Niko Be}arovski
VO LA@NIOT SVET NA DROGATA Free on line edition
http://issuu.com/nikobekjarbekjarovski/docs/
Во лажниот свет на дрогата
Predgovor Celta na ova kniga, kako del od trilogijata medicinski zanimlivosti, e na popularen ednostaven na~in da se prestavat naj~estite drogi, rastenija koi se zloupotrebuvaat vo na{ata zemja. Isto taka analizirani se oddreden del na medicinski protokoli vo tretmanot na zavisnost. Osnovnata namena na ova kniga e naj{irokata populacija i tokmu zatoa vo nejzinot pi{uvawe se nastojuva{e maksimalno da se izbegne primeneta na medicinski termini i istite da bidat zameneti so na{i makedonski zborovi. Site izneseni podatoci vo knigava se temelat na najnovi nau~ni soznanija koi se objaveni vo relevatni medicinski spisanija vo ovoj milenium. Najgolem del od iznesenite podatoci vo ova kniga se sukcesivno prezentirani vo nedelniot vesnik Naroden lekar, vo koj imam svoja kolumna od samoto negovo osnovawe. Se nadevam deka prezentiraniot tekst, }e otvori novi vidici i pogledi vo Va{iot odnos kon korisnicite na ovie ilegalni supstancii, kako nivno blagovremeno otkrivawe i pobaruvawe na soodvetna medicinska pomo{. Niko Be}arovski Mart, 2012 godina
2
Нико Беќаровски
Во лажниот свет на дрогата
SODR@INA MARIHUANA PRVIOT ^EKOR VO PEKOLOT NA DROGATA Extasy– naludni~av tanc do zorata HEROIN- vrvot na narkomanskata tragedija KOKAIN- droga na bogatite NOVI SOZNANIJA ZA [TETNOTO DEJSTVO NA DROGITE Predozirawe kaj zavisnici od opijati Moeto dete koristi droga Osnovni principi za tretman na heroinski zavisnik BUPRENORFIN alternativen tretman na heroinskata zavisnost Zloupotreba na psihoaktivni rastenija LEKSILIUM I DIAZEPAM lek ili zavisnost Droga za siluvawe (FLUNITRAZEPAM) NIKOTINOT- legalizirana droga ubiec Apstinencijalen sindrom kaj pu{a~i [to e toa doping Zavisnost od internet Dali sme premnogu anksiozni i depresivni
3
Нико Беќаровски
4 4 5 6 7 8 9 10 11 15 22 24 25 26 27 28 29
Во лажниот свет на дрогата MARIHUANA prviot ~ekor vo pekolot na drogata Sovremeniot `ivot, tranzicijata i globalizacijata, kako op{to civilizaciski procesi neminovno i dlaboko gi zaplisnaa i na{ite krai{ta. Vo toj konteks i pojavata na razni drogi i golem broj na konzumenti, na`alost stana na{a sekojdnevnica. Popularno drogite se delat na lesni i te{ki, a najpopularna lesna droga e marihuanata.
Od rastenieto Cannabis sativa ili indiski konop, se dobiva marihuana, t.e. ‘treva’, (osu{eni listovi i stebla) i ha{i{, (smola so sme|a boja, so karakteristi~en miris na su{eno seno, naj~esto vo oblik na plo~ki sli~ni na ~okolada). Glavno se pu{i, pome{ana so tutun vo takanare~en ’joint’ ili so lule. Vo su{enite listovi ima 426 soedinenija od koi pove}e od 70 se biolo{ki aktivni kanabioidi, koi deluvaat na organizmot. Deluvawe: marihuanata deluva na mozokot predizvikuvajki euforija, vozbuda, vizuelni i slu{ni halucinacii, gubitok na oset za vreme i
4
Нико Беќаровски
prostor. Dolgotrajnata upotreba na ha{i{ot doveduva do zgolemena nadrazlivost, go poremetuva misleweto, sposobnosta za u~ewe, pamtewe. Mo`e da predizvika pani~ni krizi. Na belite drobovi deluva isto tolku {tetno kolku i tutunot. Go oslabuva odbrambeniot system i se zgolemuva mo`nosta za infekcii.Kaj ma`ite go namaluva nivoto na testosteron i go namlauva brojot i podvi`nosta na spermiumite, a kaj `enite ja usporuva jajnata kletka. Posledici: Marihuanata e ~esta tema na rasprava, posebno koga se zboruva za nejzina legalizacija, no taa mo`e da stvori zavisnost i da dovede do razni mentalni i zdravstveni problemi, da sozdade psihi~ka kriza, iako vo polesen oblik od krizite pri prestanok na konzumirawe na alkohol, heroin, kokain i amfetamini. Nadvore{ni znaci: zakrvaveni o~i sostojba kako kaj pijanstvo postojana `elba za slatki. Na {to treba da se vnimava: 1. cigaretna hartija 2. paket~iwa so meleni listovi (marihuana) 3. grumen~iwa sli~ni na ~okolada vo staniol (ha{i{).
ECSTASY naludni~av tanc do zorata Modernite tehno, rejv i trans zvuci i celove~ernite zabavi prosledeni so pekolen neprekinat ritam, epidemiski brzo ja ra{irija ovaa sintetska psihoaktivna droga. Ekstazi e derivat na amfetaminot, poznat psihostimulans, no so poizrazeni halucinogeni svojstva. Drugoto ime za ekstazi e MDMA. Ovaa droga klasificirana e vo gru-
Во лажниот свет на дрогата pata na pojaki psihostimulansi, lesno e dostapna i e relativno eftina na ilegalniot pazar. Se vnesuva preku usta vo vid na razli~ni tableti.
Deluvawe: Oblikot vo koj se prodava e razli~en, no skoro sekoga{ toa se {areni tableti. Doza od 75-100mg po~nuva da deluva za 20-40 minuti, po {to liceto koe ja vnelo stanuva ekstremno raspolo`eno, ima oset na ogromna sila, bezbri`no i spokojno, so izrazita sklonost kon dru`ewe. Deluvaweto e nekolku ~asovno. Posledici: Pragot na tolerancijata brzo se pominuva i mnogu brzo se javuva psihi~ka zavisnot. Psiholo{ki problemi kako konfuznost, depresija, problemi so spieweto, izrazita potreba za droga, paranoidni idei do akutna psihoza mo`e da se javat i nekolku nedeli po konzumiraweto. Pokraj toa go o{tetuva crniot drob, mo`e da predizvika epilepsija, poka~en krven pritisok, poka~en o~en pri-tisok (glaukom), a kaj podolgotrajnite u`ivateli go razoruva mozokot predizvikuvajki pojava na izrazito tresewe na racete i nozete (Parkinsonova bolest) i skleroza (Alchajmerova bolest). Poradi gubitokot na osetot za `ed, tro{eweto na golema koli~ina na energija i te~nost od organizmot, od edna strana, i poka~uvaweto na pritisokot i rabotata na srceto od druga strana,
5
Нико Беќаровски
opi{ani se brojni smrtni slu~ai pri prvata upotreba na tableta ekstazi. Kombiniraweto na ekstazi so alkohol, {to e popularno pove}ekratno go zgolemuva rizikot za nenadejna smrt. GHB (gamahidroksibutarat) - te~en ekstazi e proyirna te~nost bez vkus i e depresiv na centralniot nerven system. Negovata zloupotreba e ~esto povrzana so predozirawa, nasilni siluvawa i smrtni ishodi. Nadvore{ni znaci za prepoznavawe na u`ivatel na ekstazi se: izrazito pro{ireni zenici na o~ite gr~evi na muskulite, povra}awe, zamaglen vid, nagli dvi`ewa so o~ite, neprekinato potewe i tresewe so zabite i celoto telo. Na {to treba da se vnimava: 1. tableti so najrazli~ni boi, 2. razli~en oblik i golemina, 3. naj~esto na povr{inata imaat vtisnato nekoj znak ili lik.
HEROIN vrvot na narkomanskata tragedija Heroinot zaedno so opiumot, morfinot, kodeinot i metadonot e del od grupata na opijati. Se konzumira vo site oblici, so {mrkawe, pu{ewe i inektirawe. Toj e edna od najopasnite, drogi so golema zavisnost i prestavuva sinonim za vistinska zavisnost. Toj e kristalen pra{ok, naj~esto so bela boja ili boja na slonova koska, poretko temno siva ili crvena. Deluvawe: Sozdava po~etna euforija, posle koja sledi period na
Во лажниот свет на дрогата smiruvawe, pospanost i zavisnost od morfinski tip. Se vnesuva naj~esto intravenski, no i potko`no. Na pazarot se dobiva vo razni koncetracii, ~esto razreden so {e}er, limontus, no ponekoga{ i so gips i cement, {to dopolnitelno go zgolemuva rizikot od negovata primena. Sekoja negova primena mo`e da se sporedi so“ruski rulet”. Posledici: Heroinot predizvikuva brza zavisnost prosledena so brojni telesni i fizi~ki promeni, a apstinencijalniot sindrom i odviknuvaweto e makotrpno. ^esto e povrzan so seriozni zdravstveni komplikacii - smrtonosno predozirawe, (vo Makedonija godi{no 15-20 zavisnici umiraat poradi predoziranost), spontani abortusi, razni infektivni bolesti, (AIDS, Hepatitis B, C) bolesti na srcevite zalistoci. So ogled na faktot deka drogata skoro nikoga{ ne e ~ista, vo krvnite sadovi nastanuva zgrud~uvawe so pojava na trombi, koi mo`e da predizvikaat infarkti vo belite drobovi, xigerot, bubrezite i mozokot. Heroinskata tolerancija se razviva mnogu brzo, poradi {to na zavisnikot mu e neophodna se pogolema koli~ina da se postigne eufori~no raspolo`enie, a koga ja nema se javuva nemir, bolka vo muskulite i koskite, nesonica, prolivi i nagli pokreti so nozete i racete. Ovie simptomi zavisno od stepenot na zavisnost se javuvaat 4872 ~asa po poslednata vnesena doza. Nadvore{ni znaci:
izrazito tesni zenici, pospanost, tivok glas, poslaba osetlivost na bol, op{ta usporenost, gubitok na apetit i telesna te`ina,
6
Нико Беќаровски
razni tragi od ubodi na venite, naj~esto vo predelot na laktite, no i po {akiite, nozete, preponite itn. Na {to treba da se vnimaniva: plasti~ni vreki~ki, alufolii so `oltenikav, sivkast prav, pribor so cev~iwa (za {mrkawe), inekcii, {ricevi, igli, traki za vrzuvawe na racete, bode`i po teloto, vospaleni i nasolzeni o~i so tesni zenici, iscrpenost, pospanost, promeni vo odnesuvaweto.
KOKAIN droga na bogatite” Naslovot na ovoj tekst do pred desetina godini potpolno }e be{e soodveten, no denes kokainot e se porasprostranet, podostapen pa so toa i drasti~no e zgolemen brojot na negovite u`ivateli. Kokainot prestava bezboen kristalen pra{ok, skoro potpolno nerastvorliv vo voda, no rastvorliv vo alkohol. Toj e izrazito sna`en stimulator na centralniot nerven sistem, predizvikuvajki promeni vo odnesuvaweto i podignuvawe na vkupnoto nivo na energija so sli~en efekt kako psihostimulansite od tipot na amfetamin. Sozdava isklu~itelno silna zavisnost. Naj~est na~in na vnes e preku inhalacija ({mrkawe), preku inekcii (poretko no mnogu opasno) i preku pu{ewe (crack-cocain).
Во лажниот свет на дрогата Efekti: kokainot kako mnogu sna`en stimulator na mozokot predizvikuva takanare~en efekt na visina “high”. Traeweto na kokainskiot eufori~en efekt vklu~uva hiperstimulacija, namalen umor i mentalna ~istota. Kolku e pobrza apsorpcijata tolku e pokratok akciskiot efekt i toj trae od 15-30 minuti pri {mrkawe i 5-10 minuti pri pu{ewe. Posledici: Duri i mali koli~ini na kokain gi stesnuvaat krvnite sadovi vo mozokot, {to drasti~no go zgolemuva rizikot od mozo~ni krvarewa. Ispituvawata poka`uvaat, deka preku 2/3 od site netravmatski krvarewa vo mozokot kaj lica pomladi od 50 godini, se predizvikani od kokainska zloupotreba. Pokraj ova predizvikuva izrazito {irewe na zenicite, zgolemena temperatura, srcebiewe i zgolemen krven pristisok. Frekventnata upotreba go skratuva vremeto na deluvawe {to pridonesuva za se po~esta zloupotreba. Nekoi u`ivateli opi{uvaat nemir, nervoza i ma~nina. So tek na vremeto mo`e da se javi otpornost i gubewe na efektite karakteristi~ni pri prvite seansi. Pos-ledica od prvata upotreba mo`e da bide i nagla momentalna smrt. Visokite dozi vodat do paranoja, agresivnost, a pri apstinencija izrazita depresija. Pri {mrkawe se o{tetuva nosnata sluznica, a ~esti se i srcevi napadi. Dopolnitelna opasnost e kombinacijata kokain-alkohol, {to ja zgolemuva euforijata i rizikot od nagla smrt. Nadvore{ni znaci: nesonica, te~ewe od nosot, seksualni pote{kotii, crvenilo na ko`ata, {iroki zenici.
7
Нико Беќаровски
Na {to treba da vnimavame:
plasti~ni vreki~ki, alu-folii, {i{enca so bel pra{ok, stakleni cev~iwa, ~esto triewe na nosot, crveni i nadrazneti nosni {uplini.
NOVI SOZNANIJA ZA [TETNOTO DEJTVO NA DROGITE Kokainot i pu{eweto vo tek na bremenost trajno gi smaluva verbalnite sposobnosti na decata Spored naodite na edna nova studija izvedena na Univerzitetot vo Klivlend, decata ~ii majki vo tekot na bremenosta konzumirale kokain podocna poka`uvaat podprose~ni verbalni sposobnosti vo odnos na svoite vrsnici. Studijata rabotena na 400 deca od ra”aweto do {estata godina na `ivotot, doka`a deka ovie deca imaat trajno pomali verbalni sposobnosti, odnosno pomal fond na zborovi i pote{ko razbirawe na standardniot govor. Na ovaa pojava nemalo vlijanie uslovite vo koi `iveele ovie deca. Vo ovaa studija otkrieno e deka decata na majkite koi pu{ele, imale podprose~ni rezultati na verbalnite testovi, duri i polo{i od tie konzumirale kokain. Marihuanata doveduva do du{evni zaboluvawa Spored eden od poslednite izve{tai na Uredot za nacionalna politika za kontrola na drogi na Belata ku}a, opasnata kombinacija na depresija,
Во лажниот свет на дрогата adolescencija i pu{ewe na marihuana mo`e da dovede do zavisnost, mentalni zaboluvawa i samoubistveni misli. Spored ova izvestuvawe, tinejxerite koi se depresivni imaat dva pati pogolemi izgledi da probaat marihuana, od nedepresivnite, odnosno rizikot e 25%, kaj prvite i 12% kaj vtorite. Spored ova izvestuvawe konzumiraweto na marihuana, go zgo-lemuva rizikot za mentalni zaboluvawa za celi 40%. Mladite koi pu{at marihuana barem edna{ mese~no vo tekot na edna godina, tri pati po~esto pomisluvaat na samoubistvo. Marihuanata doveduva do psihoza Rezultatite na najnovata britanska studija, doka`aa deka konzumiraweto na marihuana signifikantno go zgolemuva rizikot od razvoj na psihoza, kako {izofrenija. Marihuanata vo golem broj zemji e najrasprostraneta droga i se smeta{e deka ne e tolku opasna. Spored relevantni izvori sekoj petti mlad Britanec povremeno konzumira marihuana, a sekoj 15 mnogu ~esto. Grupata na nau~nici od Kardifskiot i Bristolskiot Univerzitet, utvrdija deka u`ivatelite na ovaa droga se izlo`eni na 41% pogolem rizik vo podocne`nite godini da razvijat nekoi od psihozite proprateni so halucinacii i izmami vo odnos na tie koi nikoga{ ne konzumirale. So sekoja nova ispu{ena cigara so marihuana toj rizik raste. Porane{nite sli~ni studii ve}e utvrdija deka konzumiraweto na marihuanata doveduva do simptomi sli~ni na {izofrenija i paranoja.
Predozirawe (Overdose) kaj zavisnici od opijati Brojni se komplikaciite koi nastanuvaat kako rezultat na zloupotrba na psihoaktivni materii. Sekoja godina desetina heroinski zavisnici vo Republika Makedonija, predvreme, premladi go napu{taat ovoj svet. Skoro sekoga{ pri~inata za nivnoto umirawe ne se hroni~nite posledici od heroinomanijata, tuku akutnoto predozirawe. Predoziraweto se slu~uva koga u`ivatelot }e vnese pogolema koli~ina na droga od momentalnite mo`nosti na teloto. Predoziraweto mo`e da bide so heroin, metadon, alkohol, sedativi ili site ili del od ovie materii pome{an. Najkarakteristi~ni znaci za opijatna predoziranost se: Bavno, neednakvo ili bu~no proprateno so intenzivni krkori di{ewe. Koma Izrazito tesni zenici Modri (cijanoti~ni usni) Predoziraniot obi~no se strupoluva i pomodruva vedna{ po aplikacijata na heroinot vo venata, no predoziraweto mo`e da se manifestira i po nekolku ~asa, posebno ako e vnesen metadon. Kako da se izbegne predozirawe? Tolerancijata (podnoslivosta na organizmot) na droga so tekot na vremeto se zgolemuva pri redovna upotreba, a pri
8
Нико Беќаровски
Во лажниот свет на дрогата
pauzi ili oddreden vremenski prekin se namaluva. Intravenskata aplikacija e najrizi`na, bidejki drogata vedna{ deluva, no do predozirawe mo`e da nastane i pri pu{ewe ili {mrkawe. ^istotata na drogata, posebno pri smena na mestoto za kupuvawe Kombiniraweto na heroinot so metadon ili alkohol go zgolemuva rizikot od predozirawe. Nemoj nikoga{ drogata da ja koristi{ sam, ako se predozira{ nema koj da ti pomogne.
Ako uspe{no stigne{ do bolnica }e dobie{ antidot NALOKSON, a po budeweto se javuva ~ustvo na kriza, no vo slednite 12 ~asa ne smee{ ni{to da vnesuva{ bez ogled na tegobite koi gi ~ustvuva{, bidej}i povtorno }e se predozira{. [to da se pravi ako vo tvojata blizina ima predoziran?
Pomogni, no vnimavaj da ne se bocne{ od frlenite igli i {pricevi. Proveri ja svesta, protresi go padnatiot i probaj da vospostavi{ verbalen kontakt. Mo`e da go {tipne{ za resi~kata od uvoto. Ako i ponatamu e vo bezsoznanie stavi go uvoto na negovata usta, sklu{ni dali ima di{ewe, gledaj dali gradite se podignuvaat i spu{taat. Vedna{ povikaj brza pomo{ 194 Ako e vo bezsoznanie no di{e, svrti go bo~no, potpri go da ne se prevrti povtorno na grb. NIKAKO nemoj da mu dava{ hrana ili te~nosti, nemoj da
9
Нико Беќаровски
go stava{ vo kada i nemoj da vbrizguva{ (sol, te~nosti) ni{to vo venite. Ostani so predoziraniot do doa|aweto na brzata pomo{
MOETO DETE KORISTI DROGA!!! Ako predupreduva~kite znaci i pojavi, za konzumirawe na razni vidovi na drogi,, Ve doveduvaat do konstatacija deka Va{eto dete koristi droga, vreme e za promtno no trezveno i razumsko deluvawe. Brzoto i direktno soo~uvawe so bolniot fakt gi zgolemuva {ansite za uspeh. Ne gubite vreme skrivajki se i ignorerajki go problemot. Sednete so Va{eto dete i otvoreno diskutirajte za konzumiraweto na drogi i alkohol. Otvoreno iska`ete gi Va{ite somnevawa no bez direktno optu`uvawe. Nemojte da razgovarate dodeka e deteto pod dejstvo na alkohol ili droga i trudete se da bidete smireni i racionalni. Pra{ajte go za site aktuelni problemi i nastani vo negoviot `ivot. Mali i navidum bezna~ajni problemi vo toj period mo`e da bidat izvor na po~etok na agonijata so drogata. Jasno potencirajte deka nema da tolerirate nikakvo koristewe na drogi. Bidete postojani i primenite gi site disciplinski merki koi ste gi koristele pri kr{ewe na ku}niot red Objasnete mu go na~inot na koj }e ja povrati Va{ata doverba. Golem broj na korisnici negiraat deka konzumiraat drogi
Во лажниот свет на дрогата i toga{ e neophodna pomo{ od stru~ni lica. Ako odlu~ite da trgnete po ovoj pat nemojte da zaboravite deka toa go pravite za dobroto na Va{eto dete. Nemoj da stvorite vpe~atok deka lekarskiot pregled e kazna ili zakana. Ako Va{eto dete razvilo znaci za specifi~na zavisnost neophodna e stru~na lekarska pomo{. Modernata medicina zavisnosta ja definira kako hroni~na bolest, sklona na ~esti recidivi (povtoruvawa). Procesot na le~ewe mo`e da iziskuva pove}e obidi na detoksifikacija i resocijalizacija, do postignuvawe na uspeh i eliminacija na drogata od `ivotot na Va{eto dete. Ne se obeshrabruvajte i ne o~ajuvajte ako prvite obidi zavr{at neuspe{no ili ako uspehot e kratkotraen. Sekoj obid, pa makar i neuspe{en sepak e eden mal no zna~aen ~ekor poblisku kon sakanata cel.
Osnovni principi za tretman na heroinski zavisnik
Nitu eden poznat tretman ne e prikladen za site zavisnici i izborot e od presudno zna~ewe za postignuvawe na uspeh. Tretmanot treba da bide vedna{ dostapen, bidejki zavisnicite se nesigurni i ~es-to, eventualnoto ~ekawe, gi odvlekuva od tretmanot. Uspe{niot program treba da bide naso~en na zadovoluvawe
10
Нико Беќаровски
na razli~nite potrebi na poedinecot, pokraj prestanokot na konzumirawe na droga. Treba da se posveti vnimanie na drugite medicinski, psiholo{ki, socijalni, edukativni i pravni aspekti. Planot na tretmanot treba da e pod kontinuiran monitorring. Vo tekot na tremanot mo`e da ima potreba od familijarna terapija. Sekoj pristap treba da bide prilagoden kon vozrasta, polot, obrazovno-kulturnoto nivo na zavisnikot. Podolgotrajnoto ostanuvawe vo programot za tretman e od presudno zna~ewe za ishodot. Iskustvata govorat deka zna~aen napredok se postignuva po 3 meseci le~ewe, a potoa se preminuva kon dopolnitelni tretmani koi ovozmo`uvaat napredok kon potpolno oporavuvawe. Sovetuvaweto i drugite terapii koi se odnesuvaat na odnesuvaweto na zavisnicite se sostaven del na tretmanot na zavisnost. Mora da se raboti na motivacijata, na gradeweto na odbrambeni mehanizmi so koi }e se oddolee na povtorniot vnes na droga. Bihevioralnata terapija pomognuva vo sozdavawe na interpersonalni odnosi i funkcionirawe vo zaednicata. Lekovite prestavuvaat zna~aen del vo tretmanot. Primenata na sedativi, analgetici, vo prvata faza, odnosno metadon, naltrekson i buprenorfin vo vtorata faza, moraat da bidat adaptirani kon sekoj poedinec, kako spored dozata taka i po potrebnoto vreme za nivna upotreba.
Во лажниот свет на дрогата
Medikamentoznata detoksifikacija prestavuva samo prva faza vo tretmanot na zavisnost i samata po sebe ne vlijae presudno na definetivniot prestanok. Medicinskata detksifikacija pomaga vo prebroduvaweto na akutnite fizi~ki simptomi pri apstinencijalnata kriza i e sna`en preduslov za otpo~nuvawe na tremanot za zavisnost. Tretmanot ne mora sekoga{ da e dobrovolen za da bide uspe{en. Sankciite od familijata mo`e da bidat motivira~ki faktor. Programite na tretman mora vklu~at i testirawe na HIV/AIDS, hepatitis B,C, tuberkuloza i drugi infektivni bolesti. Recidvite kako i kaj drugi hroni~ni bolesti se ~esti i bara pove}e obidi. U~estvoto vo razni grupi za samopomo{ e korisno vo tretmanot.
stvo, vo izvesen steepen sli~no so dejstvoto na morfinot, kodeinot, heroinot. 2. Koj mo`e da go koristi? Site zavisnici kaj koi e dijagnosticirana zavisnost od opijati, a se spremni dobrovolno da se podlo`at na detoksifikacija i ponatamo{en tretman za zavisnosta so ovoj lek i site onie koi se ve}e postaveni na metadonska terapija no od razni pri~ini sakaat da se prefrlat na ovoj alternativen lek. 3. Ograni~uvawe na upotrebata?
BUPRENORFIN alternativen lek vo tretmanot na opiodnata zavisnost Samiot lek prv pat e sintetiziran i pu{ten vo upotreba u{te vo dale~nata 1980 godina kako narkoti~en analgetik, no duri po odobruvaweto od strana na amerikanskata FDA ( food and drug administration) vo 2002 godina kako sredstvo koe vo visoki dozi apliciran sublingvalno ( pod jazik) mo`e da se tretira opiodnata zavisnost privle~e mnogu pogolem interes. 1. [to e buprenorfin ????????? Prestavuva semisintetski opijat so parcijalno agonisti~ko i antagonisti~ko dej-
11
Нико Беќаровски
Ne go koristi lekot ako si alergi~en na naloxone (narcan) naltrexone (Nemexin), metadon ili ako si koristel narkoti~no sredstvo poslednite 8 ~asa. Informiraj go doktorot dali ima{ nekoja od dolenavedenite bolesti: o astma, o bolest na crniot drob ili bubrezite, o mentalni bolesti ili prethoden obid za samoubistvo o alkoholizam, o epilepti~ni napadi, o povredi ili tumor na glavata. Vo site ovie sostojbi dozata mora mnogu specijalno da se titrira i pod postojan medicinski nadzor.
Ovoj lek mo`e da bide {teten za nerodenite deca, zatoa zadol`itelno izvestete
Во лажниот свет на дрогата go doktorot ako ste ili planirate da zabremenite vo tekot na tretmanot.
Buprenorfinot pominuva vo maj~inoto mleko i mo`e da na{teti na bebeto koe se doi. So svoeto dejstvo toj isto taka ja zgolemuva produkcijata na mleko i zatoa ne go koristite ako doite.
Nikako ne dozvoluvajte decata da dojdat vo kontakt so ovoj lek.
Prednosti na buprenorfinot Farmakoterapijata so opijatni agonisti e temel na sovremeniot terapevtski pristap. Vo odnos na metadonot, buprenorfinot teoretski no i prakti~no potvrden kako posigurna opcija, bidej}i lekot po mehanizmot na deluvawe e parcijalen opijaten agonist na μ (mi) receptorite vo mozokot, za razlika od metadonot koj e antagonist na κ (kapa) i δ (delta) receptorite. So deluvaweto vrz μ receptorite toj odli~no ja pokriva potrebata za opijati i ja spre~uva pojavata na apstinencijalni pre~ki. Buprenorfinot e dostapen vo 20 od 28 ~lenki na EU, a e registriran vo site 15 stari ~lenki na EU. Preku 20% od site zavisnici vklu~eni vo programite vo EU se postaveni na ovoj lek so trend na postojan rast, a vo nekolku dr`vi kako Francija, [vedska, Finska, ^e{ka, preku 60% od zavisnicite go koristat buprenorfinot. Se u{te ne postojat do kraj potvrdeni studii, koi zavisnici e poisplatlivo da se tretiraat so buprenorfin, odnosno metadon, no
12
Нико Беќаровски
postojat nekolku doka`ani nesoborlivi fakti, poradi koi ovoj lek denes e esencijalen vo terapijata i so komparativni prednosti pred metadonot: Podnoslivosta kon visoki dozi na buprenorfin e podobra od podnoslivosta na visoki dozi na metadon (ne e pratena so zgolemen rizik od predozirawe, osven ako se zema vo kombinacija so benzodiazepini). Metadonot retko mo`e da predizvika srcevi aritmii, posebno kaj pacienti so prethodno srcevo stradanie i problemi so crniot drob. Buprenorfinot mnogu poretko doveduva do tolerancija pa za razlika od metadonot, vo terapijata na odviknuvawe (skinuvawe) retko se javuva potreba od postepeno zgolemuvawe na dozata Buprenorfinot e mnogu pomalku adiktiven (sozdava zavisnost) od metadonot i prekinot na terapijata e poednostaven, bidej}i apstinencijalnite krizi se zna~itelno poslabi i pokratkotrajni odkolku pri prekinot na metadon. Upotrebata na buprenorfinot zna~itelno pomalku e vrzana so rizik od predozirawe, naprotiv pacient pokrien so adekvatna doza na buprenorfin, vo golema merka e za{titen poradi blokira~koto dejstvo na lekot vrz heroinot ili metadonot. Rizkot od smrt poradi respiratorna insuficiencija signifikanto raste, ako zavisnik postaven na metadon vnese heroin. Golen del od zavisnicite koi se na metadon, buprenorfinot bi mo`el da im pomogne vo
Во лажниот свет на дрогата
procesot na odviknuvawe ako vo odreden moment za toa odlu~at samite. Buprenorfinot, mo`e da se dava samo 3 pati nedelno, {to ovozmo`uva mnogu podobra rabotna socijalna rehabilitacija i podobar kvalitet na `ivotot. Kontakt so lekarot e dovolen edna{ nedelno, so {to se olesnuva dolgotrajnoto odr`uvawe, bidej}i lekot mo`e da se zema vo podocne`nite fazi doma, bez supervizija. Poradi negativniot stav kon metadonot vo lekuvaweto na zavisonsta, se tro{at golemi koli~ini na drugi lekovi (BNZD, barbiturate, antipsihotici, analgetici, hipnotici), pa zatoa primenata na buprenorfin vo programot na bolni~ka detoksifikacija, e poevtino i medicinski stru~no poprifatlivo re{enie. Buprenorfinot kako nov lek so niza na klini~ki prednosti, vo odnos na metadonot, e podobro prifaten od lekarite i zavisnicite {to e mnogu va`no so cel da se potiknat {to pogolem broj na zavisnici dobrovolno da se le~at i dr`at pod stru~na lekarska kontrola.
Celi na buprenorfinskiot tretman Sekako deka osnovna cel e namaluvawe na {tetnite pos-ledici za celoto op{testvo, familijata na zavisnikot i pred se samiot zavisnik, a vo toj konteks se postignuva slednoto:
Spre~uvawe na {irewe na zarazata so hepatit B i C, HIV
13
Нико Беќаровски
Namaluvawe na brojot na novi zavisnici, koi neminovno gi vovlekuva vo svojot krug sekoj zavisnik Namaluvawe na brojot na kazneni dela od sekundaren kriminal Namaluvawe na odliv na pari vo racete na organiziraniot kriminal Namaluvawe na tro{ocite za le~ewe na bolestite (SIDA, hepatitis, TBC, tromboflebiti i dr) Namaluvawe na korupcijata Namaluvawe na brojot na soobra}ajni nesre}i Namaluvawe na prostitucija Spre~uvawe na ekonomskoto i emocionanoto propa|awe na familijata na zavisnikot Za~uvuvawe na rabotosposobnosta (na samiot zavisnikot no i na negovite roditeli) Podobruvawe na zdravstvenata sostojba i kvalitetot na `ivot Namaluvawe na smrtnosta, posebno pri predozirawe Zgolemuvawe na mo`nosta za potpolno odviknuvawe so dobra socijalna rehabilitacija i reintegracija
Indikacii za primena na buprenorfinot e dijagnosticirana zavisnost od opijati spored slednite kriteriumi: Psihi~ki kriteriumi: Prisustvo na neodoliva potreba odnosno prisila (kompulzija) da se zeme opijatno sredstvo Pote{kotii vo kontrolata na odnesuvawe koe bi dovelo do prekin ili namaluvawe na vnesot
Во лажниот свет на дрогата Fiziolo{ki kriteriumi: Pojava na karakteristi~ni znaci na stegawe vo gradite, ako se prekine vnesot Dokaz za postoewe na tolerancija, a so samoto toa i potreba od zgolemuvawe na dozata, za da se postignat isti efekti Socijalni kriteriumi: Progresivno zapostavuvawe na site drugi aktivnost (potrebata od heroin go anga`ira skoro celoto vreme, da se obezbedi, konzumira i da se oporavi po konzumiraweto Izdr`livost, upornost vo konzumiraweto, pokraj site {tetni posledici. Sovremenata koncepcija za tretmanot na zavisnicite im ovozmo`uva na pacientite pozicija na subjekt vo terapevtskiot proces. Tokmu zatoa odlukata za primena na buprenorfinot, kako i vidot na detoksikacionen program, ja nosat lekarot i zavisnikot. Postojat nekolku vidovi na detoksifikacija. KRATKA DETOKSIFIKACIJA e postapka so koja na zavisnikot mu se olesnuva apstinencijalniot sindrom po prekinot na vnesuvawe na heroinot (se primenuva i pri odviknuvawe od metadonot) so voveduvawe i postepena redukcija na dnevni dozi na buprenorfin vo period od mesec dena. Indicirana e vo terapiskiot proces kaj pacientite kade {to imame za cel potpolno odviknuvawe i odr`uvawe na dolgotrajna apstinencija. SPORA DETOKSIFIKACIJA e postapka so koja na zavisnikot mu se olesnuva prekinot za zemawe na
14
Нико Беќаровски
heroin/metadon stabilizirawe so buprenorfin i spora redukcija na dnevnite dozi vo period od 1-6 meseci. Ovoj vid na detoksifikacija e indiciran koga prethodnite obidi za detoksifikacija, ili brza detoksifikacija ne bile uspe{ni. Postapkata se prepora~uva koga terapiskata cel e postignuvawe na potpolna apstinencija, no poradi prethodna dolgogodi{na konzumacija ne e mo`no toa da se realizira vo kratok rok. KRATKOTRAJNO ODR@UVAWE na ista terapevtska dnevna doza so buprenorfin, podrazbira postapka so koja na zavisnikot dnevnata doza ne mu se menuva vo tekot na site 6 meseci. Ovoj protokol e indiciran vo slednite sostojbi: Po~eten tretman kaj zavisnici za koi }e se proceni deka nema mo`nosti (posebno kapacitet i potkrepa od okolinata) za potpolno odviknuvawe, pa obidot za detoksifikacija bi rezultiral so prekin ili prodol`uvawe na konzumirawe na heroinot Kaj zavisnici kade prêthodnite obidi za detoksifikacija ne uspeale da vospostavat, ili da ja odr`at apstinencijata. Kaj zavisnici koi po detoksifikacijata, iako odr`uvaat apstinencija od vnes na heroin, imaat progresivna `elba za taa droga i apstinencijata so heroin ja kompenziraat so vnes na golemi koli~ini na razni psihoaktivni lekovi, ilegalno nabaven metadon, ili alkohol vo golemi koli~ini. Kako privremen oblik na tretman koj garantira zadr`uvawe vo programot i mu oles-
Во лажниот свет на дрогата
nuva na zavisnikot da go podobri svojot socijalen status, po {to sledi mo`nost za kompletna detoksifikacija. Kaj zavisnici koi vo tekot na detoksifikacijata insistiraat da se prekine so redukcija na dnevnite dozi poradi lo{o ~ustvo i pojava na strav od recidiv.
DOLGOTRAJNO ODR@UVAWE e postapka so koja na zavisnicite im se ovozmo`uva soodvetna dnevna doza vo periodi podolgi od 6 meseci, a kaj del od zavisnicite ovoj program e do`ivoten. Indikacii za ovoj protokol se slednite: Koga klini~kata slika na zavisnost e tolku te{ka, {to ovoj oblik se ocenuva kako najsoodveten za samiot zavisnik i za negovoto opkru`uvawe Kaj zavisnci koi vo tekot na terapevskiot protokol ne se uspealo da se motiviraat za “drug-free” cel HIV pozitivni zavisnici Kaj zavisnici so komorbiteti (drugi bolesti)
heroinskata zavisnost kako svetska pandemija.
ZLOUPOTREBA NA PSIHOAKTIVNI RASTENIJA Ako 20 vek be{e nare~en vek na masovna zloupotreba na marihuanata i heroinot, po~etokot 21 vek se karakterizira so se pogolema zloupotreba na razni psihoaktivni pe~urki i drugi srodni rastenija. Za ovie rastenija i karakteristikite pri nivnata zloupotreba }e bidat posveteni slednite nekolku kolumni. Pe~urkite od rodot Psilocybe kako i nekoi drugi srodni pe~urki (Conocybe, Panaeolus, Inocybe) sodr`at psihoaktivni supstancii psilocinbin i psilocin kako najva`ni aktivni supstanci. Nekolku razli~ni podtipovi od rodot Psilocybe rastat vo Evropa.
Buprenorfinot mo`e uspe{no da se koristi vo ednokratni dozi kako lek vo urgentnite sostojbi predizvikani od akuten opijaten apstinencijalen sindrom, povremeno, ednokratno vo mnogu mali dozi kaj zavisnici koi apstiniraat vo sostojbi na izrazena `elba za heroin, kako eden od elementite vo borba protiv povtorni recidivi. Site izneseni argumenti se baziraat vrz relevantni evropski iskustva, so {to se potvrduva deka buprenorfinot prestavuva mo}na alatka vo uspe{nata borba vo tretmanot na
15
Нико Беќаровски
psilocybe ^ove~kiot organizam go metabolizira psilocinbinot vo psilocin. Ovie supstanci gi afektiraat serotoninskite receptori i prediz-
Во лажниот свет на дрогата vikuvaat porast na serotoninot vo mozokot i namaluvawe na koncentracijata na noradrenalin, dopamin i histamin. VOOBI^AENA DOZA: 1 gram na isu{eni pe~urki = 10 grama na sve`i pe~urki, mo`e da predizvikaat iluzii i halucinacii, sli~ni na tie predizvikani od LSD. Fizi~ka zavisnost ne se javuva so koristewe na ovie pe~urki. Mentalnata zavisnost e mnogu retka no sepak e mo`na. So koristewe na psilocibe pe~urkite tolerancijata se razviva mnogi brzo, odnosno neophodni se se pogolemi dozi za postignuvawe na istiot efekt. Ovaa tolerancija se namaluva koga pe~urkite ne se koristat podolg period i tokmu poradi toa ovie pe~urki se zloupotrebuvaat povremeno, t.e. vo najmal raspon od tri nedeli za da se postignat sakanite efekti so istata doza. Akutna toksi~nost: Psihoaktivnota doza na psilocybin e 6-12mg, koja doveduva do iluzii i halucinacii, Ovie efekti se javuvaat voobi~aeno 30 minuti po konzumiraweto, a traat 3-4 ~asa. Halucinacii se javuvaat nekolku pati vo minuta i voobi~aeno se vizuelni: u`ivatelot na primer gleda raznobojni podvi`ni modeli. Dopolnitelno se opi{uvaat oseti na namalena inhibicija, periodi na smeewe i euforija, no istovremeno, raseanoast, anksioznost, panika i depresivni misli. Pome”u periodite na halucinirawe u`ivatelot e potpolno svesen, kontaktibilen, a e nepredvidlivo kako }e reagira na verbalen kotakt vo tek na haluciniraweto. Okolu smrtnata doza postojat kontradiktornosti. Opi{ani se slu~ai so dobar ishod po konzumirawe na preku 300 pe~urki.
16
Нико Беќаровски
Ovie pe~urki mo`e da bidat kombinirani edinstveno so LSD i PCP, no naj~esto preku 4/5 od kombinacijata ja so~inuvaat pe~urkite. Pri ovie kombinacii prvo se vnesuva preku usta pe~urkata a triesetina minuti podocna i drugata psihoaktivna supstanca, za da nastani istovremeno kumulativno dejstvo na dvete supstanci. Najtipi~ni fizi~ki konzumirawe
znaci
za
1. se pro{ireni zenici 2. problemi so balansirawe na odot 3. parestezii (trnewe, kako polazen od mravka) 4. relaksirani muskuli 5. zabrzano srcebiewe (tahikardija) 6. izrazito suva usta 7. gadewe. Ostanati poretki efekti se:
Pospanost bolka vo stomakot povra}awe pseudohalucinacii nesakani dvi`ewa namaluvawe na respiracii vo minuta namalen krven pritisok
Mentalnite fenomeni kako halucinogenite konekcii mo`e da dovedat do podolgotraen gubitok na memorijata i ostavaat golem vpe~atok na u`ivatelot. Po akutna intoksikacija u`ivatelot se `ali na otapeni oseti i depresivni misli. Ozdravuvaweto e kompletno.
Во лажниот свет на дрогата BUNIKA HYASCYAMUS NIGER
Razli~ni vidovi na rastenija od rodot Hyoscyamus se koristeni od takanare~enite ve{terki vo srednovekovna Evropa, za podgotvuvawe na razli~ni pijaloci, so ~ie konzumirawe se stapuvalo vo kontakt so paranormalniot astralen svet. Posebna karakteristika na ovie rastenija e {to nivnata supstancija reagira bizarno na ~ove~kata psiha. Site tie me”usebno se sli~ni a poteknvaat od rodot Solanacea, so sli~en hemiski sostav i sodr`at golema koli~ina na "tropane alkaloiden, atropine, hyoscyamine en scopolamine". Halucinogeniot efekt se dol`i na skopolaminot, a ne atropinot i hijasciaminot. Prvo se javuva faza na pospanost, koja pominuva vo narkoza koga zapo~nuvaat halucinaciite. Hyoscyamus niger, odamna e poznat kako opasna droga. Postojat preku 20 razli~ni vidovi od koi podvisot niger e najopasen i mo`e da predizvika ludilo. Starite Egip-
17
Нико Беќаровски
}ani go opi{ale negovoto dejstvo u{te pred 3500 godini, a anti~kite Grci go koristele za predviduvawa na idninata. Mnogu oddamna ova rastenie se koristele i za ubla`uvawe na bolkite kaj licata osudeni na ma~ewe. Pri konzumirawe na ova rastenie, prvo se ose}a golem pritisok vo glavata, kako nekoj odvnatre so golema sila da vi gi zatvara o~ite, se javuva o{tetuvawe na vidot so pretvarawe na site predmeti od okolinata vo ~udni formi, so pojava na unikatni vizii. Nastanuva promena vo osetot za miris i vkus. Kone~no se preminuva vo dlabok son prosleden so fantasti~ni soni{ta i halucinacii. Indiskite i egipetskite vrsti na ova rastenie i denes se koristat vo pustinskite predeli na Afrika i Azija se do Avganistan, kako isu{eni listovi koi se pu{at sami ili vo kombinacija so marihuana. VOL^JA MALINA, BALAN (ATROPA BELLADONNA)
Во лажниот свет на дрогата Mnogu poznato rastenie vo Evropa i kaj nas koe raste vo mra~ni, vla`ni delovi na {umite. Imeto beladona (ubava `ena) e dadeno bidejki bogatite `eni, porano kapki od ova rastenie stavale vo o~ite so cel da dobijat sonliv pogled, kako erotski simbol vo toa vreme. Ova magi~no rastenie sozreva vo periodot od juni do avgust. Mnogu e otrovno bidejki sodr`i golemi dozi na alkaloidi, posebno vo listot i korenot, a naj~esto se zloupotrebuva negoviot list i grozdot koj se su{i zaedno so listovite. Kombinaciite so pe~urki mnogu ~esto zavr{uvaat smrtno, no i pogolemi dozi na ovaa rastenie do tri cigari od suvi lisja doveduvaat ~esto do smrten ishod. Te~niot oblik, (Belladona bier) e mnogu opasen poradi nedefiniranata ja~ina na istiot i nekoga{ i edna ~a{a mo`e da predizvika smrt. Dejstvoto na ova rastenie vo mnogu nalikuva na prethodno opi{anoto i se karakterizira so mnogu izrazeni halucinacii. Tokmu zatoa vo stariot Rim, ova rastenie se koristelo za podgotovka na erotski pijaloci so vino, a brojnite prikazni za ave{terkite koi letale na svoite metli, karakteristi~ni za sredniot vek se dol`at na halucinogenoto dejstvo na ova rastenie. MANDRAGORA
18
Нико Беќаровски
Ova rastenie (posebno negoviot koren koj po formata potsetuva na oblini od ~ovek) se smeta za magi~no rastenie i se koristi za razli~ni magii, prvo poradi negoviot halucinogen efekt no i poradi negovata nevoobi~aena ~ovekolika forma. Tokmu poradi negovata sli~nost, nastana veruvaweto deka deka Mandragorata ima neobi~na nadprirodna mo} na ~ove~koto telo i du{a, iako sovremenata nauka doka`a deka ova rastenie nema pogolema koncentracija na psihoaktivni supstancii od prethodno opi{anite rastenija. Ova rastenie bilo mnogu ceneto u{te kaj drevnite Egip}ani, za {to govori i faktot deka vo Tutankamonovata grobnica se najdeni vpleteni delovi od ova rastenie. Edna od tu`bite protiv Jovanka Orleanka bila za poseduvawe na ova rastenie. Vo tekot na sredniot vek se veruvalo deka ova rastenie viree samo pod besilkite, kade istekuva urinata i spermata od obesenite. Tokmu zatoa Germanicite ja krstile mandragorata kako >~ove~eto pod besilkata<. 1526 godina angliskiot botani~ar Tarner doka`a deka korenot nema sekoga{ ~ove~ki oblik. Od ova rastenie se koristi korenot, pokraj za magi~ni rituali, za pravewe na mast protiv reuma. Samo edna mala la`ica melen koren rastvoren vo sok, za nekolku minuti predizvikuva dolgotraen sonliv trans.
Во лажниот свет на дрогата Plodovite (malinite) ne se jadat, odnosno se mnogu otrovni, iako se tvrdi deka vo oddelni krai{ta od Sredozemjeto ne se otrovni i od niv se pravat lokalni doma{ni specijaliteti. PEGANUM HARMALA
Peganum harmala (lete~kiot kilim, bidejki negovata crvena boja se koristela za bojadisuvawe na
19
Нико Беќаровски
kilimite) e najpoznatoto rastenie od familijata "Zigophyllacae". Raste do eden metar vo visina i ima beli cvetovi. Naj~esto se nao|a vo pustinskite predeli na Azija, no se sre}ava i vo Ju`na Evropa, Afrika i Severna Amerika. Semeto ima crvenkasta boja i sodr`i golemi koncetracii na harmala alkaloidi ( ili B-kabolini) od 2-7%. Vo prirodata se sretnuvaat u{te dvaesetina rastenija koi sodr`at sli~ni alkaloidi Banisteriopsis caapi, Passiflora incarnate, Peganum harmala. Alkaloidite so halucinogeno dejstvo vo ovie rastenija se harmini, harmalini i tetrahidroharmini. Izmelenite semki so ocet se koristat protiv zabobolka. Vo islamskata tradicija ima dokumenti deka Muhamed i negovata }erka Fatima, kako i vnucite Husein i Hasan, ja koristele harmalata za spiritualni celi. Prikaznite za lete~kite kilimi, karaktersiti~ni za bajkite od Bliskiot istok, vsu{nost poteknuvale od vremeto koga ova rastenie se koristelo za vapcawe na kilimite. Pri ovoj proces doa|alo do intoksicirawe na rabotnicite i pojava na jako halucinogeno dejstvo so pojava na vizuelni halucinacii kako tepihot da leta, a rabotnicite celo vreme bile nasmeani i raspolo`eni. Vo 1928 godina psihofarmakologot Luis Levin ja koristi harmalata za tretman na bolnite so Parkinsonova bolest. Najgolem doprinos vo prou~uvaweto na halucinogenoto dejstvo na ova rastenie dal Xonatan Ot. Psihohalucinogenoto dejstvo na ovaa rastenie se utrostru~uva dokolku se iskombinira so sli~nite psihotropni rastenija. Ovoj efekt, a posebno nejzinoto kombinirawe so gabite od grupata Psilocibe, za koi prethodno ve}e pi{uvavme, e dreven obi~aj kaj golem del od indijanskite plemiwa vo Ju`na Amerika. Ovoj
Во лажниот свет на дрогата na~in na konzumirawe mo`e da dovede i do smrtni ishodi ako istovremeno se konzumiraat francuski muvlosani sirewa, pivo, crveno vino, meso, ~okolada, kafe, jogurt i site vidovi na `estok alkohol. Pu{eweto na semkite od harmala vo lule, ima sli~en psihogen efekt so marihuanata, koj se javuva ve}e pri prvoto vovlekuvawe na ~adot.
a pri jadewe ima jako halucinogeno dejstvo. Actekite go kombinirale ova rastenie so otrovni (haluconogeni) insekti i tutun. Pedesetina someleni semki davaat intenzivni halucinacii, a okolu 300 semki adekvaten halucinogen odgovor na mnogu jakata halucinogena droga LSD, vo traewe od 3-5 ~asa. MIMOSA HOSTILIS
IPOMOEA VIOLACEA ("IPOMOEA PURPUREA")
Vo medicinata na na{ata zemja ova rastenie koe angli~anite go vikaat “Morning Glory” ne se koristi. Mo`e da se kupi vo razli~ni varijacii, kako ukrasen visulec. Taa sodr`i najmalku pet aktivni supstancii od lizergi~nata kiselina vo semkite, takanare~eni LSA-"lysergic acid amides" mnogu sli~na na LSD so skoro identi~no halucinogen dejstvo, posebno vo semkite. Indijancite u{te pred pet veka go koristele rastenieto "Turbina Corymbosa" od istata familija, kaj koe koncetracijata na LSA e mnogu pogolema od evropskata varijanta. Najnovite istra`uvawa kaj indijancite od plemeto Oaksaka poka`aa deka ova rastenie i denes go koristat vo svoite rituali, no i vo tretmanot na mnogu bolesti kako sifilis, treski i tumori, a pome{ana so smola za tretman na ote~eni zglobovi, skr{enici i porodilni bolki. Koga se pie imao star vkus, pomaga kako afrodizijak,
20
Нико Беќаровски
Korenot od ova rastenie sodr`i golemi dozi na DMT. Oddelni indijanski plemiwa vo isto~en Brazil go koristat ovaa haluconogeno rastenie stotina godini nanazad. Nau~nicite duri vo 1946 godina uspeaa da gi identifikuvaat aktivnite alkaloidi, koi dobija ime Nigerini, a vo 1959 godina uspeaa da doznaat deka molekulnata struktura e ista kako kaj DMT, {to voedno prestavuva i prv dokaz deka DMT postoi vo rastenijata a ne samo kako sintetski proizvod. Ova rastenie vo ,,Smart shop"-ovite vo dr`avite kade e toa dozvoleno, se prodava vo kombinacija so Peganum Harmala. Kombinacijata od deset grama od ovaa rastenie so 4 grama od Harmalata vnesena kako rastvorena te~nost za eden ~as po vnesot dava mnogu jaki vizuelni sliki, koi traat do dva ~asa.
Во лажниот свет на дрогата COLEUS BLUMEI
DATURA INOXIA
Ova ukresno rastenie mo`e mnogu ~esto da se vidi na na{ite balkoni, a skoro nikoj ne znae deka e edno od najakite haluconogeni rastenija. Psihoaktivno dejstvo se javuva po konzumirawe na samo 3-4 listovi. Mazatekite indijansko pleme od Meksiko, od sve`ite listovi pravat halucinogeni mastiki koi gi xvakaat, Isto taka se koristi i vo medicinski celi i toa vo samoa protiv bolesta elefantijaza, vo Ju`na Amerika protiv dizinterija,a vo papua nova gvineja protiv glavobolka. Pri pu{eweto na listovite od ova rastenie ose}ate izrazita tahikardija, toplina vo glavata, vizii vo razni boi i razli~ni svetla koi trperat pred o~ite.
Datura ili bunika , ime pod koe e poznata kaj nas, e rastenie koe im e poznato na site narodi, a najmnogu na indijanskite plemiwa vo Amerika i Meksiko, kade se smetala za sveto rastenie koe se koristelo vo site nivni duhovni rituali. Nejzinoto haluconogeno, no i lekovito dejstvo e poznato so iljadnici godini. Za nejze ima zapisi vo starite spisi na sanskritski i kineski jazik. Vo Kina ova rastenie e sveto bidejki dodeka Buda zborova, od neboto pa|a rosa i vlaga na ova rastenie, a vo Taoisti~kite legendi daturata se sporeduva so yvezdata Denica. Kineskiot biolog Li ^in-^en u{te vo 1596 godina go opi{uva lekovitoto dejstvo na semeto i cvetovite od daturata vo tretmanot na akni na liceto, grip, nervozi. Vo kombinacija so marihuanata se koristela kako analgetik i anestetik pri mali operativn intervencii. Vo Indija ova rastenie se vika lokna od kosata na bogot Siva, a pokraj tretmanot na
21
Нико Беќаровски
Во лажниот свет на дрогата psihi~ki problemi se koristi za temperaturi, tumori, stoma~ni, ko`ni bolesti. Vo mnogu delovi na Azija, daturata se pu{i kako lek protiv astma, a vo Tangawika od nea se pravi pivo nare~eno Pombe. Meksikancite ja vikaat spored jazikot na Actekite Toloache, odnosno navednata glava, a vo pove}e indijanski plemiwa osven kako lek ova rastenie se koristi kako dokaz za zrelost. Kaj Navaho indijancite devojkite i mom~iwata na po~etokot od pubertetot pijat pijalok napraven od ova rastenie “da dobijat `ivot”. Korenite od rastenieto se se~at stavaat vo voda desetina saati, a potoa se sokot se pie so golemi koli~ini na voda. Od jakiot pijalok se ose}aat paralizirani, do`ivuvaat halucinacii koi neprekinato traat 24 ~asa. Oddelni indijanski plemiwa od Virxinija (SAD), koristat drug vida na Datura (Datura Stramonium) koja lokalno ja vikaat “Wysoccan” koja e mnogu pojaka od voobi~aenata i se koristi vo ritualot na zrelost. Mladite indijanci se zatvaraat so malku hrana i sok od ovoj otroven koren, a halucinaciite traat 18-20 dena, po {to im se bri{e celokupnata memorija od detskite denovi. Vo mo~urlivite delovi na Meksiko se sre}ava u{te edno sli~no rastenie Datura ceratocaula , poznata kako “Tona Loco” -pravo ludilo, bidejki e mnogu jaka. Fiziolo{kiot efekt po~nuva so malaksanost, zapa|awe vo faza na halucinacii, dlabok son so gubitok na svesta. Pri pogolemi dozi nastapuva smrt ili do`ivotno ludilo ili paraliza. Obi~no se pu{at listovite od ova rastenie, a semkite se u{te poopasni. Postoi realna mo`nost, vo mali dozi da ima golem procent na alkaloidi, koj }e predizvika trajno ludilo ili o{tetuvawe na mentalnite funkcii. Vo ju`na Amerika
22
Нико Беќаровски
i Azija prostitutkite im stavaat na naivnite turisti mala koli~ina od sokot od ova rastenie vo pijalakot za polesno da gi ograbat. Vo modernata medicina ova rastenie se koristi, kako sredstvo za tretman na astma, a oddelni alkaloidi go zgolemuvaat efektot na morfiumot. Lekoviti sostojki vo Daturata koi se koristat za podgotovka na sovremeni lekovi se alkaloidniot atropin, skopolaminot, hiasciaminot i madragorinot.
LEKSILIUM i DIAZEPAM lek ili zavisnost Sovremeniot brz ritam na `ivotot, prosleden so sekojdnevni stresovi, nervozi, buka, hroni~en nedostatok na vreme, predizvika naselenieto da bide neurotizirano, so nesonici, poradi {to neophodno e konzumirawe na sedativi. Najpoznati takvi lekovi, kaj nas, se LEKSILIUM i DIAZEPAM, odnosno benzodijazepinite (BNZD), koi spored edna na{a anketa povremeno ili redovno gi koristat 30-45% od rabotosposobnoto naselenie. Upotrebata na BNZD prestavuva svoeviden zdravstven i op{testven fenomen i denes toa e grupata na naj~esto prepi{uvani i konzumirani lekovi, a nivnata upotreba kontinuirano raste sekoja godina. Vo Golema Britanija sekoj petti `itel zaspiva so konzumirawe na BNZD, a vo SAD godi{no se tro{at okolu sedumnaeset milijardi tableti. Kako naj~esta pri~ina za konzumacija na ovie lekovi se naveduva potrebata za podobar son kaj 47% od ispitanicite i potrebata za smiruvawe kaj 33% od ispitanicite.
Во лажниот свет на дрогата Sovremeniot koncept go prifa}a faktot deka ovie medikamenti doveduvaat do zavisnost, duri i vo terapevtski dozi, posle kratok period na koristewe. Denes postoi ogromna medicinska dokumentacija koja jasno uka`uva na frekventnosta na zavisnosta pri upotrebata na ovie lekovi. Nekoi doktori i nau~nici smetaat deka edinstven nepo`elen efekt od hroni~nata upotreba na ovie lekovi e zavisnosta i apstinencijalniot sindrom pri prekin na terapijata. Druga grupa na lekari smeta deka postoi jasna korelacija pome|u mentalnoto zdravje i hroni~nata upotreba na sedativite. Naj~esto rapotiranite nesakani efekti vo ovoj kontekst se hroni~na depresija, fobii i promeni na li~nosta. Benzodijazepinskata zavisnost mo`e da predizvika gubitok na rabotosposobnosta i predvremeno penzionirawe. Paradoksalnite reakcii se drugite seriozni komplikacii povrzani so upotrebata na BNZD. Paradoksalnata reakcija se sostoi od depresija, so ili bez suicidalni tendencii, fobii, agresivnost, nasilno odnesuvawe i pogre{no dijagnosticirani sostojbi kako psihozi. Ovie reakcii ~esto se interpretirani kako simptomi na vlo{uvawe na zdravstvenata sostojba, a pacientite se ~esto fateni vo stapicata na zavisnost samo poradi toa {to reagiraat so ovie nesakani efekti nepovrzuvajki ja pojavata so upotrebata na benzodijazepinite. Vrz osnova na seto pogore izneseno, sekoj pacient koj e podlo`en na terapija so ovie lekovi, treba barem eden den vo nedelata da napravi pauza vo nivnoto koristewe, ili vikendot da go provede bez terapija, za da se spre~i pojavata na zavisnost.
23
Нико Беќаровски
Site koi vo tekstot prepoznale del od simptomite koi gi ma~at, prepora~livo e da pobaraat specijalisti~ka lekarska pomo{, vo procesot na odviknuvawe. ODVIKNUVAWETO OD SEDATIVITE MORA DA BIDE POSTEPENO Sedativite se lekovi koi imaat mnogu golema i {iroka primena vo sovremeneniot `ivot ispolnet so brzo tempo i brojni stresovi. Spored edno istra`uvawe vo Britanija sekoj deseti son vo taa zemja nastanuva kako rezultat na koristewe na sedativi, naj~esto od grupata na benzodijazepini (Diazepam, Leksilium, Demetrin, Loram) Tie denes se koristat vo tretmanot na brojni psihi~ki tegobi, depresii, momentalno promeni na raspolo`enieto, psihi~ki tegobi apstinencijalni problemi kaj alkoholi~ari ili kaj zavisnici od opojni drogi. Mnogu lu”e se informirani za nivnoto dejstvo, a pomal broj gi zemaat sami ili vo kombinacija so drugi sredstva so cel za drogirawe. Istra`uvawata doka`aa deka kaj okolu 5 % od lu”eto koi redovno koristat sedativi se javuva zavisnost. Kombiniraweto na razni tableti, alkohol ili drugi psihoaktivni drogi mo`e dopolnitelno da ja iskomplicira situacijata, a oddelni kombinacii mo`e da bidat i mnogu toksi~ni. Nekontroliranoto i prekumerno konzumirawe mo`e da dovede do intoksikacii, koga imame naru{ena koordinacija na dvi`ewata, nerazbirliv govor, pospanost, ote`nato di{ewe, treska. Pri mnogu visoki dozi neophodna e itna medicinska intervencija. Ovie krizni sostojbi i predozirawa se posebno karakteristi~ni za li~nosti posle jak stres, ili kako rezultat na razni
Во лажниот свет на дрогата du{evno tegobi. Po otreznuvaweto neophodno e da se provede soodvetno psihijatrisko lekuvawe, a po mo`nost i familijarno lekuvawe. Ako se razvie tolerancija na visoki dozi, mo`e da se javat razni simptomi na apstinencija pri nagloto prekinuvawe na sedativite, koe vklu~uva: psihi~ki i fizi~ki tegobi epileptiformni napadi oset na slabost zgolemeno potewe tresewe na racete jazikot i vegite zabrzan puls nesonica ma~nina povra}awe razdrazlivost, halucinacii. Vremeto potrebno za razvivawe na site gorenavedeni simptomi zavisi od tipot na sedativot, odnosno dali toj ima kratkotrajno ili dolgotrajno dejstvo, a se javuva za dva do tri dena po prekinot na zemawe kaj lekovite so kratkorajno dejstvo, a mo`e da trae so razli~en intenzitet so nedeli. Poradi mo`nite komplikacii odviknuvaweto od sedativite mora da bide postepeno i pod stroga kontrola na iskusen psihijatar i klini~ki toksikolog. Li~nostite koi poka`uvaat zavisnost kon sedativi podobro reagiraat na bolni~ki tretman i na dolgotrajna grupna terapija. Dopolnitelnata terapija i lekovi mo`e da bide potrebna kaj pacienti so mentalni poremetuvawa kako {to e depresija.
24
Нико Беќаровски
Droga za siluvawe (flunitrazepam) Flunireazepamot e lek koj se koristi za lekuvawe na nesonica i e razvien vo tekot na sedumdesetite godini od minatiot vek, poto~no vo 1975 godina i legalno se prodava {irum svetot. Imeto po koe e poznat e Rohipnol, a stana mnogu popoznat i zloupotrebuvan kako droga za siluvawe. Imeno siluvatelite go koristat flunitrazepamot kako sredstvo za o{emetuvawe na `rtvata, stavajki go vo pijalokot, koja podocna ne mo`e da pru`i otpor. Pokraj namalenata motori~ka aktivnost, `rtvata ima namalena sposobnost za razmisluvawe i anterogradna amnezija (nemo`nost za pamtewe za nastanite po konzumirawe na lekot Prvite zloupotrebi na lekot se registrirani vo osumdesetite godini sam ili po~esto vo kombinacija so alkohol. Pokraj siluvatelite, ~esto go koristat i kradcite koi so negova pomo{ gi uspivaat `rtvite. Dosta e popularen me”u sredno{kolcite kako rekreativna droga. Samiot lek pripa”a kon grupata na benzodiazepini (Diazepam, Leksilium, Demetrin) no negovot dejstvo e sedum pati pojako, a pri podolgotrajna upotreba sekoga{ nastanuva fizi~ka i psihi~ka zavisnost. Pri kombinirawe so alkohol dejstvoto pove}ekratno se zgolemuva. Dejstvoto na flunitrazepmaot po~nuva za 20-30 minuti, a maksimalna doza postignuva za 2 ~asa. Deluva 8-12 ~asa, a mo`e da se otkrijat negovi tragi vo urinata do 14 dena, a vo vlaknoto od kosata do mesec dena po konzumiraweto. Vo slobodna proda`ba se nao”a vo vid na tableti od 1mg i rastvor za inekcii.
Во лажниот свет на дрогата So cel da se spre~i nesakanoto podmetnuvawe, tabletata od 1998 godina ima zeleno-maslinesta boja, dolgnavest oblik, vtisnat broj 542, sodr`i boja vo sebe i koga se stava vo pijalok istiot posinuva, sporo se rastopuva i dolgo vreme e vidliva, za razlika od starite bezbojni bez miris i vkus tableti. Postojat mnogu uli~ni imiwa za ovaa droga, a naj~esti se Date–rape drug, Forget-me drug, Forget pill, La Rocha, Launch money drug, Mexican Valium, Mind erasers, Pingus, R-2, Reynolds, Rib, Ro, Roachies, Roapies, Robutal, Rochas dos, Roche, Roofies, Rophy, Ropies, Row-shay, Ruffies, Ruffles, Trip-and-fall, Wolfies. Kako da se izbegne podmetnuvaweto na ovaa tableta:
Ne veruvajte nikomu Ne zemajte pijalok od nepoznati lu”e Konzumirajte pijalok zatvoren vo {i{e ili limenka Ako slu~ajno vo tekot na zabavata ste se odvoile od svojot pijalok ne go dopivajte, tuku zemete nov.
NIKOTINOTlegalizirana droga ubiec Tutunskiot ~ad e smesa na materii koi nastanuvaat so nepotpolno sogoruvawe na listovite od tutunot pri temperaturi od 835-8840C, bez dovolno kislorod. Vo ~adot ima preku 4000 supstanci od koi naj{tetni se nikotinot, jaglen monoksidot i katranite. Nikotinot e maslena te~nost, koja so stoewe na vozduh se spojuva so kislorodot i go dava karakteristi~niot miris na tutunot. Vo orga-
25
Нико Беќаровски
nizmot vleguva preku sluznicata na ustata i preku gradite. Nikotinot go zgolemuva periferniot otpor vo krvnite sadovi so {to go zgolemuva krvniot pritisok. Porastot na pritisokot go opteretuva srceto i toa mora da pumpa so pogolema sila. Pokraj toa nikotinot direktno go zgolemuva brojot na srcevite udari. Katranite od tutunskiot ~ad deluvaat kancerogeno, odnosno predizvikuvaat tumori (rak) na bronhiite, belite drobovi, usnata {uplina i itn. Se smeta deka okolu 30% od site tumori se predizvikani od pu{eweto. Jaglerod monoksidot se vrzuva za hemoglobinot vo krvta i sozdava karboksihemoglobin, koj go onevo-zmo`uva prenosot na kislorodot vo organizmot. Nivoto kaj pu{a~ite e 2-15 pati povisoko, {to predizvikuva nedostatok na kislorod vo organizmot na pu{a~ite. Vo ~adot od cigarite se nao|aat i slobodni radikali koi prediz-vikuvaat direktno o{tetuvawe na kletkite. Sekoj pu{a~, sekojdnevno sebe si, i na neposrednata okolina, go naru{uva kvalitetot na `ivotot so o{tetuvaweto na osetite, a pred se osetot za vkus i miris. Pu{eweto prestavuva bolest na zavisnost, a dominantna psihoaktivna uloga ima nikotinot. Vo pojavata na zavisnost golema uloga imaat i brojnite povtoruvani dvi`ewa pri pu{eweto, posebno na racete, usnite muskuli, aktot na palewe na cigarata i treseweto na pepelot. Pu{a~ot koj pu{i edna kutija dnevno, pravi okolu 600 “bakne`i” so usnite. Neprijatniot miris isto taka vlijae na zavisnosta, kako i ritualot na palewe. Site ovie rituali koi se povtoruvaat stotina pati dnevno se izvor na zavisnost. Pokraj ova postoi ~esta vkrstena zavisnost so konzumirawe na kofein (kafe) i alkohol. Prstite na pu-
Во лажниот свет на дрогата {a~ite imaat smalen oset za ladno i toplo, a ~adot go o{tetuva okoto, pred se ro`nicata i belkata, a delumno i ve|ite. Posebno osetliv e centralniot nerven system, kade ~adot od cigarite predizvikuva namalen apetit, namalen oset za `ed i zgolemen oset za umor. Ve}e po 48 ~asa od prestanokot na pu{ewe se podobruvaat pokazatelite povrzano so zgrut~uvawe na krvta. Kaj 70% se zabele`uvaat arterioskleroti~ni promeni na mozo~nite krvni sadovi, a kaj 1/4 i na golemite krvni sadovi. Rizikot od arterioskleroza na krvnite sadovi e proporcionalen so brojot na ispu{enite cigari, a rizikot se namaluva po 1-2 godini od prestanokot. Poradi seto ova: o NAJDOBRO VREME ZA PRESTANOK SO PU[EWETO BE[E DENTA KOGA ZAPO^NAVTE o VTORO NAJDOBRO VREME E DENES.
APSTINENCIJALEN SINDROM KAJ PU[A^ITE Spored Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) psihoaktivna supstanca e sekoja koja mo`e da modificira edna ili pove}e funkcii, a deluvaat na mozokot predizvikuvaj}i promeni vo odnesuvaweto i do`ivuvaweto na nastanite. So skratuvawe na vnesot, se pojavuvaat simptomi, koi se definiraat kako apstinencijalna kriza. Nikotinskata zavisnost e priznata od strana na SZO i e vnesena vo me|unarodnata klasifikacija na bolesti. Tokmu ovaa zavisnost e pri~inata poradi koja golem broj na pu{a~i ne mo`at, iako posakuvaat, da se otka`at od ovoj
26
Нико Беќаровски
porok. Nikotinot deluva na nikotinskite receptori vo mozokot, menuvajki nekoi procesi vo telesnite funkcii. Nikotinot predizvikuva zabrzuvawe na mentalnite procesi, sozdava anksioznost, go podobruva fizi~koto funkcionirawe i sozdava prijatno ~ustvo, poradi {to se posegnuva povtorno i povtorno po cigarata. Poradi brzoto razlo`uvawe na nikotinot, potrebata za cigari raste. Psihi~kata zavisnost e dominantna, no site eksperti se soglasuvaat deka pu{eweto e edna od najjakite zavisnosti i se nao|a na neslavnoto vtoro mesto, vedna{ pozadi heroinomanijata. Psihi~kata zavisnost e sostojba vo koja nikotinot predizvikuva zadovolstvo i psihi~ki nagon za povremeno ili trajno vnesuvawe, kako bi se postignalo zadovolstvo ili otklonila neprijatnost. Psihi~kata zavisnost e nesposobnost, psihi~kata napnatost da se kontrolira bez vnes na nikotin i e na~in na odnesuvawe koj so tek na vremeto sozdava uslovni refleksi. Na ovoj na~in cigarata vleguva vo site pori na ~ove~kiot `ivot, so kafe, so alkohol, posle jadewe, posle seks, vo dru{tvo, pri stres, pri strav, pri veselba ili taga. Posebno e va`en anga`manot na racete, ritualot na palewe, baraweto na zapalkata, dr`eweto me|u prstite, vovlekuvaweto i ispu{taweto na ~adot, prosleden so sozdavawe na razni figuri vo vozduhot, odnosno celiot ritual koj odzema mnogu vreme, sozdavajki cvrsti uslovni refleksi. Koga nema cigari nastanuva problem, prvin {to da se pravi so racete, poradi {to se pote{ko se snao|a i blokira. Zavisnosta za nikotin e glavnata prepreka za odviknuvawe od pu{eweto, bidejki se gubat efektite od negovoto dejstvo. Pokraj izrazitata nikotinska zavisnost, seri-
Во лажниот свет на дрогата ozen problem prestavuva i apstinencijalniot sindrom koj se javuva ve}e dva ~asa po prestanokot a mo`e da trae do {est meseci. Kaj pu{a~ot se javuva promenlivo anksiozno-depresivno raspolo`enie, nadrazlivost, usporena srceva rabota, usporen metabolizam i izrazita glad. Vo cel na odviknuvawe, kaj onie koi nemaat dovolna samokontrola se koristat, sredstva za supstitucija na nikotinot (Nicotine replacement therapy - NRT), koi se dostapni vo eden od slednive oblici : nikotin vo forma na flaster, mastika, nazalen sprej inhalator, mikrotableta itn. Bez pomo{ od stru~ni lica i prira~ni sredstva samo eden od tri pu{a~i probuva da gi ostavi cigarite, a samo 3% uspevaat u{te vo prviot obid. Polovina sepak uspevaat vo svojata namera no po nekolkukratni bezuspe{ni obidi.
[TO E TOA DOPING? Site qubiteli na sportot slu{nale za terminot doping, odnosno nedozvoleno vnesuvawe na odredeni supstanci. Koi se tie supstanci i zo{to tolku uporno site svetski sportski asocijacii se borat protiv nego. Nekoi bazi~ni odgovori }e se obidam da Vi dadam vo slednava kolumna. Sportistite ne smeat da koristat preku iljada hemiski supstanci, za koj ekspertite smetaat deka deluvaat na teloto, zgolemuvajki ja negovata fizi~ka sposobnost nad realnite mo`nosti. Ova samo po sebe prestavuva moralen eti~ki problem, no pokraj toa, site ovie doping sredstsva pri podolgotrajna upotreba imaat dalekuse`ni zdravstveni posledici i tokmu zatoa borbata protiv ova sovremeno zlo e tolku `estoka.
27
Нико Беќаровски
Ima pet glavni grupi na nedozvolivi stimulansi koi se koristat kako doping.
Anabolni steroidi, koi pomognuvaat vo pobrzoto formirawe na muskulnata masa i pobrzo oporavuvawe po fizi~ki zamor Peptidni hormoni, koi prirodno postojat vo organizmot, a so nivnoto davawe se postignuva sli~en efekt so anabolicite. Jaki analgetici, kako morfin i drugi opijati, koi gi namaluvaat bolkite pri jaki fizi~ki napori Stimulansi, lekovi kako amfetamin, kofein i kokain koi ja zgolemuvaat rabotata na srceto i muskulite zgolemuvajki gi performansite na sportistot. Diuretici, koi mu pomagaat na organizmot da go izgubi vi{okot na te~nost i te`ina, no pokraj toa prikrivaat i del od zabranetite supstancii.
Pokraj ovie pet glavni grupi postojat i drugi, kako lokalni anestetici, kortikosteroidi ili beta blokatori, koi normalno se koristat vo le~ewe na bolesti kako astma ili srcevi aritmii. Listata na zabraneti proizvodi e mnogu golema, no taka e koncipirana da sportist koj koristi voobi~aena hrana i pijaloci ne mo`e da bide pozitiven. Postojat situacii koga sportistot mo`e da bide pozitiven bez svoja krivica, kako {to e slu~aj pri nastinki, ka{lici, koga mo`e da se zemat lekovi koi sodr`at zabraneti supstancii kako {to e efedrinot ili kodeinot. Tokmu poradi ova sekoj sportist mora da bide
Во лажниот свет на дрогата predupreden za ova i to~no da se vidi sostavot na lekot koj se konzumira. Nekoi rastitelni napitoci mo`at da sodr`at zabraneti supstancii, kako {to e na primer ~ajot od ginsenga, a problemot e u{te pogolem bidejki na deklaracijata ne sekoga{ stoi celosniot sostav. Oddelni hormonski poremetuvawa mo`e da dadat pozitiven test, a nesoodvetno ~uvana urina mo`e isto taka da dade la`no pozitiven test. Sepak vo najgolem broj na slu~ai najakite doping supstancii se vnesuvaat preku igla, taka {to sportistot svesno posegnuva po ova zlo. Na primer anabolicite ili steroidite ne mo`e nikako da bidat slu~aen naod. Poslednite godini dosta nejasnotii vnese upotrebata na prehrambeni nadomestoci, koi stanaa {iroko koristeni od sportistite. Najpoznata takva supstanca e kreatininot koj prirodno se nao|a vo mesoto i ribata. Edna neodamne{na studija potvrdi deka pove}e od polovina od anketiranite sportisti go koristi. Ovaa materija na podolg rok mo`e da gi o{teti bubrezite, a kratkoro~no da predizvika gr~evi i dehidratacija. Druga supstanca koja ~esto se koristi e glutamin, za koj se smeta deka deka go namaluva zamorot, doprinesuva vo formirawe na muskulna masa i zasiluva imonolo{kiot system. Triptofanot predizvikuva zgolemeno la~ewe na adrenalin vo organizmot, a so toa i napliv na energija. Proteinski pra{oci se smeta deka ovozmo`uvaat brz oporavuvawe po naporen trening, davaat sila i muskulna masa
28
Нико Беќаровски
ZAVISNOST OD INTERNET Problemot na takanare~enata zavisnost od internet, poleka no sigurno se pojavuva i kaj nas, poradi se pomasovnata dostapnost na ovoj medium. Vo anglo-saksonskata literatura ovoj fenomen po~na da se javuva kon krajot na minatiot milennium. Istra`uvawata poka`aa deka naj~esto se manifestira kaj sredove~nite doma}inki, so relativno izrasnati deca, i se vbrojuva vo kompulzivni poremetuvawa i zna~itelno zapostavuvawe na bazi~nite `ivotni potrebi. Stravot da ne se propu{ti nekoja nova sodr`ina, sozdava zavisnost. Zna~itelni pre~ki se javuvaat kaj lu|e koi ve}e imaat nekoe poremetuvawe, kako na primer depresivno raspolo`enie ili neurotski pre~ki. Ovaa zavisnost od internet, nema sli~nosti so poremetuvawata koi se javuvaat pri alkoholizam ili narkomanija. Kaj ovoj vid na zavisnost ne postoi apstinencijalna kriza, tuku samo odredena neprijatnost, ako nema internet pristap. Vo nekoj smisol nalikuva na seksualnata zavisnost ili zavisnosta od kockawe. Ovaa zavisnost e povrzana so nevrotski pre~ki, ne{to kako prinudno odnesuvawe, na primer tikovi, odnosno kako 40-tina pati dnevno da gi miete racete. Ne e primeteno deka site korisnici koi dolgo go koristat internetot stanuvaat zavisni., a skoro nikoga{ ne se javuva kja lu|e koi se prinudeni profesionalno da go koristat internetot. Procesot na alienacija (out|uvawe) doveduva do namerno izdvojuvawe od realnosta, odnosno do bezmisleno `iveewe vo virtuelna realnost. Pra{aweto e vsu{nost kolku komunikacijata preku internet vli-
Во лажниот свет на дрогата jae na odnesuvaweto vo vistinskiot `ivot. Pra{aweto na informacisko predozirawe doveduva do gubewe vo moreto na informacii i nemo`nost za nivno klasificirawe, odnosno do povr{nost. Izgubenosta vo virtuelniot svet koj neprekinato se menuva doveduva do potpolno otu|uvawe, odnosno do strav od soo~uvaweto so realnosta, {to e pat kon stres i psihi~ki poremetuvawa. Na po~etokot od ovoj tekst napomenav deka vo zapadnite zemji ovaa zavisnost e tipi~na za sredove~nite doma}inki. Kaj nas za `al situacijata e mnogu poalarmantna, odnosno prekumernata upotreba na internetot e vrzana so detskata, tinejxerskata i adolescentskata vozrast. Poleka no sigurno veseliot detski xagor od pred na{ite dvorovi go snemuva, raznite dru{tveni igri (krienka, narodna itn) se zaboraveni, a celosnata komunikacija i dru`ewe na decata i mladite e preku tastaturata i monitorot. Probajte da go limitirate koristeweto na internetot na Va{ite deca i }e vidite na kakov neo~ekuvan otpor i anksioznost }e naidete, a toa se znaci na ve}e razviena zavisnost. Tokmu zatoa, najdete go modusot i na~inot, Va{ite deca pogolem del od denot da go `iveat vistinskiot realen `ivot, a virtuelniot svet da e samo mal segment vo nivnoto sekojdevno educirawe, bidej}i vo sprotivnost }e sozdademe generacija koja ne }e mo`e nikako da se prisposobi na predizvicite {to gi nosi `ivotot. Ako vo ova ne uspeete sami slobodno, bez sram i bez nikakvi predrasudi pobarajte medicinska pomo{, bidej}i razviena zavisonst od bilo koj vid te{ko se le~i i mnogu ~esto doveduva do transformacija vo drug vid na zavisonst.
29
Нико Беќаровски
DALI SME PREMNOGU ANKSIOZNI? Sovremenoto tempo na `iveewe, proprateno so site tranzicioni predizvici i problemi ne napravi site mnogu poizbuvlivi, pokonfliktni. Se poretko na ulica mo`e da vidime vedri nasmeani, bezgri`ni likovi, a konfliktnite situacii se na{e sekojdevie, po~nuvajki od momentot koga nautro }e vlezeme vo avtomobilot, preku rabotnoto mesto, doma{nata bezparica, do sekojdnevnoto bombardirawe so voznemiruva~ki vesti od TV primenicite. Kade e takanare~enata granica pome|u podnoslivata doza na anksioznost i stepenot koga e neophodna lekarska pomo{, bidejki ne lekuvaweto mo`e da dovede do razvoj ne samo na seriozni psihi~ki tuku i mnogu somatski bolesti (hipertenzija, srcev i mozo~en udar, hormonski poremetuvawa itn) Tokmu za taa cel Vi nudam dve ednostavni samoevaluira~ki test skali koja }e Vi odgovorat so golema preciznost, kolku anskioznosta i depresijata go ru{i kvalitetot na Va{iot `ivot. ZUNGOVA SKALA NA ANKSIOZNOST
Se ose}am ponervozno od voobi~aeno to Ose}am strav bez nikava pri~ina Lesno se voznemiruv
Ne, ili mal del od vremet o 1 poen
Del od vremet o
Dobar del od vremet o
Skor o celo vrem e
2 poena
3 poeni
4 poen i
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen i
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen
Во лажниот свет на дрогата am ili pani~am Ose}am kako da se raskinuvam na delovi Ose}am deka se e vo red i ni{to lo{o nema da se slu~i Mi treperat racete i nozete Me boli glava, vrat, grbot Se ose}am slabo i iscrpeno Se ose}am smireno I le`erno Ose}am srcebiewe Imam vrtoglavic i Imam vrtoglavica , malaksalos t ili taka ~ustvuvam Lesno vdi{uvam i izdi{uvam Imam ~ustvo na vko~anetost i kr{livost vo prstite i nozete Imam gadewe i slabo varewe na hranata ^esto ja praznam be{ikata Racete obi~no mi se suvi i topli Liceto mi se vcrvuva i `ari Lesno zaspivam i dobro otspivam
30
i 1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen i
4 poeni
3 poeni
2 poeni
1 poen
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen i
1 poen
2 poena
3 poeni
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poeni
3 poena
2 poeni
1 poen
2 poena
3 poeni
1 poen
2 poena
3 poeni
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen i 4 poen i 1 poen i 4 poen i 4 poen i 4 poen i
4 poeni
3 poeni
2 poeni
1 poen
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen i
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen i
Imam ko{mari
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poen i
Dobieniot rezultat se dvi`i od 20-80 poeni. Ako ste osvoile pome|u 20-44 poeni imate normalen steepen na anksioznost, 45-59 lesen do sreden steepen na anksioznost, 60-74 signifikanten do te`ok steepen na anksioznost, a nad 75 poeni ekstremna anksioznost. Site ispitanici koi se nao|aat vo vtorata grupa treba da promenat del od svoite `ivotni naviki, a ispitanicite od 3 I 4 grupa zadol`itelno da pobaraat lekarska pomo{.
Skala na beznade`nost Napomenuvame deka dobienite rezultati ne se sekoga{ 100% validni, no vo golem procent koreliraat so stepenot na deprimiranost, a rezultatite se statisti~ki verifycirani vrz pacientite le~eni na Univerzitetskata klinika za toksikologija vo Skopje, poradi samoubistveni truewa. (Hopelessness scale)
1 poen
2 poena
3 poeni
1 poen
2 poena
3 poeni
1 poen
2 poena
3 poeni
4 poeni
3 poeni
2 poeni
Нико Беќаровски
4 poen i 4 poen i 4 poen i 1 poen i
1. Ja gledam idninata so nade` i entuzijazam ( da, NE) 2. Se predavam, ako ne mo`am da gi naoravam rabotite podobri za sebe ( DA, ne) 3. Koga rabotite odat lo{o mi pomaga mislata deka nema ve~no da e taka ( da , NE)
Во лажниот свет на дрогата 4. Ne mo`am da si prestavam kakov bi mi bil `ivotot po deset godini ( DA, ne) 5. Imam dovolno vreme da gi postignam ne{tata koi {to gi posakuvam ( da , NE) 6. Vo idnina o~ekuvam uspeh vo rabotite koi najmnogu me zasegaat ( da , NE) 7. Mojata idnina mi izgleda mra~na ( DA , ne) 8. O~ekuvam da postignam pove}e ubavi raboti od ostanatite lu|e ( da , NE) 9. Nemam sre}a i nema da ja imam ( DA , ne) 10. Minatoto me podgotvi za idninata ( da , NE) 11. Se {to gledam okolu sebe e pove}e neprijatno otkolku prijatno ( DA , ne) 12. Ne o~ekuvam da go postignam toa {to navistina go sakam ( DA , ne) 13. O~ekuvam idninata da bide podare`liva od sega{nosta ( da , NE) 14. Rabotite ne se odvivaat po`elno ( DA , ne) 15. Jas silno veruvam vo idninata ( da , NE) 16. Nikoga{ ne go dobivam toa {to go sakam , taka {to e glupavo bilo {to da sakam ( DA , ne) 17. Mi izgleda neverojatno deka nekoga{ mo`e da do`iveam vistinsko zadovolstvo ( DA , ne) 18. Idninata mi izgleda nesigurna ( DA , ne) 19. Vo idnina o~ekuvam za sebe pove}e dobri odkolku lo{i vremiwa ( da , NE) 20. Bezsmisleno e da go baram toa {to go sakam bidejki te{ko }e
31
Нико Беќаровски
uspeam ( DA , ne) Po izvr{enoto testirawe sobereto go brojot na osvoeni boldirani poeni. Ako pri ova terstirawe ste osvoile 0-3 poeni ste mentalno zdravi , od 4-7 lesno depresivni , od 8-12 depresivni i nad toa so silno ~ustvo na beznade`nost i golem rizik za samoubistvo, odnosno site onie koi osvoile nad deset poeni mojata preporaka e jasna: POSETETE GO NAJBLISKIOT PSIHIJATAR PRED DA BIDE PREDOCNA!