Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

E-priročnik • verzija 1

PRAVNI VIDIKI

delovanja nevladnih organizacij Maribor, januar 2010

K

Kazalo 1. Uvod (Zakaj e-priročnik?)

2. Kaj je nevladna organizacija (NVO) 3. Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO 3.1. Društva 3.1.1 Splošne določbe 3.1.2 Ustanovitev in upravljanje 3.1.2.1. Ustanovitev društva 3.1.2.2. Temeljni akt 3.1.2.3. Ime društva 3.1.2.4. Članstvo v društvu 3.1.2.5. Upravljanje društva 3.1.2.6. Organi društva 3.1.2.7. Statusno preoblikovanje društva 3.1.2.8. Zveza društev 3.1.2.9. Registracija društva 3.1.3. Premoženje društva in finančno poslovanje 3.1.3.1. Pridobitna dejavnost 3.1.4. Prenehanje društva 3.1.4.1. Prenehanje po volji članov društva 3.1.5. Zakonodaja 3.2. Zasebni zavod 3.2.1. Splošne določbe 3.2.2. Ustanovitev in upravljanje 3.2.2.1. Ustanovitev zasebnega zavoda 3.2.2.3. Ime zavoda 3.2.3. Delovanje zasebnega zavoda 3.2.3.1. Splošni akti zavoda 3.2.3.2. Dejavnost 3.2.3.3. Organizacija zavoda 3.2.3.4. Organi zavoda

K

Kazalo 3.2.3.4.1. Svet zavoda 3.2.3.4.2. Direktor 3.2.3.4.3. Strokovni vodja in strokovni svet 3.2.3.5. Premoženje zavoda in upravljanje 3.2.3.6. Nadzor 3.2.3.7. Statusne spremembe (pripojitev, spojitev, razdelitev) 3.2.3.8. Povezovanje zavodov 3.2.4. Prenehanje zavoda 3.2.5. Vpis v sodni register 3.2.6. Zakonodaja 3.3. Ustanove 3.3.1. Splošne določbe 3.3.2. Ustanovitev 3.3.3. Delovanje 3.3.3.1. Splošni akti ustanove 3.3.3.2. Organi ustanove 3.3.3.2.1. Uprava in predsednik uprave 3.3.3.3. Premoženje ustanove 3.3.4. Nadzor 3.3.5. Prenehanje 3.3.6. Zakonodaja 3.4. Opravljanje javnih služb – KONCESIJA 3.5. Kratka predstavitev razlik med društvi, zavodi in ustanovami 4. Pravni akti 5. Pogosta vprašanja in odgovori 6. Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši) 7. Koristne povezave 8. Pravni piškoti 9. Kam po pomoč?

10. Priročnik so omogočili

1

Uvod (Zakaj e-priročnik?)

Uvod (Zakaj e-priročnik)

Izkušnje, do katerih prihajamo pri našem vsakdanjem sodelovanju z nevladnimi organizacijami, nam govorijo o pomenu pravnih vidikov v njihovem delovanju na eni strani ter pogostih težavah s katerimi se pri tem ob svojem delu srečujejo.

S pravno formalnimi zahtevami se posameznik sreča že v zgodnji fazi uresničevanja zamisli o ustanovitvi nevladne organizacije - društva, zavoda ali ustanove in le z doslednim upoštevanjem zakonov in predpisov, bo lahko prišel do uspešne ustanovitve organizacije. Na tem mestu poznavanje zakonodaje in njeno izvajanje šele v pravi meri dobi svojo pomen. Če lahko pri samem ustanavljanju še računamo na zunanjo pomoč strokovnjakov, ki proti plačilu ali v nekaterih primerih tudi brezplačno svetujejo pri izvajanju postopkov ustanavljanja organizacije, pa je odgovornost za njeno zakonito delovanje in poslovanje povsem na strani odgovornih oseb in organov posamezne organizacije. Iz tega izhaja potreba po poznavanju ključnih zakonskih določil, ki urejajo delovanje nevladnih organizacij. Nepoznavanje zakonov namreč ne opravičuje njihove kršitve. Sankcije pa lahko globoko sežejo v žep posameznika ali proračun organizacije.

E-priročnik, ki je pred vami ima namen, da na enem mestu zbere in predstavi najpomembnejše pravne vidike delovanja nevladnih organizacij od ustanovitve, preko njenega delovanja do morebitnega prenehanja.

V njem so v obliki spletnih povezav zbrani krovni in drugi pomembnejši pravni viri, predstavljeni so vzorci pravnih aktov, ki jih organizacija potrebuje pri svojem delu, vključili pa smo tudi nekaj najpogostejših vprašanj, ki se porajajo nevladnikom ob njihovem delu.

Avtorji e-priročnika se zavedamo, da ta ni popoln, vendar nam prav to, da smo zanj izbrali elektronsko obliko, omogoča, da ga vsakodnevno dopolnjujemo in nadgrajujemo v želji, da ostane aktualen in kot tak v učinkovito pomoč vsem, ki se pri svojem delu srečujete z vsebinami, ki so zbrane v njem.

Z upanjem, da boste tudi s pomočjo e-priročnika lažje sledili vsem pravnim zahtevam in jih pri svojem delu upoštevali, ga pospremljamo na pot do vas.

2

Kaj je nevladna organizacija (NVO)

Kaj je nevladna organizacija (NVO)

V Sloveniji nimamo zakonske opredelitve NVO, kar vodi do razlik v opredelitvah značilnosti, kriterijev ali pogojev za NVO. Iz tega izhaja neusklajenost pristopov ter oženje ali širjenje kroga subjektov, ki bi jih bilo mogoče šteti med NVO. Na podlagi konsenza, ki je bil sprejet med nevladnimi organizacijami razumemo kot nevladno organizacijo vsako prostovoljno, neodvisno in nepridobitno organizacijo civilne družbe, s statusom pravne osebe in sicer v obliki društva, zavoda ali ustanove, ki jo skladno z zakonom ustanovijo fizične ali pravne osebe zasebnega prava, pri čemer so izvzete verske skupnosti ter sindikati.

Organizacija mora biti ustanovljena in mora delovati po načelu svobodne odločitve. Delovati mora tudi po načelu nepridobitnosti, kar pomeni, da presežkov prihodkov nad odhodki in premoženja ne deli med člane ali upravi, temveč jih uporablja za doseganje v ustanovnem ali temeljnem aktu določenih ciljev. Biti mora neodvisna, zlasti od vlade in drugih organov oblasti, političnih strank in gospodarskih družb. Namen delovanja mora presegati interese članstva oziroma mora biti splošno koristen ali dobrodelen. *Kriteriji za ustanovitev NVO: 1. njeni ustanovitelji so domače ali tuje fizične osebe ali pravne osebe zasebnega prava (ustanoviteljstvo) 2. ni ustanovljena zaradi služenja osebnim ali poslovnim namenom in ciljem (omejitev namena in cilja); 3. ustanovljena je prostovoljno, sodelovanje v njej je prostovoljno in običajno vključuje prostovoljno delo (prostovoljnost) 4. njen ustanovitveni akt določa, da je namen in cilj njenega delovanja nepridobiten (nepridobitnost)* 5. je svobodna pri določanju ciljev svojega delovanja in pri izbiri sredstev za njihovo doseganje, ki so omejeni le z zahtevo, da so v skladu s pravnim redom (zakonitost) 6. deluje samostojno in je neodvisna od drugih subjektov, zlasti od državnih organov, političnih strank in gospodarskih subjektov (neodvisnost) in 7. deluje javno in odprto (javnost in odprtost) *Zakon o društvih v svojem 1. členu (tretji odstavek) določa, da namen ustanovitve in delovanja društva ne more biti pridobivanje dobička. Nadalje 3. člen določa, da ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva. Iz tega določila tudi izhaja, da se pridobitne dejavnosti lahko opravljajo, vendar ne izključno. Nadaljnji pogoj je, da je pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

3

Pravni vidiki glede na pravno obliko NVO

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3.1. Društva 3.1.1 Splošne določbe »Kaj je društvo?

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovijo ustanovitelji zaradi uresničevanja skupnih interesov. »Nameni in cilji društva?

Društvo si samo določi namen, cilje, dejavnost oz. naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva.

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. Delovanje društva je javno.

Združevanje v društva je prostovoljno. Vsakdo lahko postane član društva pod določenimi pogoji, ki so določeni v temeljnem aktu. Delovanje temelji na enakopravnosti članstva. »Ali obstajajo kakšne omejitve, kakšnega društva ni dovoljeno ustanoviti?

Zakon prepoveduje ustanovitev društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na: - Nasilno spremembo ustavne ureditve - Izvrševanje kaznivih dejanj - spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti - Razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti - Spodbujanje k nasilju ali vojni Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost. Tudi delovanje takšnega društva ni dovoljeno. »Temeljni akt Društvo mora imeti temeljni akt (statut), ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom RS. »Pravna osebnost in zastopanje Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev (v nad. registracija društva). Društvo zastopa zastopnik društva (oseba določena v temeljnem aktu), ki je lahko le poslovno sposobna fizična oseba.

3

»Odgovornost

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Za zakonito poslovanje društva odgovarja tako društvo kot tudi njegova odgovorna oseba (solidarna odgovornost), če temeljni akt ne določa drugače in sicer z vsem svojim premoženjem do višine oškodovanja društva.

Solidarna odgovornost je določena za fizične in pravne osebe, ki so z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

Omenjena določila se smiselno uporabljajo tudi za: - zveze društev - društva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju RS, če zakon zanje ne določa drugače.

Tuje društvo lahko namreč pri nas opravlja pridobitno dejavnost v skladu z določili Zdru-1 ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi za tuja podjetja.

3.1.2 Ustanovitev in upravljanje »3.1.2.1. Ustanovitev društva Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične ali pravne osebe. Pri tem je potrebno vedeti, da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki bi imelo v temeljnem aktu določeno dejavnost, ki jo gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.

Ustanovitev društva poteka tako, da ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi, temeljni akt (statut), izvolijo zastopnika in nato dosežejo vpis v register društev. »3.1.2.2. Temeljni akt Ključne stvari, ki jih mora temeljni akt (statut) vsebovati so naslednje: - Ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva); - Namen in cilje delovanja ter dejavnost in naloge; - Pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja ter zastopanje društva; - Pravice in obveznosti članov ter način upravljanja društva; - Financiranje in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in mat. poslovanjem društva; - Način zagotavljanja javnosti dela in sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta; - Način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Društvo lahko v temeljnem aktu uredi tudi druga vprašanja pomembna za upravljanje in delovanje društva. »3.1.2.3. Ime društva Ustanovitelji morajo pri imenu društva upoštevati zakonsko določene omejitve. Ime društva je lahko namreč samo v slovenskem jeziku. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih (v italijanskem oz. v madžarskem jeziku).

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ime se mora razlikovati od drugih, ne sme pa biti zavajajoče ali žaljivo. Ime društva mora vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva, lahko pa ima tudi dodatek, ki društvo podrobneje označuje.

Društvo v imenu ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija, omejitve pa so določene tudi za ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe, druge pravne osebe, ime zgodovinske ali znamenite osebe (ime pokojne osebe).

Društvo mora uporabljati le registrirano ime. »3.1.2.4. Članstvo v društvu Članstvo v društvu je osebno. Pravna oseba je lahko član društva, v tem primeru jo zastopa pooblaščena oseba.

Zakon izrecno vsebuje še omejitve pri članstvu mladoletnih oseb pri čemer mladoletnike deli v dve starostni obdobji in sicer do dopolnjenega 7. leta in od dopolnjenega 7. do dopolnjenega 15. leta starosti. »3.1.2.5. Upravljanje društva Upravljanje društva je neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oz. zastopniku društva na način, ki je določen s statutom. Društvo upravljajo člani društva ali pooblaščene osebe pravnih oseb članic. Način sodelovanja ter njihove pravice in dolžnosti društvo določi v statutu. »3.1.2.6. Organi društva Zakon je pri določitvi organov društva zelo skop. Tako vsebuje zgolj določbo o tem, da ima društvo »zbor članov«, ki jo sestavljajo vsi člani društva. V praksi se ta običajno imenuje skupščina, ki se skliče 1x letno (v kolikor statut društva ne določa drugače. Lahko pa skupščino kadarkoli med letom skliče tudi 1/5 vseh članov.

Drugih organov zakon ne ureja, jih pa predvideva. Zato pravi, da mora društvo, v kolikor njegov statut predvideva tudi kak drug organ, zanj določiti sestavo,pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oz. imenovanja in razrešitve članov.

Sklepčnost organa je podana takrat, ko je navzoča več kot ½ vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih. Statut lahko v obeh primerih določi drugačno večino.

O pritožbah zoper odločitev organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov (skupščina). »3.1.2.7. Statusno preoblikovanje društva Društvo se lahko spoji ali pripoji k drugemu društvu. Odločitev o tem morajo sprejeti zbori članov vseh društev. Novonastalo društvo je pravni naslednik spojenih oz. pripojenih društev.

3

»3.1.2.8. Zveza društev

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev. Najmanj 2 društvi lahko ustanovita zvezo društev. »3.1.2.9. Registracija društva Pristojnost za odločanje registracije društva ima Upravna enota, na območju katere je sedež društva. Odločiti mora v roku 30 dni od prejema zahteve za registracijo, v primeru prejema nepopolne vloge pa določiti rok za dopolnitev (min. 15 dni, max: 3 mesece). Če predlagatelj v postavljenem času ne dopolni vloge se šteje, da umika zahtevo. O pritožbah zoper odločbe Upravne enote odloča Ministrstvo za notranje zadeve. Pritožba zoper odločbo o registraciji ne zadrži vpisa v register.

Obvezne priloge zahtevi za registracijo so: - zapisnik ustanovnega zbora - temeljni akt v dveh izvodih - seznam s podatki ustanoviteljev (za fizične osebe: osebno ime, EMŠO, državljanstvo, naslov) - naslov sedeža društva - osebno ime, EMŠO (datum in spol), državljanstvo in naslov zastopnika - za registracijo zveze društev pa še odločitev zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.

Po zakonu je obvezna tudi registracija sprememb v 30 dneh od nastanka, če se spremeni: - ime - sedež - druga določba temeljnega akta - zastopnik - naslov sedeža društva, v tem primeru je potrebno zahtevi priložiti zapisnik seje organa in spremembo ali čistopis temeljnega akta v dveh izvodih če se sprememba nanaša na temeljni akt.

3.1.3. Premoženje društva in finančno poslovanje Premoženje društva sestavljajo: - denarna sredstva – članarina, darila, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov - nepremičnine in premičnine - materialne pravice Zakon o društvih izrecno prepoveduje delitve premoženja med člane, zato je vsaka delitev med člane nična.

To ne pomeni, da društvo ne more imeti oziroma ustvariti presežkov. Pomeni pa, da se morajo presežki prihodkov nad odhodki ob koncu obračunskega obdobja porabiti za uresničevanje namena ter ciljev društva, določenih v temeljnem aktu. Če društvo deli premoženje društva med člane oziroma presežka ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, se takšno dejanje obravnava kot prekršek, ki se kaznuje z globo.

3

»3.1.3.1. Pridobitna dejavnost

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. V tem primeru mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi tudi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Zakon o društvih iz leta 2006 je na področju računovodstva prinesel kar nekaj sprememb: - kriterije za različne sisteme vodenja poslovnih knjig - revidiranje - roke za predložitev letnega poročila - kazni za prekrške na področju vodenja poslovnih knjig in izdelave letnega poročila Društvo mora: 1. voditi poslovne knjige – na način, ki omogoča izkaz podatkov, potrebnih za sestavo letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida 2. pripraviti letno poročilo o poslovanju – sestavi se na koncu obračunskega obdobja in vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida Društvo vodi poslovne knjige po načelih enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe. Društvo, ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, mora zagotoviti najmanj konte, ki jih določi v skladu s kontnim okvirom. Za enostavno knjigovodstvo se društvo lahko odloči pod pogoji določenimi v zakonu oz SRS 33.

Za pridobitno dejavnost je zakon uvedel novost in sicer, da društva, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.

V praksi to pomeni vodenje dvojnih glavnih knjig in pomožnih knjig ali pa vsako računovodsko kategorijo izkazovati na dveh ločenih kontih.

Poročilo o poslovanju društva mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva ter mora biti v skladu z določili zakona in Slovenskih računovodskih standardov številka 33 (SRS 33). Gre za računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah. Po zadnjih spremembah SRS 33 so določena nova merila vodenja računovodskih evidenc in poslovnih knjig.

Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo predložiti do 31. marca tekočega leta. Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon eurov, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor.

Pod določenimi pogoji se lahko društvu podeli tudi status društva v javnem interesu.

3

3.1.4. Prenehanje društva

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Društvo preneha: - po volji članov - s spojitvijo z drugimi društvi - s pripojitvijo k drugemu društvu - s stečajem - na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja - po samem zakonu »3.1.4.1. Prenehanje po volji članov društva Zbor članov mora sprejeti Sklep o prenehanju društva. Sklep mora vsebovati določilo o društvu, zavodu, ustanovi ali drugi neprofitni pravni osebi s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva (če ne pripade lokalni skupnosti sedeža društva).

Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo v proračun. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.

O sklepu mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti upravno enoto sedeža društva in zahtevati izbris iz registra društev. Zahtevi in sklepu se mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva. Upravna enota objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejemanje vlog, vročanje in obveščanje državnih organov, lahko pa tudi na drug običajen način. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo UE o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva v roku 30 dni od objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu. V primeru prijave terjatve upnika, UE prekine postopek in upniku naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in o tem predloži dokazilo. Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo, pa zakon predvideva stečaj društva.

Drugi postopki prenehanja so urejeni v zakonu. »3.1.5. Zakonodaja Zakon o društvih

3

3.2. ZASEBNI ZAVOD

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3.2.1. Splošne določbe »Kaj je zasebni zavod?

Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. »Namen in cilji zavoda Zavod se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Katere dejavnosti bo zavod opravljal, je odločitev ustanovitelja.

Pod določenimi pogoji lahko opravlja tudi javno službo (v tem primeru gre za zavod s pravico javnosti). »Pravna osebnost in zastopanje Zasebni zavod je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.

Zavod zastopa njegov direktor. »Odgovornost Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Za zakonito delo in poslovanje zavoda odgovarja direktor.

3.2.2. Ustanovitev in upravljanje »3.2.2.1. Ustanovitev zasebnega zavoda Zasebni zavod lahko ustanovijo domače in/ali tuje fizične in/ali pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji.

Ustanovitev poteka tako, da ustanovitelj sprejme akt o ustanovitvi in poda predlog za vpis zavoda v sodni register. Šele z vpisom v sodni register zavod pridobi pravno sposobnost in lahko kot tak nastopa v pravnem prometu.

Ustanovitelj po sprejemu akta o ustanovitvi imenuje vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda.

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Sestavine akta o ustanovitvi so naslednje: - ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja, - ime in sedež zavoda (sedež je v kraju, kjer ima sedež poslovodni organ), - dejavnosti zavoda (namen!!!), - določbe o organih zavoda, - sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela, - vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda, - način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda, - pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, - določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda, - medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda, - druge določbe v skladu z zakonom. »3.2.2.3. Ime zavoda Ime zavoda mora vsebovati označbo, ki se nanaša na dejavnost zavoda, in sedež zavoda. Poleg navedenih lahko ime zavoda vsebuje tudi: - ime ustanovitelja - ime republike, občine ali mesta, vendar le z dovoljenjem pristojnega organa, če ustanovitelj zavoda ni republika, občina ali mesto - ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti, vendar le po privolitvi njenih zakonitih dedičev, - znak ali grafična oblika imena Zavod lahko ima tudi skrajšano ime, vendar mora biti to tudi vpisano v sodni register. Pri svojem poslovanju sme zavod namreč uporabljati le ime, vpisano v sodni register.

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja. »Varstvo imena Registrski organ: V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost. Če dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča, priglasi za vpis v register enako ime, ima pravico do vpisa tega imena zavod, ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register. »Zavod Zavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje, ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom. Zahteva se glasi na prepoved uporabe imena zavodu ali podjetju, zoper katerega se zahteva varstvo imena, lahko pa tudi na povrnitev škode, ki je zavodu nastala.

Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva, ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja, zoper katero se zahteva varstvo, vpisano v sodni register.

3

3.2.3. Delovanje zasebnega zavoda

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

»3.2.3.1. Splošni akti zavoda Poleg že opisanega akta o ustanovitvi so to še: - statut oz. pravila zavoda (v nadaljevanju statut) S statutom se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Statut sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.

- drugi splošni akti Z drugimi splošnimi akti se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda, v skladu s statutom oziroma pravili.

Druge splošne akte sprejme svet zavoda, če ni s statutom oziroma s pravili zavoda določeno, da jih sprejme direktor. »3.2.3.2. Dejavnost Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti. Dejavnost je lahko tudi gospodarska, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje, dokler pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost ali pa v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje le s soglasjem ustanovitelja.

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. »3.2.3.3. Organizacija zavoda Organizacija zavoda se določi s statutom.

V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote.

S statutom zavoda je lahko določeno, da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu. Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda.

3

»3.2.3.4. Organi zavoda

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

- svet zavoda (kolegijski organ upravljanja): predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in uporabnikov oz. zainteresirane javnosti - direktor (poslovodni organ zavoda) - strokovni vodja (vodi strokovno delo zavoda) - strokovni svet »3.2.3.4.1. Svet zavoda Svet zavoda je organ upravljanja zavoda.

Oblikovan je tripartitno - sestavljajo ga predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Njegova sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda.

Naloge sveta zavoda so povezane s pomembnimi odločitvami v zvezi s finančnim poslovanjem zavoda, izdajo splošnih aktov (statut!) in nadziranjem dela direktorja. V skladu z zakonom o zavodih svet zavoda: - sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, - sprejema programe dela in razvoja zavoda in spremlja njihovo izvrševanje, - določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, - predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, - daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in - opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali s statutom ali pravili zavoda določene zadeve. »3.2.3.4.2. Direktor Direktor je poslovodni organ zavoda, ki - organizira in vodi delo in poslovanje zavoda (poslovodna funkcija), - predstavlja in zastopa zavod in - je odgovoren za zakonitost dela zavoda.

Direktor vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni.

Imenovanje in razrešitev: Direktorja zasebnega zavoda imenuje in razrešuje: - ustanovitelj ali - svet zavoda, če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni ali če je za to z zakonom ali z aktom o ustanovitvi pooblaščen, vendar tudi v tem primeru daje k imenovanju in razrešitvi direktorja soglasje ustanovitelj, če z zakonom ni drugače določeno.

Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike, občine ali mesta, če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta.

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, po postopku, natančno opisanem v Zakonu o zavodih (glej 35., 36., 37. čl.). Imenovan je lahko, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom zavoda, in sicer za dobo štirih let, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Predčasna razrešitev: Pristojni organ je dolžan razrešiti direktorja: - če direktor sam zahteva razrešitev, - če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, - če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi, - če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani zgoraj našteti razlogi za razrešitev.

Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču. »3.2.3.4.3. Strokovni vodja in strokovni svet Strokovni svet in strokovni vodja sta v zakonu najmanj podrobno urejena. V veliki meri je njuna ureditev odvisna od temeljne dejavnosti zavoda. Na vsak način ne smeta imeti pooblastil upravljanja ali poslovodnih funkcij. »Strokovni vodja Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja, če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi.

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33. do 39. člena Zakona o zavodih (glej odstavke o imenovanju in razrešitvi direktorja, od pogojev za izvolitev dalje). »Strokovni svet Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Njegove naloge so: - obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, - odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali pravilih zavoda, - določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda, - daje svetu, drektorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge. »3.2.3.5. Premoženje zavoda in upravljanje Zavod pridobiva sredstva za delo iz: - sredstev ustanovitelja, - s plačili za storitve, - s prodajo blaga in storitev na trgu in - iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. »3.2.3.6. Nadzor Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi.

Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije.

Nadzor nad strokovnostjo dela zavoda opravljajo z zakonom določeni strokovni organi. »3.2.3.7. Statusne spremembe (pripojitev, spojitev, razdelitev) Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov.

Ustanovitelj lahko odloči, da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod.

Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje. »3.2.3.8. Povezovanje zavodov Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev.

Zadeve, ki jih opravlja skupnost zavodov, organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili.

Skupnost zavodov je pravna oseba, če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določeno.

Zavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja, če tako določa zakon.

3

3.2.4. Prenehanje zavoda

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Zavod preneha: - če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register (gre v postopek likvidacije v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – v nadaljevanju ZFPPIPP), - če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, pa v roku, določenem z izrečenim ukrepom, ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP), - če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen (gre v postopek likvidacije v skladu z ZFPPIPP), - če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov, - če se organizira kot podjetje, - v drugih primerih, določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi.

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda.

3.2.5. Vpis v sodni register Na predlog pooblaščene osebe se v sodni register vpiše zavod, ki je pravna oseba, njegova organizacijska enota, ki ima pooblastila v pravnem prometu, in skupnost zavodov z naslednjimi podatki: - ustanovitev, statusne spremembe in prenehanje - podatki, ki so pomembni za pravni promet: ime in sedež, dejavnosti, pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu, imena oseb, ki so pooblaščene za zastopanje, in obseg njihovih pooblastil, ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja, odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda, datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki, določeni z zakonom Od dneva vpisa v sodni register ima vpis učinek nasproti tretjim osebam.

Podatki, vpisani v sodni register, so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

3.2.6. Zakonodaja - Zakon o zavodih (gre za splošen zakon, katerega določbe se uporabljajo, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena) - posebni zakoni

3

3.3. USTANOVE

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

3.3.1. Splošne določbe »Kaj je ustanova?

Ustanova je na določen namen vezano premoženje. »Namen ustanove Namen je splošno koristen ali dobrodelen in praviloma trajen. Krog oseb, ki pridejo v poštev kot koristniki, je omejen, vendar ne poimensko določen. »Kaj je fundacija?

Beseda fundacija se včasih uporablja kot sinonim za ustanovo. V Zakonu o ustanovah je uporaba besede fundacija zamišljena širše – v skladu s tem zakonom jo lahko v imenu ali firmi uporabljajo vse pravne osebe, ko so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost (torej pridejo v poštev poleg ustanov tudi npr. društva, zadruge, zavodi). »Pravna osebnost in zastopanje Ustanova je pravna oseba zasebnega prava. Pravno subjektiviteto pridobi, ko organ, pristojen za ustanove, izda soglasje k aktu o ustanovitvi.

Ustanovo zastopa njena uprava oz. predsednik uprave v obsegu, določenem z aktom o ustanovitvi in s statutom. »Organ, pristojen za ustanove Organ, pristojen za ustanove, je ministrstvo, v katerega delovno področje spada namen, za katerega je ustanova ustanovljena. Če je namenov ustanove več, je pristojen organ za ustanove tisto ministrstvo, v katerega pristojnost spada pretežni namen ustanove, če pa pristojnega ministrstva še vedno ni mogoče določiti, pa je pristojno ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. »Odgovornost Ustanova in odgovorna oseba ustanove odgovarjata za delovanje in poslovanje ustanove v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

3.3.2. Ustanovitev Ustanovo ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba in sicer z aktom o ustanovitvi, ki je lahko: - pravni posel med živimi (v obliki notarskega zapisa - notar ga potem predloži organu, pristojnemu za ustanove) - pravni posel za primer smrti (v obliki oporoke – organu, pristojnemu za ustanove, ga vroči sodišče, pred katerim teče zapuščinski postopek)

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

in soglasjem organa, pristojnega za ustanove. S soglasjem organa, pristojnega za ustanove, k aktu o ustanovitvi, postane ustanova pravna oseba, premoženje preide na ustanovo in ustanova lahko začne izvajati namen, zaradi katerega je ustanovljena. Soglasje se objavi v uradnem listu, stroške objave pa nosi ustanova.

Soglasje pošlje organ, pristojen za ustanove, ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki po uradni dolžnosti vpiše ustanovo v evidenco ustanov.

Akt o ustanovitvi ima naslednje sestavine: 1. ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja, 2. ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo, s katero se razlikuje od drugih, sedež mora biti v RS), 3. navedbo ustanovitvenega premoženja in njegove vrednosti, 4. namen ustanove, 5. način in postopek imenovanja članov uprave (lahko se določita tudi kasneje s statutom ustanove), 6. poimenske navedene člane prve uprave. in lahko tudi druge določbe, pomembne za delovanje ustanove. Člane prve uprave in ime in sedež ustanove (ime mora vsebovati besedo ustanova in označbo, s katero se razlikuje od drugih, sedež mora biti v RS), ni potrebno navesti, če gre za pravni posel za primer smrti. Če niso določeni, jih določi organ, pristojen za ustanove.

K notarskemu zapisu pravnega posla med živimi je potrebno priložiti: - dokazila o dejanskem obstoju premoženja, namenjenega za ustanovitev ustanove - denar, nakazan na ustrezen račun pri banki - premičnine, nepremičnine, druga nedenarna sredstva – predložena uradna cenitev cenilca - soglasja članov prve uprave k svojemu imenovanju

3.3.3. Delovanje »3.3.3.1. Splošni akti ustanove Poleg akta o ustanovitvi ima ustanova še svoj statut ali t.i. pravila ustanove in lahko tudi druge akte (pravilnike ipd.).

Statut oz. pravila ustanove: Ustanovitelj sprejme v 30 dneh po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi STATUT oz. pravila (v nadaljevanju pravila). Če jih ne sprejme, jih sprejme uprava. Pravila morajo biti predložena organu, pristojnemu za ustanove, v treh mesecih po izdaji soglasja k aktu o ustanovitvi. Če niso predložena v tem roku, lahko organ, pristojen za ustanove, upravo razreši.

Pravila (statut) naj urejajo predvsem organizacijo ustanove, organe, pravila o imenovanju (novih) članov uprave, pravila o sprejemanju odločitev, določbe o upravljanju in zastopanju ustanove in način razpolaganja s prihodki.

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Spremembe statuta oz. pravil so možne v skladu z aktom o ustanovitvi. Uprava je dolžna spremembe predložiti organu, pristojnemu za ustanove, ki ugotavlja, ali je bila sprememba pravil izvedena v skladu z aktom o ustanovitvi in zakonom – upravo lahko pozove, da v 30 dneh popravi spremembo pravil in če je ne, jo lahko tudi razreši.

Drugi akti Drugi akti so možni, če se z njimi v skladu s pravili podrobneje ureja vprašanja, pomembna za delo ustanove. »3.3.3.2. Organi ustanove - - - -

ustanovitelj (če jih je več, lahko oblikujejo skupni organ ustanoviteljev) uprava in predsednik uprave skrbnik kot poseben organ (po potrebi ga imenuje organ, pristojen za ustanove) drugi organi, če so v pravilih (statutu) ali v aktu o ustanovitvi predvideni

»3.3.3.2.1. Uprava in predsednik uprave Ustanovo upravlja uprava. Upravo sestavljajo najmanj trije člani, ki so polnoletni, poslovno sposobni, ki niso zaposleni v ustanovi in ne opravljajo nadzora nad ustanovo. Člani uprave so imenovani v skladu z aktom o ustanovitvi oz. statutom ali pa s strani organa, pristojnega za ustanove, po predhodni pridobitvi soglasja s strani kandidatov za člane uprave k članstvu v upravi. Njihov mandat traja določen čas, predviden v aktu o ustanovitvi ali statutu, razen če akt o ustanovitvi ali statut določa drugače.

Uprava ima predsednika uprave, ki ga izvolijo člani izmed sebe. Predsednik uprave predstavlja in zastopa ustanovo v obsegu, določenem z aktom o ustanovitvi in s pravili.

Uprava odloča z večino glasov članov, če pravila ne določajo drugače. Če je rezultat neodločen, odloči glas predsedujočega. Član uprave ne more odločati o zadevah, v katerih so stranke oziroma so drugače udeleženi on sam, njegov zakonec ali sorodniki do vštetega tretjega kolena. Uprava skrbi za izvajanje namena ustanove, zastopa ustanovo in opravlja druge naloge v skladu z zakonom, z aktom o ustanovitvi in s statutom.

Razrešitev uprave oz. njenih članov Do razrešitve uprave lahko pride v primeru, če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, aktu o ustanovitvi ali v pravilih, do razrešitve člana uprave pa v primeru, če njegovo delovanje ni v skladu z interesi ustanove.

Razrešitev lahko predlagajo ustanovitelji ali donatorji ali pa organ, pristojen za ustanove, po uradni dolžnosti.

O razrešitvi odloča organ, pristojen za ustanove. Zoper njegovo odločitev je možna pritožba, o kateri odloča Vlada RS. Nagrada za člane uprave in stroški poslovanja ustanove Člani uprave so upravičeni do povrnitve potnih stroškov, dnevnice in nagrade, ki jih določi uprava ob upoštevanju meril, ki so določena v aktu o ustanovitvi ali v statutu. Zgornjo mejo teh zneskov lahko določi organ, pristojen za ustanove.

3

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Drugi stroški, ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače, potni stroški ter dnevnice zaposlenih, drugi stroški poslovanja in podobno), ne smejo presegati višine, določene s predpisi za področje državne uprave, če v aktu o ustanovitvi ali v statutu ni določeno drugače. »3.3.3.3. Premoženje ustanove Premoženje ustanove je ustanovitveno premoženje (denar, premičnine ali nepremičnine in druga premoženjska upravičenja) in prihodki ustanove. Prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem z ustanovitvenim premoženjem, z darili, z drugimi naklonitvami, prihodki od opravljanja dejavnosti in na druge načine, z donacijami domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb (donatorjev). Prihodki se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove.

Uprava je dolžna ravnati s premoženjem ustanove s skrbnostjo dobrega gospodarja.

Zmanjšanje ustanovitvenega premoženja je mogoče le, če je to predvideno v aktu o ustanovitvi ali če tako zaradi izjemnega položaja odloči uprava. Odločitev uprave je veljavna, ko da k njej soglasje organ, pristojen za ustanove.

Razpolaganje z nepremičninami je dovoljeno le s soglasjem organa, pristojnega za ustanove.

3.3.4. Nadzor Nadzor nad premoženjem in poslovanjem Ustanova mora voditi poslovne knjige ter izdelati letna poročila v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih poročil za zavode.

Uprava ustanove je dolžna organu, pristojnemu za ustanove, letno do konca marca predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu.

Poročilo o finančnem poslovanju je dolžna predložiti tudi drugim pristojnim organom.

Nadzor nad finančnim poslovanjem opravljajo pristojni državni organi oziroma pooblaščene organizacije.

Poseben nadzor je potreben nad ustanovitvenim premoženjem, ki se lahko zmanjša le pod prej omenjenimi pogoji.

Organ, pristojen za ustanove, lahko zahteva, da mora poročilo o finančnem poslovanju revidirati pooblaščeni revizor. Če je po vročitvi akta o ustanovitvi potrebno kaj storiti za zaščito ustanovitvenega premoženja, imenuje organ, pristojen za ustanove, skrbnika.

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov Za nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o ustanovah in izrekanje prekrškov je pristojen organ, pristojen za ustanove.

3

3.3.5. Prenehanje

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

Ustanova preneha v naslednjih primerih: - - - -

če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove, če namen ustanove postane nemogoč, če je izpolnjen namen, zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena in v drugih primerih, ko organ, pristojen za ustanove, ugotovi, da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove

Prenehanje ustanove poteka na naslednji način: 1. Uprava ustanove sprejme odločitev o prenehanju ustanove. Odločitev uprave je veljavna, ko da k njej soglasje organ, pristojen za ustanove. Odločitev o prenehanju ustanove lahko sprejme tudi organ, pristojen za ustanove, sam. Zoper njegovo odločitev je možna pritožba na Vlado RS. Uprava ali organ, pristojen za ustanove, upoštevata ob sprejemanju odločitve o prenehanju ustanove voljo in namen ustanovitelja.

2. Organ, pristojen za ustanove, obvesti sodišče o prenehanju ustanove.

3. Sodišče izvede postopek likvidacije oz. stečaja v skladu z Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

4. Ostanek premoženja likvidacijske oziroma stečajne mase se v skladu z voljo in namenom ustanovitelja dodeli drugi ustanovi, ki izvaja enak namen. Če taka ustanova ne obstaja, se premoženje dodeli ustanovi, ki izvaja podoben namen.

5. Prenehanje ustanove se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ustanova se izbriše iz evidence ustanov.

3.3.6. Zakonodaja Zakon o ustanovah (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora) Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (neuradno prečiščeno besedilo državnega zbora)

3

3.4. Opravljanje javnih služb – KONCESIJA

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

»Kaj so javne službe?

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika, občina ali mesto.

Javne službe lahko opravljajo zavodi, podjetja, društva, druge organizacije ali posameznik, ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje, na podlagi koncesije.

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko podeli z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji).

Ko je koncesija podeljena, organ, ki daje koncesijo (koncedent), in organizacija (ali posameznik), ki se mu daje koncesija (koncesionar), skleneta pogodbo o koncesiji.

S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo.

Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo.

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas.

Koncesija preneha s potekom časa, za katerega je bila dana, ali na podlagi odpovedi v roku, določenem z aktom o koncesiji.

Koncedent lahko odvzame koncesijo, če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, aktom o koncesiji in s pogodbo o koncesiji.

ZAKONODAJA

NADZORSTVO

KDO?

REGISTER

-Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve -Davčna uprava Republike Slovenije -AJPES Zakon o društvih

pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva -register društev -register podružnic tujih društev -evidenca društev v javnem interesu -društvo in zastopnik društva - po volji članov - s spojitvijo, s pripojitvijo - s stečajem - na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja - po samem zakonu

REGISTRACIJA

ODGOVORNOST PRENEHANJE

statut - zbor članov - drugi organi, določeni v temeljnem aktu

TEMELJNI AKT ORGANI

KDO?

vpis v register društev

PRIDOBITEV PRAVNE OSEBNOSTI

USTANOVNI AKT

-najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe ali pravne osebe akt o ustanovitvi društva

USTANOVITEV

KDO?

DRUŠVO Samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji, skladno z zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.

Zakon o ustanovah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

-organ, pristojen za ustanove

-uprava – če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove, – če namen ustanove postane nemogoč, - organ, pristojen za ustanove, ugotovi, da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove, – če je izpolnjen namen, zaradi katerega je bila ustanova ustanovljena

statut oz. pravila - ustanovitelj - uprava - drugi organi (če določeni v statutu ali v aktu o ustanovitvi) (skupni organ ustanoviteljev) (skrbnik za ustanove) ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, za katerega je ustanova ustanovljena - evidenca ustanov

akt o ustanovitvi ustanove - pravni posel med živimi - pravni posel za primer smrti soglasje organa, pristojnega za ustanove, k aktu o ustanovitvi

USTANOVA -ustanova je na določen (splošno koristen ali dobrodelen, praviloma trajen) namen vezano premoženje -fundacija: besedo lahko v firmi uporabljajo pravne osebe, ki so ustanovljene za splošno koristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost.

-domača ali tuja fizična ali pravna oseba

Zakon o zavodih Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

- ustanovitelj zavoda -s sodno odločbo - z aktom o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti - s pripojitvijo, spojitvijo ali razdelitvijo, - s preoblikovanjem, - v drugih primerih, določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi - s stečajem - pristojni državni organi

okrožno sodišče, na območju katerega je sedež zavoda - register zavodov

statut oz. pravila - svet - direktor - (strokovni vodja in strokovni svet )

vpis v sodni register

akt o ustanovitvi zavoda

-domača ali tuja fizična ali pravna oseba

ZASEBNI ZAVOD Organizacija, ki se ustanovi za opravljanje ene ali več dejavnosti, katere cilj ni pridobivanje dobička.

Pravni vidiki delovanja nevladnih organizacij

PRAVNA OBLIKA ORGANIZACIJE POJEM

3 3.5. Kratka predstavitev razlik med društvi, zavodi in ustanovami

4

Pravni akti

Pravni akti

dopust.doc akt_o_sistemizaciji delovnih mest.doc statut zavoda.doc pogodba_o_zaposlitvi.doc akt_o_ustanovitvi_zavoda.doc volitve_za_dva_predstavnika_delavcev_v_svetu_zavoda.doc pravilnik_o_finanÄ?no_materialnem_poslovanju.doc statut_druĹĄtva.doc

5

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovori

• Kako dosežemo vpis ustanovitve subjekta - zavoda v sodni register?

• Zanima nas pomen pojma neprofitnosti. Ali to pomeni, da kot zavod ne smemo ustvarjati dobička?

• Kako naj v našem društvu uredimo Pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju?

• Kako naj v našem društvu uredimo Disciplinski pravilnik?

• Ali je pri poslovanju društva pečat obvezen?

• Ali društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost?

• Kdo sprejme ustanovitveni akt društva in kakšna mora biti njegova vsebina?

• Kdo odloča o registraciji društva in kakšni so stroški?

• Katera dokumentacija je potrebna pri registraciji društva na upravni enoti?

• Ali lahko društvo denar, ki ga ima na računu iz prejšnjega leta, porabi za plačilo izleta za svoje člane?

• Kako je z odgovornostjo društva za obveznosti oziroma dolgove? V kakšnem primeru odgovarja tudi zastopnik društva?

• Ali je res, da lahko sodišče s sodno odločbo prepove delovanje društva, ki dalj časa opravlja pretežno pridobitno dejavnost?

• Kakšne so zakonske zahteve za razpis referenduma na zahtevo občanov in kakšen je postopek?

• Kateri pravni predpis ureja dolžnosti prireditelja pri organiziranju prireditve?

• Kakšne so dolžnosti organizatorja prireditve v zvezi s samim organiziranjem in zagotavljanjem reda in miru ter varnosti na prireditvi?

• Kakšna je razlika med sponzorstvom ter donatorstvom in kako je s plačilom davka? Kaj mora vsebovati pogodba?

• Kdaj oziroma kako preneha zavod?

• Kakšni so stroški za notarske storitve pri ustanovitvi zavoda?

• Kako je urejen najem poslovnih prostorov ter kakšne so bistvene sestavine najemne pogodbe?

• Kaj se smatra kot javna prireditev, kdaj jo je potrebno prijaviti ter kakšen je postopek? Ali je potrebno pridobiti kakšno posebno dovoljenje ter kako je v primeru, če je prireditev organizirana v prostorih društva?

• Ali mora zavod obvestiti Zavod za zaposlovanje o sklenitvi avtorske pogodbe?

• Ali je možno društvo »dati« v mirovanje, se pravi, da ne preneha z delovanjem?

• Če je to možno kakšen je postopek in za koliko časa ga je možno »dati« v mirovanje?

6

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

ZAKONI: - Zakon o društvih (ZDru-1), Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13. 6. 2006, Spremembe: 58/2009 - Zakon o zavodih Zakon o spremembi zakona o zavodih (ZZ-A), Uradni list RS, št. 8/1996 z dne 12. 2. 1996 - Zakon o ustanovah (uradno prečiščeno besedilo (ZU-UPB1), Uradni list RS, št. 70/2005 z dne 26. 7. 2005 - Zakon o zadrugah (uradno prečiščeno besedilo) (ZZad-UPB1), Uradni list RS, št. 62/2007 z dne 12. 7. 2007 Spremembe: 87/2009 - Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15. 5. 2002 Spremembe: 103/2007 - Zakon o računovodstvu (ZR), Uradni list RS, št. 23/1999 z dne 8. 4. 1999 Spremembe: 30/2002-ZJF-C - Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 107/2001 z dne 22. 12. 2001 Spremembe: 13/2003, 43/2004, 83/2004, 28/2005, 89/2005, 9/2006, 9/2006, 9/2006, 119/2008 - Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/2006 z dne 16. 11. 2006 - Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006 z dne 16. 11. 2006 Spremembe: 33/2009, 85/2009 - Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006 z dne 16. 11. 2006 Spremembe: 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009 - Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Uradni list RS, št. 117/2006 z dne 16. 11. 2006 Spremembe: 125/2008, 110/2009 (1/2010 popr.)

- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (uradno prečiščeno besedilo) (ZDIJZ-UPB2), Uradni list RS, št. 51/2006 z dne 18. 5. 2006 - Zakon o medijih (uradno prečiščeno besedilo) (ZMed-UPB1) Uradni list RS, št. 110/2006 z dne 26. 10. 2006 - Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo) (ZVOP-1-UPB1) Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007 - Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO), Uradni list RS, št. 98/2003 z dne 13. 10. 2003

6

Pravni viri (krovni in drugi pomembnejši)

- Zakon o sodnem registru (uradno prečiščeno besedilo) (ZSReg-UPB2), Uradni list RS, št. 54/2007 z dne 18. 6. 2007 Spremembe: 65/2008, 49/2009 - Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

PRAVILNIKI: Pravilnik o vsebini, obliki in načinu vodenja registra društev,registra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu, Uradni list RS, št. 5/2007 z dne 19. 1. 2007 Spremembe: 56/2008 Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture, Uradni list RS, št. 36/2008 z dne 11. 4. 2008 Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, Ur.l. RS, št. 109/2007 Spremembe: Ur.l. RS, št. 68/2009

7

Koristne povezave

Koristne povezave

- Copyleft ali svobodna uporaba avtorskih del Copyleft se v modernem avtorskem pravu pojavlja kot modifikacija instituta proste uporabe avtorskega dela, saj predvideva odpoved materialnim avtorskim pravicam in prosto uporabo avtorskega dela pod pogojem, da so vse predelave in spremembe avtorskega dela podvržene enakemu načelu proste uporabe.

Smisel klasičnega avtorskega prava je v moralni in materialni zaščiti avtorja, ki pridobi z ustvaritvijo avtorskega dela monopolen položaj, podoben položaju lastnika, v katerem lahko odloča o objavi dela, o javnem izvajanju, prenašanju in predvajanju dela, o njegovem reproduciranju, distribuiranju, morebitni predelavi, ipd. Avtor lahko na ta način omeji uporabo svojega dela in s tem odvzame svobodo uporabnikom, saj morajo le-ti za uporabo dela v katerikoli obliki plačati licenčnino.

Poleg pogodbene in zakonite licence pa obstaja tudi pravica proste uporabe, kjer mora zaradi višjih družbenih interesov avtor po samem zakonu dopustiti uporabo svojega dela npr. pri pouku, obveščanju o dnevnih dogodkih, citiranju, ipd.

Prav na tem področju gre iskati smisel copylefta; njegovi zagovorniki se zavzemajo za vzpostavitev medsebojnega sodelovanja pri ustvarjanju, kolektivnega razvoja in izmenjave idej. Edina primerna metoda za dosego ciljev pa je svobodna uporaba avtorskih del v vseh stopnjah in v dveh smereh; uporaba dela je brezplačna in zanjo ni potrebno pridobiti nobenega dovoljenja avtorja. (vir: www.artservis.org) - Creative Commons Slovenija - Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje - Donatorstvo in sponzorstvo - Status javni interes na področju kulture - Pridobitev statusa društva v javnem interesu (MK) - Obrazec za vlogo za pridobitev statusa v javnem interesu na področju kulture (.doc, MK) - Upravne enote v Republiki Sloveniji - Prijava avtorskih in podjemnih pogodb na Zavodu za zaposlovanje - Prispevki za socialno varnost za samozaposlene - Zavarovalne osnove za samozaposlene - Nezaščitenost osebnih podatkov samozaposlenih v kulturi - E-uprava

8

Pravni piškotki

9

Pravni piškotki CNVOS-ovi pravni piškotki PIC-ov pravni piškotek

Kam po pomoč?

Kam po pomoč?

Zavod PIP

Pravni in informacijski center Maribor (Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja) Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor Telefon: 02 234 21 28, faks: 02 234 21 47 e: info@nevladna.org www.nevladna.org

10

Priročnik so omogočili

Priročnik so omogočili V priročniku so uporabljeni viri: www.cnvos.si www.artservis.org www.pic.si

Uredništvo: Tina Kuret, univ. dipl.pravnica Alenka Čokl, univ. dipl. pravnica Sanja Antonijević, univ. dipl. pravnica Maja Damiš Borut Osonkar Bojan Golčar E-priročnik je izdal: Zavod PIP, Pravni in informacijski center Maribor Gosposvetska cesta 83 2000 Maribor v okviru projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.