Issuu on Google+

Niko Be}arovski

MALKU POINAKVA MEDICINA Free on line edition

http://issuu.com/nikobekjarbekjarovski/docs/

Малку поинаква медицина

Predgovor Celta na ova kniga, kako del od trilogijata medicinski zanimlivosti, e na popularen ednostaven na~in da se prezentiraat golem broj na medicinski informacii koi ne mo`e da se najdat vo klasi~nite medicinski knigi i spisanija. Osnovnata namena na ova kniga e naj{irokata populacija i tokmu zatoa vo nejzinot pi{uvawe se nastojuva{e maksimalno da se izbegne primeneta na medicinski termini i istite da bidat zameneti so na{i makedonski zborovi. Site izneseni podatoci vo knigava se temelat na najnovi nau~ni soznanija koi se objaveni vo relevatni medicinski spisanija vo ovoj milenium. Najgolem del od iznesenite podatoci vo ova kniga se sukcesivno prezentirani vo nedelniot vesnik Naroden lekar, vo koj imam svoja kolumna od samoto negovo osnovawe. Se nadevam deka prezentiraniot tekst, }e otvori novi vidici i pogledi vo Va{iot `ivot i }e Vi pru`i odgovor na golem del od pra{awata koi ste si gi postavuvale, a ne ste imale soodveten odgovor. Niko Be}arovski April, 2012 godina

2

Нико Беќаровски

Малку поинаква медицина

SODR@INA

Sindrom na hroni~en zamor ZO[TO SONUVAME? ZO[TO SE PROZEVAME? Nasmevka i solzi za dolg `ivot SICK BUILDING SYNDROME sindrom na bolna zgrada NEUROMODULACIJA terapija na idninata VRTOGLAVICA znak da go posetite Va{iot doctor POREMETUVAWA NA POTEWETO KOGA DA POBARAME POMO[ OD LOGOPED? MOBILEN TELEFON potreba no i opasnost po zdravjeto TERAPIJA SO JONI nade` za bolnite od rak BIOMETEOROLOGIJA I METEOROPATI PIRSEVI I TETOVA@I (piercing & tattoo) ANTIPERSPIRANTI DA ili NE? GRADNIKOT I RIZIKOT ZA KARCINOM NA DOJKATA ? KOZMETIKATA I DEJTVOTO VRZ NA[ETO ZDRAVJE MODNITE TRENDOVI I NIVNOTO VLIJANIE VRZ ZDRAVJETO VIJAGRA pra{awa na koj Vi e potreben odgovor APSINT alkoholen pijalok ili psihostimulativna droga OPASNOSTA DEBNEE OD VA[ATA SAKSIJA ZMII OTROVNICI VO MAKEDONIJA ZDRAVSTVENI PREDRASUDI DA SE DO@IVEE STOTATA MEDICINSKI AKTUELNOSTI

3

Нико Беќаровски

Малку поинаква медицина Sindrom na hroni~en zamor Ova e edno od nekolkute imiwa za ova poremetuvawe, so slabo poznat mehanizam, koj go imaat okolu 4 od 1000 vozrasni lu|e. Se karakterizira so te`ok hroni~en psihi~ki i fizi~ki zamor, koj gi pogoduva prethodno zdravi i aktivni li~nosti. Po~esto zaboluvaat `eni vo pomlada i zrela doba. Ova poremetuvawe e opi{ano u{te vo 19 vek koga se koristelo imeto neuralstenia ili nervna iscrpenost. Vo poslednite dekadi se pove}e se govori za biolo{ka osnova na poremetuvaweto, pa ~esto se narekuva mialgi~en encefalomielitis, {to implicira deka se raboti za specifi~en predizvikuva~. Se smeta deka pokraj mo`niot infektiven pri~initel, razvojot na bolesta go potiknuvaat i psihijatriski poremetuvawa (depresija ili psihosomatski sindrom), poremetuvawa na metabolizmot, a posebno stres i trauma. Stresot mo`e kaj genetski predisponiranite poedinci da predizvika promeni vo mozokot, koi vo tek na edna godina }e rezultiraat so pojava na sindrom na hroni~en zamor. Kako da se prepoznae: bolesta po~nuva odedna{, posle prele`ana nastinka ili nekoj pogolem stres (selidba, promena na rabota, nesre}a). Zamorot koj trae podolgo od {est meseci, koj gi ote`nuva sekojdnevnite aktivnosti, a za koj ne e utvrdena druga pri~ina mo`e da se dijagnosticira kako hroni~en zamor. Zamorot se karakteriszira so postojanost, so psihofizi~ka iscrpenost koja ne se namaluva so odmor. Postoi op{ta malaksanost. Sonot e poremeten, so ~esti budewa, ote`nato zaspivawe. Karakteristi~na e difuzna bolka po celoto telo, posebno vo muskulite i zglobovite, no

4

Нико Беќаровски

bez crvenilo ili otok, glavobolki, stoma~ni bolki, ~esti stolici, bolki vo grloto itn. Neurolo{kite manifestacii se:  konfuznost,  zaboravenost,  mentalen umor,  ote`nata koncetracija,  dezorientacija,  perceptivni poremetuvawa,  muskulna mlitavost. Pokraj ova se javuva:  pad na krvniot pritisok,  ekstremno bledilo,  ma~nina, srcebiewe i oset za glad za vozduh.  lo{a termoregulacija,  epizodi na potewe,  stud po nozete,  netolerancija na niski ili visoki temperaturi,  promeni na te`inata od anoreksija do gojaznost.  pojava na alergii i preosetlivost kon hrana i lekovi. Le~ewe: Pacientite treba da se sovetuvaat da napravat potpolno nov raspored na svoite dnevni aktivnosti, da go smenat na~inot na ishrana, po~esto da vodat qubov i umereno da se zanimavaat so telesni aktivnosti. Psiholo{koto sovetuvawe mo`e da pomogne vo sovladuvaweto na sekojdnevnite frustracii i da podu~i kako pocelishodno da se rasporedi vremeto i energijata.

ZO[TO SONUVAME? Mozokot vo tekot na spieweto, koga site ~ove~ki oseti skoro i da ne ispra}aat impulsi, se reprogramira, odnosno se osloboduva od site zastareni i nepotrebni infor-

Малку поинаква медицина macii vo tekot na denot. Na organizmot sonot mu e neophoden za da gi izdr`i dnevnite napori, no i vo tekot na spieweto mozokot ne odmara i e aktiven. Postojat dva tipa na spiewe, non REM i REM, koi se odlikuvaat so posebni fiziolo{ki karakteristiki. Non REM fazata trae okolu 4/5 od vkupnoto vreme na spiewe, kaj vozrasnite, i se narekuva ortodoksno spiewe, koe se karakterizira so namaluvawe na metabolizmot, opa|awe na krvniot pritisok i brojot na srcevi udari vo minuta. Samoto ortodoksno spiewe se deli vo u{te dve fazi: lesen ortodoksen son vo koj teloto i do 40-tina pati ja menuva polo`bata, za da ovozmo`i nepre~ena cirkulacija niz teloto i podvi`nost na muskulite i dlabok ortodoksen son vo koj i muskulite i mozokot e potpolno opu{ten. Vo tekot na no}ta prose~no pet pati preminuvame od non REM vo REM faza na spiewe. REM fazata ili paradoksalnoto spiewe se karakterizira so nepravilno di{ewe i puls i brzo dvi`ewe na o~ite REM (rapid eye movement) i sekoga{ sledi po ciklus na ortodoksno spiewe. Tokmu vo ovaa faza nastanuvaat soni{tata i reprogramiraweto na mozokot. Eksperimentalno e doka`ano deka ako ispitanikot go probudime vo ovaa faza mo`e mnogu verno da go preraska`e sonot. Ako projdat samo 5 minuti po REM fazata, sonot samo delumno mo`e da go reproducirame, a ve}e po deset minuti ve}e potpolno go zaboravame. Lu|eto koi tvrdat deka nikoga{ ne sonuvaat vsu{nost se budat pokasno, po desetina minuti od REM fazata. Sekoja REM faza trae do 20 minuti, po {to sledi ortodoksna faza vo traewe od 60-90 minuti.

5

Нико Беќаровски

Eksperimentalno e utvrdeni deka ispitanicite koi se budele pri sekoe vleguvawe vo REM fazata postanuvale nervozni, agresivni, so namalena koncetracija, a nekoi imale halucinacii. Po ova isleduvawe ispitanicite spiele zna~itelno podolgo nadopolnuvajki gi izgubenite REM fazi. Navedenoto odnesuvawe ni doka`uva deka vo mozokot postoi sistem koj go regulira odnesuvaweto povrzano so nagonite, kako glad, polov nagon, agresivnost, koi se praznat vo tekot na sonuvaweto. Odredenite fazi na spiewe se registriraat so primena na EEG (elektro-encefalogram) koj precizno ja sledi mozo~nata aktivnost. Kvalitetot i kvantitetot na sonot e odreden od vremeto koga se legnuva, vremeto do po~etok na sonuvaweto, brojot i vremeto na budewa vo tekot na spieweto, vremeto i na~inot na budewe, kako i vremeto na eventualnite dnevni spiewa. Zna~ajna uloga vo kvalitetot ima i vnesenata koli~ina na alkohol i hrana, fizi~kata ili mentalnata aktivnost, eventualnoto konzumirawe na sedatevi koi mo`at drasti~no da go izmenat kvalitetot na sonot. Golem broj na kardiovaskularni (srceva slabost, srceva dekompenzacija, srceva bradikardija, aritmija), belodrobni (astma, HOBB, emfizem), du{evni bolesti (depresija, anksioznost, manija, hipomanija), kako i bolesti na zavisnost (alkoholizam, narkomanija) zna~ano vlijaat na sonot. Tolkuvawe na soni{ta Prv koj posvetil golemo zna~enie na soni{tata e poznatiot avstriski psihijatar Zigmund Frojd, spored koj soni{tata se odraz, ponekoga{ i do krajnost simboli~en nagon, neprifatliv za na{ata svest,

Малку поинаква медицина kako odgovorni li~nosti. Edna od funkciite na sonot e osloboduvawe od potisnatata napnatost. Frojd isto taka smetal deka soni{tata, bidejki vo tekot na spieweto slabee budnosta na na{eto Super ego, odnosno na na{ata op{testvena i moralna svest, e prilika za virtuelno ispolnuvawe na na{ite potisnati `elbi i nagoni. 1966 godina ameri~kite psiholozi Kelvin Hol i Robert van de Kesl razvija metod za sledewe na sodr`inata na soni{tata. Ovoj metod go testiraa na 100 `enski i 100 ma{ki ispitanici, pri {to utvrdija deka `enskite soni{ta obi~no se odvivaat vo dobro poznata sredina, vo zatvoren prostor, naj~esto so edinki, ispolneti so emocii i mnogu verbalni aktivnosti, a ma{kite soni{ta se lokalizizirani na nepoznati, otvoreni mesta, naj~esto so grupa na lu|e, mnogu pove}e nasilstvo, seks, fizi~ka aktivnost i uspeh. Spored Forjd no}nite ko{mari se neuspe{ni soni{ta. Toj {to gi sonuva se budi, bidejki negovite misli se tolku zastra{uva~ki {to mora da gi pokrene odbrambenite mehanizmi i da gi stavi pod kontrola. Psiholo{ki gledano no}nite ko{mari se razlikuvaat od no}nite stravovi. Prvite go zgolemuvaat pulsot od 60 na 80 udari, a vtorite mo`e da predizvikaat tahikardija i do 150 udari vo minuta. Se smeta deka no}nite stravovi se jaki napadi na bezizleznost i se mnogu pofrekventni kaj decata. Kako {to stareeme sonot e se polo{ i spored najnovite istra`uvawa doka`ano e deka ima povrzanast me|u traeweto na sonot i starosta. Starite lu|e koi spijat podolgo od deset i pol saati, ili pokratko od ~etiri i pol saati mo`ebi spijat vo “patolo{ki son”

6

Нико Беќаровски

{to poka`uva deka zdravjeto im e naru{eno. Ovaa povrzanost se potkrepuva so dokazite deka pred pojavata na oddelni tipovi na karcinom ili srcevi pote{kotii, prethodi period so nenormalno dolgotrajno, odnosno kratkotrajno spiewe.

ZO[TO SE PROZEVAME? Nikoj dosega ne uspeal precizno da utvrdi zo{to i nie po~nuvame da se prozevame koga gledame kako nekoj drug toa go pravi, bez ogled dali toj ~in se odviva vo `ivo pred nas, na televizija, video snimka ili kompjuter. Spored edna teorija zevaweto e oblik na neverbalna komunikacija. Vo prilog na teorija, odi otkritieto deka kaj babunite, intenzivnoto zevawe, vo ramkite na grupata, signalizira deka e vreme za spiewe, a karakteristi~no e deka liderot na grupata αα ma`jakot, go zaokru`uva toj ritual so glasno zevawe so {iroko ra{irena usta. Ako ovaa teorija e zastaren oblik na komunikacija, kako {to e kaj babunite, toga{ zaraznosta od zevaweto kaj sovremeniot ~ovek bi se protolkuvala kako nesakan genetski programiran i predodreden fenomen. Pova`noto pra{awe sekako e zo{to voop{to zevame? Site nie se prozevame desetina pati sekoj ~as, mnogu po~esto nautro , a najmalku nave~er. Vsu{nost zevaweto se javuva u{te pred ra|aweto, fetusot se prozeva od 11 nedela. Me|utoa mnogu malku se znae za mehanizmot na zevaweto. Zevaweto, najverojatno ne poka`uva sekoga{ potreba za spiewe, a izgleda deka nema nikakva vrska so pretpostavkata deka organizmot ima deficit od kislorod ili suficit od jagleroden dioksid ({to teoretski bi mo`elo da predizvika

Малку поинаква медицина dlaboko zevawe). Kako najdobar dokaz deka ovaa pretpostavka ne e to~na, e studija izvedena vrz dobrovolci, podlo`eni na vdi{uvawe na golemi koli~ini na kislorod, po {to se utvrdi deka procentot na zevawe voop{to ne se namalil. Vo poslednite nekolku godini se pojavija nekolku teorii okolu ovoj fenomen, no niedna od niv ne dobi oficijalna nau~na verifikacija, iako site tie sodr`at izvesni argumenti koi uka`uvaat na mo`niot mehanizam  Zevaweto gi {iri na{ite beli drobovi i okolnite tkiva, so {to go {titi ova osetlivo tkivo od pukawe. Ova bi mo`elo da objasni zo{to po~esto se prozevame koga plitko di{eme ( zamor, dosada, ili pri budewe).  Zevaweto e odgovorno za distribucija na te~nosta surfaktant, koja prestavuva te~nost koja gi oblo`uva najmalite vozdu{ni meuri vo belite drobovi, nare~eni alveoli. Bez ovaa te~nost alveolite kolabiraat, a nejzinoto prisustvo go ovozmo`uva izleguvaweto na novoroden~eto vo nadvore{niot svet i negovoto prilagoduvawe kon vozduhot {to go di{ime. Ovaa teorija mo`e da objasni zo{to fetusot se prozeva, kako eden vid na podgotovka za koristewe na belite drobovi vo nadvore{niot svet.  Zevaweto gi {iri muskulite i zglobovite i go zgolemuva volumenot na srceto, so {to go priprema teloto na povisok steepen na vnimanie, posebno po relaksacija. Ovaa teorija mo`e da objasni zo{to sportistite i profesionalnite

7

Нико Беќаровски

muzi~ari pove}e zevaat pred nekoj va`en nastap. Zevaweto kako znak za bolest Mo`ebi zvu~i neverojatno no zevaweto mo`e da bide predvesnik, iako ne prv, za postoewe na oddelni bolesti. Intenzivno, vpe~atlivo zevawe e karakteristi~no za Multipla skleorza, Amiotrofi~na lateralna skleroza, Lu Geringova bolest. Zevaweto se javuva po radiolo{ka terapija, no i pri koristewe na antiparkinsoni~ni lekovi. Ponekoga{, inteniznoto zevawe mo`e da bide predvesnik na migrenozen napad. Od druga strana zevaweto e mnogu retko kaj pacienti zaboleni od [izofrenija. Istra`uva~ite otkrija deka stimulacijata na oddelni delovi od mozokot, mo`e da provocira zevawe, a oddelni prenositeli na informacii vo mozokot (transmiteri) imaat uloga vo ovoj proces. Poradi seto pogore izneseno mo`e da zaklu~ime deka ovoj naizgled ednostaven fenomen, prestavuva slo`en mehanizam vo odnesuvawe na ~ovekot so nedovolno istra`ena funkcija.

Nasmevka i solzi za dolg `ivot ^ovekot e edinstvenoto su{testvo koe mo`e svoite emocii da gi izrazuva preku pla~ewe i smeewe, no dolgo vreme ni{to ne se znae{e za lekovito dejstvo na nasmevkata i solzite. Lu|eto se razlikuvaat spored ~estotata na smeewe i pla~ewe, dodeka nekoi vo sekoja situacija pronao|aat ne{to sme{no drugite vo se gledaat tragedija. Optimistite bi rekle deka pesimistite se zdodevni te{ki lu|e, a ovie vtorite za prvite neozbilni i povr{ni. [to vsu{nost

Малку поинаква медицина se slu~uva vo organizmot pri manifestirawe na ovie dve emocii ? 1. Naukata koja go izu~uva smeeweto i negovoto dejstvo vrz ~ovekot se vika geleontologija, a korisnoto dejstvo na smeeweto e slednoto : Fizi~ka ve`ba ; koga ~ovek po~nuva da se smee istovremeno se pridvi`uvaat site muskuli, prvo licevite, a kako intenzitetot raste, se priklu~uvaat i muskulite od gradniot ko{ i stomakot. Pokraj toa, koli~inata na vneseniot vozduh raste {to prestavuva odli~na ve`ba za gradniot ko{. Priroden analgetik ; pri smeeweto se la~i golema koli~ina na endorfini (vnatre{en morfium) koj gi ubla`uva bolkite na sli~en na~in kako akupunkturata ili akupresurata. Lek za srce ; lu|eto koi mnogu se smeat pote{ko zaboluvaat od srcevi bolesti, posebno od anginozni napadi, so zgolemuvawe na krvotokot vo koronarnite arterii. Go podobruva varewe na hranata, so zgolemeno la~ewe na plunka i ja zabrzuva rabotata i prazneweto na crevata Pacientot so astmati~en napad ako uspee da se nasmee doa|a do popu{tawe ili potpolno smiruvawe na astmati~niot napad La~ewe na prirodniot hormon DHEA koj go la~i nadbubre`nata `lezda e direktno povrzano so smeeweto. Ovoj hormon pozitivno deluva na sjajot na ko`ata, podmladuva i revitalizira. Kaj `enite go zgolemuva seksualniot nagon i

8

Нико Беќаровски

deluva preventivno protiv na osteoporozata poradi {to so pravi mo`e da se nare~e eliksir na mladosta. 2. Lekovitosta na solzite be{e zagonetka do 70-tite godini na minatiot vek, do istra`uvawata na Dr Frej, koj so sigurnost doka`a deka so pla~eweto se isfrlaat {tetni materii koi sa natalo`uvaat vo organizmot kako rezultat na razni emocionalni opteretuvawa. Zadr`uvaweto na solzite zna~i eden vid na samotruewe (fiziolo{ko i emotivno) {to vo podolg vremenski period mo`e da dovede do ~ir na dnanaesettopala~noto crevo, zgolemen krven pritisok, srcevi i bubre`ni zaboluvawa. Koga ~ovek dobro }e se ispla~e golem del od negativnite hormoni se izlevaat i se vospostavuva povtorna ramnote`a. Zatoa sami po sebe se nametnuvaat slednite dva zaklu~oci : a. Koj se smee, pomalku zaboluva i podolgo `ivee b. Koj gi potisnuva solzite, go true sopstveniot organizam.

SICK BUILDING SYNDROME sindrom na bolna zgrada Sindromot na bolna zgrada (SBZ) e ime, za zbir od razli~ni simptomi koi se povrzani so podolgotraen sekojdneven prestoj vo odredena zgrada, a vo sebe opfa}a niza na fizi~ki, hemiski, biolo{ki i psiholo{ki pri~initeli. Sindromot kako zaseben entitet prv pat e opi{an vo stru~nata literatura 1994 godina. Simptomite koi go karakteriziraat ovoj sindrom se slednite: nadrazneti sluznici,

Малку поинаква медицина dolgotrajno vospalenie na o~nite kapaci (hroni~en konjuktivit), dolgotrajna uporna kijavica, {mrkawe, zapu{eni nosni hodnici, suvo i bolno grlo, vospalenie na sinusite, glavobolka, zamor, promeni vo mentalniot status (lesna nadrazlivost, bezvolnost, depresija), Mo`e li zgradata da bide bolna? Imeto na ova kompleksno poremetuvawe saka da uka`e na mo`nosta od pojava na zdravstveni problemi koi se povrzani so prestojot vo odredena zgrada, a pri~inata za ovaa pojava le`i vo nesoodvetno izgradenata ili neadekvatno odr`uvanata zgrada. Ovoj problem e posebno manifesten kaj zgradi so svoja zatvorena mikroklima. Pri~inite ne se samo grade`no-arhitektonski tuku se javuvaat i kako rezultat na lo{ite ergonomski re{enija i lo{ata organizacija na rabotata. [tetnite faktori na bolnata zgrada se delat na fizi~ki, hemiski, biolo{ki i psiholo{ki. Od fizi~kite faktori najzna~aen e lo{iot kvalitet na vozduhot, nesoodvetnata klimatizacija. So podobruvawe na klimatizacijata ispituvawata poka`uvaat podobruvawe na produktivnosta za 20%. Osvetluvaweto e vtor mnogu va`en faktor. Najsoodvetno e prirodnoto osvetluvawe, ili {to poblisku po boja i ja~ina na prirodnoto osvetluvawe. Bukata i odlo`uvaweto na |ubreto se posebno va`ni ~initeli vo pojavata na psihosomatski simptomi. Od hemiskite faktori, zna~ajna e koncetracijata na jaglerod dioksid, kvalitetot na boite, tepi-

9

Нико Беќаровски

site i zavesite, rabota so razni hemikalii, pe~atari. Biolo{kite faktori se dol`at na lo{ata klimatizacija, odnosno zastojniot vozduh, koj pogoduva na razvoj na razni mikroorganizmi, kako na primer Legionerska bolest ( predizvikana od bakterijata Legionella pneumophila), koja pogoduva na razvojot na alergiski manifestacii. Psiholo{kite faktori od vlijanieto na SBZ se odrazuvaat so glavobolka, nadrazlivost, zamor, bezvolnost. Ovie simptomi se javuvaat kako rezultat na dolgotrajnoto deluvawe na gorenavedenite faktori, odnosno kako psihi~ka manifestacija na naru{enoto fizi~ko zdravje. Le~eweto, ne e koncentrirano kon pacientite, tuku kon zgradata. Za taa cel neophodno e da se sporevedeni klimatizacija po strogo definirani standardi, da se vovede kvalitetno osvetluvawe (da se isfrli neonskoto osvetluvawe, posebno va`no vo u~ili{tata), da se namali nivoto na bukata, da se obezbedi pravilen vnes na hrana i te~nosti, da se isfrlat ili krajno reduciraat {tetnite hemiski materii i da se obezbedi kontinuiran monitoring na seto pogore navedeno. Najdobra prevencija od pojavata na SBZ e pravilno proektirawe i gradewe na objektite, nivno odr`uvawe i redovni sistematski pregledi na vrabotenite, za da se ovozmo`i navremena pojava na epidemija od sindromot. Iako vo osnova ne se raboti za urgentna ili smrtonosna sostojba odnosno bolest, SBZ zna~itelno go namaluva kvalitetot na ~ove~kiot `ivot i dolgoro~no predizvikuva golemi zagubi, kako za rabotnikot, taka i za rabotodavatelot poradi namalenata produktivnost.

Малку поинаква медицина NEUROMODULACIJA terapija na idninata Molskavi~niot razvoj na naukata, bioin`ineringot i mikroelektronikata ovozmo`i primena na novi metodi vo le~eweto na oddelni bolesti, koi nosat zaedni~ko ime neuromodulacija. Se raboti za inovativna tehnika na celna primena na elektrohemiski stimulatori na oddelni nervni kelii so {to se postignuva soodveten terapevtski efekt. Spored terapevtskiot pristap, neuromodulacijata se deli na elektri~na i hemiska. Kaj elektri~nata stimulacija, koja se vika i neurostimulacija se koristi niskovoltirana ednonaso~na struja, a kaj hemiskata odredeni lekovi, naj~esto morfium i baklofen. Treba da se napomene deka akupunkturata vsu{nost e najstarata metoda na neuromodulacija. Elektri~nata neuromodulacija (neurostimulacija) podrabira kontinuirano stimulirawe na odredeni delovi od centralniot nerven sisten (CNS), perifernite nervi ili avtonomniot nerven sistem, so upotreba na podko`no postaven generator i tenki podko`ni elektrodi, koi stimuliraat ili inhibiraat odredeni nervni kelii. So primena na takanare~enata dlaboka mozo~na stimulacija, odnosno draznewe na oddelni mozo~ni strukturi, se le~at slednite bolesti:  depresii,  opsesivno-kompulzivni rastrojstva,  esencijalen tremor,  Parkinsonova bolest.  Neurostimulacijata na perifernite nervi i koreni se koristi za le~ewe na:

10

Нико Беќаровски

o fantomskiot bol po amputacija na noga ili raka, o urinarna inkontinencija o (nemo`nost da se zadr`i urinata) o razni seksualni disfunkcii i nadrazneto debelo crevo (iritativen kolon). Neurostimulacijata na vagusniot nerv vo predelot na vratot prestavuva nova alternativna metoda vo tretmanot na te{kite oblici na epilepsija, koga maksimalnite dozi na lekovi ne go spre~uvaat napadot. Na sli~en mehanizam funkcionira i pacemaker-ot pri poremetuvawa na srceviot ritam. Hemiskata neuromodulacija prestavuva kontinuirana upotreba na odreden lek kogo podko`na pumpa go vbrizguva vo ‘rbetniot mozok, odnosno vo okolnata te~nost. Bidejki celiot rbeten mozok pliva vo rbetnata te~nost. Lekot daden na ovoj na~in stignuva do sekoe mesto, a pri toa potrebnata dadena doza e 100 pati pomala od taa koja treba da se dade preku usta. Ovaa metoda naj~esto se koristi pri maligni zaboluvawa kade e neophodno da se koristi morfium. So ovoj na~in na aplikacija se ovozmo`uva da se izbegne pojavata na golem del od nesakanite efekti na morfiumot. Nekoi lekovi, na primer baklofenot samo vaka aplicirani go prezentiraat svojot maksimalen efekt. Kontinuiranata baklofenska pumpa, prestavuva vo momentov edinstven na~in za uspe{no le~ewe na spasticitetot (vko~anetosta) kaj bolnite od cerebralna paraliza i vo umeren stepen multipla skleroza. Na krajot neophodno e da napomenam deka ovoj terapiski izbor ne smee da se koristi kako primaren na~in na lekuvawe, tuku samo kako krajna nu`da koga }e se iscrpat site ostanati mo`nosti {to gi nudi

Малку поинаква медицина sovremenata medicina. Drug mnogu zna~aen ograni~uva~ki element e visokata cena na implantantite.

VRTOGLAVICA znak da go posetite Va{iot doktor Vrtoglavicata prestavuva momentna slabost povrzana so promeni na polo`bata na na{eto telo, pri {to imame subjektivno ~ustvo deka predmetite vo okolinata se vrtat okolu nas. Naj~esto ovoj simptom e banalen i ne e pridru`en so drugi simptomi, kako ma~ninna povra}awe, bolki vo gradite, tresewe. ^esto vrtoglavicata se pojavuva nautro, pri stanuvawe od krevet. Pri~inata za ovoj fenomen le`i vo faktot, {to pri le`ewe zna~aen del od krvta e vo dolniot del na teloto. Organizmot poseduva mehanizam za regulacija na cirkulacijata, koj se aktivira pri stanuvawe, no so tekot na godinite ovoj regulaciski system slabee, a pod dejstvo na arterioskleroti~ni promeni krvnite sadovi ne se dovolno elasti~ni {to predizvikuva privremen namalen do potpolno otsuten dotok na krv vo glavata pri stanuvawe vo tekot na nekolku desetinki od sekundata. Drugi zna~ajni pri~initeli za vrtoglavica se razni lekovi, pred se lekovi za namaluvawe na pritisok i razni sedativi. Pojavata na pove}ednevna vrtoglavica po konzumirawe na odreden lek e zadol`itelen parameter za konsultacija so Va{iot lekar i promena na nesoodvetniot lek. ^esti pri~initeli na vrtoglavica, koja voobi~aeno se zanemaruva, se hroni~nata izlo`enost i truewata so jaglen monoksid, alko-

11

Нико Беќаровски

hol i nikotin, koi po pravilo se od privremen karakter i is~eznuvaat po otstranuvaweto na pri~initelot. Vrtoglavicite povrzani so problemite vo vnatre{noto uvo, kade e smesten aparatot za ramnote`a, se javuvaat pri vospalenija vo ovoj del, ili pri razni traumatski o{tetuvawa, a ~estite vrtoglavici, proprateni so ma~nina, povra}awe, do gubewe na svesta, mo`e da bidat znaci za Menierova bolest. Vo sekoj slu~aj, ako imate hroni~ni ili ~esti vrtoglavici, zuewe vo u{ite, ma~ninna vreme e za konsultacija so Va{iot lekar, a vo me|uvreme pridr`uvajte se do podolu navedenite preporaki , so cel da izbegnete eventualni povredi pri kolapsite koi ~esto gi pratat vrtoglavicite.  Izbegnuvajte stanuvawe vo temna prostorija  Pred da stanete nekolku sekundi sednete vo krevetot  Stanuvajte postepeno  Ako nosite o~ila, stavete gi pred stanuvawe  Isfrlete gi od sobata tepisite i patekite koi se lizgaat  Obezbedite dobro osvetluvawe vo stanot  Vnimavajte pri dvi`ewe po skali  Nosite niski i udobni ~evli so gumen |on  Izbegnuvajte no}ni dvi`ewa bez pridru`ba

POREMETUVAWA NA POTEWETO Poteweto e eden od na~inite na koj organizmot osloboduva del od otrovnite materii natolo`eni vo nego. Zadol`ni za ovaa funkcija se potnite `lezdi koi se raspredeleni vo razli~na gustina niz celiot

Малку поинаква медицина organizam. Razli~ni sostojbi mo`e da dovedat do zgolemeno potewe (hiperhidroza) ili namaleno potewe (hipohidroza). Hiperhidrozata mo`e da bide generalizirana koga se zafateni site potni `lezdi, ili lokalizirana koga e zafaten del od organizmot. Spored pri~inata za pojava, hiperhidrozata se deli na fiziolo{ka, simptomatska i vrodena. Fiziolo{kata hiperhidroza se javuva vo tek na intenzivna fizi~ka rabota, vo bremenosta, kaj pretilni (gojazni), vo klimakterium i pri visoki nadvore{ni temperaturi. Simptomatskata hiperhidroza se javuva kako simptom vo oddeleni bolesti kako malarija, vospalenie na belite drobovi, tuberkuloza. Hiperhidrozata se javuva i pri sostojbi na stres (zgolemena produkcija na adrenalin i noradrenalin) hipoglikemii, srcev i belodroben infarkt. Zgolemeno potewe se javuva i kako reakcija od vnes na oddeleni lekovi i hemiski materii. Od lekovite naj~esti pri~initeli se aspirinot, penicilinite, kortikosteroidite, razni antirevmatici, alkoholot, kafeto i nikotinot. Ako poteweto e pointenzivno na edna polovina od teloto, skoro sekoga{ se raboti za o{tetuvawe na nervniot sistem, koe bara dopolnitelni isleduvawa. Vrodenata hiperhidroza e nasledna i se prenesuva od edno na drugo pokolenie. Vo klini~kata slika dominira neprijaten miris koj se javuva kako rezultat na zgolemeno la~ewe od oddelni regii kako, pazuvite, dlankite, tabanite i poretko liceto, nosot, vratot, gradite i grbot. Kako rezultat na hroni~noto izla~uvawe mo`e da se javat sekundarni komplikacii odnosno

12

Нико Беќаровски

bakteriski i gabi~ni infekcii. Karakteristi~niot neprijaten miris od ispotenite noze pokraj potta se dol`i na razgradenite kletki od povr{niot sloj na ko`ata. Za otstranuvawe na neprijatniot efekt od ovaa pojava neophodna e redovna i sekojdnevna pove}ekratna toaleta i koristewe na obleka i ~evli isklu~ivo od prirodni materii, koi ovozmo`uvaat ko`ata da “di{e”. Kaj vrodenite ili izrazito neprijatnite hiperhidrozi se probuva da se podzatvorat kanalite na potnite `lezdi, a za taa cel se koristi 15-25% rastvor na aluminiumhloridheksahidrat, 2-5% taninska kiselina, ili 5-20% alkoholen ili voden rastvor na formalin. Uspe{ni rezultati se dobivaat i so 20% te~en puder. Primenata na sive ovie preparati e vo tekot na no}nite ~asovi, koga `lezdite miruvaat. Hipohidrozata se javuva vo sklopot na razni hormonski bolesti (Adisonova bolest, hipotireoza) o{tetuvawa na periferniot nerven sistem, pri bubre`na insuficiencija i razni ko`ni bolesti (psorijaza, pemfigus, skleroderma), a fi-ziolo{ki pri stareewe i dehidratacija. Anhidroza prestavuva sostojba na potpolno ne la~ewe na pot, proprateno so izrazito suva ko`a i mentalna retardacija.

KOGA DA POBARAME POMO[ OD LOGOPED? Sekoj den se pogolem e brojot na deca koi imaat razni otstapuvawa od normalniot govor i jazik, a roditelite ~esto ne znaat koga i kade da pobaraat pomo{. Vo konsultaciite so svoite bliski ili prijateli naj~esto dobivaat pogre{ni informacii deka i drugi imale

Малку поинаква медицина sli~ni problemi koi spontano gi sovladale so tek na vremeto, poradi {to prviot kontakt so logopedot, a so samoto toa i mnogu skapoceno vreme e izgubeno. Za site vakvi sostojbi postoi posebno obrazuvan kadar, koi se vikaat logopedi i se zanimavaat so problemite na govorot, jazikot, glasot, odnosno ne se zanimavaat samo so korekcija na izgovrot na odredeni glasovi ({to e vre`ano mislewe kaj narodot), tuku so celokupniot govorno-jazi~en razvoj, pi{uvawto, problemite so u~eweto i so problemite na glasot. Sekoe dete ima svoe individualno tempo na razvoj, no sepak }e Vi ponudam orientaciona tabela, za razvojot koj treba da go postigne deteto, vo odredena vozrast. Sekako ako Va{eto dete ne sovladalo niedna od navedenite normi, toa ne zna~i samo po sebe, deka mora da ima govorno-jazi~en problem, no po`elno bi bilo da se obratite do Va{iot mati~en lekar, ili pedijatar, koj ako ima potreba }e Ve upati na logoped.

- primetuva zvu~ni igra~ki - obra}a vnimanie na muzika - Povtoruva odredeni slogovi (ma, ma, ma) - se smee - go vokalizira odu{evuvaweto i nezadovolstvoto do 12. meseci - u`iva vo igri so kriewe - se vrti i gleda vo pravec na zvukot - slu{a koga mu se obra}ate - prepoznava zborovi za predmeti vo sekojdnevna upotreba - odgovara na ednostavni barawa (daj ja topkata, dojdi vamu) - brboreweto se intenzivira i podolgo trae - brbori za da privle~e vnimanie - koristi gestikulacii da ka`e {to mu treba (npr. diga race za da go zemete) - imitira razli~ni zvuci (onomatopeja) - okolu prviot rodenden gi ka`uva prvite zborovi so smisol 1 - 2. godina

O~ekuvano odnesuvawe na deteto: do 3. meseca - reagira na jak zvuk - prestanuva da pla~e koga mu se obra}ame - go menuva na~inot na cicawe koga slu{a zvuci - dava zvu~ni signali koga e zadovolno - pla~e razli~no zavisno od potrebite - se smee koga }e Ve vidi do 6. meseci - se vrti vo pravec na zvukot - gi primetuva promenite vo Va{iot glas i reagira na niv

13

Нико Беќаровски

- poka`uva odredeni delovi od teloto na Va{e barawe - poka`uva i gi imenuva slikite vo kniga - odgovara na ednostavne barawa (kade e me~eto?) - slu{a kratki prikazni i pesni - sekojdnevno go zbogatuva svojot re~nik - postavuva ednostavni pra{awa (kade e ...?, {to e...?) - vrzuva dva zbora i formira prosta re~enica (daj sok, bebeto spie) 2 - 3. godina - razbira razlika me|u (golemo -

Малку поинаква медицина malo, odi - zastani) - odgovara na dve istovremeni barawa (zemi ja topkata i stavi ja vo kutijata) - slu{a i u`iva dodeka mu raska`uvate podolgi prikazni - znae da gi imenuva skoro site predmeti od okolinata - ima re~enica od 2-3 zbora - go zbogatuva re~nikot i pro{iruva re~enicite - govorot e razbirliv za semejstvoto 3 - 4. godine - odgovara na pra{awa koj?, {to?, kade?, zo{to? - opi{uva {to se slu~ilo vo gradinka, park, prodavnica... - koristi re~enica od 4 zbora - ne povtoruva isti slogovi ni zborovi - treba korektno da gi izgovori glasovite s, z i c, a so 4 godini š, q, il - govorot na deteto e razbirliv za okolinata 4 - 5. godini - zainteresirano e za kratki prikazni i dava odgovor na ednostavni pra{awa vrzani za prikaznata - razbira zborovi koi se odnesuvaat na vremeto ( v~era, denes, utre) i gi razbira odnosite (prv, posleden, sleden) - razbira golem del od toa {to go slu{a doma i vo gradinka - re~enicata e posodr`ajna (npr. Najgolemata crvena ko{ula e moja) - raska`uva prikazni i se dr`i do temata - bez problem komunicira so drugi deca i vozrasni - rimuva zborovi - so 5 godina pravilno gi ka`uva site glasovi (vklu`uvajki go i r) - govorot gramati~ki e ureden (ne

14

Нико Беќаровски

gre{i vo rodot, brojot, vremeto na dejstvo)

MOBILEN TELEFON potreba no i opasnost po zdravjeto Sovremeniot ~ovek od noviot milennium e nezamisliv bez svojot mobilen telefon i spored podatocite od 2011 godina, preku 3,8 milijardi korisnici go poseduvaat ova novo tehnolo{ko ~udo. Opasnosta od elektromagnetnoto pole (EMP) kaj mobilnite telefoni i dejstvoto vrz ~ovekovoto zdravje se u{te ne se to~no ustanoveni, poradi relativno kratkoto vreme od masovnoto koristewe. Brojnite promeni na krvnite elementi, reprodukcijata, mozokot i koskenoto tkivo se ve}e notirani promeni od izlo`enosta na EMP. Nikoj so sigurnost ne mo`e da ka`e kolkava e realnata opasnost od mobilnite telefoni, no glavnite polemiki se vodat okolu primenata kaj mladite generacii. Vo Anglija javno se proklamira da ne se dozvoluva upotreba na mobilni telefoni kaj decata, ili nivnata upotreba da se ograni~i na maksimum 10 minuti razgovor vo tek na denot. Celata ovaa panika zapo~na vo 1995 godina koga e zabele`ana zgolemena pojava na leukemija kaj decata koi `iveat vo blizina na TV repetitori vo Avstrija. 1999 godina polskite, a 2000 i izraelskite nau~nici objavija zgolemena pojava na leukemija kaj vojnicite koi rabotele vo blizina na radarite. Sepak do pred deset godini se smeta{e deka mobilnite telefoni se premnogu slab izvor na zra~ewe i analogno na toa ne mo`e da prediz-vikaat {tetni efekti.

Малку поинаква медицина Eden od klu~nite trudovi vo ovaa oblast, koj ne mo`e da bide osporen, se naodite na Dr.Trosko, koj doka`a deka izlo`uvaweto na hematopoeznoto tkivo (tkivoto kade se sozdavaat krvnite elementi) na magnetno pole od 40mG doveduva do ist efekt kako izlo`uvawe na he-miski tumorski promotori. Vrz osnova na ovaa analiza me|unaroden ekspertski tim vo 2000 godina donese zaklu~ok deka deca izlo`eni na magnetno pole od preku 4x10-4T imaat dva pati pogolema {ansi da zabolat od leukemija. Ovoj tim smeta deka mora na sekoj mobilen da stoi predupreduvawe za rizikot od koristewe na mobilniot telefon kaj decata, da stoi ja~inata na magnetnoto pole koe go emitira i specifi~niot stepen na absorpcija vo ~ove~kiot organizam (specific absorption ratesSARs). Da se razberat ovie preporaki treba da se objasni {to zna~i 4x10-4T, kolkava e silata na poleto vo blizina na mobilniot, negoviot SARs i najva`no kakov e biolo{kiot efekt na apsorbiranoto zra~ewe. Spored dosega{nite analizi mobilnite telefoni vo stand by pozicija, ne go nadminuvaat ovoj limit, no pri razgovor zavisno od modelot ovoj limit e nadminat dva do tri pati. Poradi seto pogore izneseno, treba seriozno da se prifatat zaklu~ocite za opasnosti pri koristewe na mobilnite telefoni kaj decata i mladinata, a za korisnicite da se dadat preporaki za limitirana dnevna upotreba. Ne treba da se zaboravi deka sekojdnevnata pojava na novi tehnologii go pro{iruva spektarot i ja~inata na elektromagnetnoto nejonizirano zra~ewe vo na{ata okolina, a {tetnite efekti ~esto postanuvaat vidlivi posle pove}e godini, a ponekoga{ i posle pove}e decenii.

15

Нико Беќаровски

Na krajot da zavr{ime so zborovite na eden astronom, koj tvrdi deka eden mobilen telefon na mese~inata bi emitiral ~etiri pati pojak signal od site ostanati kosmi~ki signali koi se fa}aat so radioteleskop.

TERAPIJA SO JONI nade` za bolnite od rak Vo Hajdelberg, Germanija, pred ~etiri godini e otvoren prviot centar vo Evropa za jonski zra~ewe. Vo ovoj centar }e mo`e da se le~at najte{kite bolni od rak, odnosno tie za koi dosega nema{e nikakov lek. Centarot budi golema nade` pred se za bolnite deca od rak. Vo noviot centar za terapija so joni godi{no }e mo`e da se lekuvaat 1300 pacienti, pred se bolni ~ii tumori ne mo`at da se tretiraat so obi~nite aparati za zra~ewe, poradi toa {to nivnata lokalizacija e nedostapna, ili se nao|aat na mesta koi se ekstremno osetlivi na zra~ewe (mozok i creva). So ovoj vid na zra~ewe lekarite mo`at da doprat do site vidovi na tumor bez ogled kade se nao|aat (mozok, gradi, pankreas, prostata) i da go izdvojat kako so hiru{ki skalper, bez nikakvi zna~ajni o{tetuvawa na okolnoto tkivo. Zracite so ogromna brzina pominuvaat niz prvite centimetri od tkivoto, taka {to toa ostanuva neo{teteno. Duri koga }e naide na tumoroznoto tkivo doa|a do sudar i naglo praznewe na celata energija. Ovaa terapija e posebno zna~ajna poradi drasti~no namaluvawe na nesakanite efekti od zra~eweto na podolg period. Jonskite zraci, mnogu bogati so energija se sozdavaat vo ma{ina koja e smestena dva metri pod zemja, pokriena so debel sloj od armiran

Малку поинаква медицина beton, a nadvor od Klinikata se gleda samo brdo so treva. So cel jonskite zraci da go pogodat tumorot pod odreden agol, pacientot e fiksiran za podlogata i mo`e da se dvi`i vo 6 pravci. Izvorot na zra~ewe isto taka e mnogu podvi`en, preku konstrukcija dolga 25 metri koja e smestena na tri sprata, odnosno mo`e da se nare~e digalka za te{ki joni, edinstvena vo svetot. Rotira 360 stepeni okolu pacientot kako bi se postignal optimalen agol za zra~ewe. Sekako deka edna vakva sofisticirana ma{ina ima svoja cena, odnosno cenata e 119 milioni evra, a tro{i struja kolku eden pomal grad. Tro{ocite na eden tretman se okolu 20.000 evra.

BIOMETEOROLOGIJA I METEOROPATI ^ove~kiot organizam za razlika od nekoi poprimitivni `ivotinski vrsti ima postojana telesna temperatura, koja se odr`uva so pomo{ na brojni regulatorni mehanizmi vo organizmot. Ekstremnite klimatski promeni poradi toa mo`e da predizvikaat odredeni problemi so zdravjeto. Sekoj od nas znae deka pri temeperatura od 200 S zimno vreme, mo`e da {eta po kratki rakavi, no pri istata temperatura letno vreme, ima potreba od potopla obleka. Pokraj nadvore{nata temperatura, drugi tri zna~ajni klimatski parametri koi vlijaat na zdravjeto se, vozdu{niot pritisok, vla`nosta na vozduhot i pojavata na vetrovi. Promenata na vozdu{niot pritisok ima najgolemo vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje. Sekoe naseleno mesto ima svoj prose~en pritisok koj se dvi`i nekade okolu edna atmosfera. Za Skopje i okolinata normalnata

16

Нико Беќаровски

vrednost iznesuva 980 milibari. Promenite od samo deset milibari, nastanati vo relativno kratok vremenski period mo`e da predizvikaat zna~ajni turbulancii vo ~ove~kiot organizam. Na ovie promeni ne reagiraat site lu|e podednakvo. Onie koi pojako gi ~ustvuvaat ovie promeni se narekuvaat meteoropati. Manifestaciite koi se pojavuvaat mo`at da bidat od nedefinirani tegobi vo smisol na neraspolo`enie zgolemena nadrazlivost, zamor, malaksansot, pa se do konkretni kardi0-vaskularni i nervni akutni bolesti. Poznat e faktot deka ovie promeni mnogu pote{ko gi podnesuvaat bolnite so hroni~ni kardiovaskularni bolesti, a pojavata na infarkti pri vakvi denovi e zgolemena. Od druga strana brojni studii uka`uvaat na drasti~no zgolemena incidenca na mozo~ni udari pri nagli promeni na vozdu{niot pritisok i toa ne samo kaj rizi~nite grupi. Vla`nosta vo vozduhot e drugiot zna~aen faktor za zdravjeto na lu|eto. Ista temperatura pri razli~na vla`nost ne se podnesuva ednakvo, odnosno pedesetina stepeni vo pustiwa kade vla`nosta e pod 25%, mnogu polesno se podnesuva otkolku triesetina stepeni pri vla`nost od preku 66%. Bolnite so reumatski pote{kotii i hroni~ni degenerativni promeni, od edna strana i pacientite so hroni~na obstruktivna belodrobna bolest se najosetlivi na promenite na vla`nosta na vozduhot. Sekoj od nas imal prilika da slu{ne od postarite kako se `alat na bolki vo zglobovite, neposredno pred nagli promeni na vremeto prosledeni so obilni do`dovi. Na vremeto i negovite promeni ne mo`e da vlijaeme no toa {to mo`e da Vi go sovetuvame e slednoto : pri

Малку поинаква медицина nagli vremenski promeni bi trebalo da se vnesuva polesna hrana, vo mali po~esti obroci, dovolen vnes na te~nosti, a minimalen na alkohol i da se izbegnuva intenziven fizi~ki napor.

PIRSEVI I TETOVA@I (piercing & tattoo) moden izraz na novata generacija Frizurata, oblekata, {minkata i nakitot, se tradicionalni na~ini za prezentacija na individualnosta. Alternativen no se pomoderen na~in za ekspresija se tetova`ite i pirsovite, koi za razlika od ostanatite, nosat odredeni zdravstveni rizici, od obi~na preosetlivost na ko`ata do potencijalno smrtonosni komplikacii i bolesti. Zatoa ako planirate takov zafat zadol`itelno pro~itajte go sledniov tekst. Tetova`ata prestavuva trajno nanesuvawe, so bockawe so igli, na soodveten pigment vo dermalniot sloj na ko`ata pri {to se vnesuva mastilo. Za mala tetova`a potrebni se 45 minuti a za golema i nekolku seansi. Pirsingot (bodewe, bockawe) ne e traen ukras, no nosi pogolemi zdravstveni rizici bidejki prestavuva mehani~ko bockawe na celiot sloj na ko`ata, vo delot koj saka da se ukrasi. Rizici : Probivaweto na ko`ata ,odnosno eden nejzin del, nosi razni rizici od infekcii, bidejki ko`ata e prirodna, najzna~ajna bariera za vnes. Lu|eto so tetova`a imaat 9 pati pogolem rizik od Hepatit C, koj dolgo vreme ostanuva neprimeten, a mo`e da se prenesuva pri seksualen kontakt. Pokraj toa zgolemen e rizikot od tetanus, tuberkuloza i

17

Нико Беќаровски

SIDA. Lokalanita vospalitelna reakcija skoro e pravilo. Poradi seto gorenavedeno, amerikanskiot Crven krst ne dozvoluva daruvawe na krv, vo tekot na prvata godina od tetova`ata i pirsot. Ako sepak se odlu~iti za tetova`a ili pirsing, napravete go toa vo visoko profesionalni studija, kade ima zadol`itelna toplinska i hemiska sterilizacija na instrumenti, kade se koristat igli i rakavici za edna upotreba a implantiraniot pirs da bide od nealergiski materijal (zlato, ~elik, titan ili platina) zadol`itelno prethodno steriliziran vo avtoklav. Posle tetova`ata procesot e relativno ednostaven. Zale~uvaweto trae do tri nedeli, vo koj period mora da se dr`i ~ista povr{inata i da se vla`ni so soodvetni kremi. Zalekuvaweto po aplikacija na pirs, zavisi od toa kade e staven. Pri oralen pirs, (jazik, usna) treba da se koristi antibakteriska bezalkoholna te~nost za dezinfekcija. Alkoholot go potencira krvareweto. Pri pirs na nosot, uvo, papok, se vr{i sekojdnevna toaleta a pri crvenilo zadol`itelno da se pobara lekarska pomo{. Samoinicijativnoto davawe antibiotski kremi mo`e da predizvika alergiski reakcii. Aplikacijata na pirs na genitali pove}ekratno go zgolemuva rizikot od genitalni infekcii, a niedna temelna studija, ne go doka`a nivnoto vlijanie vo zgolemeno seksualno zadovolstvo. Otstranuvaweto na tetova`ite e mo`no samo so laser ili dermoabrazija.

ANTIPERSPIRANTI DA ili NE? Sovremenata nauka ne utvrdi cvrsti dokazi za povrzanosta pome|u koris-

Малку поинаква медицина teweto na antiperspirantite (AP) i zgolemenata pojava na rak na dojkata, no sepak golem broj na `eni gi izbegnuvaat AP i se pove}e gi koristat dezodoransi. Stravot poteknuva pred se od blizinata na pazuvite (mesto kade se aplicira AP) i dojkata. Druga pri~ina za strav e toa {to AP go blokira poteweto, a so toa i osloboduvaweto na toksi~nite materii koi ostanuvaat vo taa regija. Treta pri~ina za voznemirenost se hemikaliite vo sostavot na AP. Kako deluvaat antiperspirantite, a kako dezodoransite ! Sekoj AP vo svojot sostav sodr`i soedinenija na aluminium, koi pri vlezot vo organizmot se transformiraat vo sloboden radikal (Al+++). Ovoj radikal ja pominuva kleto~nata membrana i se talo`i vo crniot drob, mozokot, bubrezite, dojkite i koskenata sr`. Tokmu ovaa koncentracija na aluminium, ja zagri`uva medicinskata javnost i potiknuva mnogubrojni ispituvawa za povrzanosta so Alchajmerovata bolest (senilnost) i rakot na dojkata. AP i dezodoransite se koristat za kontrola na poteweto i neprijatnite mirisi. AP go smaluvaat nivoto na sekrecija na potnite `lezdi, preku supstancii koi sodr`at aluminium i cink i se nao|aat vo koncentracii od 12-20%. Dezodoransite sodr`at mirisni supstancii koi gi maskiraat neprijatnite mirisi i antibiotik, koj gi eliminira bakteriite. Dezodoransot sodr`i soli na cink i antibiotik od {irok spektar, naj~esto neomicin. [to veli sovremenata nauka! Edna golema studija izvedena 2002 godina ne poka`a zgolemen rizik od aplikacijata na AP i dezodoransi. Studijata otkri deka site `eni vo

18

Нико Беќаровски

opredelen period koristat AP ili dezodoransi, a preku 90% gi otstranuvaat vlaknata vo pazuvata naj~esto so bri~ewe, a edna tretina neposredno po bri~eweto koristi AP ili dezodorans. Druga studija izvedena 2003 godina otkri zgolemen indeks na rakot na dojkata kaj `enite koi po~nale da koristat AP i da se bri~at pod pazuvite pred 16 godina, vo odnos na tie koi po~nale pokasno. Poslednite godini site istra`uvawa se fokusirani na odredeni za{titni sredstva (PARABENI) koi se koristat vo AP i dezodoransite, no i vo mnogu drugi kozmeti~ki i farmacevtski proizvodi. Parabenot go potencira dejstvoto na estrogenot, a estrogenot vlijae vrz rastot na kletkite so rak na dojkata. Vo prilog na ova hipoteza odi i podatokot deka kaj 18 od 20 primeroci na tkivo so tumor otkrieno e prisustvo na paraben. Zaklu~ok: Ova prestavuva novo, nedovolno istra`eno, no sosema mo`no objasnuvawe za eden od pri~initelite na rakot na dojkata.

DALI GRADNIKOT GO ZGOLEMUVA RIZIKOT ZA POJAVA NA KARCINOM NA DOJKATA ? Osnovata za ovaa naizgled bizarna hipoteza, e funkcioniraweto na limfniot sistem, koj e va`en sistem bidejki slu`i za odmivawe na brojnite toksini sozdadeni vo sekoe tkivo. Za razlika od krvnite sadovi koi imaat pojak yid, limfnite sadovi imaat mnogu ne`ni yidovi i oblekata mo`e da vlijae na nivniot lumen. Gradnikot so svojata cvrstina i dizajn gi stega ne`nite limfni sadovi vo gradite i so toa delumno go spre~uva iznesuvaweto na toksinite od ovaa regija. Vo prilog na ovaa

Малку поинаква медицина teorija govori i podatokot deka najgolemiot del od benignite (dobro~udnite) ~vor~iwa i cisti koi se otkrivaat kaj dojkite se sostojat od limfa, a del od niv se povlekuvaat po prestanok na nosewe na gradnikot. Vo prilog na pogore iznesenite podatoci }e Vi prezentiram del od rezultatite dobieni od edna opse`na studija izvedena na 4500 `eni, od koi polovinata so dijagnosticiran rak na gradata. Na pra{aweto dali ste zadovolni od izgledot na Va{ite gradi bez gradnik, 18% odgovorile pozitivno od grupata bez karcinom, a samo 5% od vtorata grupa. Dali go koristite gradnikot za oblikuvawe na Va{ite gradi? 54% od prvata grupa i 87% od vtorata odgovorile potvrdno. Ovie pra{awa jasno sugeririraat deka biraweto na gradnikot za podobruvawe na izgledot e mnogu pova`no kaj grupata so karcinom. Ovie gradnici za da postignat estetski efekt mora da ja pritiskaat gradata i predizvikaat neudobnost i crveni tragi po ko`ata, {to i bilo notirano kaj 23% od prvata grupa i 60% kaj zabolenite. Vo odnos na dol`inata na nosewe na gradnikot duri 99% od zabolenite go nosele preku 12 ~asa vo tekot na eden den, a 18% spiele so nego. Ovie soodnosi kaj prvata grupa se drasti~no pomali. Zaklu~okot od ovaa studija bil deka `enite koi go nosat gradnikot pove}e od 12 ~asa dnevno, imaat 19 pati pogolem rizik za pojava na rak na dojkata, a onie koi go nosat i vo tekot na spieweto 113 pati pogolema incidenca za pojava na rak. Noseweto na gradnikot e psiholo{ka zavisnost ili navika. Rizikot od pojavata na rak na dojkata mo`e da se namali so namaleno nosewe ili ne nosewe na ovoj del od

19

Нико Беќаровски

oblekata. So vnimatelno odbrana gorna obleka, verojatno nikoj i nema da primeti. Probajte go sledniot predlog barem edna nedela. Oble~ete po{iroka, udobna obleka, bez stavawe na gradnikot, koja ne otkriva deka ne go nosite. Vo po~etokot ~ustvoto }e bide ~udno no potrudete se da go sovladate. Gledajte dali nekoj primetil deka ne nosite gradnik (nema nikoj da primeti). Primetite dali }e se ose}ate podobro na krajot na nedela (sekako). Pokraj drasti~no zgolemena udobnost, }e imate spokoj vo du{ata, znaejki deka ste go namalile svojot rizik od pojava na ovaa opaka bolest, bidejki toksinite prirodno se otstranuvaat od nepritisnatite limfni sadovi. So primenata na ovoj sovet, nikoj ne mo`e so sigurnost da Vi garantira deka karcinomot nema da se pojavi vo tekot na Va{iot `ivot, no zna~ajno }e go namalite nepotrebniot rizik.

TAJNITE SOSTOJKI NA KOZMETIKATA I NIVNOTO DEJTVO VRZ NA[ETO ZDRAVJE Op{tata obzemenost za {to poubav izgled, mlade{ki sjaj na ko`ata i prikrivaweto na stare~kite br~ki, gi prepolnija raftovite na specijaliziranite prodavnici, marketite no i na{ite zeleni pazari, so mnogubrojni kozmeti~ki sredstva koi ni gi nudat ovie pridobivki na sovremenata kozmeti~ka industrija. Poedini supstanci koi se upotrebuvaat ~inat vistinski ~uda, koga e vo pra{awe za{titata, negata i odr`uvaweto, no obzemeni od `elbata za brz profit, proizvoditelite na ovie sredstva, ponekoga{ upotrebuvaat i materii koi mo`at da go zagrozat zdravjeto

Малку поинаква медицина na korisnicite, posebno ako se raboti za preparati nameneti za najmladite. Golemite i poznati proizvoditeli, so cel da se odbranat od nelojalnata konkurencija, go istaknuvaat sostavot na svoite proizvodi. Sepak ovoj sostav za obi~niot ~ovek nema nekoe posebno zna~enie. Poradi site gorenavedeni pri~ini re{iv, da Vi prezentiram eden mal prira~nik za sostojkite koi se dobri za ko`ata, no i za onie koi se {tetni, odnosno toksi~ni. Korisni sostojki vo kozmeti~kite preparati: Abrazivni supstancii, ja ~inat osnovata za piling na ko`ata, odnosno gi otstranuvaat umrenite kletki. Naj~esto koristeni i provereni sostojki za taa cel se morskata sol, bra{noto (site vidovi osven p~eni~no), kaolinot, bentonitot (vrsta na glina) i silikatite na natrium i magnezium. Treba da se izbegnuvaat grubi pilinzi, odnosno supstancii kako koski od kajsii ili koskite od orevi, bademi, le{nici, koi mo`at da ja izgrebat ko`ata. Materiii koi spre~uvaat vospalenie na ko`ata. Najgolem del od ovie materii se antioksidansi i ja pravat ko`ata, mazna i go smiruvaat crveniloto i isipot po nea. Ko`ata koja e osetliva ili ~esto vospalena pobrzo stare. Naj~esto koristeni sostojki se slatkiot koren (gospino maslo), kanadskata vrba, silandiol salicilatot, ovesot i krastavicata. Antioksidansi: Na formiraweto na slobodnite radikali, vlijaat faktori koi ne mo`at da se izbegnat, kako {to se son~evite zraci, zagadeniot vozduh i hranata. Tokmu tie se osnovnata pri~ina za stareewe na ko`ata. Denes postojat mo}ni antioksidansi koi vo golema merka gi neutral-

20

Нико Беќаровски

liziraat slobodnite radikali. Najpopularni se ekstraktite od semkite na grejpfrutot, zeleniot ~aj (camelia sinensis) i vitamnot D. Antioksidansite mo`e da se konzumiraat i vo vid na tableti, no toga{ samo 20% od nego stignuva do ko`ata, poradi {to poefikasen se smeta direktnata aplikacija. Korisnosta na antioksidansite na celokupnoto zdravje e nesporna, a najdobar indikator za toa e faktot {to Japonija iako ima najgolem broj na pu{a~i na svetot, ima mal indeks na rak na belite drobovi, poradi navikata za pove}ekratno konzumirawe na zelen ~aj Omeknuva~i na ko`ata- ovie materii se nao|aat vo brojni kozmeti~ki sredstva, od tie so hidratantno dejstvo (mleka, razni balsami) pa se do razni karmini. Ko`ata ne gi apsorbira taka {to ostanuvaat da deluvaat na nejzinata povr{ina, sozdavajki za{titen sloj, koj go spre~uva prodorot na nadvore{nite {tetni, no istovremeno i korisni materii. Voobi~aeni omeknuva~i se: ciklometikon, fosfolipidi, simetikon, Vitamin E i A, lanolin i mineralni masla. Emulzioni agensi se supstancii koi deluvaat na povr{inata na ko`ata i gi vrzuvaat vodata i maslata. Maslata vo vodenite emulzii sozdavaat te~ni preparati kako mleka i losioni, a vodata so masleni emulzii kremi. Na sekoja etiketa mora da stoi nekoja od slednite supstancii: gliceril stearat, kapronski trigliceridi ili cetearil alkohol. [e}erni alkoholi (glicerol ili sorbitol); sekoj kozmeti~ki preparat ja snabduva ko`ata so vlaga, a za toa mora da sodr`i {e}eren alkohol. Ovie materii ja zadr`uvaat vodata, so {to ko`ata ostanuva meka i vla`na. Najpoznati se:

Малку поинаква медицина hijaluronskata i laktinskata kiselina, propilen glikol, med, aminokiselini od susam i drugi. Ovie proizvodi mora da sodr`at i voda, a ako ne ja sodr`at ja vle~at od ko`ata, {to e ~est slu~aj kaj poedini balsami za usni. Masnite esencii postanuvaat se po~est dodatok na kozmeti~kite sredstva, bidejki se odli~na zamena za ve{ta~kite mirisi a, ja opu{taat i smiruvaat ko`ata. Konzervansite se sostaven del koj go prodol`uva rokot na traewe, no i spre~uva razvoj na bakterii i gabi. Naj~esto koristeni se metil, propil, butilparaben i fenoksietanol. Za {tetnosta na parabenite i nivnata povrzanost so rakot na dojkata ve}e be{e pi{uvano vo prethodnata kolumna. Povr{inski aktivnite supstancii ovozmo`uvaat podobro razma~kuvawe i vpivawe na sredstvoto. Najpoznati se: dinatrium dipropionat od semkite na kakao, kaprili~ni i kapri~ni trigliceridi, a treba da se izbegnuvaat proizvodi koi sodr`at natrium lauril sulfat. Urea glikozidi od koj najpoznat e urea glukozamin HCL, ekstrakt od algi i kvasec. Preparatite koi imaat najmalku 3% od ovaa materija imaat brojni prednosti: ne ja iritiraat ko`ata, ja zacvrstuvaat, zadebeluvaat, odnosno ja pravat ko`ata pomalku nabr~kana i so pogolema vla`nost. Supstanciite koi e po`elno da gi izbegnuvame ili da gi ima vo {to pomal obem Alkoholot e ~est vo brojni preparati. Popoznati vidovi na alkoholi koi se koristat vo kozmetikata se, izopropil, specijalno destiliran alkohol i etanol. Alkoholite go isten~uvaat povr{niot sloj na

21

Нико Беќаровски

ko`ata, koj go spre~uva nejzinoto su{ewe. Ko`ata postanuva mnogu masna i neza{titena. Alkoholite isto taka predizvikuvaat prerano stareewe i br~ki na ko`ata. Preparatite protiv akni koi sodr`at alkohol, po po~etnoto podobruvawe, nabrzo ko`ata ja pravat mnogu masna. Supstancii koi gi zatvoraat porite; Vo ovaa grupa spa|aat lanolinot, bitil stearat, kakao puter, maslo od semki, isoparfarin, lanenoto maslo, oktil stearat i palmilat i dr. Posebno treba da se izbegnuva izopropil miristat, sostojka koja prodira vo korenot na vlaknoto i go o{tetuva. Boi koi se koristat vo kozmetikata ; site tie se apliciraat poradi estetski pri~ini, no pogolem broj od niv ja iritiraat ko`ata. Ne se prepora~uvaat proizvodi so crvena, portokalova i roze boja (rumenila i ru`evi za usni) bidej}i mo`e da predizvikaat zatvorawe na porite. Pojavata na mitaseri okolu usnite e siguren znak deka Va{iot ru` ili penkalo sodr`i {tetni boi. Flekite na ko`ata na glavata se znak deka {amponot sodr`i boi. Neutralno boi se karamel, k’na, guarin i `elezni oksidi. Mirisnite supstanci se zadol`eni za prijatniot miris na kozmeti~kiot preparat, no ~esto predizvikuvaat dermatitisi, toksi~ni se, a ~esto i fotosenzitivni (osetlivi na sonce). Samo proizvodite so oznakata “fragnance free”, potpolno bez miris, se apsolutno bezbedni. Mineralnite masla se u{te kontradiktorno se tolkuvaat od razni nau~nici, odnosno edna grupa smeta deka se korisni. Tie se ekstrakti na naftata i gi ima vo razni tonici, hidratantni preparati i dekorativni {minki. Site nau~nici koi smetaat deka ne treba

Малку поинаква медицина da se upotrebuvaat tvrdat deka ko`ata ne gi vpiva i pravat bariera, koja ja onevozmo`uva ko`ata da di{e. Za `al duri i dva svetski poznati proizvodi “Crème de la Mer” i “Eve Lom”, sredstva za simnuvawe na {minkata sodr`at mineralni masla, a posebno alarmantno e {to popularnite masla za bebiwa gi sodr`at ovie materii. Zatoa pri nivna upotreba neophodno e da se prati reakcijata na ko`ata.

MODNITE TRENDOVI I NIVNOTO VLIJANIE VRZ ZDRAVJETO Slepoto sledewe na sovremenite modni trendovi mo`e seriozno da mu na{teti na Va{eto zdravje. Posledicite od zadovolstvata {to gi nudat modnite hirovi, se gledaat sekoj prvi vo mesecot, na kontoto na Va{ata kreditna karti~ka, no i mnogu podocna i poseriozno vrz problemite {to gi predizvikuvaat na Va{eto zdravje. Visokite podpetici sekojdnevno predizvikuvaat bolki vo grbot, a nivnata podolgotrajna upotreba mo`e da predizvika Mortonov neurinom (zadebeluvawe na maliot nerv pome|u III i IV prst na nogata), ili deformiteti na ‘rbetot. (podpeticite nad 6 sm pri sekojdnevna upotreba doveduvaat do pojava na iskrivuvawe na dolniot del od ‘rbetot. Bolnite tabani i `ulevite se skoro sekojdnevna pojava. Modernite potpolno ravni ~evli ja napregnuvaat Ahilovata tetiva, predizvikuvajki bolka veke po dve nedeli. Idealna visina na podpeticata e 3 do 4sm. O~ilata za sonce, kako neizostaven model detal, mo`e da predizvikaat fotokeratitis (o{tetuvawe na okoto od sonce), glavobolki i sinusiti. Pri~initeli za

22

Нико Беќаровски

ovie pojavi se nekvalitetnite o~ila, so nizok faktor na UV za{tita. Va`no e o~ilata da imaat barem 99% za{tita od UVA i UVB zra~ewa. Najdobra mo`na za{tita e UV 400. Pogre{no e misleweto deka potemnite o~ila podobro za{tituvaat, bidejki tie naprotiv mnogu pove}e gi privlekuvaat zracite. Tangata e neizostaven del od dolniot obleka na skoro sekoja devojka, no taa e eden od pri~initelite za gabi~ni i bakteriski infekcii na genitaliite. Trieweto koe nastanuva pri nivnoto nosewe doveduva do vospalenie na genitaliite, posebno ako tangata e pretesna ili od lo{a tkaenina. Letno vreme ovie problemi se popotencirani. Golemite `enski torbi se moden trend ve}e nekolku sezoni nanazad. Ovoj moden ornament mo`e da predizvika bolki vo vratot, grbot, ramenicite do pojava na artritis (vospalenie na zglobovite). Dolgotrajnoto nosewe predizvikuva krivo dr`ewe na teloto. Tesnite traperki “skinny” predizvikuvaat gr~, trnewe i modrici na nogata. Mnogu tesnite traperki, mo`e da gi iziritiraat nervite na povr{inata od ko`ata, posebno vo predelot na preponite, {to predizvikuva vospalenie vo taa regija. Ako sepak se odlu~ite za ovoj moden detal vo Va{ata garderoba, mojot sovet e da ne gi koristite pove}e od dva do tri pati nedelno i da izbegnuvate podolgo sedewe pri nivnoto nosewe, bidejki kompresijata na nervite toga{ e pomanifestna. Se nadevam deka ovie nekolku mali prakti~ni soveti, }e Vi ovozmo`at i ponatamu da bidete “trendy” no so mnogu pomalku {tetni efekti vrz Va{eto najgolemo bogatsvoZDRAVJETO.

Малку поинаква медицина VIJAGRA pra{awa na koj Vi e potreben odgovor

 Koga po~nuva da deluva? Dejstvieto se javuva 30 minuti po konzumirawe-to a efektot i e okolu ~etiri ~asa.

Sovremenata farmakolo{ka industrija, vo neprekinatata trka za novi farmacevtski proizvodi, uspea da sintetizira preparat, koj ovozmo`uva erekecija i kaj ma`ite so izvesni disfunkcionalni pote{kotii, no pred se kaj ma`i vo posterekcionata faza od `ivotot, odnosno vo poodminati godini. Vo sovremeniot svet za ovoj proizvod mnogu se diskutira, no vo na{eto tradicionalno patrijahalno op{testvo se u{te postojat dosta tabui okolu ovoj lek. Vo kolumnava, }e se obidam nakratko da Vi odgovoram na del od pra{awata koi mi bile upateni okolu primenata na ovoj preparat, a koj mnogumina od Vas nemaat hrabrost da gi postavat.

 Dali vijagrata avtomatski predizvikuva erekcija? Ne. Ma`ot treba seksualno da bide vozbuden da bi se postignal efekt. Vijagrata ne e hormon ili afrodizijak, tuku samo pomo{no sredstvo za postignuvawe na erekcija kaj prethodno vozbuden ma`.

 Kako deluva vijagrata? Vo tekot na seksualnata vozbuda, arteriite na penisot se opu{taat i se {irat, poradi {to mnogu pove}e krv doa|a vo nego i se postignuva erekcija. So ogled na {ireweto na arteriite od penisot, tie vr{at pritisok na venite od ovaa regija koi inaku ja odnesuvaat krvta i krvta se zadr`uva vo penisot. Kolku pove}e krv doa|a tolku erekcijata e pojaka. Ako nervite ili krvnite sadovi vo ovaa regija ne funkcioniraat pravilno, ma`ot pote{ko postignuva, ili ne ja postignuva i ja odr`uva erekcijata. Vijagrata deluva na zgolemeniot dotok na krv vo ovaa regija.  Delotvornost na vijagrata? Po zemaweto na vijagra erekcija postignuvaat 4 od 5 ma`i, taka {to taa ne e 100% delotvorna.

23

Нико Беќаровски

 Kolkava doza treba da se konzumira ? Vijarata na pazarot se nao|a vo razli~ni dozi od 25, 50 i 100 mg. Pred konzumiraweto potrebna e lekarska konsultacija. Problemot so potencijata e zdravstven problem i go remeti kvalitetot na `ivotot kako i sekoja druga bolest. Ne e prepora~livo da zemete pogolema doza od sovetuvanata od lekar. Vijagrata se zema najmnogu edna{ dnevno, a ma`ite koi se le~at so inhibitori na proteaza ne smeat da zemat pove}e od edna na dva dena. Ako ste postari od 65 godini, boleduvate od bolesti na crniot drob, bubregot ili srceto, zemate pogolemo koli~estvo na drugi lekovi, Vi ja prepora~uvam samo najmalata doza od 25 mg.  Dali mo`e tabletite da se podelat? Ovie tableti ne treba da se delat, bidej}i aktivnata supstancija vo tabletata ne e ramnomerno raspredelena i ne mo`e to~no da se odredi vnesenata doza.  Koj ne smee da ja konzumira ? Vijartata e lek samo za le~ewe na problemite so potencija. Vijartata ne smeat da ja konzumirat deca i `eni. Svojata vijagra ne smeete da ja

Малку поинаква медицина dadete na drug ma`, bez prethodna konsultacija so lekar. Ako ste srcev bolen, koj koristi nitrati za lekuvawe (kako nitroglicerin, izosorbit mononitrat i dinitrat), vijagrata ne e prepora~liva za Vas. Kombinacijata na ovie dva leka mo`e da predizvika momentalen pad na krvniot pritisok so te{ki, pa duri i fatalni posledici (vrtoglavica, nesvestica, srcev infarkt, mozo~en udar).  [to ako vijagrata ne deluva ? Ako nema efekt zadol`itelni se drugi funkcionalni ispituvawa.  Mo`e li vijagrata da se konzumira so alkohol ? Alkoholot sam po sebe ja ote`nuva erekcijata. Za postignuvawe na efektot ne se prepora~uva konzumirawe na pogolemi koli~ini na alkohol.  Dali mo`e da se zeme posle jadewe? Generalno da, no treba da se izbegnuva mrsna hrana, koja mo`e da go odlo`i po~etokot na deluvaweto.  Koi se neskani efekti? Opi{ani se glavobolki, crvenilo na liceto ma~ninna bvo `eludnikot. Poretko se javuva zamaglen vid ili osetlivost na svetlo. Ako erekcijata trae podolgo od 4 ~asa, vedna{ pobarajte lekarska pomo{.  Dali trae erekcijata po spolniot odnos? Ne, erekcijata se gubi kako pri sekoj spolen odnos, no vo tek na 4 ~asa mo`na e nova.  Vijagrata ja ima vo slobodna proda`ba, bez recept i koja e

24

Нико Беќаровски

potrebata od konsultacija so lekar? Vijagrata ne e nameneta za sekoj ma`, opi{ani se i smrti ishodi po nejzinata konzumacija, taka {to konsul-tacijata e pove}e od neophodna.

APSINT alkoholen pijalok ili psihostimulativna droga Likerot Apsint e alkoholen pijalok koj sodr`i 65-75% alkohol i so toa pripa|a kon grupata na mnogu jaki alkoholni pijaloci. Originalniot recept poteknuva od 1792 godina od dr.Pjer Ordiner. Glavnata sostojka vo ovoj liker e pelinot (Artemisia absinthium) koja sodr`i visok procent na aktivnata rastitelna materija tijon, koja predizvikuva zavisnost, no i vizuelni halucinacii i narkoti~no odnesuvawe. Apsintot prestavuva destilat na alkoholnoto vriewe na rastenijata, kombiniran od listovite na pelin, korenot od kalamus, anis, cimet, pepermint, miloduh, razli~ni mirudii i u{te nekolku rastitelni drogi vo alkohol. Karakteristi~nata zelena boja se dol`i na prisustvotot na hlorofil. Spornata supstancija poradi koj apsintot e zabranet e tijon (thujone), psihogena materija sli~na po sostav so kanabisot. Pelinot e mnogu gor~liva materija, pa zatoa pri polneweto na {i{iwata se me{a so anis (Pimpinella anisum), so mindrak (Isopus officinalis) i nekolku drugi rastenija so cel da dobie {to poprijaten vkus. Anisot, so koj se me{a likerot, e etersko maslo i deluva na centralniot nerven sistem, poradi {to bil popularen vo 19 vek posebno vo Francija, kade negovoto masovno

Малку поинаква медицина koristewe bilo stimulans za pisatelite, umetnicite i boemite. Pokraj imeto anis se vika i zelena vila, zelen pekol, a rusite go vikaat ~ernobiq. Site koi konzumirale apsint, imale slu{ni i vidni halucinacii, nadrazlivost, a pri golemi dozi telesni gr~evi, paranija, akutna manija, glavobolka, preosetlivost na site oseti, i sli~ni gr~evi kako pri epilepti~en napad. Ova e samo del od {tetnite efekti pri podolgotrajno konzumirawe. Mnogumina veruvaat deka poznatiot slikar Van Gog si go otsekol uvoto vo momenti na apsintno ludilo, kako golem i poznat konzument na ovoj liker. Neodamna ovoj liker povtorno e legaliziran na prostorot na Evropskata unija, sekako so mnogu rigorozna kontrola na negovot proizvodstvo i so zadol`itelnoto barawe koli~inata na tijon na eden litar da bide pomala od 10mg, {to se smeta za bezbedna doza. Ovoj jak pijalok mo`e da se sretne i vo nekoi na{i kafuliwa i diskoteki i pokraj toa {to go nema vo marketite, no mo`e da se nara~a i kupi preku internet kade cenata varira okolu 50 evra. Apsintot se pie vo vid na koktel taka {to kocki~ka od {e}er se pali i se me{a so apsintot, a koga plamenot }e is~ezne se pie oddedna{. (na eks) Dene{niot apsint sodr`i desetina pati pomali koli~ini na tijon vo sebe ({to vpro~em i be{e osnovnoto barawe za negovo povtorno legalizirawe), pa ne bi trebalo da sozdava nekoi posebni efekti osven voobi~aenite efekti karakteristi~ni za konzumirawe na alkohol so tolku jaka koncetracija. Sepak poradi specijalnata me{avina na rastitelni ekstrakti, dejstvoto na alkoholot e mnogu poprijatno od klasi~noto pijanstvo, poradi za~uvanata budnost, razdvi-

25

Нико Беќаровски

`enosta i dru`equbivosta, a dopolnitelna vrednost e {to so taka mala koncetracija na tujon ne bi trebal da sozdava zavisnost. Mesto zaklu~ok bi ka`al deka apsintot denes najverojatno e bezbeden, no sepak premnogu jak alkoholen pijalok koj po`elno e da se izbegnuva, a kaj mladata populacija do 18 godini apsolutno zabranet, kako i site ostanati alkohlni pijaloci.

OPASNOSTA DEBNEE OD VA[ATA SAKSIJA Mnogu majki ne znaat deka pozadi ubaviot list ili cvet na nivnoto omileno cve}e, ~esto debnee opasnost po zdravjeto na nivnoto malo dete. Deteto svetot okolu sebe go spoznava i zapoznava, preku vidot, dopirot no i preku vkusot, odnosno so goltawe na predmetite okolu sebe. Ova gi tera roditelite da gi otstranuvaat site potencijalno otrovni i opasni materii od delokrugot na nivnoto dete, ~esto zaboravaj}i go sobnoto cve}e. Mo`ebi deluva iznenaduva~ki no preku 50% od prijavenite slu~ai na truewa kaj decata, se predizvikani od sobni rastenija. Sekako deka najgolemiot del od niv se bezopasni, me|utoa postojat i takvi koi so svojot sostav i alkaloidi, mo`e da predizvikaat nesakani reakcii, vo vid na alergii, povra}awe, prolivi no vo najte{ki slu~ai i smrt, {to zavisi od tipot i koli~inata na konzumiranoto rastenie. Pred da ja pogledate listata na sobni rastenija koi treba zadol`itelno da gi odstranite od dopirot na Va{eto dete, proverete

Малку поинаква медицина gi narodnite i stru~nite imiwa na cve}iwata koi gi poseduvate doma. Rastenija so umerena otrovnost: Vo ovaa grupa vleguvaat rastenija koi predizvikuvaat lokalna iritacija na ko`ata, pe~ewe, gadewe, povra}awe. Najrasprostraneti predstavnici na ovaa grupa rastenija se:

Hrizantemite Chrysanthemum kaj nekoi lu|e davaat lokalno ko`no vospalenie. (dermatit)

Rastenija so sredno jaka toksi~nost:

Difenbahija (Dieffenbachia) koja sodr`i golemi koli~ini na kalcium oksalat. Celoto rastenie e otrovno posebno stebloto.

Filadendron (Philodendron scandens) sodr`i oksalati i celiot e otroven.

26

Нико Беќаровски

Ciklama (Cyclamen europaeum) ima otroven koren, a osta-tokot ne e toksi~en, pa {an-site za truewe se mali.

Narcis (Narcissus) pokraj lukovkata koja e posebno otrovna, otroven e i ostanatiot del od bilkata. Golemi koli~ini se seriozni za zdravjeto.

Малку поинаква медицина

Br{len (Hedera helix) e edno od najzastapenite rastenija. Otrovni se bobinkite i listovite

Oleander (Nerium oleander) sodr`i toksi~ni glikozidi koi go blokiraat srceviot ritam. Smrtonosno mo`e da bide goltawe i na samo eden list.

Ricinus (Ricinus communis) otrovni se listovite, no posebno semeto. Simptomi na trueweto se povra}awe, jaki stoma~ni bolki, `ed, halucinacii. Vnesuvaweto na 1-3 semki mo`e da e fatalno.

Hortenzija (Hydrangea macrophyla) e omilena poradi svoite golemi i ubavi cvetovi, no site nejzini delovi se otrovni . Site ovie rastenija imaat sli~ni simptomi na truewe i ne predizvikuvaat problemi pri dopir, tuku samo pri nivno konzumirawe, koga pokraj stoma~ni mo`at da dadat i problemi vo srceviot ritam i funkciite na mozokot. Mnogu toksi~ni rastenija, koi mo`at da predizvikaat smrtni posledici i pri relativno mali dozi. Ovie rastenija sekako deka bi trebalo da bidat otstraneti ili soodvetno za{titeni od Vs{ite mali deca.

27

Нико Беќаровски

Sekako deka ova ne e celokupniot spisok na otrovni rastenija, tuku se navedeni samo naj~estite. Zatoa pri kupuvaweto sekoga{ e dobro da se postavi pra{aweto za toksi~nosta na rastenieto. Sepak ako vo Va{iot dom se nao|a nekoe od ovie prekrasni rastenija, nema mesto za panika, tuku ednostavno postavete go na dovolno bezbedno i nedostapno mesto od kade i ponatamu }e go krasi Va{iot dom.

Малку поинаква медицина ZMII OTROVNICI VO MAKEDONIJA Zmiite go napa|aat ~ovekot samo koga se ispla{eni, odnosno dokolku gi nagazite, vo sezonata na parewe, ili vo tekot na odgojot na mladen~iwata. Najdobra prevencija e praveweto na galama, peeweto, kr{eweto na granki, tropaweto so {to zmiite na vreme bi se trgnale od Va{iot pat. Visokite ~evli se dobra za{tita bidejki pri nagazuvawe na zmijata taa instiktivno }e se svrti i }e Ve kasne naj~esto vo visina na sko~niot zglob. Zmiite se delat na otrovni i neotrovni. Otrovnite imaat izrazena triaglesta glava, kratok vrat. Za sre}a najotrovnite svetski podvrsti kaj nas ne `iveat, a od otrovnite najzastapeni se {arkata i poskokot (kamewarka).

[arka (Vipera berus)

Poskok (Vipera ammodytes)

28

Нико Беќаровски

[arkata go dobila imeto po temnata isprekr{ena (cik-cak) {ara na grbot i e podebela i pokrupna od poskokot. [arkite se po~esti vo po{umenite kraevi, a poskokot vo ogolenite, kamenesti potopli predeli. Poskokot iako pomal e poopasen i pootroven od {arkata. Otrovniot aparat kaj site zmii otrovnici e smesten vo hranovodot i se sostoi od dva ostri {uplivi zabi, koi se povrzani so dvete otrovni `lezdi. Ja~inata i koli~inata na vbrizganiot otrov zavisi od mnogu faktori: dali zmijata e sita, ili kasnala pove}e pati vo tekot na denot, koga otrovot e poslab, odnosno ako e gladna i dolgo vreme stoela na sonce otrovot kvalitativno i kvantitativno e pojak. Kasnuvaweto nastanuva molskavi~no i na toj del se javuvaat dve ubodni rani koi krvarat, a malku pokasno na toj del se javuva odzemenost. Vneseniot otrov preku krvta se distribuira niz celot telo. Se javuva treska, slabost, vrtoglavica, zabrzan puls i di{ewe, bledilo, gadewe i povra}awe, prolivi. Za nekolku ~asa se javuvaat gr~evi i koma. Ako ne se reagira blagovremeno mo`e da nastapi paraliza na centarot za di{ewe i srceto. PRVA POMO[: 1) potpolno miruvawe na kasnatiot. 2) Neposredno nad mestoto na kasnuvawe treba da se podvrzi i imobilizira. 3) Povremeno na 3-5 minuti poveskata treba da se olabavi za da se ovozmo`i povremena cirkulacija na krv. 4) Na samoto mesto na kasnuvawe se pravi nakrsna posekotina vo dlabina od 3-4mm i se ostava ranata da iskrvari, za da izleze del od otrovot. 5) Zabraneto e i{mukuvawe na krvta so cicawe.

Малку поинаква медицина 6) Kasnatiot, mora da prima golemi koli~ini na te~nost (kafe, sok ,~aj, voda) no nikako alkohol. 7) Treba da se obezbedi iten transport vo medicinska ustanova kade ima serum. (antiviperin) 

ZDRAVSTVENI PREDRASUDI Vo ovaa kolumna }e se osvrnam na brojni predrasudi koi se prenesuvaat od pokolenie na pokolenie kaj narodot, a medicinski e doka`ano deka ne se potpolno to~ni. 

Pikantnite jadewa i feferonkite predizvikuvaat ~ir na `eludnik; NETO^NO! Dietalnata ishrana nema da ja spre~i pojavata na ovaa bolest kaj lu|e koi se skloni, tuku izbegnuvaweto na stresot i eradikacija na bakterijata Helicobacter pylori, koi predizvikuvaat zgolemeno la~ewe na kiselina. Sepak to~no e deka kaj zaboleni pacienti mo`e do nekade da ja vlo{at sostojbata. Jajcata go o{tetuvaat crniot drob (xigerot); NETO^NO! Jajcata ne se prepora~uvaat samo na bolni so kamen vo `ol~nata kesa, bidej}i mo`e da predizvikaat gr~evi. Dodatoci na vitamini i minerali spre~uvaat rak. Niedno nau~no istra`uvawe ne ja potvrdi ovaa konstatacija, a vo poslednite meseci se pojavija relevantni studii za {tetnosta na vitamini i minerali vneseni preku tableti proizvedeni po hemiski pat. Vo bremenosta treba da se jadi za dvajca ; U`asno sme{na

29

Нико Беќаровски

predrasuda poradi koja golem broj na trudnici prekumerno se zdebeluvaat vo tekot na bremenosta. Potrebite na deteto, i toa po 4 mesec se dopolnitelni 200 kalorii, odnosno samo edna desetina od dnevniot vnes. Krvareweto od nosot treba da se spre~i so zafrlawe na glavata nanazad; Potpolno pogre{no, vo taa polo`ba krvta se spu{ta vo grloto, a ne se sopira krvareweto. Za prekinuvawe na krvareweto treba da se pritisne korenot na nosot, so palecot i pokazalecot vo tek na nekolku minuti. Ribata e pomalku hranliva od mesoto ; Ova mislewe poteknuva od zna~itelno pomalata koli~ina na masti, no belkovini ima podednakvo, a ribata e bogata so omega-3 masni kiselini koi go {titat srceto i krvnite sadovi. Ribata e polesno svarliv produkt i sodr`i pove}e mineralni soli. Maslinovoto maslo e dobar lek za izgorenici; Neto~no. Kako i site ostanati masni materii ja gu{i ko`ata i spre~uva istata da di{e, poradi {to se potenciraat simptomite i se zgolemuva mo`nosta za infekcii. Naj-dobar lek e mlaz na studena voda, no ne premnogu jak. Treba da se izbegnuva mraz i alkohol. Studenoto vreme predizvikuva nastinki; Pravite pri~initeli se virusite, koi zimno vreme poradi podolgotrajnite prestoi vo zatvoreni prostorii mo`e polesno da se prenesat. Zgolemenata temperatura treba vedna{ da se namali ;

Малку поинаква медицина

Neto~no. Temperaturite do 38,5 C ne se opasni po zdravjeto, tuku naprotiv prestavuvaat odbrana na organizmot, koj so promena na temeraturata se trudi da gi uni{ti mikroorganizmite. Samo nad ovaa vrednost treba da dade aspirin ili paracetamol. Spana}ot le~i anemii; Neto~no! Iako 100 grama na spana} sodr`at 3 miligrama na `elezo, organizmot ne uspeva vo potpolnost da go apsorbira. Za toa se vinovni oksalatite koi ja spre~uvaat apsorpcijata na `elezoto, odnosno organizmot vnesuva samo 10% od celokupnoto `elezo vo spana}ot. Apsorpcijata mo`e da se zgolemi ako gotoviot spana} se poprska so nekolku kapki na limon. Mesoto e mnogu podobar lek protiv anemija. Ne e dobro da se bawate vo prvite denovi na mese~niot ciklus ; Ova veruvawe e mnogu ra{ireno no e neosnovano. Bawaweto nema da predizvika prekin na menstrualniot ciklus, mo`e da dojde do namaluvawe na krvareweto, posebno vo studena voda, poradi stegnuvawe na krvnite sadovi, no ovoj efekt e kratkotraen samo vo tekot na bawaweto, a potoa ciklusot nesmetano prodol`uva.

DA SE DO@IVEE STOTATAprakti~ni soveti za sekoj ma` Dolgove~nostata i dobroto zdravje e normalna ~ove~ka `elba i nagon, na sekoj mentalno i psihi~ki zdrav ~ovek. Tokmu zatoa }e Vi dadam nekolku kratki, no nau~no doka`ani

30

Нико Беќаровски

soveti koi mo`e da go prodol`at no i podobrat kvalitetot na Va{iot `ivot. Sovetive pred se, se odnesuvaat na ma{kata populacija, no golem del od niv va`at i za pone`niot pol.  Jadite meso pripremeno na skara. Ako mislite deka toa ne e dobro za Va{eto srce, treba da znaete deka tele{koto i june{koto meso sodr`at selen koj go stimulira imuniot sistem, kako i B vitamini koi go sni`uvaat nivoto na hemocistein. Ova meso sodr`i do 50% mononezasiteni kiselini koi se dobri za srceto.  Gledajte horor filmovi. Site aktivnosti poradi koi srceto }e Vi za~uka pobrzo zaqubenost, dobra pesna, napnat film, go jakne srceto, odnosno povremenite preskoknuvawa, go resetiraat va{iot srcev ritam.  Prestanite da pu{ite i zabranite da se pu{i vo Va{ata okolina. Site onie koi se samo 30 minuti, 3 pati nedelno, izlo`eni na ~adot od cigarite, imaat tri pati pogolemi {ansi da dobijat nekoe srcevo zaboluvawe od tie koi ne se izlo`eni.  So vnes na dobri masnotii, namalete go nivoto na holesterolot. Istara`uvawata sprovedeni na grupa na ma`i koi 15% od dnevniot kaloriski vnes go zamenile so orevi, poka`ale deka nivoto na lo{iot holesterol go namalile za 5%, a nivoto na dobriot holesterol go poka~ile za 8%.  Plivajte i vozite velosiped. Doka`ano e deka ako dnevno samo 50 kalorii sogorite so

Малку поинаква медицина

plivawe, ili vozewe velosiped, imate 62% pomala verojatnost da dobiete srcev udar, od tie koi dnevno tro{at i do 350 kalorii preku pomalku naporni aktivnosti ({etawe) Namalete go vnesot na sol. Ma`ite koi imaat prekumerna telesna te`ina i istovremeno vnesuvaat dosta sol, po~esto zaboluvaat od srcevi zaboluvawa. Bidete bliski so partnerkata. Samo deset minuti telesna bliskost dnevno, (dr`ewe za raka. gu{kawe) go odr`uva krvniot pritisok i puls od golemi varijacii pri stres. Pijte sok od domati. Likopenot koj go sodr`i domatot go spre~uva talo`eweto na holesterolot na krvnite sadovi. Vnesuvajte B vitamini. Ma`ite so nisko nivo na ovie vitamini, imaat dvojno pogolem rizik od infarkt, od onie so normalno nivo. Jadite tuna. Omega 3 masnite kiselini od tunata go zajaknuvaat srceviot muskul, go namaluvaat krvniot pritisok i go namaluvaat rizikot od sozdavawe na trombi (zgrut~uvawa vo krvta). Pokraj toa tunata e bogata so esencijalni aminokiselini. Ako ne sakate riba, kako soodvetna zamena vo hranata dodavajte izdrobeno konopovo seme. Oslabite. Ako izgubite 4-10% od te`inata, rezervite na visceralnite masnotii }e Vi se namalat za 25-40%. Za taa cel ako vo tekot na xogiraweto povremeno sprintirate, }e izgubite mnogu pove}e na te`ina odkolku da tr~ate postojano so isto tempo.

31

Нико Беќаровски

 

 

 

  

Dnevno pijte najmalku 2 litra voda. Sekoj den konzumirajte grejpfrut. Samo eden plod dnevno zna~itelno go namaluva stesnuvaweto na krvnite sadovi, go sni`uva LDL (lo{iot holesterol) i pritisokot. Konzumirajte luk- pokraj toa {to go namaluva pritisokot, go namaluva o{tetuvaweto po prele`an infarkt ili operacija, deluva protiv infekcii i go zgolemuva iskoristuvaweto na antioksidansite vo teloto. Jadete xem od crni ribizlisodr`i golemi koli~ini na kvercetin (antioksidans) za koj finskite nau~nici tvdrat deka spre~uva sozdavawe na slobodni radikali, koi gi o{tetuvaat krvnite sadovi sozdavajki ateromi. Jadete jajca- sodr`at betain, sostojka koja go sni`uva nivoto na homocistein. Konzumirajte hrom- dnevnata potreba e 200 do 400 mikrograma, odnosno pove}e od toa {to se vnesuva so voobi~aenata ishrana. Pobarajte dodatok na koj pi{uva chromium pikolinat koj najlesno se resorbira. O`enetite ma`i poretko umiraat od srcevi zaboluvawa od neo`enetite. Gravot e odli~en izvor na folati i celuloza koja vlijae na namaluvaweto na nivoto na homocistein. Zamenete go {e}erot so med. Smejte se. Jadete po~esto - utvrdeno e deka lu”eto koi po~esto jadat 5-6 pati dnevno sekako vo po-

Малку поинаква медицина mali koli~ini imaat ponizok nivo na holesterol.  Samo 2 kafiwa dnevno - lu”eto koi pijat po 4 kafiwa dnevno imaat povisok nivo na homocistein.  Grickajte orevi- ma`ite koi 130 kalorii od jaglenite hidrati gi zamenile so 30 grama orevi dnevno, go smalile rizikot od srcevo zaboluvawe za 30%.  Izbegnuvajte pomfritsodr`i transmasni kiselini koi go zgolemuvaat lo{iot i namaluvaat dobriot holesterol.  Zemete sloboden den.  Salata prelijte ja so maslinovo mesto obi~no maslo.  Vnesete kalium- iseckajte banana. Ru~ajte spana}. Drugi dobri izvori se domatite, suvoto grozje i papajata.  Spijte vo ti{ina- utvrdeno e deka no}na buka od 55 decibeli (ja sozdava ma{inata za perewe) go zgolemuva za dvojno rizikot od hipertenzija vo odnos na tie koj spijat vo ti{ina.  Ve~erajte jabolko.  Jadete vistinski crn leb. Ako re{ivte da se pridr`uvate na site izneseni soveti, pokanete ne zaedno da go proslavime Va{iot 100 rodenden.

MEDICINSKI AKTUELNOSTI Computer vision Syndrome (Sindrom na kompjuterski vid) Ako redovno i dolgotrjano go koristite Va{iot kompjuter sigurno patite od Sindromot na komjuterski vid. Iako nema pri~ina za posebna panika potrebno e da preze-

32

Нико Беќаровски

mete odredeni preventivni ~ekori, za sostojbata da ne se vlo{i. Simptomite na ovaa sovremena sostojba se slednite:  zamor i napnatost na o~ite  suvi o~i  peckawe vo o~ite,  zamaten vid,  glavobolki, bolka vo vratot, grbot, ramewata  osetlivost na nagli dvi`ewa. Pri~initeli za site gorenevedeni simptomi se slednite: nedovolen protok na solzi poradi namaleno trepkawe, izlo`enost na refleksijata od monitorot, zgolemena napnatost na okoto za akomodacija, koja dolgoro~no predizvikuva slabeewe na vidot i potreba od zgolemen diopter. Prevencija i le~ewe:  Prvo treba da go namestite monitorot da ima {to pomala refleksija kon o~ite.  Da se koristat za{titni i diopterski o~ila.  Problemot so podobruva so niza ergonomsi intervencii vo prostorot: a) sedewe na udobna stolica so soodvetna visina, b) zadol`itelno so naslon za vrat i glava. c) Monitorot treba da e vo visina na glavata, a tastaturata vo visina na racete. Sokovite ja namaluvaat efikasnosta na lekovite Konsumiraweto na nekoi lekovi so ovo{ni sokovi, zna~itelno ja namaluva nivnata efikasnost, e vesta koja neodamna e soop{tena od amerikanskoto hemisko dru{tvo. Spored niv krivecot za ova tvrdewe se flavonoidite, inaku mnogu korisni materii za ~ove~koto zdravje, no koi vo ovoj slu~aj gi

Малку поинаква медицина blokiraat enzimite vo organizmot zadol`eni za apsorpcija na materii rastvorlivi vo voda. Kanadskiot ekspert Dejvid Bejli, zasega so sigurnost go otkri negativnoto dejstvo vo ovoj konteks na sokot od grejpfrutot, portokalot i jabolkoto. Negativno dejstvo ima i konzumiraweto na ovie plodovi. So ogled deka flavonoidite se mnogu ra{irena supstancija vo ovo{jeto i zelen~ukot, golema e verojatnosta deka i drugite vrsti na sokovi imaat lo{o dejstvo vrz apsorpcijata na lekovite. Denes so sigurnost se znae deka sokot od grejprfut deluva vrz pedesetina lekovi so blokirawe na nivnoto razgraduvawe odnosno so prodol`eno i zasileno dejstvo. Sprotivno na ova antialergenot feksofenadin, ako se zeme so ~a{a grejprfut ima za 50% pomala koncetracija vo krvta. Sli~no e i dejstvoto vrz pove}e lekovi koi se koristat protiv razni vidovi na rak kako i oddelni antibiotici. Vgraduvawe na silikoni vo usnite Zgolemuvaweto na usnite glavno se izveduva so primena na sopstveno tkivo ili so vmetnuvawe na sintetski materijal. Vo prirodnite materii za taa cel vleguvaat sopstvenata mast, dermisot (podko`ata), fascii (muskulni obvivki) ili preraboteni delovi od ko`ata na drugi lu|e ili `ivotni. Sintetskite materijali se dostapni vo razli~ni oblici, a zgolemuvaweto na usnite e trajno. Mo`at da bidat neresorptivni, trajni, (silikon, metakril i sli~no) ili resorptivni kako na primer kolagen (od `ivotinsko poteklo) i preparati od hijaluronska kiselina (potpolno sintetski). Kolagenot ponekoga{ predizvikuva alergiski reakcii i otfrlawe poradi nepod-

33

Нико Беќаровски

noslivost. Preparatite od hijaluronska kiselina mnogu retko predizvikuvaat reakcija i mo`e mnogu ubavo i precizno da se apliciraat. Denes mnogu popularen e Biopolimer, materijal koj mnogu retko predizvikuva reakcija i e visoko polimeriziran i stabilen, bez da predizvika alergiska reakcija. Mnogu e ednostaven za upotreba a efektite se vedna{ vidlivi. Intervencijata se izveduva vo lokalna anestezija i ne e potrebno podolgo zadr`uvawe vo bolnica. Po aplikacijata neophodni se studeni oblogi, a otokot is~eznuva za 2-5 dena. Pacientkata se sovetuva da izbegnuva pu{ewe, cvrsta hrana i preterano smeewe vo prvite osum ~asa po intervencijata. Vitaminot C ne {titi od nastinki Iako desetici godini nanazad se smeta{e za glaven borec vo borbata protiv nastinkite i gripot, Vitaminot C igra skoro nezabele`itelna uloga vo zajaknuvawe na imunitetot, poka`aa najnovite istra`uvawa, koj gi objavi germanskiot institut za kvalitet na zdravstvoto IQWiG, a se temelat vrz istra`uva~kite rezultati na svetski uglednata Cochrane Collaboration. Vo nivnoto istra`uvawe izvedeno na 11.000 lu|e, del od lu|eto konzumiraa placebo, a ostanatite 0,2grama C vitamin dnevno. Grupata koja konzumira{e golemi koli~ini na C vitamin vo peridot koga be{e nastinata, ne raportira{e nikakva razlika vo traeweto i intenzitetot na bolesta. U~esnicite koi konzumiraa C vitamin pred da se razbolat, vo prosek boleduvaa eden den pomalku. Predstavnicite na IQWiG potsetija deka nekoi prehrambeni artikli sodr`at i do 1 gram C

Малку поинаква медицина vitamin, {to e deset pati pove}e od prepora~anata dnevna doza, a na{eto telo ne mo`e da apsorbira tolku golemi koli~ini, poradi {to najgolemiot del se isfrla preku urinata za nekolku ~asa. Organizmot ednostavno vnesuva kolku {to mu e potrebno za 24 ~asa a ostatokot go izla~uva. Spored analizite na Institutot pregolemi koli~ini od C vitamin mo`at da dovedat do dijarea (proliv).

leks skleroza, reumatoiden artritis, dijabet. Tokmu poradi seto pogore navedeno nekoi specijalisti sovetuvaat podolg prestoj na sonce, dopolnitelen vnes na D vitamin, poradi faktot {to i vo dobro izbalansirana hrana mo`e da se javi negov deficit.

Vitaminot D i bolesti na srceto

Po zabranata vo Germanija i nekolku drugi Evrposki zemji, takva zabrana e donesena i vo Brazil, odnosno e zabraneto potemnuvawe na ko`ata po ve{ta~ki pat. Brazilskata agencija za za{tita na zdravjeto, ja donese ovaa merka za zabrana na solariumite vrz osnova na preporakite od SZO vo koe se istaknuva deka ve{ta~koto potemnuvawe na ko`ata go zgolemuva rizikot za dobivawe na rak na ko`ata za 75%, kaj licata pomladi od 35 godini. Vo Brazil se zabrani i uvozot i proda`bata na aparatite so ultravioletovi zraci. Pred nekolku godini, Germanija donese zakon za zabrana za vlez vo solarium na lica do 18 godini, a nepo~ituvaweto na zakonot se kaznuva so kazni do 50.000 evra. Vo Makedonija solariumite ne se zabraneti tuku naprotiv sekojdnevno se otvaraat novi i se reklamiraat na site elektronski mediumi, bez nikakvi predupreduvawa za {tetnosta.

Li~nostite so mnogu nisko nivo na Vitamin D se izlo`eni na statisti~ki zna~ajno pogolem rizik od mozo~en udar ({log), bolesti na srceto i krvnite sadovi, vo odnos na tie so normalni vrednosti, predupreduvaat ameri~kite eksperti. Ova tvrdewe za bazira na opse`nata studija izvedena na 27.686 ispitanici postari od 50 godini, bez prethodni kardiovaskulrani zaboluvawa. Spored dobienite rezultati ispitanicite so mnogu nisko nivo na D vitamin imaat 77% pogolem rizik da umrat, a tie so zna~itelno ponisko nivo na D vitamin, 45% pogolem rizik da dobijat koronarna bolest, odnosno 78% pogolem rizik za mozo~en udar, vo odnos na ispitanicite so normalni vrednosti na D vitamin. Spored Hajdi Mer nositel na ovoj proekt i umereniot nedostatok na ovoj vitamin e povrzan so po~est razvoj na koronarna bolest, srceva slabost, mozo~en udar i smrtnost. Ovie novi nau~ni soznanija donekade gi koregiraat preporakite za pretplazlivost pri izlagaweto na son~evata svetlina, odnosno potvrdija deka son~evata svetlost go podr`uva zdravjeto, stimulirajki proizvodstvo na D vitamin, koj pokraj gorenavedenite bolesti go {titi organizmot od drugi te{ki bolesti kako multip-

34

Нико Беќаровски

Se pove}e zemji gi zabranuvaat solariumite

Ultrazvukot go razbiva tumorot Do skoro tumorite na debeloto crevo se le~ea isklu~ivooperativno, ili so primena na hemo ili radioterapija, so site nesakani posledici i rizici koi gi nosea gorenavedenite metodi. Od neodamna vo tretmanot na ovaa dosta ~esta

Малку поинаква медицина bolest, postoi dopolnitelna, alternativna metoda posebno adekvatna kaj tumorite koi ne odgovaraat na konvencionalnite metodi, a toa e primenata na ultrazvukot vo razbivaweto na ovie tumori. Ovoj zafat prv pat e izveden od strana na britanskite lekari od bolnicata hamersmit, so primena na fokusiran ultrazvuk so mnogu visok intenzitet.. vo postapkata se koristat zvu~ni branovi za zagrevawe i ubivawe na na kletkite od rakot. Proxedurata e potpolno neinvazivna, poradi {to e potrebno mnogu pomalo vreme za rehabilitacija. Profesorot Pol Ejbl rakovoditel na timot koj go sproveduva ova novo klini~ko le~ewe, o~ekuva deka naskoro ovaa metoda }e bide mnogu pobrza i poprecizna vo uni{tuvaweto na tumorite, od dosega{nite konvencionalni metodi, a so samoto toa }e se minimizira i o{tetuvaweto na okolnoto zdravo tkivo. Spored istiot avtor potrebni se dopolnitelni investigacii i studii za da se utvrdi dali ova le~ewe so pomo{ na ultrazvuk mo`e potpolno da isle~i i dali mo`e da vlijae na prodol`uvawe na `ivotot kaj pacienti zaboleni od ovaa bolest, koja spored site sovrmeni statisti`ki pokazateli e me|u trite naj~esti formi na rak kaj ma{kata populacija. Mastite ne se bauk Site onie koi so tekot na godinite sakaat da ja odr`at svojata telesna te`ina ne bi trebalo da bidat preterano opsednati so vnesot na mastite, e zaklu`okot do koj dojdoa Britanskite eksperti od od Institutot za metaboli`ka nauka vo Adebruk bolnicata vo Kembrix. Spored dr. Nita Furoki, avtor na prektot, procentot na kalorii koi

35

Нико Беќаровски

se dobivaat od mastite za razlika od tike dobieni od belkovinite i {ekerite, ne vlijae na kologramite koi }e gi nalepite na Va{eto telo. Ne e va`no ni kakvi masti }e vnesuvate (zdravi ili nezdravi, odnosno nezasiteni ili zasiteni). Edinstveno {to e va`no spored ovaa studija e uramnote`ena ishrana i neizostavna fizi`ka aktivnost. Do ovoj zaklu~ok avtorite na ovaa studija dojdoa po 10 godi{no sledewe na 90.000 lu|e od {est dr`avi na EU. Prose~niot vnes na masti iznesuval pome|u 31,5 i 36,5% od vkupnite kalorii, a pacientite dobivale godi{no n ate`ina samo 1/8 kg., bez ogled na vneseniot vid na masti, Sepak kako {to naveduvaat avtorite na ovaa studija, toa ne zna~i deka mo`e da se preteruva so vnesot na masnotii, bidej}i toa e nesomneno {tetno za zdravjeto n ne treba i da se bide opsednat so vnes na obezmastena hrana. Spored avtorite kako idealen dneven vnes se smeta vnes na 20-35% od vkupnite kalorii od mason poteklo po mo`nost od ribini proizvodi,semenski plodovi i rastitelni masti. Spored ovaa studija, odr`uvaweto na telesnata te`ina vo podminatite godini mo`e uspe{no da se postigne so ograni~no konzumirawe na alkohol, kako i hrana vo koja e dodaden {e}er ( gazirani I gusti sokovi, kola~i, torti), bidejki zna~itelno go zgolemuvaat kaloriskiot vnes, a nemaat skoro nikava nutritivna vrednost


POINAKVA MEDICINA