Sanja ŽELJEZNAK, dr. Andrej FIŠTRAVEC in Marina KOLAR, Primož JAMŠEK
SKUPNA STRATEGIJA RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA NA PODROČJU VARAŽDINSKE IN MEDŽIMURSKE ŽUPANIJE TER PODRAVSKE IN OSREDNJESLOVENSKE REGIJE ZA OBDOBJE 2012 - 2016
Maribor, Varaždin april 2012
1
KAZALO
1.
UVOD ............................................................................................................................................... 3
2. STRATEGIJA RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA ZA OBDOBJE 2012 - 2016 NA PODROČJU PROJEKTNE NALOGE ................................................................................................................................................... 6
3.
2.1.
PROCES IZDELAVE STRATEGIJE ................................................................................................ 6
2.2.
REFERENČNI STRATEŠKI DOKUMENTI ..................................................................................... 9
STRATEŠKI CILJI, PRIORITETE IN UKREPI .......................................................................................... 9 3.1. Strateški cilj 1: STANDARDIZACIJA DELA IN KREPITEV KAPACITET ORGANIZACIJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROTOVOLJSTVA ................................................................................ 11 3.2. Strateški cilj 2: RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV ...................................................................... 12 3.3. Strateški cilj 3: KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA ................... 12 3.4. Strateški cilj 4: RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE PROSTOVOLJSTVA.. 13
4.
ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 21
5.
LITERATURA ................................................................................................................................... 23
Prevod iz hrvaškega jezika: dr. Andrej Fištravec Jezikovni pregled: Irena Polak-Fištravec
2
1. UVOD Osnovne smernice za izdelavo skupne strategije prostovoljstva na področju Osrednjeslovenske in Podravske regije ter Varaždinske in Međimurske županije predstavljata »Analiza prostovoljstva na področju Međimurske in Varaždinske županije« (Kolar (2012): 31-32) in »Analiza stanja prostovoljstva na področju Podravske in Osrednjeslovenske regije« (Fištravec (2012): 31-32), ki jih v celoti predstavljamo v nadaljevanju. Podrobnejši metodološki koraki izdelave strategije so navedeni v podpoglavju naslednjega poglavja. V Sloveniji (kaj šele v posameznih delih Slovenije) nimamo dovolj celovitih raziskav s področja prostovoljstva, da bi lahko podali natančno sliko o vrstah prostovoljnega dela ter njenih kvantitativnih in kvalitativnih učinkih, ki prispevajo k (višji) kakovosti slovenskih državljanov in državljank. Tako je mogoče podati o prostovoljstvu v Sloveniji kot tudi v Podravski in Osrednjeslovenski regiji samo okvirne ocene s pomočjo vrednotenja nekaterih parcialnih raziskav in analiz ter zbranih podatkov. Področje prostovoljstva na projektnem področju je še v „tranziciji“ in „se razvija“, pri čemer ne smemo kar tako zanemariti specifičnih kvalitet slovenskega prostovoljstva, ki se je izoblikovalo »pod« socialistično družbeno ureditvijo (kot na primer ideja in praksa družbene solidarnosti). Prostovoljstvo je bolj večplastno razvito v urbanih središčih. Prostovoljstvo je v Podravju in Osrednjeslovenski regiji v primerjavi z drugimi deli Slovenije gotovo nadštevilno in vsaj toliko, če ne že bolj razvito. Potrebno je ločevati med formalnim (organiziranim) in neformalnim (neorganiziranim, spontanim) prostovoljstvom, ki živi med prebivalstvom, ne glede (seveda pa tudi v soglasju) z organiziranimi oblikami prostovoljstva. Pri nas je de facto premalo posluha javnih nosilcev oblasti in političnih elit, četudi je mogoče hitro slišati različna »priseganja« na prostovoljstvo; zaradi še vedno visokega položaja prostovoljstva na lestvici vsakodnevnih in/ali političnih vrednot se zelo hitro pojavijo lepe besede o prostovoljstvu, medtem ko je prevajanje teh »lepih besed« v konkretna dejanja, ki bi z vidika javnih odločevalcev prispevala k lažjemu prakticiranju prostovoljstva pri nas, mnogo težje in mnogo manjše. Razen prostovoljcev samih in delno tudi tehnološke opremljenosti, je prostovoljstvo na projektnem področju v vseh strukturnih elementih, ki so potrebni za tekoče delovanje posamezne organizacije (infrastruktura, sektorska komunikacija, človeški, finančni in tehnološki viri ter mednarodno sodelovanje) nedvomno podhranjeno. Prostovoljstvo predstavlja izjemen potencial za dvig kvalitete družbenega življenja državljanov in je z vidika družbe absolutno premalo izkoriščeno, saj prostovoljstvo krepi
3
socialno dimenzijo delovanja državljanov, ima veliko sposobnost prilagodljive refleksije sočasnih družbenih procesov in delovanj ter multiplicira številne družbeno koristne učinke za skupno življenje državljanov v družbi. Prostovoljstvo se velikokrat zlorablja tako s strani trga dela (kot brezplačno delo) kot s strani države (s prenašanjem dela na prostovoljske organizacije brez ustreznega plačila, četudi gre za naloge, ki bi jih morala izvrševati vsaka »normalna«, to je socialno čuteča država). Politična kultura, ki obvladuje polje prostovoljstva kot tudi polje javnega odločanja v zvezi z njim, je še vedno preveč birokratsko usmerjena (kar povzroča nepotrebne težave pri neposrednem prostovoljskem delu). Razlogi za slabo razvitost so tako zgodovinski (socializem!) kot politično kulturni: politična kultura državljanov goji pričakovanja, da bo nekdo drug /država!/ prevzel pobudo in skrb za njihove potrebe, pri odločevalskih političnih strukturah pa je še vedno močno prisoten strah pred civilno družbo in civilnodružbenim delovanjem. Socializem pretekle skupne države je razvil posebne oblike solidarnosti, ki lahko danes pozitivno vplivajo na razvoj prostovoljstva (v vsakem primeru so okrepile občutek povezanosti in stopnjo razvoja neformalnega prostovoljstva). Velik pomen polja prostovoljstva je razvijanje socialnega in kulturnega državljanskega opolnomočenja posameznika, kar ni nujno politično zaželeno in korektno. Zaradi splošne podhranjenosti polja se hitro pojavijo doživljanja drugih prostovoljskih organizacij kot konkurenčnih organizacij, kar zmanjšuje medsebojno sodelovanje, solidarnost, skupni nastop ter medsebojno informiranje. Prednost polja je sposobnost fleksibilne refleksije družbenih sprememb in družbenih potreb ter iz tega izhajajoče sposobnosti razvoja novih storitev ter programov. Prostovoljstvo v Medžimurski in Varaždinski županiji je v polnem razvoju. Čeprav se kaže, da je prostovoljstvo v Medžimurski županiji bolj razvito kakor v Varaždinski županiji, je v obeh županijah prostovoljcev vse več in več. Posledično bi bilo sedaj potrebno začeti delati na standardizaciji dela organizacij civilne družbe in na oblikovanju njihovih prostovoljskih programov dela. Kakor je sprememba edino, kar je stalno, tako se spreminjajo tudi zahteve in potrebe v prostovoljskih programih, zaradi česar jih je potrebno neprestano spremljati in razvijati. Novi izzivi, na katere moramo biti pripravljeni, so vsekakor: - potreba po vse večji strokovnosti dela, ki se pričakuje od prostovoljskega področja dela (tako od organizatorjev prostovoljstva kot od prostovoljcev),
4
- neprestano je potrebno razvijati prostovoljske programe, jih evalvirati in izboljševati, razvijati sisteme nagrajevanja (da bi bili prostovoljci brez plačila še naprej motivirani izvrševati prostovoljske dejavnosti), - čeprav je treba nevladne organizacije (NVO) opozarjati, da naj se držijo Zakona o prostovoljstvu ter izvajajo vse pripadajoče administrativne zabeležke, bi se lahko zgodilo, da nekatere NVO tega preprosto ne bodo počele zaradi administrativne preobremenjenosti, - storitev civilnega sektorja kot tudi prostovoljstva se ne sme gledati kot nekakšno »prekrivanje« problemov, s katerimi se država ne more ali noče ukvarjati. Prav nasprotno: to bi moral biti odnos vzajemne koristi, s katerim se skupno povečuje vpliv na spremembe, - sistemsko financiranje kvalitetnih programov s strani države ter lokalnih uprav in samouprav bi lahko bistveno pospešilo razvoj prostovoljstva na področju, ki ga Analiza pokriva. Centri in Uradi bi morali neprestano voditi akcije za izboljšanje podobe in ugleda prostovoljskega dela ter predstavljati pozitivne oblike prostovoljskega dela (z namenom pridobivanja večjega zaupanja v prostovoljce in prostovoljsko delo ter zbijanja predsodkov in stereotipov). Informacije o prostovoljstvu se morajo strukturirati. Potrebno se je izogibati izključno neformalnih sredstev komuniciranja, kar je sedaj običajno. Potrebno je vpeljati programe nagrajevanja kot sredstvo motiviranja sedanjih in možnih prostovoljcev. Istočasno se je potrebno izogibati izgradnji prostovoljskih programov, ki temeljijo samo na prostovoljskih virih. Izobraževanje prostovoljcev mora biti sistematično, prenos znanja pa mora biti sistemski in kvaliteten (da se z odhodom strokovnjakov-prostovoljcev ne bi izgubili celi prostovoljski programi). Potrebno je krepiti sektorsko in medsektorsko sodelovanje, krepiti kapacitete Prostovoljskih Uradov in Centrov ter razvijati podatkovne baze ponudbe in povpraševanja. Potrebno je razvijati korporativno prostovoljstvo, kar bi lahko bila poceni oblika »team buildinga« za podjetja (kar je v županijah še relativno nepoznana oblika prostovoljstva). V zadnjih nekaj letih so pozitivni primeri v obeh županijah že vidni. Postavljeni so temelji, na katerih je potrebno graditi in razvijati kapacitete prostovoljstva, na osnovi katerih rezultati gotovo ne bodo izostali. Če bomo pri tem delu vztrajali, ni prav nobene ovire, da ta del Hrvaške postane (kot na številnih drugih področjih) pozitiven primer ter vodeče področje prostovoljskega dela na Hrvaškem.
5
2. STRATEGIJA RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA ZA OBDOBJE 2012 - 2016 NA PODROČJU PROJEKTNE NALOGE
2.1. PROCES IZDELAVE STRATEGIJE Med decembrom 2011 in marcem 2012 so bili opravljeni intervjuji s skupno osemnajstimi (18) strokovnjaki za področje prostovoljstva s projektnega območja. Vprašani strokovnjaki so dejavni v NVO in institucijah, ki ponujajo prostovoljske storitve na področju humanitarnih dejavnosti (5), zaščite okolja (2), varstva človekovih pravic (2), razvoja civilne družbe (3), dela mladih (3), avdiovizualnih dejavnosti (1), speleologije (1) in športa (1). Istočasno in vzporedno sledi analiza zbranih virov in literature s področja proučevanja ter proučitev izsledkov narejenih analiz stanja. 29. marca 2012 je bila organizirana multimedijska konferenca. Na njej je aktivno sodelovalo šest strokovnjakov s področja prostovoljstva s hrvaške in slovenske strani. Na konferenci so udeleženci izoblikovali zaključek, da bo skupna strategija sledila logiki, ki jo je zastavila Sanja Željeznjak, avtorica hrvaškega dela strategije. Udeleženci multimedijske konference so sprejeli odločitev, da delovna skupina v sestavi: Sanja Željeznjak, dr. Andrej Fištravec, Marina Kolar in Primož Jamšek dopolni (in nadgradi) hrvaško strategijo za potrebe skupne strategije obeh projektnih strani (kar je bilo opravljeno na kolokviju v Čakovcu, 3. aprila). Vprašani so med delno strukturiranimi intervjuji odgovarjali na naslednja vprašanja: 1. Kateri so osnovni cilji s področja prostovoljstva, ki bi jih po vašem mnenju lahko dosegli v naslednjih petih letih? 2. Kateri so osnovni razvojni potenciali s tega področja? 3. Kaj bi bilo potrebno storiti za razvoj področja? 4. Ali imate konkretne predstave o ukrepih, ki bi lahko prispevali k razvoju področja? 5. Katere so glavne nevarnosti in tveganja iz okolja, ki bi lahko vplivali na neuresničljivost postavljenih ciljev v naslednjih petih letih? Vprašani so na vprašanje glede ciljev za naslednje obdobje dajali odgovore in komentarje, ki so deloma izhajali iz zornega kota organizacije, v kateri delajo. Zato so odgovori v tem segmentu nekoliko subjektivni.
6
Eden od glavnih ciljev vprašanih je pomlajevanje in povečanje števila prostovoljcev v svojih organizacijah, čeprav drugi pričakujejo prav nasprotno: več starejših državljanov v svojih vrstah, ker imajo že dovolj mladih prostovoljcev. Večina si želi boljše sodelovanje z drugimi NVO ter pritegnitev strokovnjakov, ki so potrebni pri delu. Zagotovitev finančne stabilnosti je naslednji pomemben cilj, pri čemer veliko število vprašanih meni, da je financiranje velik problem, vendar vidijo priložnost kandidiranja s kvalitetnimi programi na natečajih iz skladov EU. Vsi vprašani se strinjajo, da bo prostovoljsko delo v prihodnosti potrebno ovrednotiti na formalni osnovi. Obstaja občutek neenotnosti v delovanju. Kot da vsakdo »dela zase«. Preveč je posamičnih akcij, ki ne dajejo jasne slike o stanju prostovoljstva na ravni skupnosti. Zato je delo prostovoljskih organizacij potrebno standardizirati s postavitvijo merljivih ciljev, vrednotenj in supervizije. Potrebno je delati na spreminjanju politike izobraževanja in zaposlovanja ter promovirati vrednote prostovoljstva kot oblike neformalnega izobraževanja, kar je pomembno tudi na trgu dela. Iz pogovorov z vprašanimi je vidno, da se močno zavedajo odsotnosti enotne in razdelane strategije prostovoljstva, ki bi veljala za področja, kjer so dejavni. Prav tako so izpostavili potrebo po usklajevanju strategije na evropski ravni. Razvojni potenciali prostovoljstva na projektnem področju obstajajo. Potrebno je nadaljevati z njihovo nadaljnjo izgradnjo, četudi je prisotna očitna razlika med posameznimi sredinami: v večjih mestih obstajajo mreže prostovoljskih centrov, medtem ko jih v manjših sredinah ni. Občutno je pomanjkanje dobro razvitih info točk na ravni občin in mest, ki bi lahko posredovale informacije o kateremkoli področju prostovoljskega dela; lokalni centri bi združili potrebe po prostovoljcih, izobraževali ponudnike in izvrševalce prostovoljskih dejavnosti ter delali na njihovem medsebojnem povezovanju. Iz odgovorov vprašanih izhaja, da so NVO, ki delajo sistematično in organizirano in ki imajo jasno postavljene cilje ter pogoje za delo, same po sebi točka, ki privlači in uspešno zadržuje kvalitetne mlade člane – bodoče prostovoljce. Razen tega, da so programi takšnih NVO zanimivi za mlade, istočasno vlivajo gotovost tudi njihovim staršem, ki lahko nato še dodatno motivirajo svoje otroke za sodelovanje. Kot primer lahko navedemo starše, ki ostanejo povezani s »svojimi« športnimi klubu tudi po tem, ko njihovi otroci prenehajo s športno aktivnostjo, ali da sami občasno prostovoljno delajo v njih. Projektno delo je odlična priložnost za razvoj kapacitet NVO, tako skozi projekte, ki jih financirajo domače institucije kot institucije EU.
7
Vprašani med konkretnimi ukrepi za razvoj področja prostovoljstva posebej izpostavljajo naslednje: krepitev kapacitet lokalnih prostovoljskih centrov, sistemska krepitev človeških potencialov, izdelava kvalitetnih razvojnih strategij v sodelovanju z lokalnimi upravami, ustanovitev info con/uradov/točk na regionalni ravni, intenzivnejše sodelovanje civilne družbe in drugih družbenih sektorjev. Prav tako navajajo, da je potrebno podpirati programe institucij, ki se posebej ukvarjajo z razvojem prostovoljstva, saj le-te prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti in vzpostavljajo pogoje za bodoče zaposlovanje kvalitetnih prostovoljcev. Potrebno je aktivno prevzemanje modelov EU z dokazanimi pozitivnimi učinki za prostovoljstvo. Primer je izobraževanje prostovoljcev za Evropsko prostovoljsko službo (European Voluntary Service – EVS) ali programi izmenjav mladih strokovnjakov Eurodyssee. Medtem ko je Europass (dokument s popisom znanj in veščin neke osebe) primer vrednotenja neformalnega izobraževanja, ki se lahko pridobi s prostovoljskim delom (žal z njim delodajalci na projektnem področju še niso dovolj seznanjeni). Po mnenju vprašanih si prostovoljci (sedanji in bodoči) in iskalci prostovoljcev zaslužijo mnogo večjo prisotnost v medijih, v družbenih omrežjih in podobno. Zaradi tega je potrebno medijsko prizadevanje za promoviranje ideje prostovoljstva kot načina življenja naših državljanov. Predmeti, kot na primer »Državljanska vzgoja« ali »Vzgoja za človekove pravice«, še niso sestavni del šolskih kurikulov – zato bi bilo potrebno še naprej delati na sistemu izobraževanja in promocije prostovoljstva v osnovnih in srednjih šolah; pri tem se lahko vključi posebej navdušene učitelje in/ali učence, ki so že vključeni v različne prostovoljske programe. Nevarnosti in riziki: vladajoč sistem vrednot v nekaterih segmentih družbe je danes takšen, da se marsikatere stvari gledajo samo skozi denar. Zato obstaja pri delu vprašanih strah, da bo nastal položaj, ko bodo ljudje zaradi nadaljnjega poglabljanja recesije in finančne krize vse manj pripravljeni ozirati se na druge. Predsodke in napačne predstave javnosti o prostovoljstvu, pasivnost, nezanimanje in pomanjkanje animacije navajajo vprašani kot možne grožnje pri ustvarjanju strateških ciljev na področju prostovoljstva. Kot ključne rizike navajajo: zlorabljanje Zakona o prostovoljstvu, nesprejemanje medsebojnih dogovorov o prostovoljskem delu (ali prostovoljskih knjižic s strani delodajalcev), nepriznavanje prostovoljskega dela in izkoriščanje prostovoljcev, ki so premalo materialno situirani, istočasno pa se od njih pričakuje, da tudi sami sofinancirajo svoje prostovoljno delo. Brez nenehnega izobraževanja in sistematičnega prenašanja znanja znotraj sektorja so izgube kapacitet nujna posledica, zaradi česar je potrebno delati na razvoju mentorskih programov za strokovnjake – organizatorje prostovoljstva, ki bodo izobraževali bodoče kolege.
8
Četudi NVO vidijo delo na projektih kot izjemno priložnost za razvoj različnih kapacitet, vprašani z obžalovanjem navajajo, da do sedaj niso bile uresničene obljube obeh vlad ter Urada za NVO (»udruge«) Republike Hrvaške, da bodo že pred tremi leti ustanovili sklad za pomoč NVO, ki delajo na projektih, ki so financirani iz sredstev skladov EU in natečajev, saj neobstoj takšnega sklada bistveno zmanjšuje sposobnost črpanja evropskega denarja s strani organizacij civilne družbe ter istočasno postavlja pod vprašaj obstoj številnih pomembnih projektov. 2.2. REFERENČNI STRATEŠKI DOKUMENTI Strategija razvoja prostovoljstva je v skladu s smernicami Razvojne strategije Varaždinske županije 2011.-2013. – Strateški cilj 2 Razviti človeški viri in povečana kvaliteta življenja / Prioriteta 2.2. Dvig ravni kvalitete življenja / Ukrep 2.2.5. Razvoj civilne družbe in spodbujanje prostovoljstva, ki za svoj cilj izpostavlja »dvigovanje ravni kvalitete življenja in večjo aktivnost družbe v Varaždinski županiji s pomočjo izboljšanja pogojev in kvalitete dela organizacij civilne družbe, povezanost civilne družbe in javne uprave, oblikovanje prostovoljskih programov in krepitev prostovoljskih centrov ter splošno promoviranje družbeno koristnega dela in prostovoljstva«. Strategija je usklajena s smernicami Razvojne strategije Medžimurske županije 2011.1013. – Strateški cilj 2 Krepitev človeških potencialov in razvoj kvalitet življenja / Prioriteta 2P4 Spodbujanje razvoja civilne družbe / Ukrep 2P4-M2 Krepitev sodelovanja organizacij civilne družbe v razvoju županije, katere cilj je »vzpostaviti model sodelovanja organizacij civilne družbe z ostalimi sektorji«. Za področje prostovoljskega dela v Sloveniji celovita strategija razvoja prostovoljstva ni opredeljena, temveč je značilna razpršenost urejanja med različnimi ravnmi (nacionalna/lokalna), področji ter resorji, kar otežuje razvoj ukrepov za večanje njegove prepoznavnosti in stimulativnega okolja za hitrejši razvoj ter zagotovitev stabilnejših pogojev za delovanje prostovoljskih organizacij. Kljub vsemu pa so bili pri pisanju Strategije upoštevani naslednji dokumenti z večjimi ali manjšimi programsko-strateškimi ambicijami (po abecednem redu): Civicus (2010), CNVOS (2011), Manifest (2011) in Prostovoljstvo (2010). 3. STRATEŠKI CILJI, PRIORITETE IN UKREPI
Skupna strategija razvoja prostovoljstva na področju Varaždinske in Međimurske županije ter Podravske in Osrednjeslovenske regije ima štiri (4) ključne strateške cilje: Strateški cilj 1:
Standardizacija dela in krepitev kapacitet organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem prostovoljstva
9
Strateški cilj 2:
Razvijanje človeških virov
Strateški cilj 3:
Krepitev sektorskega in medsektorskega sodelovanja
Strateški cilj 4:
Razvijanje kulture in izboljšanje javne podobe prostovoljstva.
Tabela 1.1. Matrica strateških ciljev, prioritet in ukrepov
C = CILJ P = PRIORITETA M = UKREP C1 P1.1. M1.1.1. M1.1.2. P1.2. M1.2.1. M1.2.2. M1.2.3. C2 P2.1. M2.1.1. M2.1.2. M2.1.3. M2.1.4. M2.1.5. M2.1.6. C3 P3.1. M3.1.1. P3.2. M3.2.1. P3.3. M3.3.1.
NAZIV STRATEŠKEGA CILJA / PRIORITETE / UKREPA
STANDARDIZACIJA DELA IN KREPITEV KAPACITET ORGANIZACIJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROSTOVOLJSTVA RAZVOJ PROSTOVOLJSKIH URADOV Ustanovitev prostovoljskih uradov za podporo razvoja prostovoljstva Razvoj digitalne platforme z bazo podatkov iskalcev in ponudnikov prostovoljskih storitev RAZVOJ KVALITETE PROSTOVOLJSTVA NA REGIONALNI RAVNI Seznanjanje z Zakonom o prostovoljstvu in Etičnim kodeksom Sistemsko evidentiranje podatkov o prostovoljskem delu Informiranje o prostovoljskih programih EU članic RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV Podpora prostovoljskim organizacijam pri oblikovanju, uvajanju in evalvaciji prostovoljskih programov Izobraževanje voditeljev prostovoljskih programov Izobraževanje prostovoljcev Izobraževanje potencialnih prostovoljcev Izobraževanje prostovoljcev za delo z ranljivimi družbenimi skupinami Razvoj podpornih programov za strokovnjake za prostovoljstvo KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA KREPITEV SEKTORSKEGA SODELOVANJA Organizacija tematskih dogodkov in izmenjava dobrih praks SINERGIJA PROSTOVOLJSKEGA SEKTORJA IN JAVNE UPRAVE Krepitev sodelovanja z državno upravo, lokalnimi upravami in samoupravami KREPITEV PREKOMEJNEGA SODELOVANJA Izvedba razvojne strategije prostovoljstva SLO-HR
10
P3.4. M3.4.1. M3.4.2. C4 P4.1. M4.1.1. P4.2. M4.2.1. M4.2.2.
RAZVOJ KORPORATIVNEGA PROSTOVOLJSTVA Organiziranje delavnic za kreiranje programov prostovoljstva Animiranje podjetij za korporativno prostovoljstvo
korporativnega
RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE PROSTOVOLJSTVA NAGRAJEVANJE PROSTOVOLJSKEGA DELA Razvoj sistema nagrajevanja INFORMIRANJE JAVNOSTI O POMENU IN PRISPEVKU PROSTOVOLJSTVA K RAZVOJU DRUŽBE Uporabljanje različnih komunikacijskih kanalov za promocijo prostovoljstva (mediji/družbene mreže) Uvajanje vzgoje za prostovoljstvo v šolske programe
3.1. Strateški cilj 1: STANDARDIZACIJA DELA IN KREPITEV KAPACITET ORGANIZACIJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROTOVOLJSTVA
11
3.2. Strateški cilj 2: RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV
3.3. Strateški cilj 3: KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA 12
3.4. Strateški cilj 4: RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE PROSTOVOLJSTVA
13
3.5. Prioritete in ukrepi Znotraj vsakega Strateškega cilja so določene Prioritete; za uresničitev le-teh pa Merila. Načeloma veljajo za vsa Merila naslednje stalnice: NOSILEC:
lokalna ali regionalna oblast; NVO, specializirane za razvoj prostovoljstva; organizacije, ki so dejavne na področju prostovoljstva; podjetja.
CILJNE SKUPINE:
iskalci prostovoljskih storitev; podjetja.
OBDOBJE IZVAJANJA:
2012 – 2016.
Sledi tabelarni prikaz Prioritet z ustreznimi Merili ter načini njihove uresničitve.
Strateški cilj 1 – STANDARDIZIRANJE DELA IN KREPITEV KAPACITETE ORGANIZACIJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM PROSTOVOLJSTVA: PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
IN
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
REZULTATI
IN
1.1. RAZVOJ PROSTOVOLJSKIH URADOV 1.1.1. Ustanavljanje prostovoljskih uradov za podporo prostovoljstva CILJ Ustanavljanje prostovoljskih uradov za podporo razvoja prostovoljstva na lokalni ravni Odpiranje prostovoljskih uradov na ravni lokalnih skupnosti Funkcija: prostovoljski uradi koordinirajo ponudbo in povpraševanje na področju prostovoljstva, nudijo informacije zainteresiranim prostovoljcem in potencialnim prostovoljcem, obveščajo o aktualnih dogodkih, skrbijo za informativni material (letaki, brošure,…) Ustanovitev prostovoljskih uradov na lokalni ravni, ki imajo pregled nad ponudbo in povpraševanjem iz prve roke Okrepljene kapacitete prostovoljskih uradov Olajšano vključevanje državljanov v prostovoljske iniciative 1.1. RAZVOJ PROSTOVOLJSKIH URADOV 1.1.2. Razvoj digitalne platforme z bazo podatkov iskalcev in ponudnikov prostovoljskih storitev CILJ Ustvarjanje digitalne platforme (internetnega portala) s sistemsko bazo podatkov o iskalcih in ponudnikih prostovoljskih storitev na lokalni ravni Razvoj internetnega portala na ravni lokalnih prostovoljskih uradov Portal vsebuje linke na strani aktivnih NVO s področja prostovoljstva, vesti in najave aktualnih dogodkov, obrazce za ponudnike prostovoljskih uslug in podobno Potencialni prostovoljci se neposredno javljajo NVO, ki jih zanimajo → prva oblika stika z novimi prostovoljci Sistematično ažuriranje podatkov Kontinuirano vzdrževanje internetnega portala Zaradi zaščite zasebnosti podatkov imaljo lahko NVO lastnega administratorja Oblikovan internetni portal prostovoljstva na lokalni ravni Možen je pregled aktualne ponudbe in povpraševanja na področju prostovoljstva Olajšan dostop in upravljanje s podatki Okrepljena kapaciteta lokalnih prostovoljskih uradov Olajšana vključenost državljanov v prostovoljske iniciative
14
PRIORITETA UKREP NAMEN IN UKREPA VSEBINA
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
IN
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
REZULTATI
IN
1.2. RAZVOJ KVALITETE PROSTOVOLJSTVA NA REGIONALNI RAVNI 1.2.1. Spoznavanje Zakona o prostovoljstvu in Etičnega kodeksa CILJ Izobraževanje o pravicah in dolžnostih prostovoljcev in izobraževanje organizatorjev prostovoljstva Izobraževanje prostovoljcev o pravicah in dolžnostih in zakonodaji (Zakon o prostovoljstvu, Etični kodeks prostovoljcev, Pogodba o prostovoljstvu ter drugi pravilniki in postopki) Izobraževanje organizatorjev prostovoljstva o pravicah in dolžnostih in zakonodaji Izobraževanje o spremljajoči dokumentaciji (prostovoljske knjižice/potrdila/certifikati) in nagradah Izobraženi iskalci in ponudniki prostovoljskih uslug o pravicah in dolžnostih prostovoljskih akterjev Razvita zavest o potrebah in dolžnostih prostovoljskih akterjev Zagotovljen nadzor in podpora prostovoljskim akterjem 1.2. RAZVOJ KVALITETE PROSTOVOLJSTVA NA REGIONALNI RAVNI 1.2.2. Sistematično evidentiranje podatkov o prostovoljskem delu CILJ Vzpostavljanje formalnega mehanizma poročanja in spremljanja dela organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem prostovoljstva na lokalni ravni Sistematiziranje baze podatkov aktivnih prostovoljskih organizacij na lokalni ravni Evidentiranje dela prostovoljskih organizacij Spremljanje in poročanje Vzpostavljen mehanizem poročanja in spremljanja prostovoljskega dela na regionalni ravni Okrepljene kapacitete lokalnih prostovoljskih organizacij 1.2. RAZVOJ KVALITETE PROSTOVOLJSTVA NA REGIONALNI RAVNI 1.2.3. Informiranje o prostovoljskih programih v državah EU CILJ Informiranje lokalnih akterjev o primerih dobrih praks in zakonodaje s področja prostovoljstva v EU Spoznavanje prostovoljskih akterjev s standardi, dobro prakso in zakonodajo s področja prostovoljstva v EU Razvoj projektnega mišljenja pri ustvarjanju prostovoljskih programov na lokalni ravni Okrepljene kapacitete lokalnih prostovoljskih organizacij Razvit projektni način mišljenja
15
Strateški cilj 2 – RAZVIJANJE ČLOVEŠKIH VIROV: PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA
IN
VSEBINA
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
IN
2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV 2.1.1. Podpora prostovoljskim organizacijam pri ustvarjanju, uvajanju in evalvaciji prostovoljskih programov CILJ Dajanje podpore prostovoljskim organizacijam s strani lokalnih prostovoljskih uradov pri ustvarjanju, izpeljavi in evalvaciji prostovoljskih programov Sodelovanje prostovoljskih uradov in lokalnih prostovoljskih organizacij pri izdelavi, izvedbi in evalvaciji prostovoljskih programov Razvoj projektnega načina mišljenja pri ustvarjanju in izvedbi prostovoljskih programov Oblikovani merljivi cilji v razvoju prostovoljskih programov Omogočeno vrednotenje in supervizija prostovoljskega dela Omogočeno nadaljevanje dobrih praks znotraj sektorja Okrepljene kapacitete lokalnih prostovoljskih organizacij Razvit projektni način mišljenja 2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV 2.1.2. Izobraževanje vodij prostovoljskih programov CILJ Izobraževanje in podpora vodij prostovoljskih programov
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
IN
Izvajanje mentorskih delavnic za organizatorje prostovoljstva Delavnice vodijo strokovnjaki – mentorji za organizacijo prostovoljstva Vsebina delavnic: izvajanje prostovoljskih programov, menedžment prostovoljcev, menedžment uporabnikov prostovoljstva, organiziranje prostovoljskih akcij Okrepljene strokovne in organizacijske kapacitete organizatorjev prostovoljstva
2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV 2.1.3. Izobraževanje prostovoljcev CILJ Izobraževanje in podpora prostovoljcev – ponudnikov prostovoljskih storitev Izvajanje mentorskih delavnic za prostovoljce Delavnice vodijo strokovnjaki – mentorji za organizacijo prostovoljstva Vsebina delavnic: načela prostovoljskega dela, potek
16
REZULTATI PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
IN
REZULTATI PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
IN
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
REZULTATI
IN
prostovoljskih dejavnosti, sodelovanje v formalnih projektih, načela sodelovanja z uporabniki prostovoljstva Okrepljene strokovne kapacitete prostovoljcev
2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV 2.1.4. Izobraževanje potencialnih prostovoljcev CILJ Izobraževanje in podpora potencialnim prostovoljcem – ponudnikom prostovoljskih storitev Izvajanje mentorskih delavnic za zainteresirane državljane – potencialne bodoče prostovoljce Delavnice vodijo strokovnjaki – mentorji za organiziranje prostovoljstva Vsebina delavnic: načela prostovoljskega dela, potek prostovoljskih dejavnosti, sodelovanje v formalnih projektih, načela sodelovanja z uporabniki prostovoljstva Okrepljene strokovne kapacitete potencialnih prostovoljcev 2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STROITEV 2.1.5. Izobraževanje prostovoljcev za delo z ranljivimi družbenimi skupinami CILJ Izboraževanje prostovoljcev in organizatorjev prostovoljstva, ki prihajajo v stik z ranljivimi družbenimi skupinami Izobraževanje o pravicah in dolžnostih prostovoljcev in organizatorjev prostovoljstva (Zakon o prostovoljstvu / Izpisek iz kazenske evidence in drugo) ter o osnovnih načelih prostovoljskega dela z ranljivimi družbenimi skupinami Okrepljene strokovne kapacitete prostovoljskih akterjev, ki so v stiku z ranljivimi družbenimi skupinami 2.1. SISTEMSKO IZOBRAŽEVANJE ISKALCEV IN PONUDNIKOV PROSTOVOLJSKIH STORITEV 2.1.6. Razvoj podpornih programov prostovoljskim strokovnjakom CILJ Strokovna podpora prostovoljskim strokovnjakom z namenom psihološke razbremenitve in preprečevanja izgorevanja Pritegnitev svetovalcev/supervizorjev za psihološko pomoč organizatorjem prostovoljstva, ki kažejo pri prostovoljskem delu znake izgorevanja (fizične in čustvene izčrpanosti) Supervizorji so zunanji strokovnjaki – niso neposredno angažirani v organizacijah, ki se ukvarjajo z razvojem prostovoljstva Okrepljene kapacitete strokovnjakov za prostovoljstvo
17
Strateški cilj 3 –KREPITEV SEKTORSKEGA IN MEDSEKTORSKEGA SODELOVANJA: PRIORITETA UKREP NAMEN IN UKREPA VSEBINA REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN IN UKREPA VSEBINA
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN IN UKREPA VSEBINA
REZULTATI
3.1. KREPITEV SEKTORSKEGA SODELOVANJA 3.1.1. Organizacija tematskih dogodkov in izmenjav dobrih praks CILJ Organiziranje tematskih dogodkov za prostovoljske organizacije z namenom nadaljnjega razvijanja sodelovanja in izmenjave dobrih praks Organiziranje srečanj in akcij za prostovoljske organizacije Izmenjava primerov dobrih praks Izboljšanje sodelovanja in okrepljene kapacitete prostovoljskih organizacij 3.2. SINERGIJA PROSTOVOLJSKEGA SEKTORJA IN JAVNE UPRAVE 3.2.1. Krepitev sodelovanja z državno upravo, lokalnimi upravami in samoupravami CILJ Razvoj formalnega medsektorskega sodelovanja in spodbujanje sistemskega financiranja prostovoljskih programov Spodbujanje sodelovanja s pomočjo transparentnejšega delovanja okrepljenih lokalnih prostovoljskih uradov Prioritetno sistemsko financiranje/predfinanciranje kvalitetnih prostovoljskih programov na lokalni ravni Razširitev dobrih praks pri izvrševanju družbeno koristnih storitev Delo na pritegnitvi sponzorjev, donatorjev in podpor iz EU skladov Podprto financiranje programov in projektov prostovoljskih organizacij Večja vključitev prostovoljskih organizacij v razvoj socialnega podjetništva Pavičnejše vrednotenje prostovoljskega dela na lokalni ravni 3.3. KREPITEV PREKOMEJNEGA SODELOVANJA 3.3.1. Izvedba razvojne strategije prostovoljstva HR-SLO CILJ Uresničitev ciljev skupne slovensko-hrvaške razvojne strategije, ki je nastala v okviru projekta „City Volunteers“
Uporaba zaključkov in rešitev skupne razvojne strategije Ustvarjanje mreže prostovoljskih organizacij v slovenskohrvaškem obmejnem področju Promocija prostovoljstva v slovenskih in hrvaških medijih Vzpostavljen sistem prostovoljstva in prostovoljskih izmenjav v slovensko-hrvaškem obmejnem področju Zagotoviti trajnost Projekta
18
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA
IN
VSEBINA
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN IN UKREPA VSEBINA
promocija
prostovoljstva
v
obeh
obmejnih
3.4. RAZVOJ KORPORATIVNEGA PROSTOVOLJSTVA 3.4.1. Organiziranje delavnic za ustvarjanje programov korporativnega prostovoljstva CILJ Organiziranje delavnic za ustvarjanje programov korporativnega prostovoljstva kot predpogoj za krepitev človeškega in socialnega kapitala Organiziranje delavnic o korporativnem prostovoljstvu in njegovih prednostih Za izvedbo programov korporativnega prostovoljstva so zadolžene prostovoljske organizacije Okrepljene kapacitete prostovoljskih organizacij Ozaveščanje prostovoljskih akterjev o pomenu in prednostih korporativnega prostovoljstva 3.4. RAZVOJ KORPORATIVNEGA PROSTOVOLJSTVA 3.4.2. Animiranje podjetij za korporativno prostovoljstvo CILJ Promocija korporativnega prostovoljstva kot predpogoj za krepitev človeškega in socialnega kapitala
REZULTATI
Zagotovljena področjih
Za animiranje podjetij so zadolžene prostovoljske organizacije Promocija korporativnega prostovoljstva kot oblika „team buildinga“ za podjetja Promoviranje ideje mentorstva mladih zaposlenih v koristi poslovnih subjektov in celotne skupnosti Povečana ozaveščenost delodajalcev o strateški vrednosti korporativnega prostovoljstva Prispevek k razvoju spodbudne delovne atmosfere v podjetjih Prispevek k razvoju korporativne filantropije Izboljšano sodelovanje neprofitnega in poslovnega sektorja
Strateški cilj 4 – RAZVIJANJE KULTURE IN IZBOLJŠANJE JAVNE PODOBE PROSTOVOLJSTVA PRIORITETA UKREP NAMEN IN UKREPA VSEBINA
4.1. NAGRAJEVANJE PROSTOVOLJSKEGA DELA 4.1.1. Razvoj sistema nagrajevanja CILJ Razviti sistem nagrajevanja za izstopajoče prostovoljsko delovanje, projekte in organizacije na lokalni ravni
Razvoj in/ali izpopolnjevanje sistema nagrajevanja odličnosti na področju prostovoljstva na lokalni ravni (formalna ali neformalna priznanja)
19
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA
IN
4.2. INFORMIRANJE JAVNOSTI O POMENU IN PRISPEVKU PROSTOVOLJSTVA K RAZVOJU DRUŽBE 4.2.1. Uporabljanje različnih komunikacijskih kanalov za promoviranje prostovoljstva (mediji/socialne mreže) CILJ Kampanja ozaveščanja javnosti o prostovoljstvu kot nosilcu družbenega razvoja in napredka
VSEBINA
REZULTATI
PRIORITETA UKREP NAMEN UKREPA VSEBINA
IN
Sodelovanje z družbeno odgovornimi podjetji in institucijami (spodbujanje sponzorstva) Sodelovanje z mediji Oblikovanje baze podatkov na internetnem portalu o dosežkih prostovoljcev Izoblikovana baza podatkov o izstopajočih posameznikih in prostovoljskih organizacijah Motivacija obstoječih in potencialnih prostovoljcev Prispevek k razvoju kulture prostovoljstva Izboljšana javna podoba prostovoljstva
Ustvarjanje medijskega prostora za promoviranje prostovoljstva (klasični mediji, internet, socialne mreže) Izpostavljanje primerov dobrih praks na ustvarjalen in medijem atraktiven način Promocija ideje prostovoljstva kot načina življenja državljanov Povečana ozaveščenost javnosti o pomenu in prispevku prostovoljstva v družbi Povečana vidnost primerov dobre prakse Uresničen prispevek k bolj zdravi ter bolj ustvarjalni in humani družbi
4.2. INFORMIRANJE JAVNOSTI O POMENU IN PRISPEVKU PROSTOVOLJSTVA K RAZVOJU DRUŽBE 4.2.2. Uvajanje vzgoje za prostovoljstvo v šolske programe CILJ Uvajanje vzgoje za prostovoljstvo v šolske kurikule
Mreženje organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem prostovoljstva, in pedagoških organizacij z namenom promocije prostovoljstva Predstavitev primerov dobrih praks v šolah Organiziranje prostovoljskih akcij za učence, učitelje in starše Sistemsko evidentiranje prostovoljskih iniciativ v šolah (potrdila, certifikati) Na tej osnovi uvajanje predmeta Vzgoja za prostovoljstvo v šolske programe
20
REZULTATI
Promovirane vrednote in pomen prostovoljstva Razvita zavest o pomenu pomoči drugim Izoblikovana osnova za vrednotenje neformalnega izobraževanja in uvrščanje prostovoljstva v šolske programe
4. ZAKLJUČEK
Prostovoljstvo na projektnem področju je dinamično, široko, z zavidljivim potencialom za razvoj civilne družbe in skupnosti. Kot izpostavlja večina strokovnjakov, s katerimi smo opravili raziskovalne razgovore v okviru projekta »City Volunteers«, sta trenutna gospodarska kriza in recesija v družbi istočasna grožnja in priložnost za razvoj prostovoljstva do ravni, na kakršni do sedaj prostovoljstvo še ni bilo. Zaradi trenutno zaskrbljujoče visokih stopenj nezaposlenosti v Sloveniji in na Hrvaškem, slabega finančnega položaja državljanov in velikega števila podjetij ter obče prisotne krize vrednot, je z vidika prostovoljstva nujno, da se osredinimo na tisto, kar imamo in na čemer lahko gradimo. To pa so naši človeški viri in obstoječa infrastruktura. Konkretno: krepitev civilne družbe kot glavnega nosilca prostovoljskih iniciativ (in tudi bodočega generatorja delovnih mest) je potrebno postaviti kot osrednjo lokalno, regionalno in tudi nacionalno prioriteto. Na tak način se bodo lahko različni »pozabljeni« potenciali prostovoljskega polja maksimalno uresničili. Dokument Strategija razvoja prostovoljstva za obdobje 2012 – 2016 na projektnem področju prinaša pregled najpomembnejših področij v polju prostovoljstva, na katerih bi bilo v naslednjem petletnem obdobju potrebno skupno delati. Ta področja so: standardizacija dela in krepitev organizacij civilne družbe, razvoj človeških virov, krepitev sodelovanja civilnega, javnega in profitnega sektorja in sistemska promocija prostovoljstva in njegovih vrednot. Iz razgovorov s strokovnjaki (kakor tudi iz nekaterih raziskav) je razvidno, da je v polju prostovoljstva zelo velika potreba po sistematičnem delu, urejanju podatkov in krepitvi sil. Strategija zato prinaša niz realnih in objektivno mogočih ukrepov, ki bi na daljši rok lahko prispevali h kvalitetnejšemu in učinkovitejšemu delu vseh akterjev v prostovoljstvu, razvoju njihovih strokovnih in osebnih potencialov, izboljšanju družbenega položaja v skupnosti ter celotni družbi. Že za delno uresničitev teh ciljev bo potrebno vložiti veliko energije in moči v razvoj človeških virov, zaradi česar je v Strategiji velika pozornost namenjena izobraževanju akterjev v prostovoljstvu. Prostovoljci, ki svoje naloge opravljajo kompetentno in strokovno in ki občutijo širšo družbeno podporo (tudi s priznanji), so nosilci in znanilci družbe prihodnosti. Isto velja tudi za organizatorje prostovoljstva, ki jih v tem procesu ne smemo pozabiti.
21
Medsektorski presek nakazuje potrebo tesnejšega sodelovanja organizacij civilne družbe in lokalnih uprav ter samouprav. Sistemsko financiranje prostovoljskih programov s strani lokalnih skupnosti je pogoj za obstoj številnih pomembnih projektov, saj nosilci le-teh velikokrat nimajo drugih virov ali jim je zelo težko zagotoviti predfinanciranje. V naših pogojih je projektno razmišljanje nujnost in bi ga bilo vsekakor potrebno razvijati naprej; tudi s prevzemanjem čim večjega števila dobrih praks. Krepitev prekomejnega sodelovanja Slovenije in Hrvaške je okvir projekta »City Volunteers« in ena od prioritet Strategije. Pred partnerji je naloga usklajevanja ciljev, prioritet in ukrepov na obeh straneh, z namenom, da se na osnovi ocen, želja in možnosti vseh deležnikov čim bolj uresniči skupna Strategija razvoja prostovoljstva. Na koncu, kar pa ne pomeni, da je najmanj pomembno, pomembna naloga lokalnih struktur in samih organizacij civilne družbe na projektnem področju in širše je prav ozaveščanje širše javnosti o pomenu prostovoljstva in njegovem pozitivnem učinku na družbo. Potrebno je delovati na zavest najmlajših članov družbe (od učencev v osnovnih šolah pa do srednješolcev in študentov na fakultetah), da bi spoznali in ponotranjili potrebo po pomoči drugim ter prostovoljstvu kot načinu življenja. Pametno domišljene medijske kampanje in promocija prostovoljstva v sedaj tako popularnih socialnih mrežah lahko pripomorejo k večji prepoznavnosti vseh, ki potrebujejo prostovoljske storitve, kot tudi prostovoljcev samih: desetin, stotin in tisočin tistih, ki jim ni do tega, da jih v javnosti osebno prepoznajo, ki pa s svojim delom in prispevki dokazujejo, da so boljši del družbe in da jim pripada tudi temu ustrezen družbeni položaj.
22
5.
LITERATURA
Publikacije 1. 2. 3.
4. 5. 6. 7.
8. 9. 10. 11. 12. 13.
14. 15.
Civicus (2010): Rakar, T. et al.: Akcijski načrt. Raziskava indeks civilne družbe. Inštitut RS za socialno varstvo. Ljubljana 2010. CNVOS (2010): Za razvoj nevladnih organizacij. Predlog ključnih državnih ukrepov na področju krepitve nevladnih organizacij v obdobju 2012-2015. Fištravec (2012): Fištravec, A.: Analiza stanja na področju prostovoljstva na področju Podravske in Osrednjeslovenske regije“. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Maribor. Forčić, G. (2007.): Kako unaprijediti volontiranje? Udruga za razvoj civilnog društva SMART. Rijeka. Kolar (2012): Kolar, M.: Analiza volonterstva na području Međimurske i Varaždinske županije. Grad Varaždin. Varaždin. Manifest (2011): Mariborski manifest prostovoljskih organizacij. 8. Slovenski kongres prostovoljstva. Maribor, 6. 12. 2011. Prostovoljstvo (2010): Strategije in razvoj prostovoljstva mladih v Mestni občini Maribor za obdobje treh let (2011-2013). Izhodišča in smernice. INFOPEKA Pekarne Magdalenske mreže. Maribor. Radosavljević, D. (2009.): Priručnik za volontere. Udruga za zaštitu i unaprjeđenje čovjekovog okoliša „Franjo Košćec“. Varaždin. Razvojna strategija Međimurske županije 2011.-2013. Russo, A. et al. (2007.): Volontiranje: ključ uspjeha za svijet rada. Udruga Split zdravi grad. Split. Škopelja, S. et al. (ur., 2004.): O volonterskom radu. Udruga Mi. Split. Vlada RH, Ured za udruge: Nacionalna strategija stvaranja poticajnog okruženja za razvoj civilnoga društva (2006). Zagreb. Vlada RH, Ured za udruge: Operativni plan provedbe Nacionalne strategije stvaranja poticajnog okruženja za razvoj civilnoga društva od 2007. do 2011. godine (2006). Zagreb. Volonterski centar Udruge za razvoj civilnog društva SMART, Rijeka (2007.): Korporativno volontiranje. (letak) Županijska razvojna strategija Varaždinske županije 2011.-2013.
23
Internetne strani 1. Stran Evropskega prostovoljskega centra (European Volunteer Centre - EVC) http://www.cev.be 2. Stran Volonterskog centra Split http://www.vcst.info 3. Registar udruga Republike Hrvatske http://195.29.186.154/RegistarUdruga/
24