oblekla nekaj fantovskih oblačil, jo poimenovala in jo vsem predstavila kot
mojega novega fanta Ranto. A šalo na stran, fanta si bom pač morala poiskati med košarkaši ali odbojkaši. Seveda pa bi nekoč imela tudi otroke. Po možnosti dva ali tri. Živela bom v svoji sanjski hiši, ki ne bo ogromna, ampak ravno prav velika za mojo družino. Velika verjetnost pa je tudi, da se moja prihodnost ne bo uresničila tako, kot sem predvidevala. A karkoli bom dobila v ''paketu'' prihodnosti, bom zadovoljna. Seveda pa na prihodnost vplivamo tudi mi sami. Zato se bom tudi potrudila, da jo bom približala svojim sanjam. Sedaj končujem prvo poglavje svojega življenja OŠ. Z nasmehom na obrazu in solzami v očeh maham prihodnosti in ji kličem: ,,Že prihajam!'' Lara Domej
LIM FA
–M ILFA UČIT E kaj j LJICA ANJ e to limfa : Anja, A: K pove ? j, a, ka je že milfa ?
Lara Domej, 9.b
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 6
To vprašanje smo zastavili učencem naše šole, od najmanjših do največjih. Preberite in se nasmejte! vrtec -vlki -lepi -čudni 1. a -vredo -prijazni -močni -fajni 1. b -prijazni -dobri športniki
3. a
4. a
2. a
-vlki
-šli bodo v srednjo šolo
-pridno se učijo
-prijazni
-pridni
-dobro igrajo žogo
-veseli
-radi tvegajo
-pametni so
-pametni
-uspešni
-dobri
-imeli bodo lubčka ali lubico
2. b
-močni
-so vlki
-zanimivi
-več znajo
-spretni
-več zvezkov in knjig imajo
-sitni
-ne igrajo se več -bolj težke naloge imajo 6. b
-zaljubljenčki so
4. b -vredo se parfumajo po športni -sitni so -punce so vedno nališpane -smešno se smejijo -fantje igrajo odbojko -korajžni -zalubleni
5. b
-vredo
-prijazni
-prijazni
-najboljši
-smešni
5. a
-lepi
-lepe punce
-zabavni
-dobri športniki
-zabavni
-kar vredo
-so za hece
-glasni
-lepi
-sitni
-prijazni
-super
-nagajivi
-podivjani
-fajni
-normalni
-zgovorni
-vredo
-včasih tečni
-nagajivi
8. b -najbol prijazni na šoli -nagajivi
-navihani -zanimivi -močni -lepi
Učite ljica M arjeta Prijet Skarl na gen ovnik eracij a, vča sih teč na.
aj mag Z a j ari ica M , fajni. j l e t Uči sebi jo k a j a h Pri
STRAN 7
MLADOST POD PECO
Devetošolci! Devet septembrov nazaj me je na dan, ko ste bili sprejeti v 1. razred, hudo stiskalo. (Sploh ne vem več, kje – v srcu, želodcu, možganih…. Mislim, da povsod.) O treh letih sem razmišljala. Bomo zdržali skupaj kljub težavnim trenutkom, ki jih prinese vsako šolsko leto, vas bom znala voditi po pravih poteh (ne preravnih in ne prestrmih) do samostojnosti, do dobrih medsebojnih odnosov, do znanja,..? A tri leta so minila, kot bi trenil. In potem sem vas (pa tudi vaše starše) še doooolgo pogrešala. Ko vas zdaj srečujem v šoli in zunaj nje in opazujem, kako rastete (pa ne samo telesno), me navdaja toplina, zadovoljstvo in hkrati ponos, da sem bila del vašega odraščanja. Želim vam, da bi vam vsak neizogiben poraz ali vsaka neizogibna težava prinesla moč in voljo za ponoven začetek, za še višje cilje. Želim vam toliko ljubezni, da bo vzdržala pritiske življenja. In želim vam toliko prijaznih misli, da jih ne boste mogli izbrisati iz vaših glav in src. In verjamem v prav vsakega od vas! Učiteljica iz vašega prvega triletja, Nevenka Sedovšek Razredničarke 1., 2.in 3. razreda
Anita Eminović: DALEČ NEKJE
LOGIČNO UČITELJICA: Niko, za kaj se uporablja dušik? NIKO: Ja, am....ja zato, da se lahko zadušiš.
Glej, daleč nekje se narava iskri, svetla se reka žari. Glej, daleč nekje zvezda žari, tihi plamen upanja mi podari. Neskončno rož podnevi cveti, neskončno kresničk ponoči leti, ustvarjajo tudi neskončno lepih poti.
Vale rija Š
turb aj, 9 a
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 8
KAJ SMO SI V 4. RAZREDU ŽELELI POSTATI DANAŠNJI DEVETOŠOLCI? JAKA PRAPER - diplomirani tehnik strojništva. Vozil bom ATV 525 cm. BLAŽ PODHOSTNIK – arheolog VIKTORIJA PODBREŽNIK – učiteljica, zdravnica VALERIJA ŠTURBAJ – igralka, uspešna karateistka SAMIR ČAUŠEVIĆ – učitelj MARKO STEBLOVNIK – ne vem še NIKA WLODYGA – pevka, gimnastičarka, živinozdravnica, učiteljica NIKA ČAPELNIK – odbojkašica MATIJA SUŠEL – delati v trgovini z maketami »games workshop« PATRICIJA JURAČ – zdravnica STAŠ VERTAČNIK – padalec, podjetnik NINA GAVEZ – raziskovalka LUCIJA NAVERŠNIK – odvetnica
NA AŽE A R B IZO ODNIC SOR a je ete, d ov A zg Ž: TEV bratrankava. mo ja o študira Aja, dovin ELJICA: dela? UČITjn. Kje pa o. l kk fa Ž: V Lid V TE
JAŠA DROFELNIK – slaščičar, zidar, čarodej, inženir LUKA LIPOVNIK – učitelj, ravnatelj MANCA SIMETINGER - pevka
KJE PA SE DANES VIDIMO ČEZ 20 LET?
NIKA WLODYGA, 9. a Čez 20 let se vidim v stanovanju ali hiši z družino, ki si jo bom ustvarila, ter službo, ki jo bom opravljala.
LUCIJA NAVERŠNIK, 9. a Čez 20 let se vidim v hiši ali stanovanju z družino in službo, ki jo bom z veseljem opravljala. Rada bom imela svoje bližnje in bom ves čas posvečala njim.
ANŽE STEBLOVNIK, 9. a Kemijski znanstvenik na Newyorški univerzi. Po naslovu zlatega maturanta se prepišem na NYU in tam delam. V najslabšem primeru pa berač na ljubljanskih ulicah.
MARKO STEBLOVNIK, 9. a Živel normalno življenje. Imel 2 otroka in postal eden najboljših inženirjev.
GAŠPER VODA, 9. b Čez 20 let si predstavljam, da bom doma v veliki hiši, počivam na kavču in gledam televizijo (seveda po končani službi).
JANJA NEŽA ŠUMAH, 9. b Čez 20 let bom živela v Los Angelesu. Poročila se bom z velikim in postavnim možem. Imela 2 ali 3 otroke. Imeli bomo psa. Imela bom svoj frizerski salon, igrala kitaro ter pela. Živeli bomo v zelo veliki hiši in imela bom ferarija. Vsi bomo zelo srečni.
STRAN 9
MLADOST POD PECO
BLAŽ PODHOSTNIK, 9. a
SEMIR ČAVŠEVIĆ, 9. a
Čez 20 let se vidim v podjetju Ubisoft za računalnikom, na katerem bom ustvarjal igre za PC in X-box, razen če ne bom prej škripno. Ampak to je lažje reči kot narediti, saj Ubisoft zaposljuje le najboljše.
Čez 20 let se vidim, kako delam za stroji in imam lepo življenje. Na koncu pa bom pod zemljo in poletel bom v nebesa.
MANCA SIMETINGER, 9. a
ANJA PETAK, 9. b Čez 20 let se vidim srečno porečena z lepim, postavnim moškim, s katerim bom imela 3 otroke. Bili bi zelo srečna družina. Živeli bi v veliki hiši in imeli bomo psa.
Čez 20 let se vidim v lastnem bivališču s svojim fantom ali možem in v službi, če mi jo bo uspelo dobiti. Skušala si bom kupiti konja in zanj lepo skrbeti.
JOŠT IRŠIČ, 9. b Čez 20 let se vidim kot učitelj v glasbeni šoli za tolkala ali učitelj v osnovni šoli. Živel bom v svoji hiši z ženo.
BLIŽN
STAŠ VERTAČNIK, 9. a
LUKA PLAZNIK, 9. b Čez 20 let se predstavljam doma v veliki hiši na kavču počivat (seveda po končani službi).
Čez 20 let se vidim kot oče dveh otrok, kdo ve, mogoče bom samski celo življenje. Vidim se tudi v političnih vodah, hahaha (hec). Mislim, da bom delal kot kriminalist ali kaj podobnega, če bom le uspešen v gimnaziji. Kdo ve, kaj se bo zgodilo čez 20 let.
NIKO TRIPLAT, 9. b Vidim se v službi z najboljšim računalnikom, kar jih je možno dobiti. Še vedno bom vneto igral igrice.
JICA
UČITE Niko, LJICA: z pa v ž akaj si bil enske ju? m wc NIKO : Ja, sm s i roke š ko se ou umit, mi ni lubvo
TINE NAVERŠNIK, 9. b Čez 20 let se vidim v kakšni trgovini, zraven pa bom igral na bariton v ansamblu. Živel bom na enakem kraju kot zdaj. Vidim se srečno poročenega, imel bom star izrabljen avto in to je to. NEŽA STOLNIK, 9. b Preselila se bom v London. Imela bom veliko, lepo hišo in veliko otrok (2-3). Bom srečno poročena, z lepim in postavnim moškim. Delala bom v svoji odvetniški pisarni. LARA DOMEJ, 9. b Živela bom v Londonu. Imela bom 3 otroke in moža, ki bo uspešen odbojkaš. Živela bom na ranču, kjer bom imela veliko živali. Poročila se bom na Havajih. Vsak dan bom hodila v službo, saj bom zelo znana psihologinja. Napisala bom knjigo, ki bo velika uspešnica.
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 10
ANITA EMINOVIĆ, 9. b
MATEVŽ NEUREITER, 9. b
NIKA ČAPELNIK, 9. a
Čez 20 let bi rada živela v velikem mestu, bila srečno poročena in imela dva otroka. Delala bi kot medicinska sestra. Živela bi v veliki hiši in imela veliko živali.
Čez 20 let se vidim v enem od najboljših skupin Metala. Moja želja sicer je, da bi igral za Šahtar Doneck. Če pa bom uspešen glasbenik, bo zelo fantastično. Veliko bom hodil na koncerte od veliko znanih skupin. I am proud Metalhead.
Čez 20 let se vidim v neki ordinaciji kot fizioterapevtka, ki zdravi poškodbe štorastih športnikov. Če pa bi šlo vse po zlu, pa pod zemljo. HE-HE, to je bila zgolj šala. Rada bi imela dober poklic, otroke in ob sebi svojo ljubljeno osebo.
TIŠINA Pri geografiji smo vsi tiho, pa kar naenkrat tovariš zavpije: »Kva dogaja?«
ANA VRBANIĆ, 9. b Vidim se v hiši s srečno družino. Z najboljšim možem, ki ima uspešno pevsko kariero in mogoče dvema otrokoma, sinom Alexom in hčerko Nejo. Živeli bi v Londonu in imela bi službo v bolnišnici, delala bi kot medicinska sestra. Imela bi veliko dvorišče, na katerem bi bilo otroško igrišče, bazen in utica za lepega zlatega prinašalca z imenom Miki.
SARA VIKTORIJA PODBREŽNIK, 9. a Čez 20 let bom še vedno živela s starši. Delala bom kot frizerka in imela psa, ki mu bo ime Piki. Ne bom se mogla več igrati igric na računalniku, saj se bom družila z veliko ljudmi.
PATRICIJA JURAČ, 9. a Čez 20 let se vidim v svojem domu z družino in v službi, ki jo bom rada opravljala.
LUKA LIPOVNIK, 9. a
AGO A DR Z O ti. MIL gej si js? k a k j , a naj z : Tine ANA : Ja, ka ti TINE
MATIJA ŠUŠEL, 9. a Čez 20 let se vidim z delom v pisarni in srednje veliko plačo, za katero bi vsak dan opravljal enako dolgočasno delo. Po službi pa naj bi se vsak dan vrnil v prazen dom.
Čez 20 let se vidim v kaki humoristični seriji ali pa v filmu, ker želim biti igralec (razen če ne bom že prej kremiran). Ampak to je zelo težko napovedati, saj se lahko vpišejo samo najboljši. Vidim se s službo 4 dni na teden in družino.
JAKA PRAPER, 9. a Hmmm, dobro vprašanje, kje se vidim čez 20 let. Veliko je vprašanj glede tega, vse pa je odvisno od tega, kako dolgo se mi bo ljubilo šolati! Najraje bi videl, da bi imel redno službo, otroke in življenjsko sopotnico. Rekel bom le pustimo se presenetiti!
STRAN 11
MLADOST POD PECO
GAŠPER MOČIVNIK, 9. b Rad bi dokončal šolo za lesarje, izdeloval ali pa prodajal avtomobile. Imel bi rad Nissan skyline R34
VALERIJA ŠTURBAJ, 9. a Vidim se v službi, ki jo bom po vsej verjetnosti sovražila. .
ŽAN KROPIVNIK, 9. b Kot poklicni skater bi rad hodil na street legue. Rad bi živel v hiši v Kaliforniji, kjer bi se udeležil vseh skater tekmovanj in si s tem služil denar.
GAŠPER NOVAK, 9. b Moje želje so: računalniška šola, lep dom, žena, en otrok, dobra služba in veliko dobrih prijateljev.
Nika Čapelnik, 9a
RNI da pri DEŽU pride st učitelju, a p , i i urn d in da l o kma lu e je dež ik Niko vini v razr anjka. N sa. m o o n d o zgo isal, kd ist izpod isal. p p l a a n u n j bi učitel j, nisem še e m a E vz ELJ: eda. UČIT : Vem, ja. r ed iz razr NIKO z listom v In gre
VESNA PLEMEN, 9. b Čez 10 let bi bila rada prevajalka. Po končani šoli bi se preselila v London in tam dokončala fakulteto. Nato bi nadaljevala s pisanjem knjig. Seveda pa bi to bil tudi čas, ko bi si ustvarila družino.
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 12
Dragi devetošolci! Odkar ste v šoli, sem vas spremljala, kako rastete, se razvijate in se učite. Velikokrat sem vam delila različne nasvete z namenom, da bi čim bolj uspešno zaključili osnovno šolo in bili čim bolj pripravljeni na vstop v dobo dozorevanja in odraslosti. Skupaj smo se pripravljali tudi na vpis v srednje šole, obiskali predstavitve srednjih šol in obrtnikov v Bukovju, v Dravogradu, povabili smo predstavnike koroških srednjih šol in še kaj. Marca smo se prijavljali za vpis v programe, za katere ste se odločili in odšli boste na: Program
Število
%
GIMNAZIJA RAVNE
24,24
ŠPORTNA GIMNAZIJA RAVNE
8 (1 vzporedno umetniška gimnazija Velenje) 3
SŠ RAVNE: STROJNI TEHNIK
4
12,12
SŠ RAVNE: ELEKTROTEHNIK
1
3,03
SŠ RAVNE: TEHNIK RAČUNALNIŠTVA
5
15,15
SŠ SLOV. GRADEC IN MUTA: VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
2
6,06
SŠ SLOV. GRADEC IN MUTA: EKONOMSKI TEHNIK
1
3,03
SŠ RAVNE: METALURG
1
3,03
SŠ SLOV. GRADEC IN MUTA: MIZAR
1
3,03
SŠ ZA OBLIKOVANJE MARIBOR: FRIZER
4
12,12
SRED. ZDR. ŠOLA SLOV. GRADEC: BOLNIČAR NEGOVALEC
3
9,09
SKUPAJ
33
100
Ker pa ne morem
brez nasv etov
, pa še to: »Zaupaj vase in v vse, ki te obda Bodi prijazen, vl juden in spoštljiv jajo. do vseh ljudi. Postavljaj si do segljive cilje. Nikoli jih ne izgu bi Nikoli ne jemlji pr izpred oči. eprostih življenjs Spoštuj različno st drugih in jo sp kih zadev za samoumevne. rejemaj kot velik Postavljaj vpraša o prednost. nj Prizadevaj si za a. soodvisnost. Vedi, da moraš najprej spremen Govori z dejanj i, ne z besedam iti sebe, šele nato lahko sprem injaš tudi druge. i. Vzemi si čas za pomoč tistim, ki nimajo toliko sreč e kot ti, ali tistim Pa veliko sreče! , ki imajo slab da n.« (Adam Sosne) Ivanka Petovar
9,09
STRAN 13
MLADOST POD PECO
Utrinek iz Poreča, kjer smo uživali v poletni šoli v naravi. Še zdaj se nam smeji na vsa usta, ko se spominjamo skupnih morskih pustolovščin.
SKE MOR
Žan, superm an
ICE DEKL
in pol...
DRAGI DEVETOŠOLCI! Ob takšnih priložnostih kot je zdaj, ko moram napisati »poslovilno pismo« imam vedno občutek, da je toliko stvari, ki vam bi jih želela povedati… nekaj o poštenosti, pokončnosti, o moralnosti in dobroti, nekaj o lepoti in prijateljstvu, nekaj o ljubezni in spoštovanju ter še in še. Vendar sem prepričana, da ste o tem že veliko poslušali in še boste. Da se vas je le kaj tudi prijelo! Gremo bolj na spomine. Skoraj 6 let je že, odkar smo se mi nazadnje družili in se junija v 3. razredu tudi poslovili. Bilo je celo nekaj solz slovesa. In skoraj 9 let je že od takrat, ko ste prvič prišli v šolo in končno postali prvošolčki. Na tisti pomemben dan smo vsi imeli tremo, vi, vaši starši in tudi me, učiteljice, ki smo vas pričakale v tej veliki, mogočni in veličastni stavbi. Spomnim se, da ste bili nekateri precej prestrašeni in tihi, drugi glasni in nič prestrašeni, vsi pa radovedni in v velikem pričakovanju. Spet je bilo nekaj solz :'( Ampak vse smo preživeli in čez 1 teden ste bili že vsi pravi živahni prvošolčki, vsak povsem drugačen od drugega, vsi pa prijetni in srčni otroci, taki, ki ti zlezejo pod kožo in ne gre drugače, kot da jih imaš rad. Ob slovesih je ponavadi tako, da ljudje pozabimo na slabe, težke in neprijetne trenutke ter dneve. Poskušamo se spomniti bolj prijetnih, veselih in lepih stvari. In prav je tako! Naj nas povezujejo nepozabni in neponovljivi trenutki ter vse lepo, kar smo skupaj doživeli! Čez manj kot leto dni boste spet postali prvošolci. Le da bo tokrat drugače. Šli boste na različne šole stran od Mežice, zraven vas ne bo več vaših staršev, ki bi vas držali za roke in namesto rumenih rutic in torte, bo vsak izmed vas dobil svoj kos odgovornosti in samostojnosti na poti k odraslosti. In spet vas bo strah. Strah vsega novega in drugačnega. Strah novih učiteljev, nepoznanih sošolcev, novih krajev… Sem pa prepričana, da je vsak od vas sposoben te strahove premagati in nadaljevati pot do cilja, ki si ga je izbral. To pa pomeni, da boste pogumni. Miguel de Cervantes je dejal:« Kdor izgubi bogastvo, izgubi veliko. Kdor izgubi prijatelja, izgubi še veliko več. Kdor pa izgubi pogum, izgubi popolnoma vse!« Nikar torej ne izgubite poguma, nikjer in nikoli!!! Srečno! Razredničarka 1., 2. in 3. razreda Nataša Ivartnik
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 14
Vesna Plemen: VSE BO OSTALO Ko zjutraj se prebudiš v nov dan te misli odpeljejo daleč stran, spominjaš se preteklih dni, vseh lepih trenutkov, ki so nekdaj bili. Prvi koraki, prve besede, prvi spomini, ki hitro so kot blisk minili, trenutki, ki jih nikoli ne bomo pozabili, so še vedno v naši glavi in bodo tudi ostali. Spomini, ki nikoli ne bodo zbežali, so tudi tisti, ob katerih smo sami ostali, osamljeni in žalostni, potrti in razočarani, čakajoč na pravo osebo, s katero se bomo postarali. V belo steno brezsmiselno strmim. Ali lahko kaj spremenim? Ali sploh želim? Zakaj se spominjam, če v sedanjosti živim?
Anita Eminovič, 9.b
O AHK L SE
O KD jo VSAOČI o in k v o je sl ZM rana a: »Kdo ko?« a b ic ljic a je Anit ša učite anovo Mgovori: vpra sal Žup dko od mšek.« napi a pa gla rtin Slo Anit ton Ma »An
STRAN 15
MLADOST POD PECO
JUDO – NAČIN ŽIVLJENJA V šestih letih, odkar trenira judo, je naš sošolec Gašper Voda dosegel že kar precej odmevnih rezultatov. Z vztrajnim treniranjem in doseženimi uspehi je postal eden najperspektivnejših tekmovalcev Judo kluba Ravne, v letu 2013 pa je bil imenovan tudi za najperspektivnejšega športnika Občine Mežica. V skupnem seštevku v slovenskem pokalu trenutno zaseda 2. mesto v kategoriji do 66 kg. Kljub vsem pohvalam in številnimi osvojenimi nazivi pa ostaja skromen in zato med sošolci in prijatelji še bolj priljubljen. Gašper, zakaj judo in ne kakšen drug šport? Judo mi je zelo všeč, ker se v tem športu nič ne ponavlja oziroma prepusti naključju. Pri tem športu lahko že ena napaka odloča med zmagovalcem in poražencem.
Kaj ti pomeni naziv ''najbolj perspektiven športnik''? To mi pomeni veliko na moji športni poti. Zelo sem ponosen nase, ker sem pri svoji starosti dosegel tako veliko. Ali se tudi v prihodnosti vidiš v tem športu? Seveda se, to je nekaj, kar bi rad delal, dokler bom lahko. Ali te doma spodbujajo pri judu? Spodbujali so me že od samega začetka in verjamem, da me bodo do konca. Kateri dosežki ti največ pomenijo? Najbolj sem ponosen, da sem osvojil naslov državnega prvaka osnovnih šol Slovenije, 3. mesto na državnem prvenstvu mlajših kadetovi in 5. mesto na velikem tekmovanju v Nemčiji. In seveda to, da sem bil imenovan za najbolj perspektivnega športnika leta.
Imam 52 medalj, 3 pokale in kar nekaj priznanj. Ali je judo težak in naporen šport? Nobena stvar, ki jo začneš, na začetku ni lahka. A bolj pridno, ko treniraš, več strasti imaš in na koncu ni več tako težko in naporno. Kaj bi sporočil mlajšim, ki se bodo odločili za ta šport? Da naj vztrajajo. In če takoj na začetku ne uspejo v tem športu, naj ne odnehajo. Naj trenirajo naprej. Ko bodo postali zaljubljeni v ta šport in ga pridno trenirali, bodo začele pritekati medalje, pohvale in naslovi.
Koliko medalj in priznanj že imaš?
Gašper
grebu nik v Za z la P a Luk oda in Gašer V
Voda
DOLGČAS UČITELJ: A ti je dolgčas, Niko? NIKO: Ja, rabim družbo.
OŠ MEŽICA, 2014
Lucija Naveršnik: MIHČE PRIPOVEDUJE (Literarno poustvarjanje po Cankarjevi črtici BOBI.) Peter je bil moj prijatelj v vseh pogledih. Skupaj sva se igrala, si pripovedovala zgodbe, lahko sem mu zaupal. Čeprav je prihajal iz revne družine, je bil skromen in mi je velikokrat pomagal pri učenju, saj sem bil kot otrok premožnih staršev precej trde glave. Peter je bil popolno nasprotje. Bil je skromen, pošten, pripravljen pomagati. Bil je dober fant, prijatelj, kakršnega bi si želel vsak. Ker pa sem bil takrat mlad in se nisem zavedal krutosti življenja, sem to prijateljstvo zapravil. Bil je lep dan. Zvonovi so pritrkavali, v hiši je bilo pestro. Vsi smo se pripravljali na vaški cerkveni praznik. Oblečen sem bil gosposko, saj si je naša družina to lahko privoščila.
STRAN 16
Odpravili smo se od doma, se pripeljali pred župnišče, kjer se je že gnetlo ljudi. Odpravil sem se v cerkev, kjer sem se usedel med najpremožnejše otroke. Čez nekaj trenutkov sem se ozrl nazaj. Stal je tam, v zakrpanih oblačilih, v mojih starih, že zdavnaj ponošenih škornjih, ki so ga verjetno tiščali. Bil je vesel, da se je lahko kljub revščini udeležil praznika. Pogledoval je okoli sebe in ko me je uzrl, se mi je iskreno nasmehnil - jaz pa sem se brezbrižno obrnil stran. Takrat mi ni bilo mar zanj. Nisem bil hvaležen za nič, kar je počel zame. Po maši smo se pogovorili z duhovnikom, nato pa sem brezizrazno odšel mimo njega, ki je izgubljeno pogledoval za mano. Bil sem preponosen, da bi ga povabil v avtomobil in bi se skupaj z nami odpeljal domov. Moral je pešačiti vso dolgo pot. Doma smo se posedli za obilno naloženo mizo, lotili smo se pojedine, kakršne si Peter niti v sanjah ni mogel privoš-
Šušel Matija, 9.a
DOLGA POT Vozimo se domov iz Gardalanda, pa reče Tine: »Tta vožnja, ej..če bo še dovgo tk dovgocajtna, si bom začev mozole stiskat. Bo vsaj eno koristno delo.«
čiti. Ko smo se že skoraj do sitega najedli, sem ga zagledal. Stal je tam, ves proseč, a mi ni bilo mar. Takrat ne. Ko se je pomaknil bližje k vratom, da bi dobil kaj hrane za sebe, svojo malo sestrico in morda tudi za starša, sem vstal, prijel lep, s cukrom potresen bob in ga zalučal vanj. Pogledal me je z očmi, ki jih nikoli več nočem videti. Razočaral sem ga. Imel je upanje, da sem njegov prijatelj, jaz pa sem vse misli razblinil. Po pogledu se je obrnil, se sklonil in kljub ponižanju pobral bob. Še vedno je bil isti fant, predan družini, a z mojim ponižanjem se mu je podrl svet. Takrat sem bil zaradi dejanja vesel, vsi so se smejali moji razposajenosti. Ko pa danes pogledam nazaj, mi je neznansko žal. Žal za vse, kar sem mu kdaj slabega naredil. Takrat mi je bilo to dejanje v zadoščenje. Bil sem ponosen na to, da sem ga ponižal. Danes menim, da so skromni ljudje dobri, da jih nihče ne bi smel ponižati, jih zavračati in biti do njih nesramen. Velikokrat so revni ljudje boljši kot bogataši, saj vedo, da je sreča v majhnih stvareh in ne le v materialnih dobrinah. Če bi lahko takratno dejanje kako popravil, bi se potrudil z vsemi močmi. Čeprav dvomim, da bi sprejel moje prijateljstvo, vsaj ne bi imel tako slabe vesti. Po tistem ga nisem več videl. Upam, da je našel boljše življenje, da ga nihče več ni tako grozno ponižal, kot sem to storil jaz. Želim si, da bi lahko to popravil. A ne morem.
STRAN 17
MLADOST POD PECO
Zimska šola v naravi
HIMNA V sedmem razredu na Kope smo šli, da bi se zabavali in smučali.
Nekaj utrinkov iz zimske šole v naravi. Najprej naša himna, nato pa še nekaj fotk, da se bodo bodočim sedmošolcem pocedile sline.
Ob večerih žurke smo imeli, plesali smo in tudi zapeli. Smučanje nam je še kar dobro šlo, najboljše pa vseeno ob večerih je blo. Zadnji dan še tekmo smo imeli, spomine in veselje pa s sabo domov smo vzeli.
. ale.. omir Dipl
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 18
NAŠA TAJNICA JOŽICA V letu 2014 se, tako kot mi, od šole poslavlja tudi naša tajnica Jožica Seidel. Mi odhajamo v druge šole, ona pa v zasluženo »penzijo«. Zanimalo nas je, kako nas je kot tajnica vsa dolga leta prenašala, saj smo kar pogosto trkali na njena vrata. Koliko let ste bili zaposleni na naši šoli? Na šoli v Mežici sem bila zaposlena 20 let in prav toliko let sem z veseljem prihajala v službo. Katero delo vam je bilo izmed vseh najbolj zanimivo? Vsako delo, ki sem ga opravljala kot tajnica šole, je bilo zanimivo. Zelo rada sem tudi poklepetala z vami, učenci, kadar ste prišli v tajništvo. Ste imeli z učenci kdaj kakšne težave? Z učenci sem se vsa leta dela na šoli zelo dobro razumela. Mi je pa malo ponagajala prejšnja generacija 9. razredov, ki je si je s pisalne mize »sposodila« žig šole in z njim ožigosala prošnje za donacije za šolski ples.
Kaj je bilo osnovno vodilo vašega dela? Zelo rada sem ugodila prošnjam in željam učencev. Za marsikaj ste se obračali name in prav vsakemu sem poskušala ustreči. Seveda pa je bilo še veliko drugega dela, ki ga pozna vsaka tajnica. Kateri dogodki so se vam najbolj vtisnili v spomin? V dvajsetih letih dela na šoli Mežica se je pripetilo veliko dogodkov. Najbolj se mi je vtisnil v spomin dogodek, ko sem dobila novo pisarno. To je bilo leta 1995. Prej sem imela pisarno v starem delu šole, bila je še kar temna, ta, ki jo poznate in obiskujete tudi vi, pa je svetla in prijazna. Boste ob odhodu kaj pogrešali? Seveda. Pogrešala bom svoje sodelavce, s katerimi smo se dobro razumeli, delo tajnice, ki sem ga rada opravljala, in vas, učence, s katerimi sem se dobro razumela. Tudi vam želim vse najlepše v življenju.
Jožica Seidl
ČA OMO P o A N navam čitev ŠE E a r b au io nščin , pa vpraš i je e v o l Pri s če branje kako se t doma ika: »I n IV A N ljica knjiga?« : »ZAMIN zdela pa iz prve Niko .« a je bv
STRAN 19
MLADOST POD PECO
Anja Petak: SENCA V nočni temi spet vidim tvoj obraz, vidim tvoj obraz, ljubezniv in igriv. Gledam te, a izgubljaš se v mesečini. Le senca še ostala je za tabo in slišim tih šepet, ki izgublja se v temi.
SKOK V PRIHODNOST V zadnjem letu je bilo, tako doma kot tudi v šoli, veliko govora o moji prihodnosti, predvsem o nadaljnjem šolanju. 9. razred je velika prelomnica, velik korak naprej. V srednji šoli bomo našli nove prijatelje, nova znanja, za nami pa ne bo več staršev, ki bi nas venomer ščitili. V srednji šoli bo drugače, kot je v osnovni. Tam za učitelje ne bomo več otroci, temveč že skoraj odrasli ljudje, ki se morajo sami spoprijeti s težavami. Sama se nameravam vpisati na Gimnazijo Ravne na Koroškem, kjer bom nadgradila osnovnošolsko znanje, za to šolo pa sem se odločila tudi zato, ker je blizu mojega doma in je dobra iztočnica za nadaljnje šolanje ter tudi za življenje. Seveda me je, kot vsakega devetošolca, ob tem prehodu tudi nekoliko strah, a verjamem, da bom z vstopom na srednjo šolo ta strah izgubila. Kakšni so učitelji, kako poteka pouk, so učenci na šoli prijazni - tega ne vem, vem pa, da bom to slej ko prej spoznala, saj me do konca osnovne šole ločijo le še slabi trije meseci. Kje bom nadaljevala šolanje po srednji šoli, je še težja odločitev, saj bom izbrala poklic, ki ga bom morala opravljati celo življenje, zato moram izbrati šolo, ki me bo veselila in jo bom z vesel-
jem obiskovala. Šolanje bom seveda nadaljevala na univerzi, a se za poklic še nisem odločila. V preteklosti sem se navduševala že za različnimi poklici, npr. učiteljica, frizerka, obleteli so me že tudi drugi, a če bi se vpisala zdaj, bi najverjetneje izbrala kemijsko oz. farmacevtsko šolo. Za dokončno odločitev imam časa še štiri leta. A bodo ta leta srednje šole prav tako minila, kot je minilo devet let osnovne šole in spet bom še pred težjo odločitvijo. A pustimo času čas, najprej moram seveda dokončati osnovno šolo. Ko bom dokončala šolo in dobila poklic, se bom najprej zaposlila, saj si bom s tem zagotovila boljše življenje, po tem pa bo verjetno že čas za razmišljanje o družini. Kot večina ljudi tudi jaz upam, da bom do takrat že imela resnega partnerja, ki mi bo vedno stal ob strani in me podpiral. S takšnim partnerjem si želim ustvariti družino, s katero bom preživela preostanek življenja. Kakšna bo ta družina, koliko otrok bom imela, katerega spola bodo, kje bomo živeli… vse to so vprašanja, ki se mi včasih podijo po glavi. A vse to ni Lucija Naveršnik, 9.a pomembno. Kar je najbolj pomembno, je to, da bom srečna jaz in vsi moji bližnji. Vse drugo so le detajli, ki mi bodo življenje le polepšali, mogoče tudi pogršali, a tudi to v tem trenutku ni važno. Živim v sedanjosti, kjer jutri ne obstaja, včeraj pa je že minil. A vseeno je za mano devet osnovnošolskih let, ki so bila zelo pomembna, in čeprav se je nanizalo v njih tudi nekaj slabih stvari, se bom vedno spominjala le dobrih in smešnih trenutkov, ki sem jih preživela s sošolci. Ločitev bo težka, vsak gre svojo pot in verjamem, da bomo vsi postali to, kar smo si vedno želeli. Lucija Naveršnik, 9.a
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 20
9. b v GARDALANDU – NORO DOŽIVETJE LARA Z Ano, Nežo, Gašperjem M. in Nikom sem šla trikrat na vlak smrti. Bilo je strašno in zanimivo, ko smo se obračali na glavo. TINE Ko smo se dvignili na prostem padu, sem mislil, da me bo kap. Nikoli več ne grem nanj! No, mogoče pa še kdaj. LUKA Po parku nas je vodil izkušeni Voda in nas seveda peljal na najbolj nora igrala. Najbolj si bom zapomnil Tineta, ki je ob vsaki adrenalinski preizkušnji vpil: »Vodaaa, zaka mi to delaš, zakaaa?!« Na koncu pa je vedno priznal, da je užival.
JANJA Z Vesno, Žanom in Joštom smo šli v neko drevo, ki nas je sukalo. Saj nisem vedela, ali se sučemo mi ali stena okoli nas. Nepozaben dan! ŽAN V zabaviščnem parku so me občutki kar preplavljali. Z Joštom sva kar petkrat šla v piramido in kot nora streljala z laserjem. Ta dan mi bo ostal v spominu kot eden najbolj zanimivih, ki sem jih doživel s svojimi ljubljenimi sošolci. ANA Vlak smrti – mene pa je višine že od nekdaj strah. Sedela sem na stolu, kot bi bila prilepljena nanj. Šlo je tako hitro in tako zelo smo se vrteli, da mi je postalo slabo. Po drugi vožnji je bilo še huje. Po tretji, ko sem sedela v prvi vrsti, sem skoraj pobruhala vse okoli sebe, haha!
TIŠINA raPri geog si v fiji smo ar k tiho, pa t naenkra va tovariš z pije: ga»Kva do ja?«
STRAN 21
MLADOST POD PECO
VESELI MUZIKANT To, da je Tine Naveršnik zapisan glasbi, vemo že dolgo. Je pa konec minulega leta vseeno presenetil z nastopom na Planet TV v oddaji Raketa, kjer iščejo mlade glasbene talente. Ustanovil je ansambel Hoja, s katerim se je z igranjem in petjem priigral v polfinale. Tine, na katera glasbila vse znaš igrati? Igram trobento, bas kitaro in bariton. Kakšen je občutek, ko si na televiziji? Je zanimivo in zelo razburljivo. Hkrati je pa tudi strašljivo, ko se zaveš, da te gleda mogoče cela Slovenija. Ampak ker je zraven tvoja družina in tvoji prijatelji, ti je lažje. Zanimivo pa je tudi, ko gledaš ponovitev oddaje in vidiš sebe po televiziji.
Ali te na cesti velikokrat pozdravijo oz. te prepoznajo? Ja, to je zelo čudno, saj te na cesti ustavi popoln neznanec in ti reče, da te je videl na televiziji, ali ko kakšen otrok zakriči: »Lej, to je tisti, ki je bil po televiziji'!« Vaš ansambel se imenuje HOJA, zakaj ravno to ime? Naslov pove, da člani prihajamo iz Holmeca in Javorja in če vzameš začetne črke krajev, dobiš besedo HOJA. Hoja pa je drevo, ki raste v naših gozdovih, tako na Hlomcu kot v Javorju. Kako je ime tvojima soigralcema? To sta brata Franci in Lovro Stopar.
DI
SE ZGO
rafiji Pri geog če: e učitelj r a p »Sedaj mo s je nadalju ki se snovjo, ..še . imenuje e m.« v sam ne
Tine Naveršnik
Kakšen je občutek, ko čakaš, ali greš v naslednji krog? Zelo napeto, saj ne veš, ali si dovolj dober, da greš naprej, ali pa je bila druga skupina boljša. A žal, mi nismo prišli do zmage. Povej, katera skupina vam je, po tvoje, delala največjo konkurenco? Ansambel Skrivnost, saj so punce zelo lepo pele in igrale. Kaj bi povedal mlajšim, ki so se odločili za igranje katerega od instrumentov? Naj upajo, sanjajo, vztrajajo in seveda vadijo. Brez upanja, vztrajanja in sanjanja ni rezultatov, seveda pa ga še zdaleč ni brez vaje. V vseh se skriva kakšen talent. Le da eni rabijo več, nekateri pa manj vaje.
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 22
KAJ MI POMENI BITI DEVETOŠOLEC/KA? NIKA ČAPELNIK, 9. a
SEMIR ČAUŠEVIĆ, 9. a
ANJA PETAK, 9. b
Biti vzorna in pridna učenka. Biti prijazna do drugih. Se obnašati lepo ter spoštovati starejše osebe. Pomeni pa mi tudi biti še zadnje leto s svojimi sošolci, ki jih imam zelo rada!
Biti devetošolec mi pomen, da so mi vsi do kolen in da sem jaz glavni. Mi pa pomeni tudi to, da se moram zdaj bolj opogumiti in biti bolj kulturen.
Biti devetošolec mi pomeni biti korak bližje k srednji šoli, k svojim sanjam. Čas je, da se bo naša družina ločila. Da gremo vsak svojo pot. Biti devetošolec je ob enem lepo in hudo, ker bomo izgubili najboljše prijatelje. A kmalu si bomo ustvarili življenje, kot si ga želimo.
LUCIJA NAVERŠNIK, 9. a Biti devetošolka mi pomeni, da sem vzor mlajšim, spoštujem učitelje in druge na šoli. Več je testov in skupaj smo zadnje leto. Vsak gre svojo pot in vse bom pogrešala. STAŠ VERTAČNIK, 9. a Biti v 9. razredu mi pomeni odgovornost, biti vzor mlajšim. Počutim se kot glavni na šoli. LARA DOMEJ, 9. b Glavni smo na šoli, jeeeeej! Malo me je strah, ker bom šla naslednje leto iz osnovne šole in ne vem,če mi bo uspelo v mojem »sanjskem« poklicu. Pogrešala bom svoje sošolce! MATEVŽ NEUREITER, 9. b Biti devetošolec mi pomeni eno srečo in veselje, saj vem, da sem zadnji razred devetletke in da bom uspešno končal šolo. Vem pa tudi to, da bom pogrešal svoje prijatelje.
ŽAN KROPIVNIK, 9. b Biti devetošolec mi pomeni napredno življenje. Srečen sem, ker sem v tem šolskem letu najstarejši na šoli. LUKA LIPOVNIK, 9. a Spoštovanje, vzor mlajšim, smo glavni pri »ekšnu«, smo najstarejši. GAŠPER MOČIVNIK, 9. b Na to sem ponosen, ker bom kmalu konec osnovne šole. Sem pa tudi malo razočaran, saj smo zadnje leto skupaj. VALERIJA ŠTURBAJ, 9. a Biti devetošolec mi ne pomeni veliko, je pa več odgovornosti in skrbi. Pa pameten si lahko pred »tamalimi« in imaš imuniteto. Žal se moram na koncu leta ločiti od sošolcev, ki jih bom pogrešala.
MARKO STEBLOVNIK, 9. a Biti devetošolec mi pomeni, da sem vzor mlajšim, da sem najstarejši na šoli in da me morajo mlajši spoštovati. GAŠPER VODA, 9. b To, da sem devetošolec, mi pomeni, da grem naslednje leto iz osnovne šole. Ne bom se več tako pogosto videval s svojimi sošolci. Stopil bom korak naprej, svoji prihodnosti naproti. PATRICIJA JURAČ, 9.a Da smo najstarejši učenci na šoli, da sem vzorna učenka in dober vzgled drugim.
BLAŽ PODHOSTNIK, 9. a Biti devetošolec mi pomeni: biti vzor mlajšim, pomeni mi tudi, da sem zadnje leto na tej šoli in da me zadnje leto ''cartajo''.
STRAN 23
MANCA SIMETINGER, 9. a Smo najstarejši na šoli, lahko smo pametni pred »tamalam«. Pogrešala bom svoje sošolce, ko ne bomo več skupaj. JANJA NEŽA ŠUMAH, 9. b Pomeni mi veliko. Kar ne morem verjeti, da je vse tako hitro minilo. Spomnim se, ko sem šele šla v prvi razred, zdaj pa sem že devetem. Super je, ker smo najstarejši na šoli. Biti devetošolka je zelo super. Ne morem pa se še sprijazniti s tem, da gremo junija vsak svojo pot.
MLADOST POD PECO
zadnje leto, ko smo še vsi skupaj kot en razred. Vendar se moramo sedaj imeti lepo, da se bomo, ko bomo starejši, spominjali samih lepih stvari. Hkrati pa sem tudi ponosna, da sem uspela priti na vrh osnovne šole. JAŠA DROFELNIK, 9. a Pomeni, da smo glavni na šoli, da nas morajo mlajši upoštevati. Smo glavni pr ''ekšno'', tk da nas nižji razredi spoštujejo.
ANŽE STEBLOVNIK, 9. a To je zame znamenje, da gre življenje hitro naprej. Kmalu bomo že na drugih šolah preučevali vsak svoj izbrani predmet oz. področje v veliki paleti poklicev in načinov za služenje denarja, da bomo preživeli in si ustvarili družino ter življenje, kot si ga želimo.
To, da sem devetošolec, mi pomeni veliko. Ponosen sem, da mi je uspelo uspešno narediti vse razrede.
JOŠT IRŠIČ, 9. b Upam, da bo leto uspešno ter brez kreganja. Komaj čakam, da se znebim šole. Učitelje bom pa vseeno pogrešal. Kot devetošolec se počutim, da sem nekaj več kot ostali šolarji. Konec koncev pa sem žalosten, da smo zadnje leto skupaj.
ANITA EMINOVIĆ, 9. b
NIKO TRIPLAT, 9. b Me zelo veseli in mi zelo veliko pomeni, da končujem osnovno šolo. Od naslednjih korakov naprej bo odvisno moje življenje - kam bom šel naprej in kakšno službo mi bo uspelo dobiti.
JAKA PRAPER, 9. a
Biti devetošolka je en korak bližje srednji šoli, en korak bližje k večjim obveznostim. Po devetih letih se bomo razšli, vsak bo šel svojo pot. Biti devetošolec je nekaj lepega, a ob enem nekaj težkega, ker bom izgubila najboljše prijatelje in najboljše sošolce, ki so ob meni stali devet let in mi vedno pomagali.
Pomeni, da smo glavni na šoli in hkrati najstarejši. Naj bi bili vzor drugim.
ANA VRBANIĆ, 9. b
NINA GAVEZ, 9. a Po eni strani odgovornost doma in tudi v šoli. Veliko več je učenja, ampak tudi občutek, da smo najstarejši na šoli. MATIJA ŠUŠEL, 9. a Biti devetošolec mi ne pomeni veliko. Pomeni le, da sem že 9 let v šoli. Moram biti vzor mlajšim.
NEŽA STOLNIK, 9. b Sem zelo vesela in po eni strani zelo žalostna, ker je to naše
GAŠPER NOVAK, 9. b
Počutim se zelo ponosna nase in na moje sošolke in sošolce, saj smo vsi prišli skozi vseh 9 razredov. Zelo jih bom pogrešala. Z njimi sem preživela najlepše otroške dni , zato jih nikoli ne bom pozabila.
VESNA PLEMEN, 9. b Da sem devetošolka pomeni, da sem zdaj že bolj odrasla in se moram soočati z odgovornostjo, posledicami in odločitvami. Pomeni tudi, da sem zadnje leto na osnovni šoli in se moram počasi začeti pripravljati na nov začetek - novo šolo. Najbolj bom pogrešala svoje sošolce,
O ST Š RM AN E Ž 2I C 4A, 2014
saj sem z njimi preživela vzpone in padce, skupaj smo se smejali in uživali v neštetih šolskih dneh. Zdaj pa se bomo razšli vsak na svojo pot in začeli znova. Mislim, da bo vsem zelo težko, saj smo bili kot družina skupaj kar devet let .
STRAN 24
TINE NAVERŠNIK, 9. b Biti devetošolec mi pomeni to, da smo med najstarejšimi na šoli. Prevzemamo večjo odgovornost, saj se borimo za čim boljši uspeh in sprejem v izbrano srednjo šolo. Biti devetošolec pomeni tudi, da smo glavni na šoli.
SOLZE IN SMEH Ležim pod svetlim sončnim nebom in zrem vanj. Opazujem oblake, ki se premikajo. Nekateri so počasnejši, drugi hitrejši in vsak je svoje oblike. Spomnijo me na pretekle dneve, na vse težke in lepe. Na tiste težje in tiste, ki se jim še zdaj smejim. Spomnim se na dneve, ko sem šla v prvi razred, ko sem prvič videla sošolce, o katerih sem si mislila, kako čudni so. Nikoli pa si nisem mislila, da jih bom imela kdaj tako rada in da bodo postali moji najboljši prijatelji. Nepozaben je tudi spomin na dan, ko sem dobila sestrico. Na dan, ko sem izgubila dedka. Na dan, ko sem rešila življenje. Na dan, ko sem skoraj za vedno izgubila sestro. Vsi ti dnevi - žalostni ali veseli - so mi na lica poslali solze. Solze sreče in žalosti. Čeprav so bili dnevi težki, v solzah in v smehu, v sreči in v napakah - sem vesela za njih, saj so se zgodili z razlogom. Če bi čas lahko zavrtela nazaj, bi najverjetneje delala iste napake, iz katerih sem se veliko naučila, in enake stvari, ki so se zgodile brez premisleka. Anja Petak, 9.b
? JE BIL IVAN e. čne skladatelj ti n a m ro o sm Naštevali an mo kk se ž piše. Iv , m e v e N .: Nika W je ime. . a: Rossini je še ic lj e it č u s ča Čez tti je biv! Nika W.: Ja, i Ivan, ane?! Anže: To pa n
O ST Š RM AN E Ž 2I C 5A, 2014
MLADOST PO S TDR AP N E C2 O 5
Taki pa smo izgledali na noč čarovnic, ko smo organizirali strašljivo šolsko plesno zabavo. Bilo je NOOORRRROOO!!!!
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 26
NAJ ŠPORTNICA ŠOLE:
KDO IN ZAKAJ JE BILA IZBRANA ZA NAJ PUNCO?
Neža Stolnik - ODBOJKAŠICA
NAJ PUNCA: Lucija Naveršnik je prijazna je šikana je pametna je zabavna
KDO IN ZAKAJ JE BIL IZBRAN ZA NAJ FANTA? NAJ FANT: Jaka Praper - je zanimiv - je smešen - je legenda - je šikan - je zabaven
NAJ FACA ŠOLE: NAJ ŠPORTNIK ŠOLE: Gašper Voda - JUDOIST
Žan Kropivnik – skejter je smešen in zabaven
STRAN 27
Spoštovani devetošolci! Skupaj smo preživeli štiri leta, za katera se nam je tistega davnega 1. septembra, ko smo se prvič spoznali, zdelo, da bodo tako dolga, a so minila kot blisk. V teh letih sem se navezala na vas, navadila na vas, postali smo prijatelji. Drug od drugega smo spoznavali majhne skrivnosti, ki so nas spremljale skozi vsa ta leta šolanja. Prepričana pa sem, da jih je še veliko, a mi jih ni uspelo odkriti. Skozi vsa ta štiri leta je bil, še posebno pri naših urah oddelčne
MLADOST POD PECO
skupnosti, prisoten rahel veter, ki nam je prinesel dobre in manj dobre trenutke. So bili tudi dnevi, ko je v vaše šolske klopi zapihala tudi močna burja in prinesla kislo deževno vzdušje. A kmalu je za vse vas posijalo toplo sonce, ki je prineslo toplo razpoloženje, ki vas bo, upam, spremljalo ob vašem slovesu iz naše osnovne šole, še posebno pa na vaši nadaljnji poti. Vse tegobe se bodo izničile, ko bom čez leta izvedela, da ste uspeli na vseh področjih v življenju. Zato srčno upam, da ste za
nadaljnje šolanje izbrali šolo, ki vam bo omogočila ta uspeh. Če boste na svoji življenjski poti naleteli na kakšno oviro, jo pogumno prestopite in pojdite naprej do končnega cilja. Devetošolci, vsakemu posebej in vsem skupaj pa želim SREČNO! Razredničarka 9. a Nina Pratnekar
O ST Š RM AN E Ž 2I C 8A, 2014
STRAN 28
Kronika devetošolcev JAŠA DROFELNIK – MALI DROFI, JAŠEK ali FLAŠA Lejte, tega fanta, ki se je kar naenkrat iz malega Drofija potegnil do neba. Pri srcu mu je tolčenje žoge pri odbojki in brenkanje v kitarskem orkestru. Zelo se je štekal s kemijo, toliko manj pa z učiteljem Rižnikom, s katerim sta se šla obteževalno vojno. Bojna sekira med njima menda še ni zakopana, saj ob nemiru v razredu učitelj vedno reče: »Drofelnik, spet ti!«
NIKA ČAPELNIK- ČAPLA Ko je v drugem razredu prišla k nam, nam je bilo v hipu jasno – Nika je mamina razvajenka, mamina scrkljanka. Pa kako hitro se je zaljubila v nekoga na P. J. Že leta smo zato primorani prenašati iskrive prepire in sladke pomiritve našega razrednega parčka.Dobro se odreže pri čvekanju, smejanju in igri z žogo. Zaradi matematike pa je že v najstniških letih dobila nekaj sivih las.
UCIJA NAVERŠNIK – LUCY Pridna, nasmejana, fletna, pametna – le kdo ji ne bi bil rad podoben? Premnoge očara s svojo luknjico v bradi in veliko harmoniko v rokah.Ko je odgovarjala na vprašanja učiteljev, so ti zmeraj samo kimali: »Ja, Lucija! Prav imaš Lucija! Odlično, Lucija!« Poleg mnogih dodatnih interesnih dejavnosti pa si je naša Lucy v zadnjem letu omislila še špeganje za fanti.
ANŽE STEBLOVNIK – JAKA PRAPER – PRAPR
ANZA
Ta fantič je dober v vseh pogledih, še najbolj blesti v športu. Si je pa v redovalnici nabral tudi zavidanja vredno število petic. Fantje so ga vzeli za svojega vodjo, za ta glavnega – in ga kovali med zvezde. Sam je bil zato trdno prepričan, da se ga tičejo vsi problemi v razredu. Ob tem je bil glasen na kvadrat.
Anže –Anza je naš razredni maneken. Največ svojega časa porabi za svoj umetniški izgled in prestižne znamke, v katerih z dvignjeno glavo koraka po šoli. Tudi tisto, kar je na glavi vzbuja pozornost. Definitivno za svojo frizuro porabi nekaj sto tubic želeja na leto.
Je pa imel ta naš pametnjakovič tudi nekaj srčnih vzponov in problemov, poimenovanih Nika.
Ta tip-top fantič pa nima prazne glave, saj se je z ocenami vedno prebil med dobre, boljše in najboljše. Le kaj bo nastalo iz tega fantiča?
VALERIJA ŠTURBAJ – VALIKA OZ. ŠTURBIKA Naša Šturbika sicer rada je, a če bi se morala odločati med hrano in računalnikom, ni dvoma, kaj bi izbrala. Velja za razredno gejmerko. Večino svojih 24 ur ni presedela za zvezki, ampak v igri LOL s prijatelji. Odlikuje jo zelo dolg jezik, ki ga nikoli ne špara. Valikina specialiteta je tudi nagnjenost k nagajanju in zafrkavanju učitelja Rižnika v tandemu z Niko W.
ŽE SPET ON Pri tehniki smo odštevali sekunde do zvonjenja: »5, 4, 3, 2…« Pri ena pa Dragič podre mizo in se vsi zaderemo: »Dragič, a ž spet ti?!«
O ST Š RM AN E Ž 2I C 9A, 2014
MLADOST PO S TDR AP N E C2 O 9
MANCA SIMETINGER MANČIKA O, kako je bila Mančika tiha, ubogljiva in pridna do šestega razreda! Potem pa veliki pok! Kar naenkrat je iz metuljčka prilezla gosenica, ki je učiteljem najedala živce. Le učitelju Brezočniku je vedno kimala in se mu smehljala s svojimi zvezdicami na zobeh. Zdaj, ko se je teh zvezdic znebila, se bo najbrž bolj smehljala tudi drugim.
NINA GAVEZ – NINA
NIKA W. – WLODYGA
Če se vam zdi naša Nina najbolj tiha in najmanjša članica razreda, ji morate prisluhniti, ko si skoči v lase z Lipovnikovim Lukom. Takrat preraste še Laro iz 9. b. Večino izrečenih besed bi morali cenzurirati. Mi pa jima v razredu vselej z veseljem prisluhnemo.
Nika W. je v kombinaciji z Valerijo strup za učitelja Rižnika. Vsaj polovico njegovih sivih las so povzročile njune zabave med urami zgodovine. Preostali čas Nika posveča telefonu in sanjarijam o tumarijah, ki jih bo počela sebi v veselje in ostalim v obup. Bo že našla dober izgovor za vse, saj ga je še vedno. Le kam si bo napopala naslednji prsing?
MATIJA ŠUŠEL – ŠUŠEL
Markec, najbolj črnoglava pojava 9. a, je miren in prijazen fantič. Je tudi naša razredna ribica, saj trenira plavanje že štiri leta. Med poukom pa je, veliko bolj kot ribici, podoben Ficku Pike Nogavičke: kar naprej nekaj menca po stolu, drega v sošolce, se jim spakuje in smeji. Najudarnejša kombinacija sta Marko in Lipovnik. Če se jima pridruži še Semir, je uspeh nemira v razredu popoln.
Za Šušla je zgodovina kot sladoled, zato se je z učiteljem Rižnikom štekal na kvadrat. Sicer pa se je ta, gospodek z vojaško kapo na glavi, vedno bolj resno držal in modro molčal. Punce so zanj izumrla bitja, sploh v primerjavi z vojaki in angleščino. Resnici na ljubo pa se je v devetem razredu kar nekam razživel in spregovoril besedo ali dve tudi s katero punco. Dajmo, Matija, le tako naprej!
Je že res, da se v majhnih flaškah skriva veliko jezikove župe. MARKO STEBLOVNIK – MARKEC
NESPORAZUM Pri kemiji smo dobili nazaj zvezke, ki jih je učiteljica pregledala. Na vrsto pride Matijev zvezek. UČITELJICA: Matija ima pa debelega! Učenci planemo v smeh. UČITELJICA: Noo , pa jaz sem samo zvezek mislila.
SARA VIKTORIJA PODBREŽNIK – SARA Kadar je Sara slabe volje, se ji ne približujte. Resnici na ljubo je to zelo pogosto. Kadar se ne jezi, pa zapoje kot slavček. Petje ima pravzaprav od vseh predmetov v šoli najraje. Če na urniku ni petja, pogosto ostane doma, kjer prepeva, kolikor ji duša, grlo in srce poželijo. Ko bo frizerka, bo vsaki stranki ob friziranju izpolnila še njeno glasbeno željo.
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 30
BLAŽ PODHOSTNIK – BLAŽ
SEMIR ČAUŠEVIĆ – SAMIRE, SARMA
STAŠ VRTAČNIK – STAŠKO
Kdo ima zvezdice v zobeh, s katerimi deli nasmeške kot na razprodaji? Podhostnikov Blaž, seveda. Tukaj sem, me vidite in slišite! Ja, z zvezdicami je blestel tudi pri angleščini in pri stresanju vsemogočih vicev. Da je rojen za oder, dokazuje tudi z brenkanjem na kitaro in tolčenjem po bobnih. Le kaj se bo izcimilo iz teh zvezdic?
Semir je v zadnjem času naša srečanja začel z vprašanjem: »A opaziš kaj novega na meni? No, a ne vidiš?! Obril sem se!« Sicer pa se je naš mali Semir že rodil s prepričanjem, da je šola tretja ali pa celo deveta briga. Z rezultati tega prepričanja se je nekako privlekel do konca šole, rekoč: »Saj je vseeno!« Sicer pa zna biti siten kot podrepna muha. Najbolj jezikovno aktiven je bil – v trojčku z Markom in Lukom, v pogovorih z učiteljem Rižnikom. Jasno je, da so pogumnemu blebetanju naših važičkov sledile dosti manj žlahtne ocene. Kar precej obrite, bi lahko rekli.
Kdo je med najboljšimi pri tenisu? Staško. Kdo je med najboljšimi pri odbojki? Staško. Kdo se je pred vsemi testi in spraševanjem v nulo napiflal? Ja, Staško. Vedno je in bo znal poskrbeti za svojo rit. Prepoznaven je tudi po ljubezni do slovenskih pesmi, ki si jih kar naprej prepeva – in to med poukom.
PATRICIJA JURAČ – PATRISHA Naj vam opišemo to dekle, kakršno je bilo včasih: mirna, tiha, nedolžna; za glavo večja od sošolcev in tudi po moči nas je vse posekala. Kratko malo – strah in trepet 9. a – Patricija! Zdaj je še vedno mišica, a bolj na jeziku. Njena najboljša frenda sta telefon in psica Mary. Zdaj ni več najvišja v razredu, spada pa zagotovo med najbolj hitrogovoreče klepetulje 9. a.
LUKA LIPOVNIK – LIPA Kako zajeti v par besed razrednega živca in šaljivca, ki je prepotoval že vse celine sveta? Ki o Formuli ena ve več kot Miran Alešič in zna Malo kliniko na pamet? Medtem ko nas spravlja v krohot s šalami in imitiranjem vsega živega, pa je sposoben v eni sami uri dvigniti pritisk učitelju tudi na 200. In potem – v novi podobi – zaigra na klavir tako čuteče, da si učiteljice brišejo solze. Iz tega fanta se bo rodil: igralec.
Lucija Naver šnik, 9.a
O ST Š RM AN E Ž 3I C 1A, 2014
MLADOST PO S TDR AP N E C3 O 1
SLOVO Minilo je že dobrih sedem let, odkar sem prvič stopila v to šolo. Takrat sem se spraševala, ali me bodo novi sošolci sprejeli medse, ali se bom v njihovi družbi dobro počutila. Danes pa se vprašam, kaj bom brez njih, saj smo se zelo navezali drug na drugega. Nismo samo sošolci, nekateri smo postali tudi pravi prijatelj. Vsa ta leta smo se skupaj veliko smejali, zabavali, čeprav tudi prepirov ni manjkalo. Med nami so zrasle tudi simpatije in tu in tam tudi kakšne prave ljubezni. Marsikateri učitelj je zaradi naše nagajivosti dobil kakšen siv las. Pa nič zato, glavno je, da nam je bilo lepo. Vstop v šolo je bila velika prelomnica v našem življenju. Sedaj pa se ta pot končuje in prišli smo do razpotja.Tukaj bomo odšli vsak svojo pot, vsak svojim ciljem naproti. Veliko učiteljev in učiteljic je z nami izgubljalo živce in nam pravilo, da naj se že zresnimo. A vseeno so nam vsi prinesli veliko znanja, ki nam bo še kako koristilo v bližnji prihodnosti. Vsem smo zelo hvaležni, da so nam stali ob strani na poti, imenovani osnovna šola . Seveda pa ne smemo pozabiti na naše starše. Tudi njih moramo omeniti, saj so nas spodbujali, nam pomagali in svetovali. Brez njih bi težko hodili po tej, marsikdaj težavni poti. Brez njih bi se najbrž kdaj pa kdaj odločili za napačno pot v križišču ali za levi ovinek namesto desnega. Tudi prijatelji v našem življenju odigrajo zelo pomembno vlogo. Pri njih vedno dobimo neko zatočišče, ker nas včasih bolj razumejo kot odrasli. Osnovna šola je zahtevna pot, na kateri te čaka veliko ovir. A mi smo jih premagali in zdaj jo dvignjenih glav tudi zapuščamo. Vsem nam je težko, ko se poslavljamo. Po licu bo verjetno spolzela tudi kakšna solza. Pa saj nas razumete, poslavljanja nikoli niso bila prijetna, čeprav so del našega vsakdana. Vendar upamo, da bo prijateljstvo med nami ostalo za večno. Saj bodo spomini, slabi in dobri, odšli z nami in jih bomo za vedno nosili v srcu. Generacija 99-ADIJO! Nika Čapelnik, 9. a
Podbrežnik Sara Viktoria, 9.a
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 32
Mojemu 9.b! »Čez nas jih ni!« piše na naši gardalandski majici. Čeprav mi je moja, kot ste videli, prevelika, jo bom, za spomin na vas, skrbno hranila za srečanje na kakšni obletnici. O, kako bomo obujali spomine na nepozabne trenutke , dogodke in doživljaje, ki so se za zmeraj vtisnili v naš spomin. Za svoje sem vas vzela v 6. razredu, ko sem se radovedno spraševala, kdo in kakšni ste. Izkazali ste se kot zaupanja vreden razred, s katerim me ni bilo nikoli strah organizirati katerekoli šolske dejavnosti. Se spomnite, kako smo se z igro vedno imenitno odrezali na prireditvi »Evropska vas«? Bili ste razred nadarjenih igralcev, športnikov in glasbenikov. Še bolj kot to pa mi je segla v srce vaša odkritosrčnost. Pošteno ste priznali svoje napake, nevsiljivo opozorili na prekrške drugih in odkrito pohvalili, kar vam je bilo všeč.
Za popotnico v življenje pa vam sporočam: Sledite svojim željam tako zelo, da se vam bodo uresničile! Vaša razredničarka Mirjam Lapanja
Če je kdo kaj kje pozabil, je bil to zagotovo naš veliki in suhi Joštek Iršičev. Prepoznaven je po svojem nedolžnem nasmešku in izgovoru: »O, nisem bil jaz!« Bolj kot za šolsko znanost je naš ranta zagret za tolčenje po bobnih in raztegovanju meh. Enako vnet kot za pleh bando je tudi za mečkanje punc v skritih kotih razreda. LARA DOMEJ – RAZREDNA VELIKANKA Najprej zagledaš noge, šele nato se sprehodiš do najdaljših las največje punce v razredu. Odbojkašica
po srcu in ljubiteljica živali priznava svojo blondinsko nagnjenost k nerednemu učenju. Največ časa posveča sila znanstvenim razgovorom s sošolko Nežo, s katero vedno tiščita glavi skupaj in si vzajemno izmenjavata uši in novice o lepih fantih. MATEVŽ NEUREITER – FUTZBALERKO Če ga poznate, veste, kako zna ta naš Matevž težiti in biti siten! V besedne bitke se je z vsem žarom in s svojimi komentarji najraje spuščal z učiteljem Rižnikom. Je pa rad tiščal glavo k učitelju Brezočniku pri likovni, saj ima ta učitelj živce do nebes. Mi smo jih imeli nekoliko manj, ko nam je med odmori nabijal hard rok, bog se ga usmili! Najraje bi postal profesor zgodovine, čeprav je uspešen tudi pri osvajanju punc.
Opis slike ali
JOŠT IRŠIČ – POZABLJIVKO
VESNA PLEMEN –VESAX Veste na koga nas je Vesna z okroglimi očali na nosu spominjala do tretjega razreda? Na Harrya Potterja. Pa tudi zdaj še zna čarati, pa ne s palico, ampak s svojo kitaro. Kapo dol tudi pred njenimi slikarskimi mojstrovinami in zabijanjem žog čez odbojkarsko mrežo. Njen razpoznavni znak niso več očala, ampak lasje, s katerimi opleta na vse štiri strani neba, ko stresa šale, da nas spravi pokonci in v dobro voljo. Najbrž zdaj drži fotoaparat v roki, da nas bo pofotkala. Nasmešek, prosim!
O ST Š RM AN E Ž 3I C 3A, 2014
MLADOST PO S TDR AP N E C3 O 3
TINE NAVERŠNIK – TINČI
NIKO TRIPLAT – JIMMY
ANA VRBANIĆ – ANČ, ANA
Naš Tinči se v šolo vozi s Holmca, kjer za dober dan, takoj po zajtrku, že zapiha eno vzpodbudno na svojo trobento. Strast do glasbe ga je ponesla celo na raketo.
Jimmy je bil s svojimi dolgimi lasmi naša razredna punčka do konca 8. razreda, potem pa se je, na našo žalost, postrigel. Največ kravala sta imela z Nagličem: sta se tepla, zmerjala, na konec koncev pa še objemala kot najboljša frenda. Jimmy je bil vedno nasmejan – tudi takrat, ko ga je pred tablo najbolj lomil. No, pa smo se z njim smejali še mi!
V Aninem piskru je hitro zavrelo – in ko je, smo bežali v varno razdaljo, saj bi nam počili bobniči, če bi takrat stali tik ob njej. Ja, ja, naša Anča zna biti zelo huda, pa tudi zelo nežna, ko vrenje poneha.
S svojima javorskima prijateljema je na Planet TV tako zažgal, da zdaj vsi Slovenci vejo, kje je Holmec in kje so Javorje. ŽAN KROPIVNIK – IMENOVANI CZY Naš Žan – Czy se je menda že rodil z rolko na nogah, saj se, kot kaže, še ponoči ne loči od nje. Poleg tega se poteguje še za status najmanjšega in najbolj gibčnega fanta v razredu. Bolj kot pri urah pouka se izkaže pri malici, ko lahko, en dva tri, zmaže tudi štiri hrenovke . Če punc ne omenjamo, bi med Žanove ljubezni dodali še nogomet, odbojko in zeleno solato. Pa še kakšno domačo kačo za povrh. Bravo, Czy, le tk naprej!
LUKA PLAZNIK – LUKI PLAZI V špici Plazijevega zanimanja sta dve stvari: judo in lepe punce. Ne bi mogli reči, kaj od tega prevladuje. Rekli pa bi, da je imel več uspeha vendarle pri judu. Pri ocenah pa je bil vedno v špici. Poznan pa je tudi po svojem dolgem in predrznem jeziku. Kar vprašajte za komentar učiteljico Ljubojevič.
SESTAVINE ZA PICO Pri biologiji smo se pogovarjali, katera je glavna sestavina za pico. SARA: Ripica! Mi planemo v smeh. SARA (opravičujoče): Ja, taj pa krompir!
Bolj kot za fante okoli sebe je bila zagreta za skupino One Direction, še sto procentov manj pa za fiziko. NEŽA STOLNIK – NEŽIKA, NEXA Neža je steber razreda, zato je tudi naša predsednica. Navdušuje s svojim znanjem in igranjem odbojke, zdaj že v koroško – savinjski reprezentanci. Prav oddahnili smo si, ko smo opazili, da jo, ob šolskih obveznostih, tu in tam prevzamejo tudi pogledi na fante. O njih čvekarita z Laro, sošolko in naj fredico že iz pleničnih časov.
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 34
ANJA PETAK – ANČI, ANČ
ANITA EMINOVIĆ – NITA, NITKICA
Naša Anči je občutljiva dušica. S svojimi očarljivimi pegicami je, kot čebele cvetica, očarala marsikaterega fantiča. Judoist Luka je tako večkrat pomešal trening in šolo, ko je »pomotoma«, namesto nasprotnika, poskušal obvladovati Anjo. Je pa včasih, sredi učne ure, znala, sosedečemu v šolski klopi, govoričiti in nakladati, da še sama ni vedela, kaj. Bla, bla.
Naša Nitkica je že v 5. razredu, še pred puberteto, doživela preobrazbo. Lase si je namreč pobarvala v vseh odtenkih mavrice. Poleg barvanja se že šest let navdušuje nad odbojko in nad nenadzorovanim smehom. Velikokrat se nam namreč ne sanja, zakaj in komu se tako na ves glas reži. Je pa prima punca, čeprav si kar naprej zaspi in je trmasta za tri osle in slone skupaj!
GAŠPER MOČIVNIK – MOČNIK
GAŠPER NOVAK – NOVAK Veste, kaj je WoW? To je najboljši računalniški prijatelj našega Gašperja. Tako ga ima rad, da se včasih tudi na račun pouka ne loči od njega. WoW! Do sedmega razreda, ko še ni imel te domače živali, je bil kar vzoren učenec. No, potem pa WoW – in adijo vse o vzornosti, še posebej pri ljubljeni matematiki. Pa je nekako kar prišel k sebi, še posebej od takrat naprej, ko si je na nos nataknil očala, s katerimi poskuša osvajati punce. WoW!
Kdo vse ve in vse zna? Jasno, to je Gašper Močivnik – Močnik. Je največji človek v razredu in zato prepričan, da mora imeti povsod in zmeraj vse prav. Prepričati ga v nasprotno je tako, kot bi hotel banane gojiti na Antarktiki. No, namesto gojenja banan, bo naš Močnik obdeloval les, saj si to želi že od prvega razreda naprej.
MODROST NA KVADRAT Nina je bila vprašana geografijo. UČITELJ RIŽNIK: Kaj je tajga? NINA: Gozd brez dreves!
Jaka Praper, 9.a
O ST Š RM AN E Ž 3I C 5A, 2014
JANJA NEŽA ŠUMAH – BELIBERKA Najprej zagledaš njeno gosto grivo, nato obvezni telefon, potem pa še vse ostalo. Če ji predlagaš, o čem bi se pogovarjala, je njen odgovor vedno isti: Justin. Justin Bieber. O njem bi lahko napisala znanstveno razpravo za dosego doktorskega naslova. Škoda, da šola ni pokazala zanimanja za njeno tovrstno znanje. Včasih sta se z učiteljico Vušnik grdo gledali, ker nista imeli istih interesov. Učiteljica je razlagala, Janja pa si je mrmrala kakšno Bieberjevo pesem in risala po zvezku.
MLADOST PO S TDR AP N E C3 O 5
Lara Domej: REKA ŽIVLJENJA Ljubezen splava z upanjem v šumeče reke našega življenja. Z majhnim zaupanjem vate sedim ob reki, polni brbotanja in šumenja. Pripelji, reka, nazaj ljubezen in upanje, da dnevi, polni trpljenja in razočaranja, izginili bodo neznano kam, da videla bi le lepoto sveta!
GAŠPER VODA – VODA, H2O Gašper je naša razredna športna zvezda, ki v judo borbah pometa s konkurenco za malo malico. Njegovo življenje se vrti med treningi, računalnikom in naj frendi v postavi: Niko, Luka, Tine in Novak. Punce pa zaenkrat pušča na stranskem tiru, čeprav je marsikatera zagledana v njegovo mišičasto postavo, še posebej, kadar je v pajkicah! Patricija Jurač, 9.a
BIL JE BLIZU UČITELJICA: Kdo je napisal pesem Dve otvi? GAŠPER V.: Ja, Martin Krpan!
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 36
MOŠKA LOGIKA Učiteljica pri angleščini vpraša, če kdo ve, kaj je moški, ki lika in pospravlja doma. Pa Novak lepo odgovori: »Copata!«
DREKAČI Nekdo se je v tišini oglasil in kot vedno so fantje za nemir obtožili Semirja.
DOLGA POT
ASOCIACIJE
Vozimo se domov iz Gardalanda, pa reče Tine: »Tta vožnja, ej..če bo še dovgo tk dovgocajtna, si bom začev mozole stiskat. Bo vsaj eno koristno delo.«
Na klavir smo igrali nesmiselne tone. Učiteljica je nekaj zaigrala, nato smo dajali naslove.
FANTJE: Pa Seeeemiiir!!!
Učenci: Pokopališče, grob, ipd. Semir: Staš, ko serje!
NIKA W.: Pa zaka tišite sošolca v drek?! UČITELJ RIŽNIK (po nastali tišini): Drekači!
ČIMPREJ BRANJE Prvo uro smo pri slovenščini naštevali knjige, ki smo jih prebrali med počitnicami.
Učiteljica za nemščino vpraša Anito po nemško: »Kdaj so počitnice?« Anita pa veselo odgovori: »Js bi kr septembra šva.«
Blaž: Prebral sem Rdečo kapico, Pepelko, pa Jankona in Metko sm prebrav bratranki, dvakrat račun od kebaprja, pa zaj sm na polovici svetega pisma.
KO SE STAŠ
Tudi Nina pove, da je brala neko knjigo.
DOLGOČASI
Učiteljica: Katero pa? Staš (nagajivo): Muco copatarico!
Prepisujemo snov, v razredu tišina.
RADOVEDNOST ANJA vpraša učitelja matematike: Kdaj pa pišemo? UČITELJ LEDNIK: Ja, ko bo cajt.
Oglasi se Stašev napev: Čebelice, čebelice… TEŽKO VPRAŠANJE
MAJHNA POMOTA
Nina je bila vprašana geografijo.
Semir je bil vprašan geografijo. Učitelj ga vpraša, kje leži Italija. Poznavalec sveta, Semir, pa veselo na zemljevidu pomoli prst na Islandijo.
UČITELJ RIŽNIK: Kakšno je gospodarstvo ob rekah? Nina ni vedela odgovora. UČITELJ RIŽNIK: Ja, kaj pa plava v rekah? NINA: Morski pes!
HOTEL SE JE PREPRIČATI Semir popravlja enko iz testa geografije. UČITELJ RIŽNIK: Semir, po novem letu si vprašan še novo snov. SEMIR (razmišlja in čez nekaj trenutkov ves osupel): A novo snov?
OPIS POTI Pri nemščini smo opisovali pot od Dakarja do Krebsa. Pa začne Matija: »Gehen Sie rechts, dann gehen Sie rechts, dann gehen Sie rechts,dann gehen Sie rechts, dann gehen Sie rechts und dann gehen Sie links!« V prevodu: »Pojdite desno, nato pojdite desno, nato pojdite desno, nato pojdite desno, nato pojdite desno in nato pojdite levo!« Po tem opisu poti od Dakarja do Krebsa res ne morete zgrešiti.
O ST Š RM AN E Ž 3I C 7A, 2014
MLADOST PO S TDR AP N E C3 O 7 CVILJENJE Žan med matematiko začne cvilit, učitelj Lednik pa prijazno vpraša: » Ja, katera punca pa zdaj cvili ko morski prašiček?«
KO ZLETI Z JEZIKA Učitelj Rižnik omeni Franca Jožeta. STAŠ doda: Franc Jožef Joza. UČITELJj: Joza, da ne boš baran!
ZMENKI LAMA NI NOJ
Pogovarjali smo se, kje so se spoznali naši starši.
Pri uri zgodovine se pogovarjamo o vojnih zločincih. Pa reče Matevž:
SEMIR: In Kafe bar.
»Js bi takemu zločincu glavo nt v zemlo zapikno, tk ko lama, pol bi ga pa v rit bincnu do smrti!«
UČITELJICA ŠPELA: Nicht an čevapčiči stant?
NAPETO Pri fiziki da učitelj Gašperju Močivniku v reševanje neko nalogo. Gašper se je pridno loti. Začne jo brati in jo še kar bere. Mi smo na trnih, zdaj zdaj bo rešil nalogo. Držimo pesti. Gašper utihne. Molk, tišina. Vsi, z učiteljem vred, čakamo na pravilen odgovor. A vse, kar smo dobili od Gašperja, je bilo: »Nič več ne vem!«
NAKLJUČJE
Na koncu pa ugotovi, da lama nima navade zapičiti glave v zemljo, ampak noj.
UČITELJ RIŽNIK: Vete...imel sem strica, ki ... Še preden učitelj nadaljuje, pa je že vskoči jezični MATEVŽ: O, kako naklučje, js sm tut mev strica!
ŠUS ALI ENA NI NOBENA TEŽAVE Z IMENI Učitelj Rižnik zakriči: »MATEJ!« Pa ga vsi popravimo: »Matevž.« Učitelj žalostno: »Toliko slabše.«
UČITELJ RIŽNIK pri zgodovini sprašuje Jašo. Po koncu spraševanja vpraša JAKA: »Kejk je pa dobo?« UČITELJ RIŽNIK: »Jaka, kr prisedi!« JAKA (vzvišeno): »Ka pa jee?!« UČITELJ RIŽNIK: »No, pa začniva.« JAKA: »Pa ne znam.« UČITELJ RIŽNIK: »Ja, boš pa šus dobil.« Modri Lipovnik pa komentira: »Ena ni nobena!«
KMETIJSKE RAZPRAVE Pri matematiki reče Ana Žanu: »Kmet!« On pa hitro nazaj: »Krava, prit sm, da te pomovzim!« KRANJSKA KLOBASA Pri biologiji se pogovarjamo o endemitih, to so živa bitja, ki živijo le na enem kraju. UČITELJICA: Katere živali pri nas pa so, poleg človeške ribice, še endemiti? MI: Kranjska čebela. JAŠA pa doda: Kranjska klobasa!
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA UČITELJICA PUDGAR: Na ker dan gremo pa drugo šolsko leto v šolo? NIKA Č: Ja po pustni soboti!
KDO BO KOGA Učiteljica nemščine je nekaj časa poslušala prepir med judoistoma in nogometašem, nato pa se vmeša: »Ali vi, nogometaši, sploh veste, kaj so to kondicijski treningi?« Matevž jo vpraša nazaj: »Vi sploh veste, kaj so to treningi.« Učiteljica nekaj časa premišljuje, nato pa mu pove: »Ja, seveda ne. Vidim pa, da ko dobite eno prasko, se mečete po tleh, ko da vam pol noge fali.«
TOČEN DATUM Učiteljica vpraša Nika, kdaj bi želel biti vprašan slovenščino. Niko takoj vzame v roke svojo beležnico, jo malo pregleda, nato pa predlaga: »A bi lahk bil vprašan 35. marca?«
ZVONČKI SO Učiteljica Milena prinese v razred veje nekega grma. UČENCI: Mačice! UČITELJICA MILENA: Pa vi ste cele mačice! SEMIR (poznavalsko): Zvončki so!
SKLEPANJE Anja rešuje eno nalogo pri matematiki, pa jo učitelj vzpodbuja: »Ja kejk bo mev tej gnara čez dve leti?« Vsi smo bili tiho. Učitelj: »Ja brez kr ne bo. Kaka banka bi pa tej bva to?« Vesna: »Ja Slovenska!«
OŠ MEŽICA, 2014
STRAN 38
Uredniški odbor glasila OŠ Mežica MLADOST PO PECO 2013/14
1. Nika Wlodyga 3. Valerija Šturbaj 4. Lucija Naveršnik 5. Nika Čapelnik 6. Neža Stolnik 7. Lara Domej 8. Anja Petak 9. Anita Eminovič 10. Janja Neža Šumah 11. Ana Vrbanić
Mentorica: Mirjam Lapanja Računalniška obdelava: Stojan Brezočnik Fotografije: Stojan Brezočnik, Gašper Močivnik