T S O D A L M O C E P D PO
ŠOLS
K
2012 / 1 1 0 2 O OLET
A C I Ž E OŠ M
UVOD
Zopet novo glasilo je pred vami,
Koga v kroniki smo najboljše opisali.
da še zadnjič pozabavate se z nami. V uvodu letos ne bomo veliko napisali, da v glavni vsebini glasila, več boste lahko prebrali.
Sedaj pa vem, da vas že zelo zanima, kaj piše v naslednjih straneh,
zato udobno se namestite ter Mogoče zraven člankov se boste jokav svet devetošolcev, naših li, dogodivščin ter neumnosti se ali pa se do solz nasmejali. napotite. Izvedeli boste naj faco in zakaj smo v ogenj skoraj dali taco. Kako smo v Gardaland se podali.
Mojca Kogelnik
Drage devetošolke, dragi devetošolci, še nekaj dni in poslovili se boste od osnovne šole. Verjetno si tudi sami težko predstavljate, kako hitro je minilo teh devet let. Strinjate pa se tudi, kako počasi lahko minevajo trenutki – sploh, ko si pred tablo, pa se nikakor ne moreš spomniti odgovora, ki ga pričakuje učitelj. Upam, da ste čas v naši šoli polno in zadovoljno preživeli. Čas je relativen. Prav tako
tudi znanje. Če smo vas uspeli naučiti, kje iskati odgovore na vaša vprašanja, smo vas veliko naučili. Če smo uspeli v vas zbudili radovednost in željo po znanju, je to velika dota na poti v svet, ki se vam na široko odpira. Če ste spoznali, da nič ni večno, da se vse spreminja, je to prava pot.
Ne ustrašite se jih, vedno zaupajte vase in bodite pošteni do sebe.
Veliko bo poti, veliko križišč na vaših poteh – želim vam, da vedno najdete najboljšo za vas.
Želim vam veliko lepih in radostnih trenutkov v življenju.
»Kdor ničesar ne ve, mora vse verjeti« (Marie von Ebner-Eschenbach). Ne verjemite vsega, ne verjemite vsakemu!
Janko Plešnik, ravnatelj
9.a Vsak od vas bo odšel po poti, ki si jo je izbral. Pot, za katero ste se odločili, ne bo vedno posuta s cvetjem. Verjetno boste naleteli na kakšno oviro. Vendar pojdite naprej, ne obupajte.
Stran 3
ežica OŠ M Portal,
Med seboj ste različni kot dan in noč. Pa vendarle sem v teh štirih letih, ko sem vas spoznavala, ugotovila, da imate skupno točko – ste borci. Izkoristite potenciale, ki jih nosite v sebi, ne zatrite jih.
Ko hodiš, pojdi vedno do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
OŠ MEŽICA
A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova. Vaša razredničarka Marija Zmagaj
9a/b, Maruša
Ni razloga... »Ni razloga, da ne bi sledil srcu. Lasten interes je najpomembnejši dejavnik pravilne izbire, saj ga navadno spremlja visoka motivacija in zavzetost za učenje novih znanj in spretnosti.« (Steve Jobs) Tako je razmišljal eden najuspešnejših umov našega časa, ustanovitelj »Apple computers«. Pa ni treba, da si genij, da to vidiš. Opazujte se in spoznali boste, da se vam tistega, Program
kar vas zanima skoraj ni treba učiti, pa ste uspešni. Upam, da ste si vašo nadaljnjo izobraževalno pot izbrali tako, da boste pri delu uživali in boste uspešni, ko boste odkrivali nova spoznanja na področjih, ki vas zanimajo. Vsi ste se vpisali v srednje šole, kjer boste v naslednjem šolskem letu boste srečevali nove sošolce in profesorje v naslednjih programih:
Število
%
GIMNAZIJA
9
28,125
ŠPORTNA GIMNAZIJA
1
3,125
ZDRAVSTVENA NEGA
1
3,125
GASTRONOMSKO TUR. TEHNIK
1
3,125
STROJNI TEHNK
1
3,125
ELEKTROTEHNIK
1
3,125
TEHNIK RAČUNALNIŠTVA
4
12,5
EKONOMSKI TEHNIK
1
3,125
OKOLJEVRSTVENI TEHNIK
1
3,125
VZGOJITLJ PREDŠOLSKIH OTROK
1
6,25
KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK
1
3,125
MEDIJSKI TEHNIK
1
3,125
TEHNIK OBLIKOVANJA
1
3,125
MEHATRONIK OPERATER
1
3,125
AVTOSERVISER
1
3,125
MIZAR
1
3,125
PRODAJALEC
1
3,125
BOLNIČAR NEGOVALEC
2
6,25
MEHATRONIK OPERATER
1
3,25
FRIZER
1
3,125
SKUPAJ
32
100
Upam, da imate sanje in realne cilje, kajti če manjka eno ali drugo, nas lahko tok življenja odnese tja, od koder je vrnitev težka. Veliko sreče, srčnosti, energije in tudi ljubezni na vaši nadaljnji življenjski poti vam želim! Ivanka Petovar
9.a,b in učitelji
Mladost pod Peco
Stran 4
MISIJA: UKRADIMO KLJUČ Vse se je začelo na športnem dnevu. Imeli smo preveč prostega časa, zato so nam po glavi začele ''hoditi tumarije''. Prišli smo na idejo, da bi ukradli ključ. S tem smo mislili ključ, ki ga vsako leto devetošolci predajo osmemu razredu. Sprva smo mislili, da je to le v naših glavah in da tega ne bomo nikoli naredili. To idejo smo pozabili in se o njej nismo pogovarjali, le tam pa tam se je kdo spomnil in jo omenil. Čez kakšen teden pa se je o predaji ključa vedno več govorilo po šoli. Vedeli smo, da se to bliža. Bil je ponedeljek. Na urniku smo imeli geografijo. Nekaj nas je bilo zunaj razreda. Vendar
minuto pa je prišel tudi učitelj Rižnik. Vse nas je bilo strah kot kakšne cucke. Če bi tovariš pogledal na steno in opazil, da ključa ni, bi verjetno umrli. Tista ura se je zdela kot večnost. Vedno, ko se je učitelj obrnil proti steni smo molili, da ne bi opazil. Potem je bilo še samo dvajset minut do konca ure, nato še samo deset. Odštevali smo, kot bi čakali novo leto. In končno je bilo konec ure.
na mizi pred njo. Morali bi ga samo še vzeti ter ga zaviti v plakat, da bi ga lahko odnesla. Zala in Luka pa sta bila preveč radovedna, zato sta šla do Ele pogledat, kaj se dogaja. Začeli so se hihitati in čistilka je to opazila, zato je prišla pogledat, kaj se dogaja. Zaradi radovednosti pa
Stran 5
večina jih je bila v razredu. Tim se je potikal pri vratih, nato pa je Aljaž opazil ključ, ki je visel na steni. En čas ga je gledal. Tim je to opazil in vprašal, če ga dvigne, da bi ga vzel. Aljaž ga ni vzel resno. Vendar je odločitev padla v zelo hitrem času. Odločili so se, da ga vzamejo. Prihitel je Lovro, s Timom sta dvignila Aljaža. In v trenutku je bil ključ v naših rokah, pravzaprav v Aljaževih. Začeli smo se zavedati, kaj smo naredili. Aljaža je postalo strah, zato je ključ hitro potisnil v
Tovariš ni opazil, mi pa smo jo pobrisali iz razreda. Odšli smo v likovno k našemu ''ljubemu'' ključu. Zavili smo ga v naše jope in neopaženo odnesli v eno od naših omaric. Vendar smo vsi natanko vedeli, da ni samo en ključ. Saj so naredili novega. Tisti ključ pa je bil v kabinetu učitelja Rižnika. Vedeli smo, da ga moramo vzeti, vendar se nikomur ni sanjalo, kako.
je naš načrt odšel k vragu. Ela je vzela iz kabineta plakat, da ne bi bilo sumljivo. Vendar je ključ še vedno ostal notri.
OŠ Mežica
Za tisti dan so se naši lopovski podvigi končali. Vsi smo odšli domov. Naslednji dan je bil
roke Timu, Tim pa Lovru. Ključ so si podajali kot kakšno žogo. Mladen je ves živčen odhitel iz razreda in tekal po hodniku, kot bi ga lovil medved. Tanja je na koncu vzela ključ in ga nesla iz razreda, vsi ostali pa panično za njo. Ključ smo hitro odnesli v likovno učilnico. Na srečo ni bilo učitelja. Ključu smo začasno prebivališče našli v predalu omare. Petminutnega odmora je bilo konec. Vrnili smo se v razred, čez kakšno
Skovali smo zelo dober načrt. Ela je imela v kabinetu plakat, zato naj bi ona odšla do čistilk ter jih prosila za ključ od kabineta z namenom, da bi lahko vzela svoj plakat. To je tudi naredila. Čistilka ji je zaupala ključ in Ela se je odpravila do kabineta. S ključem nam je pomahala v znamenje, da jih je dobila in vsi smo vedeli, da ga moramo samo še prinesti ven. Odklenila je vrata in vstopila v kabinet. Tavelik ključ je bil
torek, kar je pomenilo, da smo 6. in 7. uro imeli geografijo. Vedeli smo, da je danes naš zadnji čas, da ukrademo še drugi ključ. Skovali smo tako zapleten načrt, da bi ga še 007 težko izvedel. Načrt pa je bil takšen … Jerneja naj bi imela predstavitev seminarske naloge. Poleg power pointa pa je imela še plakat. Plakat pa je bil v kabinetu. In, ko bi s tovarišem odšla po
OŠ MEŽICA
plakat, bi Lovro malo prej vprašal, če lahko gre na wc in med tem ko bi Jerneja odšla po plakat, bi Lovro čakal za vrati in ona bi mu hitro dala ključ, da ga skrije. Učitelj pa tega ne bi videl, saj bi ga medtem nekdo iz razreda poklical. On bi se vrnil v razred. Načrt je bil tako zapleten, da se ga še lotili nismo. Ker pa smo imeli dve uri geografije, smo imeli med urama petminutni odmor. Ko je tovariš zapustil učilnico, smo samo upali, da bo ključe kabineta pustil v predalu. In res so bili tam. Vsi smo bili zelo nervozni. Začeli smo kričati en čez drugega. Vzeli smo ključe. Ključev je bilo veliko in nismo vedeli, kateri je
ganov pa tako ali tako nismo več imeli na pravem mestu. Tanja in Mojca sta se spomnili, da lahko iz omare vzamemo polico in potem bo dovolj velika. To smo tudi naredili. Hitro smo morali spet poiskati pravi ključ in odkleniti vrata. Ela je tavelik ključ že tretjič prinesla v učilnico. Hotela ga je skriti v omaro, vendar je bila še vedno premajhna. Ključ smo tudi tretjič odnesli nazaj v kabinet.
od kitare. Ovitek pa je Tanja imela doma, zato je med odmorom stekla domov po ovitek. Vsa zapihana je prišla nazaj v šolo. Z Mojco in Elo so odšle h kabinetu. Odklenile so ga in vzele ven ključ, ovitek pa je bil premajhen, zato je Tanja ključ hitro odnesla v knjižnico in ga skrila v veliko skrinjo. Ključe kabineta smo vrnili čistilkam. Bili smo presrečni, ko smo se zavedali,
Mladost pod Peco
Ključa pa nismo vzeli in to nam ni bilo pravi. Ko smo končno našli pravi ključ, všeč. Še enkrat smo vzeli ključ od smo odklenili kabinet in Ela je odšla kabineta in ga odklenili. pogledat, če je Ela je odšla po tavelik tavelik ključ še ključ in ga prinesla iz vedno v kabinekabineta. Nismo vedeli, tu. Bil je točno kam bi ga dali. Spomnili tam kot včeraj. smo se, da ga lahko damo Ela je odšla iz v omaro, vendar je bila kabineta. Prvo premajhna. Zajela nas je smo mislili, da panika in ključ smo nesli bomo samo nazaj v kabinet ter ga pogledali, če je zopet zaklenili. Bili smo ključ v kabinekot kokoške brez glav. tu, zato smo Anton Pratnekar Tekali smo sem ter tja kabinet zaklepo razredu. Skoraj so nili in ključe nam popustili živci, moždali nazaj v predal.
Vse to se je zgodilo v slabih petih minutah. Učitelj je prišel v razred, mi pa smo se vsi nervozni in razočarani usedli nazaj v šolske klopi. Mislili smo, da je vse prepozno, saj je bila čez dva dni že predaja ključa, mi pa do takrat nismo imeli ne geografije in ne zgodovine. Naslednji dan smo pred glavnim odmorom imeli biologijo. Čeprav je bil že
da imamo v lasti oba ključa. Imeli smo kemijo. Od navdušenja nihče ni poslušal. Kar naenkrat pa je potrkalo na vrata. V razred je prišla Teja. Mislili smo, da so nas razkrinkali. V smehu nam je povedala, da sta izginila njihova ključa. Mi smo smrtno resno odgovorili, da tega nismo storili. Ela je sko-
drugi dan, je nam še vedno po glavi hodil le tisti ključ, ki smo ga včeraj tako neuspešno ukradli. Odločili smo se, da še enkrat poskusimo. Med glavnim odmorom sta Zala in Jerneja odšli do čistilk in prosili za ključ od kabineta z izgovorom, da potrebujemo plakat. Dobili sta ključ. Razmišljali pa smo tudi o tem, da moramo ključ nekako prinesti iz kabineta. Tanja se je domislila, da ga lahko skrivaj prinesemo ven v ovitku
raj počila od zadrževanja smeha, v usta si je začela tlačiti peresnico. Nato je Teja odšla iz razreda. Takoj ko je zapustila razred, smo vsi bruhnili v smeh. Sgrffito/OŠ Mežica
Veselje in smeh pa ni trajalo dolgo. Naslednji odmor smo bili v fizikalni
Stran 6
učilnici, ko so v razred pridrveli devetošolci . Opazili so, da sta ključa izginila. Bili so zelo besni. Noreli so kot zverine in kričali so na nas. Zala in Ela sta morali k ravnatelju. Zahteval je, da vrnemo ključa. S sklonjenimi glavami smo jim vrnili ključa. Devetošolci pa so nam napovedali zelo grozno predajo ključa. Zato smo naslednji dan vsi s strahom prišli v šolo. Zmenili smo se, da bomo špricali predajo. Vendar smo na koncu vsi ''stisnili prpo'' in odšli na predajo.
bila zmaga poštena (beri krivična). Na koncu vsega pa smo bili vseeno zadovoljni, saj smo pri tej misiji ''ukradeni ključ'' sodelovali vsi Ajevci kot skupina. Verjamem, da tega našega podviga ne bomo nikoli pozabili. Mojca Kogelnik, 9.a
Ko smo opravili vse naloge, je komisija odločila, da zmaga B razred. Seveda je
KRONIKA 9.A Klemen: On zmeden je za tri, večkrat nam na luno odhiti. Klarinet pridno je treniral, da nekoč bo z njim kaj pokasiral. Miha: Bil je pravi špurav tip, a zaradi tega nič kaj zabit. Miha zgodovinar je tapravi, zato pa športna ga ob živce spravi.
Ela: Ela vedno do solz se nasmeji, rada poje in pridno se uči. Čez nekaj let naše otroke bo učila, ker predšolsko vzgojo bo naredila.
Stran 7
Mladen: Učitelji od sreče so vzdihovali, če Mladena v razredu niso zaznali. Včasih tulil je kot sraka, nehal ni vse do mraka. Rdeča ušesa dobil je ful, radi pa ga imamo vseeno, saj je čisto kul.
Luka: Zunaj se je rad potikal, v sedmošolke vedno nos je vtikal. Obljubljal je, da pridno se bo učil, a na koncu vedno špon je dobil. Ela Pečnik
Drevesa z Žiga: globokimi Za šolo se nikoli nič koreninami kaj brigal, zrasejo visoko. učiteljem rad le pri(Zlati otoki, tisk je dvigal. Mistral, Vse po vrsti je tikal, Frédéric, in v same traparije se 1830-1914) je vtikal. Jerneja: Vedno med tihimi je bila, naloge pridno delala. Same petke je pobirala, večkrat nam na violino svirala.
Aljaž: S puncami se je rad prepiral, z nohti se jim vedno je upiral. Njegova peresnica vedno hit je bila, dokler v šolo ni nosil le svinčnika dva. Maša: Rada je jezik sukala, v šolo redko je pokukala. V soboto ven je odšla, da je lahko za fanti gledala.
OŠ MEŽICA
Mojca: Mojca včasih takšno zine, da se vsak za glavo prime. Je pač čist prav fletna punca, kadar vice govori, se na stolu zraven gunca. Zala I.: Ona je za tri, zato pa popoldan na trening odhiti. Klavir pridno se uči, čeprav jo včasih razjezi. Tim: Doma trebušnjake dela, v šoli pa učitelje živcira. Popoldan rad ven odhiti, da kakšno tumarijo naredi.
Patricija: Punca z manekensko je postavo, rada odhitela je na kakšno zabavo. Za šolo se je zelo trudila, čeprav vedno ni lepe ocene dobila.
Zala O.: Harry Potterja večkrat je prebrala, flavto pridno je igrala. Vedno najlepša morala je biti, z izgovori se vedno poskušala je rešiti.
lLovro Šisernik: Logotip OŠ Mežica Pri dediju na kmetiji čez vikende je bil, a za šolo se ni rad učil. V šestem razredu nas je skoraj zapustil, a v prvem razredu naš maneken je bil.
Tanja: Za šolo se nikoli ni preveč trudila, po Mežici veliko je hodila. Pri ortodontu vedno je bila, zato je v šoli manjkala.
KRONIKA 9.A IZ 3. RAZREDA Naš fant se včasih razjezi, čeprav nič hudega ne naredi. (TIM)
On naša mala žverca je, med poukom kar obrača se. (Gašper)
Včasih, kakor mama in učiteljica nam je bila, kdo je ta naša deklica? (Ela)
Ko pridno malicamo mi, naš sošolec Miha pa takrat najbolj govori. (Miha)
V prvem razredu vse zaljubljene so v njega bile in hiter tudi je. Res je fant od fare, saj v športu mu ni pare. Najraje od vsega nogomet ima, ker ga zelo dobro igra. (Lovro)
Je prijazna in vesela in ničkaj debela. Vedno modro gleda in poje veliko sladoleda. (Jerneja)
Domačo nalogo med poukom naredila je, zato dodatno nalogo dobila je.
Včasih ne posluša, ker z dvema barvicama se igra in najraje sirovo štručko ima. (Mladen)
prestraši, a jo pazimo mi vsi. (Zala Ivartnik)
En deček pozabi, da na stolu sedi in kar naprej z raketo na luno odfrči. (Klemen)
Pridno se uči, rada tudi dolgo spi in zato pouk zamudi. Kdo je naša zvezdica zaspanka? (Maša)
Je prijazen fant, a ko v razredu gre mimo klopi, se razjezi.Če na mizi peresnica ali kakšen zvezek leži, z bokom potisne na tla in se zasmeji. (Aljaž) Rad se zasanja, a likovno sposobnost ima. (Žiga) Prijazna je kot sončni žarek in hitro skoči na pomoč, višja stopnja jo malo
Mladost pod Peco
Zelo dober športnik je bil, najrajši se za žogo je podil in kakšen gol zabil. (Luka) Prijazna je, vedno smeje se, hitra ko blisk, a tudi branljiva. včasih pa na punce malo pozabi, ker s fanti se rada igra. (Tanja)
Rada odbojko igra, med poukom pa rada klepeta. (Zala Orešnik)
Je prijazna, tiha, zaupljiva, rada lepa je. v šoli pa velikokrat manjkala je. (Patricija)
Stran 8
KRONIKA UČITELJEV BOJAN IVARTNIK: Od Zale ati je biv, odbojko špilat nas je učiv. Popoldan na klubski fante je imel, po glavi se je čohal in točke štel.
Metka Ocepek: Vsakič ko nam je pela, se je v pesem vživela. Lahko je nekoliko stroga, a le takrat, ko jo nihče ne uboga.
Stojan Brezočnik: Umetnost nam po ure je razlagal, a vsaj naloge nam ni nalagal. Vedno ful nas je zabaval, včasih pa z dolgimi govori tudi uspaval.
NATAŠA FAJMUT: Navsezgodaj s športno nam je dan grenila, čeprav hojo po klopci nas je naučila. Sedaj pa v porodniško je pobegnila in upamo, da nas ne bo pozabila.
Marjeta Skarlovnik: Vsak dan račune nam je razlagala in vedno reče, da na posrebren pladenj jih polaga. Če pri pouku čuje, da kdo klepeta, prvo pogleda Jureta.
Mirjam Lapanja: Vsi večji od nje smo bili, le še Urša pod njo stoji. Pri Prešernu dihat nam ni pustila, dokler ni vse do zadnjega naučila.
NATAŠA PUDGAR: Z nalogami najbolj nas je morila, in s tem popoldan nam je zatežila. Geotrikotnike nam je posodila in prizme nas naučila.
Branko Rižnik: V šoli zgodovino in geografijo nas ima. Če kaj ne zastopi, reče: kva? Če se kdo na stolu gunca ponori, a nikomur nič ne naredi.
Mitja Lednik: Vedno točen kot ura je bil, zato je zapisal vsakega, ki je zamudil. Prejšnja leta tehniko nas je učil, letos pa nas je s fiziko moril. Vera Vušnik: Vsako uro več reakcij nam v glavo je prinašala in Klemena je 100-krat vprašala. Vedno dobro nas je učila, tistega, ki ni znal, bi najraje ubila.
Milena Golob: Nikoli nismo v računalniško šli, razen če je kdo imel referat v angleščini. Pri njenih urah angleščino se učimo, fantje pa kar takoj zaspimo.
Barbara Ljubojevič Lupša: Pri njeni uri vsakič v računalniško učilnico smo šli in zelo srečni smo bili. 1. In 2. skupino angleščino je imela, ko je spraševala, kar niso znali, je zardela.
ZMAGIKA: Vedno za najhujšo je veljala. Ko naša razredničarka je postala, smo mislili, da nas bo štiri leta gnala. Na koncu pa čisto v nasprotni luči se je izkazala in naša skupna mamica postala.
ŠPELA METELKO: S členi die, der, das nam je težila, vendar nas jih je dobro naučila. Pogosto je bila nasmejana, svojemu predmetu zelo predana.
PRATNEKARCA: Rada se je zaklepetala, vse novice nam izdala. Vedno Mladena se je lotila in s kostmi nam življenje je grenila.
KRONIKA 9. b razreda JURE: Veliko se z računalniki je ukvarjal, v šoli pa se pri ocenah zagovarjal. Redno COD2 je igral, v šoli pa je matematiko bolj slabo znal. RENE: Z Nikom kot rit in hlače sta bila, oba sta z levo roko pisala. Ko govorni nastop je imel, je kot paradižnik zardel. VITA: Karate je trenirala, pri odbojki pa dobro servirala. V zvezek lepo je
Stran 9
pisala, pri likovni pa je dobro risala. SIMON: Vedno vsega je bil kriv, čeprav nič ni naredil. Domačo nalogo vsem fantom je pisal, v 7. pa jo od slovenščine pobrisal. URŠA: V drugem k nam je prišla, vedno bolj tiha je bila. Za ocene se ni sekirala in rada GAME OVER je poslušala. LARA: Za ocene se je sekirala, zato 5-
ke je nabirala. Po naravi je klepetava, zato večkrat si z Vito listke izmenjava. INES: Razredna barbika je bila in zato vedno pink oblečena. V šoli je vse, kar ni znala vprašala, pred učitelji se nikoli ni grdo obnašala. ANITA: V našo šolo se iz Črne je vozila, pri pouku vedno pridno se učila. Na krosu prvo mesto dobila, zato njeno polico zlata medalja je krasila. OŠ MEŽICA
ALEŠ: Pri nogometu najboljši je bil, nikoli gola ni dobil. Pri pouku redno se je učil, le pri matematiki trojke je dobil. MARUŠA: Za odbojko je živela, se z vsemi razumela. Vedno je klepetala in se nobenega predmeta ni bala. TONI: Razredni velikan je bil, pri košarki je skoraj že zabil. Matematike se je bal, da si ne bi ocen zasral. NEŽA: Janova ljubica je bila, zato jo je vedno luna nosila. V šoli fizika ji ni šla in vedno je bila prijazna za dva. KLEMEN: Pri pouku zraven Tončija je
sedel, zato je vedno bil vesel. V šolo vsak dan je zamudil, ker nihče ga ni zbudil. LENA: Vedno vse je imela napisano, pod njenim imenom v zvezku nič ni bilo zapisano. Ko je bila v šoli, slabe ocene ni dobila nikoli. NINA: Doma se je veliko učila, vendar za petko ne bi nikogar ubila. Vsako leto je predsednica razreda in ko ima govorni nastop, vsakega v oči gleda. NIKO: Drugi največji v razredu je bil, na vsaki tekmi je zlato medaljo dobil. Zaradi mame se je moral učit, če ne posledice bi bile en velik šit.
Mojca Kogelnik
Neža Pratnekar: SONČNO JUTRO
.Rene Djurič: HRAST
Anita Košutnik: ŽALOSTNE KAPLJICE
Učiteljica prileti v razred kot strela z jasnega, vsak dan nas učence prebudi iz jutra krasnega. Skozi okno sončen lep razgled, kot da baloni bi zasuli svet.
Dva hrasta tam v parku počasi se zibata, z vetrom liste izgubljata in jesen naznanjata.
Kapljice dežja iz neba pokrile suho so dvorišče, trkajo na vrata in čakajo obiske.
Na stolih sedimo vsi zaspani, še vedno pod odejo s sanjami obdani. Sončno jutro zunaj se svetlika, a mi učiti se moramo in pika!
Jaz pa sedim in poslušam šumenje, opazujem mogočno drevo. Obujam spomine na preteklo življenje in se spominjam, kako lepo je bilo.
Otroci takrat v sobah so, igrajo se Človek ne jezi se, Štiri v vrsto in Vislice. Vsakokrat v igri kdo izgubi, kot dež mu solze spolzijo z oči.
Klemen Ramšak: GOLOBA
Tonči Pratnekar: LASTOVICA
Maruša Pečnik: GALEBA
Pred sabo zagledam goloba prelepa, bela vsa sta kot snežna kepa. A hitro sta odletela spred mojih oči, v topel dom, kjer sreča živi.
Na nebu lastovice letijo, kot bi veter jih nosil. Lahkotno, svobodno bodo odletele na lepše in toplejše.
Pred sabo zagledam galeba prelepa, jadrata po zraku, kakor ladja po vodi.
Tudi sam si takšne svobode želim, da kot goloba v daljne kraje poletim.
Mladost pod Peco
O, kaj bi dal, da bi lahko odletel, kamor bi hotel!
Vsa srečna se smejem ob pogledu na njiju in si zamišljam svobodo popolno.
Stran 10
Mladi ustvarjalci...
Stran 11
OŠ MEŽICA
Mladi ustvarjalci...
Mladost pod Peco
Stran 12
Vita Gaiser: SVOBODA
Urša Hribernik: BREZ TEBE
Ines Kolar: ZAJČKA
Ptice na nebu svobodno letijo, toplih dni se veselijo, nam pomladne pesmi pojo, pozabimo na vse slabo.
Zamišljeno gledam v dneve pretekle, kaj narobe sem storila, da se je izšlo tako.
Dva zajčka sta na travnik priskakljala, z ljubeznijo objeta sta bila, pomislila nikoli nista, da bi jo kam popihala.
Zdaj mladi in svobodni uživajmo življenje! Le enkrat se živi, bodimo nasmejani vsi!
Vem, ravnala bi lahko drugače, a takrat bilo mi je preveč hudo.
Lara Jereb: METULJI Metulji na pomladni dan se spreletavajo po jasi, elegantno in veselo, ja, to so res brezskrbni časi! Oh, le kje so tisti dnevi, ko bili otroci smo igrivi! Na otroštvo brez skrbi spomini so še vedno živi.
Gledam zajčka dva zaljubljena, nasmehnem se vse do oči, sama pri sebi si mislim: »Lepšega parčka ni!«
Vse stvari imajo svojo skrivnost, poezija pa je skrivnost vseh stvari.
(Pogovor s Garcío Lorco Federicom, Lorca, García Federico, 1899-1935)
Ela Pečnik
Vita Gaiser
Stran 13
OŠ MEŽICA
SMEŠNI DOGODKI
MATEMATIKA (Učiteljica deli preverjanja) Uč.: Žiga, ti se še podpisat ne znaš. Z vlko se napiše, ti pa b pa ž kr z malo pišeš, … (Luka se zasmeji) Uč.: (Pogleda Lukana) Ja, ti kr vlke tiskane, da ne sfališ, al !!
(Lovro mora prebrat 2. kitico ene romantične pesmi in jo prebere malo po svoje)
Uč.: Kdo je napisal Biblijo? Tim: (tiho) Jezus!!
Ela: Če je to romantično, ………… Uč.: Kdo bo pa 3. prebrav? (Vse tiho) (Zmrmrajo vsak po svoje) Uč.: A bo spt Lovro?
Zala O.: Ubogljiv. Uč.: To - ubogljiv … Ela: COPATA!! Uč.: Ja, če bi bil copata, se pa ne bi z drugo oženil.
(Knjižničarka nas ima suplence) Knj.: (Sprašuje, kdo nima lista z nalogami in jih zapisuje v zvezek) Zala O.: Učitlca, js nimam lista. Knj.: Me sploh ne zanima!! Zala O.: Ne, pač sam, ko ste vprašali, kdo nima lista!?
Mladost pod Peco
8. razredi pišejo v sosednji, likovni učilnici IQ teste) Tovariš: Zaj pa, ko grete iz razreda…. Če čujem miš kihnt, ste hin!!
(Lovro prebere) Mladen: Še Julija bi šva s tbi,………….
Uč.: Kak je bil Ostrovrhar? Jerneja: Ustregljiv.
Tanja: Avsenik…….!!
Mladen: O, kk lpo,………
Uč.: Vsi pobi!! SLOVENŠČINA
Tovariš: ….Krasna si bistra hči planin…….a vete kdo je to napisu?
(Ela pride do svoje mize, ki pa je polna Aljaževih stvari) Ela: Aljažek, na moji mizi si se razpakero!! Lovro: Kemp je postajo!! GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA Tovariš: Kera je bva prva elektrarna na Dravi? Aljaž: Velenjska!!
(Preglejujemo domačo nalogo – funkcije Josipa Broza Tita) Tovariš: Dosmrtni predsednik, še kaj? Mladen: Voditelj odporniškega gibanja v Jugoslaviji. Tovariš: Odlično!! Ela: Vodja komunistov. Tovariš: Odlično!! Jerneja: Ustanovil kult očeta Jugoslovanov. Tovariš: Odlično!! Tovariš: Kako je vodil državo? Zala I.: Odlično!?
Tovariš: Cigani se smejejo…….. Ela: Hahahaaahaaa……..
Stran 14
Tovariš: Kdo je bil Napoleon? Aljaž: Turški vladar!!
Tovariš: Če greste v Hrastovlje, skočite še na mrtvaški ples. Mojca: A to prav plešejo?
(Dobivamo seminarske) Ela: (Dobi Aljasko) TO JA!! ( malo zapleše na stolo) (Tanja jo čudno pogleda) Ela: Zaj bom pa lahk meva trebušne plesalke, to!! Tanja: Butl, če si dobva Aljasko!!
ANGLEŠČINA (Opisujemo svojo osebnost) Jerneja: (ma čez celo mizo zvezke razmetane) (Zali I.) Ej Zala, js sn pa messy,messi,messy…….a veš messy,messy…..Zala messy………… Zala I.: Ja dobro js sn pa Neymar!!
GLASBA (Maša in Tim se igrata s kalkulatorjem in neki pišeta) Uč.: Ka pa računata? Mladen: Svoj IQ!!
Stran 15
(Pišemo slovenske skladatelje in učiteljica jih našteva) Uč.: Emil Adamič, Marij Kogoj,………Karol Pahor, Matija Bravničar,……. Ela: Ka je za Pahorjo? Miha: Jankovič!! Pride učiteljica matke v razred, pa vidi na svoji mizi eno packo. Pa reče dežurnemu, da naj pobriše. Dežurni pa so bli: Vita, Urša, Simon. Pa Vita gre k mizi, pa pobriše pol packe, pa reče Simono, da naj pobriše do konca. In Simon je mro pobrisat pov packe. Rešujemo naloge pr matki …. Vita vsa živčna učitlco pokliče, ko neki ne zastopi. Pa tršica pride tja, pa reče: »Vita, to ni nč za zastopit. To se mrš sam nadrilat (napiflat).« Pa začne Vita rojit tam: »Kk se nej človek napifla matematiko, to mrš pa ja zastopit OMG nooo.« Čez neki minut pa gre Urša do tršice, ko ne zna ene naloge rešit. In tršica reče: »Ja Urša, matematike se ne morš napiflat, matematiko mrš razumet. Je pa ja na tisoče takih nalog. Ko boš use rešva, boš pa znava.« Zaj pa nam res ni jasno - a se lahko matko napiflaš, al ne?
Pri slovenščini obravnavamo Romea in Julijo. Pole pa reče učitlca, naj si v berilu preberemo, kar piše o Shakespearu. Pa usi tiho beremo, pa reče Nina: «Učitlca, a tole šti na sliki je Shakespeare, al ka?« Pa reče učitlca: «Ja, Nina, zakaj?« Pa Nina: » Aja, a tk grd je biv, pfffff?!« Pride Niko vs rjav z morja, pa ga Nina tk čist na izi vpraša: «Uuuu, kk si rjav, ke si pa biv na morjo?« Niko vs ponosn: « Ja na Šolti.« Nina: » A na Šolti si biv? Zihr je bvo fajn, Grčija pa to, al?« Niko spt: « Jaoooo Nina, u Grčiji sn biv, ka ti dela stari. Šolta je pa ja na Hrvaškem!« Nina: »Aja, saj nism tk faliva no« (Nini nikol ni šva geografija, sam zmeri jo je pa 5 meva na konco).
Pr naši Viti je zmern tk bvo: Učitlca reče: Odprte berila na str. 114. Pa Vita: A berila mrmo ofnt? Čez 14 dni pišemo test, ne pozabit. Pa vita: A test pišemo? Valeto ne mormo prestajt, jo lahk sam odpovemo. Pa Vita: A birmo bomo odpovedli. Zaka??? OŠ MEŽICA
Patricija, ko pleše z gusarjem...
Patricija in gusar v kinu...
Partricija pri pouku z gusarjem...
Patricija in gusar na Baha-
Patricija in gusar, ko gledata ognjemet...
Patricija in gusar na poletu z balonom...
Patricija in gusar na odprtem morju... Upodobila Mojca Kogelnik
Mladost pod Peco
Stran 16
N e p o z a b n o d o ž i v e tj e Glavo sem naslonila nazaj in čakala. Čakala, da se bomo odpeljali nepozabnemu doživetju naproti. Ko smo bili vsi nameščeni na sedežih, smo se končno odpeljali. Šli smo čez Avstrijo. Po slabi uri vožnje smo bili že vsi nestrpni. Meni se je zdelo, da v daljavi že vidim vrtiljake in na njih otroke, ki uživajo in so popolnoma sproščeni. Dolgo v noč smo se pogovarjali, potem pa smo sklenili, da bomo zaspali, če ne bi bili v Gardalandu preveč izmučeni. Glavo sem naslonila na okensko šipo in opazovala temo tam zunaj, dokler me ni zazibalo v prijeten spanec. Zbudila sem se ob petih zjutraj. Bili smo že v Italiji. Šli smo na stranišče in potem nadaljevali pot proti Gardalandu. In Veroni seveda. Zaradi bolečin v vratu in križu sem se počasi začela zbujati. Ko sem odprla oči, sem bila zelo vesela. Bili smo že v Veroni. Nekaj časa smo se še vozili po mestu, nato pa nas je avtobus nekje odložil in peš smo nadaljevali pot proti Julijinemu balkonu. Hodili smo približno petnajst minut. Šli smo mimo znanih trgovin kot so Dolce & Gabbana, Armani, Versace in še mnogih drugih. Končno smo prišli do znamenitega balkona in Julijinega kipa. Tam smo se slikali in vsi nestrpni odhiteli nazaj do avtobusa, kjer smo se namestili in se odpeljali Gardalandu naproti.
dobrodošlico zaplesali ples. Dobili smo karte in odhiteli v mesto sanj. * Potila sem se in bila sem nervozna. Močno sem se držala za ročaje sedeža. Srce mi je bilo, kot še nikoli. Kričala sem kot zmešana, vendar vseeno uživala. * Po končani prvi vožnji na Raptorju smo se odpravili na Blue Tornado. V koloni smo čakali približno dvajset minut. V meni je vse vrelo, tako sem bila živčna. Ko sem se usedla na sedež, sem pogledala v zrak in videla jasno nebo. Vrtiljak se je začel premikati. Mislila sem, da bom umrla. Po zelo adrenalinski drugi vožnji smo šli še na prosti pad, Mamuta, Colorado Boat, Atlantido, Vlak smrti in še veliko drugih. Šli smo tudi v male trgovinice in kupili par spominkov. Čas je kar prehitro minil. Bilo je nepozabno. Že smo vsi sedeli na avtobusu in se pogovarjali, kako nepozabno je bilo. Čez nekaj časa sem zaprla oči in vsi glasovi so se oddaljevali, dokler ni v moji glavi postala popolna tišina. Zala Ivartnik, 9.a
Aljaž Ipavic
V avtobusu nihče ni mogel zaspati. Vsi smo bili na trnih. Peljali smo se po avtocesti. Čez nekaj časa smo zavili proti Gardalandu. Ko smo v daljavi videli vrtiljake, smo začeli kričati. Bili smo tako zelo navdušeni. Ko smo stopili z avtobusa, smo se vsi zagnali proti vhodu. Ker smo prišli v jutranjih urah, ko Gardaland šele odprejo, nas je čakalo veliko presenečenje. Pravljični junaki so nam za Jerneja Šušel Stran 17
OŠ MEŽICA
V današnji družbi ni bistvene razlike med včeraj in danes. Če imaš denar, imaš vse. Nič ni zastonj in krivice se dogajajo neprestano. Nekateri imajo vse, drugi pa še pitne vode ne. Medtem ko revni stradajo, bogati živijo na njihov račun. Klemen Ramšak, 9.b Pogosto se krivica zgodi nemočnim ljudem. Obdolžijo jih za dejanja, ki so jih storili tisti, ki se imajo za večvredne. Tonči Pratnekar, 9.b Moje mnenje o krivicah in ponižanjih v današnjih časih je mešano, saj smo za vsa dejanja, ki jih naredimo, sami krivi. Ljudje bi se morali nehati obsojati in bojevati med sabo, saj smo vendarle vsi enaki. Ne vem, zakaj bi en bogataš pomenil več kot ena sirota. Niko Zorman, 9.b
Vseeno je, kako bogate starše imaš. Pomembno je, da te razumejo, imajo radi in te vzpodbujajo. Urša Hribernik, 9.b
V želji pridobiti čimveč denarja danes mnogi kar pozabijo na dobro svojih otrok, ki bi včasih dali vse za topel objem svojih staršev. Simon Hovnik, 9.b
Otrok, ki ima vsega preveč, bi se moral za nekaj časa znajti v revščini. Kmalu bi začel dojemati, kaj je pomembno v življenju: imeti vsega v izobilju ali pa biti zdrav, srečen in dober po srcu. Maruša Pečnik, 9.b
Čeprav se ne bi smele, so se krivice dogajale, se dogajajo in se bodo tudi v prihodnosti. Eni živijo v revščini, drugi imajo denarja, da ne vedo, kam bi ga dali. Svet je krivičen. Rene Djurič, 9. B Ljudi presojamo in cenimo po videzu in načinu oblačenja. Vrstniki se delijo na tiste, ki so »kul«, na »piflarje« in podobno. Meni pa je pomembno to, da imam ob sebi ljudi, ki me osrečujejo. Vita Gaiser, 9. B Včasih je bilo spoštovanje do staršev veliko večje, saj je bila vzgoja stroga . Danes je drugače. Vzgoja je popustljiva in na žalost se manjša tudi spoštovanje . Lara Jereb, 9. B
Sloja revni – bogati sta si še vedno nasprotna. Veliko ljudi se trudi, da razlike ne bi bile tako očitne, a kaj, ko je po svetu še toliko takih, ki jih namerno povzročajo. In to nalašč, da bi pokazali, koliko boljši so od njih. Lena Senica, 9. B
Danes smo otroci, najstniki, mladostniki, pa tudi mnogi odrasli – vse preveč razvajeni. Imamo in dobimo vse, kar si želimo. Posledica tega pa je, da se tudi mnogo bolj prepiramo z najbližjimi. Neža Pratnekar, 9. b Mladost pod Peco
Stran 18
Ko v prvi razred smo prišli, vsi smo še pridni bili. Mladena smo v razred si izborili in Niko za razredničarko dobili. V drugem še pripravnico Manco smo dobili, da z njo do 100 smo šteti se naučili. Ko pa morala je stran,
PESEM 9.A RAZREDA
nam je še hitro povedala, kaj pomeni pajčolan. Tim nam je povedal, da Drnovška čez plot je ogledal. V tretjem razredu pa poslovili smo se tudi od Nike, vendar si obljubili, da ohranili bomo stike. Ko končno smo v prvo nadstropje prišli se učit, dobili smo učiteljico Matejo, da nismo se mogli izgubit. Kljub temu smo vedno za tablo se skrili in veliko vode iz avtomata popili. V petem Mojca v bolnico je odšla in z berglami nazaj prišla. Pa vseeno smo se fajn imeli in Mateji še zadnjo leto živčke greli. Uradno višja stopnja smo postali, zato težje zgodbe smo lahko brali. Učiteljica Marija nas je sprejela in nas za svoje vzela. V sedmi razred brez Vehovca smo prišli in ugotovili, da ga bomo res pogrešali. V CŠOD so nas poslali in Kranjsko Goro nam izbrali. Predzadnjo leto na šoli smo bili ter se veselili, ker kmalu bomo odšli. Za ključ smo na predaji se borili, vendar boj smo izgubili. Končno taglavni na šoli smo bili. Ampak vseeno smo se zbali, kaj bomo na koncu mi,
ko vsak na svojo pot bomo odšli. Stran 19
OŠ MEŽICA
NAJ BEJBA: ZALA OREŠNIK NAJ ŠPORTNIK: NIKO ZORMAN NAJ ŠPORTNICA: ZALA IVARTNIK NAJ FACA: MLADEN KVRŽIČ NAJBOLJ PRIDNA OSEBA: JERNEJA ŠUŠEL SPOROČILA DEVETOŠOLCEM: -kul ste -ste zanimivi zmešani ste kot kure -you rock -face ste -pogrešali vas bomo -premalo se učite -upam,da čim prej grete, da bomo mi glavni -vlk sreče pa izpolnite svoje cilje -eni ste kul, eni ne -<3 -ha ha ha -da so lepi -nič -čim prej jte
ANKETA ANKETA ANKETA
NAJ FRAJER: LUKA TASIČ
Ob koncu osnovne šole vam sporočam: -da ostanete še naprej takšni kot ste bili vseh 9 let, -da se bomo še naprej družili in ostali prijatelji, -da vsi izpolnite vaše cilje in pričakovanja, -da se boste še kdaj spomnili name! ELA PEČNIK
-da so zanimivi -da ste še kr okej -fajn bote -to je retorično vprašanje -ha-ha -bodite kul
Ela Pečnik Mladost pod Peco
Stran 20