Soboške novine 170 by Murska Sobota

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

15. november 2017 / številka 170

Daleč od javnosti, a blizu srca V naši občini deluje veliko športnih klubov in posameznikov, ki dosegajo izjemne rezultate, a javnost pogosto o njih ve (pre) malo. Športna krona – kar se tiče priljubljenosti – tudi v naši pokrajini seveda pripada nogometu. Tako rekoč ni vasi, ki ne bi imela svojega nogometnega kluba. Z odličnimi rezultati Mure, ki trenutno vodi

v drugi ligi in je na dobri poti, da se vrne med prvoligaše, bi se nogometna evforija (ponovno) še povečala. Ekonomski učinki tovrstne popularnosti se seveda ne poznajo samo v bogatejši klubski blagajni, temveč ima od tega korist tudi širše okolje. V senci nogometnih uspehov pa javnost (in tudi mediji) pogosto spregleda tiste, ki se trudijo v drugih, javno morda manj zanimivih športih. Tudi njihovo financiranje pogosto sloni zgolj na iznajdljivosti in prispevkih

Duh protestantizma živi v značaju ljudi / stran 7

članov kluba. Kljub temu strokovnjaki športnega marketinga poudarjajo, da medijsko zapostavljeni športi lahko pritegnejo pozornost najprej medijev, nato pa tudi širše javnosti. V to sicer morajo vložiti veliko več truda, a z dobro zgodbo je marsikaj mogoče. Na tem mestu se seveda odpira vprašanje, če je športnikom dovolj zgolj to, da uživajo v športu in delujejo srčno, ali pa »potrebujejo« tudi potrditev javnosti. S psihološkega vidika ta prav gotovo lahko prinese doda-

tno motivacijo in samopotrditev. Ker se zavedamo odgovornosti, ki jo kot medij imamo, poskušamo v Soboških novinah (p)odpirati športne teme, ki so po krivici zapostavljene. V tej številki počnemo to še posebej izrazito. Spoznali boste športno in poslovno pot izjemnega plesnega trenerja Dejana Zečevića iz Veščice, pogovarjali smo se tudi z Mitjem Dišičem (Boks klub Sobota), Mitjem Župankom (Namiznoteniški klub Sobota), Primožem Kolblom (Dodgeball klub

Čarovniški spektakel v Rakičanu / stran 11

Pomurje) in Matejem Hajdukom (Kickboxing klub Murska Sobota). Seveda nismo spregledali Jureta Sočiča iz Rakičana, ki je nedavno sestrelil državni rekord, prav tako smo preverili utrip v številnih drugih športnih kolektivih, ki tekmujejo v dvoranah. Da je šport prava izbira in odlična dopolnitev za polno življenje, vas bo prepričal še Mitja Duh. Nekoč je bil na trdih drogah in v zaporu, a ko je spoznal, da se v športu skriva njegova rešitev, se je vse spremenilo.

Intervju: Dejan Zečević / stran 15

/ november 2017

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Zlata maturantka iz Rakičana

Misli radi zlivajo na papir

Da imamo v naši občini veliko talentiranih mladih, je dejstvo. Med njimi je tudi Dolores Casar iz Rakičana, ki je letos postala zlata maturantka Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Ker se sprejema pri županu pred začetkom študijskega leta ni mogla udeležiti, jo je ta priložnost dočakala nekoliko pozneje. Dolores želimo obilo uspeha na nadaljnji življenjski in karierni poti. / Foto: arhiv MOMS

Literarna sekcija Društva upokojencev Murska Sobota je izdala že trinajsto številko zbornika ljubiteljskih piscev »Shojene poti 13«. Ob tej priložnosti so v Galeriji Mozaik predstavili srečanje z avtorji del. Izbor besedil in uredniško delo je opravila Karolina Kolmanič, ilustracije pa so prispevali člani društvene likovne sekcije Mozaik. Veseli jih, ker so se povabilu odzvali tudi osnovnošolci murskosoboških šol. / Ksenija Glažar

Ustvarjalne in zabavne jesenske počitnice v Rakičanu

Kostanjev piknik v Bakovcih

Center za družine Murska Sobota, ki deluje v okviru RIS Dvorec Rakičan, je v jesenskih počitnicah pripravil jesenski počitniški program za otroke. Udeležilo se ga je 23 otrok, ki so se prelevili v raziskovalce in iskalce grajskega zaklada, spoznavali in jahali so konje, ustvarjali so zgodbe in si jih pripovedovali ob tabornem ognju, preizkusili so se še v slaščičarski delavnici, se zabavali ob plesno-gibalnih igrah in se družili ob družabnih igrah. Ob koncu tridnevnega druženja so pripravili še gledališki nastop. / Ksenija Glažar

V Krajevni skupnosti Bakovci so poskrbeli za oktobrsko druženje ob pečenem kostanju. Prijetno oktobrsko vreme je bilo kot nalašč za kostanjev piknik, na katerem so se družili vsi – od najmlajših do najstarejših. Za dobro zabavo je poskrbel Mišo Kontrec. / Aleksandra Grah

Povezovanje generacij z rekreacijo in izobraževanjem

Slikali lepote našega lepega mesta

Vseslovenski akciji Simbioza giba, ki je potekala oktobra, se je pridružila tudi Ekonomska šola Murska Sobota. Gre za prostovoljski projekt s področja gibanja, športne rekreacije, športa, telesne kulture in medgeneracijskega sodelovanja. Na šoli so pripravili računalniške delavnice ter starejšim predstavili šolsko knjižnico in prikaz iskanja gradiva po slovenskih knjižnicah v sistemu COBISS, na področju športa pa so poskrbeli za športne igre ter druženje ob družabnih in ljudskih plesih. / Ksenija Glažar

Likovni sekciji Mavrica in Likos, ki delujeta v okviru KUD Štefan Kovač, sta v Murski Soboti organizirali likovno kolonijo »Ko zaveje veter čez prekmursko ravnico«. »Slikarjem, ki niso bili iz naše regije, smo želeli pokazati, kako lepa, urejena in zelena je Sobota. In nad njo so bili navdušeni. Zlasti so jih prevzeli grad, cerkev in lepa okolica,« pravi Darinka Horvat, predsednica Likosa in tudi članica Mavrice. Želijo si, da bi kolonija postala mednarodna. / Ksenija Glažar

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIČEK

november 2017 /

Pestro predpraznično dogajanje Natalija Kreft V predbožičnem času vam prav gotovo ne bo dolgčas, saj bo vsega dovolj za različne okuse. Še pred začetkom decembra nas objame predpraznično vzdušje, ki ga radi preživimo v družbi, na koncertu, v galeriji ali pa na »Miklošovon senji« v središču mesta. Zbrali smo nekaj predlogov, kam se odpraviti.

Od umetnosti do igranja Galerija Murska Sobota s ponosom vabi na novo razstavo, od 16. novembra so namreč na ogled dela akademskega kiparja Dušana Tršarja. Razstava »Retrospektiva« je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac ob praznovanju umetnikove osemdesetletnice. Tudi Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota vedno poskrbi, da ni dolgčas. 17. novembra prihaja OrGanic FunkaDelic. »OrGanic FunkaDelic je groove-jazzovski projekt, ki od ustanovitve (leta 2013) deluje zlasti na graški glasbeni sceni. Zmes jazza, funka in bluesa temelji na klasičnem triu. Fabian Supancic zvok orgel prijetno meša z basovskimi linijami in skupaj z Rolandom Haslimeierjem na bobnih proizvajata melodičen groove. Akordi in kitara, ki jo igra Manuel Schuster, ob tem nadgradijo celoten zvok skupine.« Tudi na najmlajše niso pozabili. V Mikku bo v soboto, 2. decembra, za mlade ljubitelje lego kock organizirana zdaj že dobro poznana in odlično sprejeta delavnica Lego – robotika za mlade. Več o pestrem dogajanju je objavljeno na spletni strani Mladinskega informativnega in kulturnega kluba.

obiskal Arne Hodalič, mednarodno uveljavljen slovenski fotograf, popotnik, novinar, potapljač in jamar. Svoje vtise vam bo predstavil v četrtek, 23. novembra, ob 19.uri.

V Pomurskem muzeju bodo razbijali tabuje December prinaša novosti tudi v prostore murskosoboškega gradu. »Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči« je namreč nova razstava, ki bo od 1. decembra na ogled v Pomurskem muzeju. »Raziskovali smo smrtne šege in pogrebne prakse v Pomurju in Porabju. To tabu temo, ki je del nesnovne kulturne dediščine, želimo približati prek etnološke in umetniške interpretacije na razstavi, v publikaciji in na večerih Razbijajmo tabuje, kjer se bomo pogovarjali o pretekli in današnji smrti,« dodaja vodja muzeja Metka Fujs. Tudi letos se bodo 3. decembra pridružili skupni akciji slovenskih kulturnih ustanov Ta veseli dan kulture. Na ta dan si lahko obiskovalci brezplačno ogledajo razstave v muzeju.

Drsališče ostaja na Trgu kulture

zira ga Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, pohod pa se bo v nedeljo, 3. decembra, ob 11. uri začel na Trgu zmage.

Miklavž v Krogu

6. decembra se bo v središču Murske Sobote odvilo Miklošovo senje, obenem pa v večernem delu sledi tradicionalno prižiganje lučk. Foto: Ksenija Glažar Bo pa že v večernih urah dan prej, 5. decembra, sveti Miklavž v spremstvu parkljev obiskal in obdaril pridne malčke po domovih v Krajevni skupnosti Krog. Še pred miklavževanjem bodo krajani prižgali prvo adventno lučko na velikem vencu sredi vasi. Aktivni so že v novembru, saj pod vodstvom Olge Flisar vsak torek ob 18. uri v vaškem domu v Krogu poteka telovadba za ženske, v mislih pa že pripravljajo 1. decembrski pohod, ki bo 17. decembra.

Okrepčajte se v adventni hiški

V začetku decembra že nestrpno odštevamo dneve do prihoda prvega od treh dobrih mož. Ta bo mesto obiskal 6. decembra. Mestno središče bodo preplavili kramarji in vonj po kuhanem vinu, Miklošovo senje tudi letos ne bo razočaralo, obenem pa v večernem delu sledi tradicionalno prižiganje lučk, s katerim uradno začenjamo predpraznične dni, pojasnjujejo na mestni občini. Ob tem obljubljajo, da bo od 6. decembra na voljo drsališče. »Drsališče ostaja na lanskem mestu, torej na Trgu kulture. Izbrali smo ga zaradi več razlogov, zlasti zaradi dostopnosti in že vzpostavljenih električnih napeljav.«Vabljeni tudi na tradicionalni Miklavžev pohod. Organi-

Mestno središče bo ponovno popestrila lesena adventna hiška pred Hranilnico prekmurskih dobrot. S prav posebno ponudbo vas bo k njej od četrtka, 7. decembra, vabil Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. »Prijeten vonj cimetovih piškotov in posušenega sadja, okus po pomarančah in slastni, vroči napitki, kot je čokolada, so le delček letošnje ponudbe, ki jo pripravljamo ob idilično okrašeni adventni hiški, ki jo bo v večernih urah objel soj lučk iz laternic. Vabljeni, da postojite, se ogrejete in poklepetate pred prazniki na Slovenski ulici. Tudi kakšno presenečenje vam pripravljamo. Obenem bodo v Hranilnici prekmurskih dobrot potekale okuševalnice dobrot domačih ponudnikov, ki smo jih že vpeljali v poletnih mesecih,« še doda direktorica zavoda Brigita Perhavec, ki obljublja pestro dogajanje in bogato ponudbo tudi na tridnevnem Božičnem sejmu, a o tem kaj več v decembrski številki.

KAJ

KDAJ

KJE

otvoritev razstave: »Retrospektiva« (akademski kipar Dušan Tršar)

16. november

Galerija Murska Sobota

Hodalič bo predstavil Jemen Tudi dvorana Gledališča Park bo do konca leta dobro zasedena. Ob kakovostnih in priznanih predstavah vabljeni tudi na potopisno predavanje o skrivnostnem Jemnu. »Danes je ta tradicionalni Jemen za obiskovalce nedosegljiv, saj tam že nekaj let divja vojna. In za vsako vojno je pač treba najti navidezne vzroke, saj so pravi razlogi skriti dosti globlje.« Pred leti je to deželo

Drsanje bo za občane brezplačno, drsališče pa bo odprto predvidoma do februarja. Foto: Aleš Cipot

telovadba za ženske

od novembra

Vaški dom Krog

koncert: OrGanic FunkaDelic

17. november

Mikk Murska Sobota

Lego delavnica

2. december

Mikk Murska Sobota

potopisno predavanje: »Skrivnostni Jemen«

23. november ob 19. uri

Gledališče Park v Murski Soboti

odprtje razstave: »Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči«

1. december

Pomurski muzej

Ta veseli dan kulture

3. december

Pomurski muzej

Miklavžev pohod

3. december ob. 11 uri

Trg zmage v Murski Soboti

obisk Miklavža

5. december

Krog

Miklošovo senje

6. december

Slovenska ulica v Murski Soboti

otvoritev drsališča

6. december

Trg kulture v Murski Soboti

adventna hiška

7. december

Slovenska ulica, pred Hranilnico prekmurskih dobrot

1. decembrski pohod

17. december

Krog

Sonce v jeseni Ne pomnim, kdaj nas je narava obdarila s toliko sončnimi jesenskimi dnevi kot letos. Murska Sobota se nam je pokazala v čudoviti podobi in celotno Pomurje je pridno spravljalo pridelek. Za nami je dobra letina. Ob Tednu starejših, ki ga že tradicionalno organiziramo v Murski Soboti, smo se poglobili v jesen življenja. Starejši kot smo, bolj potrebujemo varno in stabilno okolje ter tudi več pozornosti, pomoči in podpore. Ob številnih dogodkih sem govoril z mnogimi starejšimi, saj tudi sam postajam njihov vrstnik. Zanimalo me je, kakšne so njihove potrebe, kakšne storitve mesta pogrešajo in kaj lahko kot skupnost naredimo za to, da bo jesen življenja lepa, varna, dostojanstvena in povezana. Kot veste, smo v mestu začeli s pogumnimi koraki k izboljšanju kakovosti bivanja. Pod temi zvenečimi besedami si predstavljam zlasti možnosti prav vseh med nami, da živimo polno, razgibano in povezano življenje. Da sta pomoč in oskrba zagotovljeni takrat, ko ju človek potrebuje. Da bivamo v urejenem in varnem okolju, kjer nam je na voljo infrastruktura, ki nam olajša vsakdan. Da v skupnosti najdemo dejavnosti, v katere se vključujemo, da ostanemo telesno in miselno pri močeh, ter se v njihovem okviru povezujemo. Da smo koristni drug drugemu in družbi kot celoti. Da ne trpimo pomanjkanja, ampak da se lahko v starosti zasluženo veselimo sadov svojega dela. Pri tem so potrebe starejših pogosto enake kot potrebe mlajših ali srednje generacije, vendar tudi zelo drugačne. Resen premik k izboljšanju kakovosti življenja lahko naredimo le tako, da se bomo kot mesto zavedali teh potreb. Da se nanje pripravimo in organizirano ponudimo najboljše rešitve. To je občina, zgrajena okoli potreb človeka in skupnosti. Zato sem ob Tednu starejših napovedal ustanovitev partnerstva za starejše kot posvetovalnega telesa, s katerim želim pripraviti realen akcijski načrt za izboljšanje kakovosti življenja starejših. Recimo tako, da v mestu postavimo več klopi za počitek na sprehodu in da podpiramo dejavnosti, ki so namenjene starejšim. Od joge do šaha, od dejavnosti upokojencev do pohodništva in izletništva. Da spodbujamo in promoviramo dejavnosti, v katere se lahko starejši vključujemo, da ostanemo aktivni in povezani. Da razvijamo nove pristope za bivanje starejših, kot so recimo modeli sobivanja, ki se mi zdijo dober primer za celovito soočanje z izzivi starejših. V tujini se namreč pospešeno razvijajo pristopi, ko več starejših skupaj živi v recimo dvodružinski hiši, kakršnih je tudi v našem prostoru precej. Družijo se, si medsebojno pomagajo, delijo življenjske stroške ter predstavljajo prvi obroč varnosti, razumevanja in podpore. Rad bi, da v Murski Soboti – če bo za to interes med ljudmi – razvijemo enega prvih takšnih pilotnih projektov v Sloveniji. Zdi se mi, da se vsaka debata o starejših pri nas začne in konča pri pokojninah. Želim si, da bi vsak upokojenec imel pokojnino, ki omogoča življenje – četudi skromno – brez denarnih skrbi. Da ne bi bil nihče soočen z revščino. Kot mesto pri tem ne moremo narediti veliko, razen da v mestu in regiji ustvarjamo privlačno gospodarsko okolje za nove naložbe in nova delovna mesta. Da ustvarjamo več in bolje, s tem pa več prispevamo v pokojninski sistem. A resničen premik h kakovosti jeseni življenja vidim v tem, da postorimo več za male stvari. Za rekreacijo, za izlete, za vključevanje starejših in njihove modrosti v delo skupnosti in gospodarstva, za druženje in za povezanost med nami, za dober sistem medsebojne pomoči, za dobro razumevanje in sodelovanje med generacijami. Da bo jesen življenja enako lepa, kot je letošnja jesen v Murski Soboti. Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

MESTNI SVET

/ november 2017

Objavljamo drugi del pobud in vprašanj, ki so jih člani mestnega sveta imeli na 23. seji. Prvi del pobud in vprašanj je bil objavljen v prejšnji številki Soboških novin. Na seji je odgovarjal župan dr. Aleksander Jevšek. Mag. Anton ŠTIHEC: Prebral je vprašanje občanke iz Rakičana, ki se je obrnila nanj: »Kot občanka Krajevne skupnosti Rakičan se obračam na vas kot mestnega svetnika in krajana Rakičana s prošnjo ali vprašanjem za mestni svet. Ob koncu aprila sem se udeležila kresovanja v lovskem domu v Rakičanu, med drugim se je tam govorilo, da so lovci prodali traktor Tomo Vinkovič, ki ga je krajevna skupnost uporabljala za košnjo parka. Zanima nas in javnost, kako je ta traktor prišel med lovce in kje je denar od prodaje. Prav tako nas zanima traktor Ferguson oziroma vlakec, ki je bil v lasti krajevne skupnosti, zdaj pa se z njim vozijo lovci ali pa je zasebna last, saj ga vidimo na zasebnem zemljišču na prostem na soncu in dežju. Zanima nas, na čigavo pobudo je premoženje Krajevne skupnosti Rakičan odtujeno in s tem povzročena premoženjska škoda krajevni skupnosti. Upamo, da bomo odgovor slišali na seji mestnega sveta oziroma prebrali v Soboških novinah. Lepo vas pozdravljamo.« Povedal je, da je že trikrat ali štirikrat prosil, da se svetnikom in tudi njemu izroči priloga h koncesijski pogodbi, ki jo ima podjetje SGP Pomgrad za črpanje gramoza ob Bakovski cesti. Dobil je koncesijsko pogodbo, cenilni zapisnik in še kaj drugega, ni pa dobil priloge h koncesijski pogodbi, ki določa območje podeljene koncesije. To je bila njegova zahteva, zato je prebral odgovor, ki ga je prejel, da ga bodo občani in občanke lahko slišali. Odgovor glede pobude v zvezi z gramoznico ob Bakovski cesti in črpanjem gramoza družbe Pomgrad na zemljiščih, ki so v lasti Mestne občine Murska Sobota, je naslednji: »Obširen odgovor članu mestnega sveta je bil izročen v pisni obliki in je bil predan vsem svetnikom pred sejo mestnega sveta 22. 6. 2017. Odgovor dopolnjujemo zgolj z naslednjim: v dogovoru, ki ga je mestna občina dne 17. 10. 2016 sklenila z imetnikom rudarske pravice družbo Pomgrad d.d., je navedena skupna ugotovitev pogodbenih strank, da ima imetnik rudarske pravice sklenjeno koncesijsko pogodbo za izkoriščanje proda in peska, veljavno do 10. 12. 2021. Sklenjena koncesijska pogodba med družbo SGP Pomgrad d.d. kot imetnikom rudarske pravice in Republiko Slovenijo, Ministrstvom za okolje in prostor z dne 10. 12. 2001 se nanaša na pridobivalni prostor gramoznice ob Bakovski cesti. Oba dokumenta – dogovor in koncesijska pogodba – sta bila članu mestnega sveta kot vlagatelju zahteve za dostop do informacij javnega značaja že izročena. V sklenjeni koncesijski pogodbi ni navedb o parcelnih številkah zemljišč, kjer se bo poseg izvajal, ampak se koncesijska pogodba v zvezi z območjem oziroma pridobivalnim prostorom sklicuje na (tukaj je poudaril, da naj še posebej poslušajo) že predhodno izdana dovoljenja Skupščine občine Murska Sobota iz leta 1980 in na predpise, ki urejajo plačevanje rudarske pravice. Članu mestnega sveta kot vlagatelju zahteve za dostop do informacij javnega značaja je torej bila izročena navedena koncesijska pogodba z dne 10. 12. 2001, ki se je nahajala v spisu pri organu, koncesijske pogodbe, ki bi vsebovala navedbo parcelnih številk, kjer se poseg izvaja, pa mestna občina nima oziroma takšen dokument sploh ne obstaja. Mestna občina je dne 26. 7. 2017 prejela odločbo ministrstva za infrastrukturo, s katero se je družbi Pomgrad d.d. kot zavezancu za plačilo rudarske koncesnine odmerilo plačilo rudarske koncesnine za izkoriščanje mineralne surovine na pridobivalnem prostoru Bakovska cesta. Odločba o odmeri koncesnine se torej nanaša na isti pridobivalni prostor, kot je to predmet koncesijske pogodbe, ki velja do leta 2021 in s katero sta v času sklepanja dogovora razpolagali pogodbeni stranki: mestna občina in Pomgrad d.d. Iz odločbe o odmeri koncesnine je razvidna tudi količina izčrpane mineralne surovine, na podlagi katere je bila odmerjena koncesnina, polovico odmerjene koncesnine pa prejme mestna občina. Za leto 2015 je občina za ta pridobivalni prostor prejela 1661,00 EUR, za leto 2016 po zgoraj navedeni odločbi pa 23.913,29 EUR. Koncesnino za letošnje leto bo pristojno ministrstvo odmerilo šele v letu 2018.«

Drevored z novim imenom Ksenija Glažar Mestni svetniki so se sestali na 24. redni seji mestnega sveta. Mestni svetniki so najprej v drugi obravnavi potrdili predlagana odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Murska Sobota in nato še o komunalnem prispevku, ki ju je predstavil dr. Hugo Maučec iz mestne uprave. Zavezancem za plačilo komunalnega prispevka bo ne glede na vrsto gradnje odobreno plačilo v največ šestih zaporednih mesečnih obrokih. Na prejšnji seji predlaganega dodatnega zavarovanja za plačevanje obve-

treba določiti ime. Komisija, sestavljena iz predstavnikov strokovne javnosti, mestnega sveta, mestne uprave, Mestne četrti Center in geodetske uprave, je po poglobljeni obravnavi predlogov ter z večinskim mnenjem članov mestnemu svetu predlagala poimenovanje Drevored Martina Lutra. S tem imenom se spominsko poveže del mesta, posvečen slovenskemu in prekmurskemu protestantizmu, v celovit zgodovinski in kulturni kontekst reformacije v Evropi. Mestni svetnik Andrej Mešič iz SDS je v razpravi pripomnil, da je Trubarjev drevored že uveljavljeno poimenovanje, zato je predlagal, da bi ga morda lahko ohranili. Župan dr. Aleksander Jevšek je nato pojasnil, da se poimenovanje Trubarjev

Darko Rudaš (levo v ospredju), predstavnik romske skupnosti v mestnem svetu, je pozorno spremljal sejo. znosti zavezanca ni treba zahtevati, saj se plačevanje šteje kot obvezna dajatev, kjer je način plačila in izterjave predpisan. Pred celotnim poplačilom komunalnega prispevka tudi ni mogoča priključitev.

drevored ohranja, le del dobi novo ime. Kot je pojasnil, se bo s tem mesto Murska Sobota uvrstilo med t. i. Lutrova mesta, ki so povezana z življenjem in delom Lutra ali tradicijo reformacije.

Drevored Martina Lutra

Preimenovanje RIS Dvorec Rakičan v javni zavod

V združeni prvi in drugi obravnavi so nato sprejeli in potrdili poimenovanje Drevored Martina Lutra za del dosedanjega Trubar-

Mag. Darja Kadiš iz mestne uprave je nato mestnim svetnikom

za mlade ter dejavnosti trajnostnega razvoja z vključevanjem naravne in kulturne dediščine. Dodajajo se tudi nove dejavnosti, in sicer storitve za rastlinsko pridelavo, sečnja, gojenje sladkovodnih orga-

V združeni prvi in drugi obravnavi so mestni svetniki sprejeli in potrdili poimenovanje Drevored Martina Lutra za del dosedanjega Trubarjevega drevoreda. nizmov, dnevno varstvo otrok in dejavnosti drugih nerazvrščenih članskih organizacij. Razlog za sprejem predlaganih sprememb odloka je zagotovitev kakovostnih vsebin na lokalni in regionalni ravni, ki imajo poleg raziskovalne in izobraževalne vrednosti tudi vpliv na socialno področje. S programi socialne aktivacije bodo zagotavljali izboljšanje socialnih spretnosti in znanja osebam iz ciljnih skupin, dvig njihove motivacije, graditev funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje morebitnih socialnih problematik ter njihovo opolnomočenje za približevanje vstopu na trg dela. RIS Dvorec Rakičan kandidira na številnih razpisih. Predlagane spremembe odloka bodo ugodno vplivale na uspešnost javnega zavoda pri kandidiranju na evropskih in nacionalnih razpisih. Kot je pojasnil direktor zavoda dr. Robert Celec, so od leta 2015 do zdaj izvedli kar petnajst projektov in tri strateška partnerstva, prostorske kapacitete v gradu pa v okviru projektov nudijo mladim in tako poskrbijo za izkoriščenost sob. Mestni svetnik doc. dr. Mitja Slavinec je izrazil željo, da bi imeli v občini čim več tako uspešnih razvijajočih se ustanov. Tudi župan Jevšek je poudaril, da je zadovoljen z delovanjem jav-

Sprašuje, zakaj nočejo izročiti priloge h koncesijski pogodbi, v kateri je navedeno območje podeljene koncesije; verjetno zaradi tega, ker na območjih, kjer je bil sklenjen dogovor z njimi, torej na območjih zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Murska Sobota, te koncesije Pomgrad nima. Odgovor mestnemu svetniku: Župan je povedal, da na vprašanje o traktorjih nima odgovora, ker to prvič sliši, bodo pa preverili, kje je ta premičnina. Glede same koncesije in izkopov ob Bakovski cesti je župan povedal, da je na to vprašanje odgovarjal že na prejšnjih sejah in da je takrat povedal dobesedno tako: prepričan je, da so sodelavke in sodelavci, ki so pravno preučili te posle, delali zakonito ter da vsi dokumenti, ki jih je podpisal, imajo zakonsko podlago. Če pa g. Štihec meni kakorkoli drugače, imamo državne organe, ki preiščejo sume kaznivih dejanj ali zlorab. Sam je v pravilnost prepričan, ker zaupa sodelavkam in sodelavcem, da so preverili pravna dejstva, glede dokumentov pa je povedal, da so vse dokumente, ki jih mestna občina ima, dobili; kot je seznanjen, so bili posredovani tudi dokumenti Pomgrada. Nadalje je župan povedal, da ima po njegovem vedenju Pomgrad na podlagi koncesije možnost kopati tudi tam, kjer trenutno koplje, na zemlji mestne občine, ki je last mestne občine in ki bo ostala last mestne občine, kopljejo pa površino tega gramoza, katerega vrednost je ocenil uradni cenilec. Če je še karkoli takega, bodo strokovne službe mestne občine preverile, to boste dobili, saj nimamo ničesar skrivati. Če obstaja še kaka priloga, bo tudi ta posredovana, saj ni razloga, da bi vam kaj skrivali. Cilj tega ni, da bi župan ali občina ali kdorkoli drug kaj zaslužil ali komu ustvaril protipravno premoženjsko korist, ampak je cilj, da degradirano območje uredimo v prijazen športno-rekreacijski center, v katerem bodo uživali ljudje iz naše občine in tudi širše.

Boštjan Berlak, doc. dr. Mitja Slavinec in mag. Marjan Gujt iz stranke SMC. jevega drevoreda. Kot je pojasnil Drago Ružič iz mestne uprave, se bo območje med Kardoševo in Slovensko ulico po preureditvi, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji številki, poimenovalo po začetniku reformacije. Po ureditvi bo območje ob južni strani občinske upravne stavbe med Slovensko ulico, Trgom zmage in Kardoševo ulico dobilo novo vsebino in sodobno ureditev, zato je območju

predstavila predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju zavoda RIS, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan v javni zavod Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, ki so ga mestni svetniki v združeni prvi in drugi obravnavi potrdili in sprejeli. Javni zavod bo izvajal naslednje nepridobitne dejavnosti: izobraževalne, raziskovalne, socialne, dejavnosti

nih zavodov. RIS Dvorec Rakičan je postavil kot vzgled za uspešnost pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev. V gradu so prenovili več področij, in to brez pomoči ministrstva, saj morajo za vse prenove sredstva pridobiti s projekti. Nekatere svetnike so nove dejavnosti zmotile, vendar so po besedah Celca in Slavinca nujne zaradi zahtev zakonodaje, saj bodo le tako lahko med drugim študenti

MESTNI SVET fakultete za kmetijstvo tam začeli z znanstvenoraziskovalnim delom, ki ga v dvorcu kljub številnim dejavnostim ni nikoli dovolj.

začetkom in da moramo v nove projekte vstopati bolj optimistično. Direktor občinske uprave Srečko Đurov je pojasnil razloge za po-

november 2017 /

loča višje plače, med drugim tudi za delovno mesto oskrbovalke II. Občina v celoti sofinancira ceno stroškov strokovne priprave v zvezi

Miran FORJANIČ: Občinsko upravo naproša, da po možnosti uvedejo vmesno odčitavanje števcev in ur v občinski lasti ali v lasti krajevnih skupnosti po objektih krajevnih skupnosti. Povedati namreč mora, da se jim je v Krajevni skupnosti Černelavci letos že tretjič zgodilo, da so ga poklicali iz komunalnega podjetja in sporočili, da so pri odčitavanju števcev opazili, da je na pokopališču izteklo 400 m3 vode. To se je zgodilo lansko leto, letos januarja se je zgodilo na drugem števcu, 420 m3 vode je izteklo v zadružnem domu in teden dni nazaj na pokopališču spet 720 m3 vode v enem mesecu. Zaprosil je tudi, da naj mu z dokazilom vsaj dokažejo, kako in kje je ta voda dejansko akumulirana, saj se je nikjer ne vidi. Težava ni samo to, da je voda odtekla, temveč da mora krajevna skupnost plačati 1000 m3 vode skupaj z omrežnino, kar pa ni majhen denar. Teh sredstev nimajo v načrtu, prav tako meni, da bi sistem vodovoda ali komunalnega podjetja moral imeti varovalko, da bi lahko opazili prekomerno porabo v sistemu. Odgovor mestnemu svetniku: Župan je povedal, da bodo glede vmesnega odčitavanja števcev opozorili javno podjetje Komunala.

Od leve proti desni: Anton Škraban, Aleš Kornik in Andrej Mešič, ki v mestnem svetu zastopajo stranko SDS.

Investicijski program »Vrata v Pomurje« Mag. Urška Hozjan iz podjetja SL Consult je mestnim svetnikom predstavila investicijski program za projekt »Vrata v Pomurje – regijski promocijski center« z upoštevano novelacijo septembra letos, torej zadnji veljaven in potrjen investicijski dokument. Projekt je bil junija letos uspešno prijavljen (v prvi fazi prijave) za sofinanciranje iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe, septembra pa uvrščen v spremenjeni program spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije. Zanj sta načrtovani sofinanciranje s sredstvi zakona o razvojni podpori pomurski regiji v vrednosti milijon evrov v letih 2017 in 2018 ter sofinanciranje z evropskimi sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (Celostne teritorialne naložbe), in sicer v vrednosti 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ker odločitve o podpori za oba vira financiranja še niso prejeli, se za zdaj finančna konstrukcija zapira z lastnimi sredstvi, po prejemu odločitve o podpori pa bodo nadomeščena s sredstvi sofinanciranj. Mestni svetnik Andrej Mešič iz SDS je bil glede projekta skeptičen, saj meni, da bo finančno nevzdržen in da bo zanj treba vsako leto zagotoviti nova proračunska sredstva. Mestni svetnik mag. Marjan Gujt je pojasnil, da tudi v stranki SMC projekt, ki štrli iz povprečja, podpirajo, pomisleke imajo le glede fi-

večanje stroškov, ki so med drugim povezani s sodobno tehnologijo, s katero bo paviljon opremljen za potrebe predstavitve Pomurja oziroma življenja ob Muri. Objekt je bil sprva postavljen kot začasni, zdaj pa ga je treba urediti za stalno postavitev, kar zahteva nekatere prilagoditve. Treba je izvesti določene arhitekturne spremembe, na novo urediti fasado, ki je bila pri demontaži uničena, izvesti dodatne inštalacije, nabaviti novo toplotno črpalko, urediti spremljajoče objekte za potrebe naravnega kopališča in poskrbeti za zunanjo ureditev okolice.

Petodstotno povišanje storitve pomoči družini na domu Mestni svetniki so dali soglasje k določitvi cene storitve pomoči družini na domu in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu od 1. oktobra 2017. Ekonomska cena storitve pomoči družini na domu bo od 1. oktobra letos znašala od ponedeljka do vključno sobote 17,01 evra za efektivno uro (prej 16,18 evra), ob nedeljah in praznikih pa 18,77 evra za efektivno uro (prej 17,83 evra). Povišanje je približno petodstotno. Prispevek uporabnika z že upoštevano subvencijo občine in iz proračuna države bo za to storitev od ponedeljka do sobote 5,58 evra za efektivno uro ter ob nedeljah in praznikih 6,28 evra za efek-

Zadolžitev RIS Dvorec Rakičan Razloge za zadolžitev RIS Dvorec Rakičan je predstavil Slavko Domjan iz mestne uprave. Mestni svetniki so po razpravi dali soglasje k zadolžitvi javnega zavoda v višini 371 tisoč evrov zaradi premostitve sofinanciranja (predfinanciranja) iz evropskih sredstev za dva projekta: 129 tisoč evrov za projekt »Back in the Day« in 242 tisoč evrov za projekt »Horse Based Tourism«. Sredstva za servisiranje dolga bo zavod zagotovil iz neproračunskih virov.

Kadrovske zadeve

Mestni svetniki so izvolili predstavnike Mestne občine Murska Sobota v volilno telo za volitve člana državnega sveta. Med njimi je tudi Jasmina Opec Vöröš. nančne vrednosti. Župan Jevšek je pojasnil, da projekt bo samovzdržen ter da projektov ne smemo obsojati na propad že pred njihovim

s sklenitvijo dogovora in 60 odstotkov cene storitve neposrednega izvajanja storitve pomoči družini na domu. Tako priznava višjo subvencijo, kot jo določa zakon. V primerjavi z drugimi občinami v regiji je zato cena za uporabnika nižja, saj druge občine priznavajo zakonsko določenih 50 odstotkov subvencije neposredne socialne oskrbe. Če uporabnik storitve ne more plačevati v omenjeni višini, ker ni plačilno sposoben, lahko zaprosi za oprostitev plačila. Plačila je oproščen v celoti, če nima dohodkov oziroma so ti nižji od 292,56 evra mesečno. V tem primeru storitev zanj v celoti plača občina. Število upravičencev do storitve pomoči družini na domu iz leta v leto narašča. V letu 2016 je bilo v povprečju na mesec 48 uporabnikov, septembra letos pa 58.

tivno uro. Do spremembe cene prihaja zaradi aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki do-

Mestni svetniki so izvolili predstavnike Mestne občine Murska Sobota v volilno telo za volitve člana državnega sveta. Po tajnem glasovanju so največ glasov prejeli Jasmina Opec Vöröš, Miran Forjanič, mag. Brigita Perhavec in mag. Marjan Gujt. Pri točki o kadrovskih zadevah sta bila v svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ I Murska Sobota kot predstavnika ustanovitelja imenovana doc. dr. Mitja Slavinec in Biserka Smolek. V svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ IV Murska Sobota pa so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani Darko Petrijan, Franc Zagorc in Ksenija Fister. Načrtovani točki s predlogi in pobudami članov mestnega sveta in župana zaradi prekoračitve trajanja seje nista bili obravnavani in bosta izvedeni naslednjič.

Mag. Marjan GUJT: Izrekel je pohvalo županu, ker je končno razrešen problem, na katerega je opozarjal verjetno deset let, in sicer je izvedel ukrepe za umiritev prometa pri Osnovni šoli III. Tega je zelo vesel in se za to še enkrat zahvaljuje. Precej časa je minilo, ker imajo lastniki tam avtobuse in tovornjake ter jim to ne ustreza, v svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu pa so ljudje iz teh organizacij, kar je potem moral župan seveda malo bolj konkretno povedati. Dal je še pobudo za pokopališče. Južno je lesena ograja že nekje deset let. Zanima ga, kdaj se bo to uredilo, saj ta lesena ograja kazi videz in tudi ni primerna. Ljudje sprašujejo tudi o poslovnem objektu, ki se je tam že nameraval graditi, saj je zdaj poleg vežice zabojnik za operativne potrebe, ki precej kazi podobo. Sicer ve, da je to stvar Komunale, ampak ker je občina edini lastnik, lahko na tem mestu dobi odgovor, kako je vsaj z načrti okrog tega. Odgovor mestnemu svetniku: Glede umiritve prometa pri Osnovni šoli III se je župan zahvalil za pohvale, a je dodal, da je hkrati prejel peticijo tam prebivajočih občank in občanov zaradi ropota, zato je še dodal, da se zdaj naj postavimo v njegov položaj. Povedal je, da je bila postavljena hitrostna ovira, za katero tudi sam meni, da je koristna, hkrati pa razume lastnike hiš, ki jim tovornjaki in avtobusi vso noč ropotajo pod spalnico. Povedal je še, da je občankam in občanom, ki tam stanujejo, odgovoril, da gre za začasno ureditev, saj bodo iskali drugo primerno rešitev, ki bo zagotavljala varnost prometa in ne bo motila spanca. Zoran HOBLAJ: Povedal je, da se je ob zadnjem neurju v naših krajih eno od dreves na meji med parcelama doma starejših in vrtca v Rakičanu porušilo na njihov službeni avto, ki je popolnoma neuporaben. Ampak ne gre za škodo, temveč za to, da so drevesa na tistem območju zaščitena. Ker nima vpogleda v ta režim, prosi občinsko upravo za pomoč. Na tem območju je namreč še kar nekaj dreves, ki so se zelo nevarno nagnila, teža takšnega drevesa pa je osem ton. Na tem območju so otroci, zaposleni v vrtcu ter zaposleni in tudi prebivalci doma starejših. Ko so poskušali stanje urediti, so jim povedali, da je območje pod zaščito in da dreves ne smejo podirati, zato prosi za pomoč pri dogovoru, da bi zelo močno nagnjeni nevarni drevesi lahko odstranili. Odgovor mestnemu svetniku: Župan je povedal, da si je ogledal avtomobil in podrto drevo, bodo pa preverili, kako bi lahko s sanacijo teh zaščitenih dreves preprečili podobne težave. Renata PINTER VERTOT: Postavila je vprašanje za javno podjetje Komunala. Nanjo so se namreč obrnili občani, ker jih zanima, kakšna škropiva uporablja javno podjetje Komunala za zatiranje plevelov na javnih površinah. Opozorila je na ureditev odtekanja padavinskih vod v krožišču Slovenske ulice in Štefana Kovača, saj imajo pešci velike težave, ker ne morejo čez cesto, saj so celotni pločniki pod vodo. Podobno je pri prehodu od Zvezde proti slaščičarni, saj ob strani stoji voda in ne morejo čez prehod čez cesto, zato hodijo kar po cesti. Pripomnila je tudi, da na Kocljevi ulici še vedno ni saniran odtok. Odgovor mestni svetnici: Župan je povedal, da bo javno podjetje Komunala sporočilo, s kakšnimi sredstvi zatira plevel. Povedal je, da bo javno podjetje Komunala opravilo pregled vod oziroma javnih površin, ki ne morejo biti uporabne zaradi stoječe vode. Staša HORVAT: Povedala je, da občan Ulice Zorana Velnarja sprašuje, zakaj se je odstranila tabla za meritev hitrosti avtomobilov. Tam je bilo že prej dirkališče, zdaj je spet. Zanima jo, kako bi lahko promet umirili na največ 50 km/h. Postavila je vprašanje Komunali, in sicer jo zanima, zakaj je javna razsvetljava na pokopališču prižgana samo okrog vežice, drugod pa ne deluje. Odgovor mestni svetnici: O odstranitvi znaka je župan povedal, da ne ve, kdo ga je odstranil, saj on odstranitve ni naročil. Dodal je, da prihajamo v diametralne položaje, saj je za postavljene in odstranjene znake zmeraj kriv župan. To dokazuje, kako močno smo navajeni na vzorce vožnje ali gibanja in da potrebujemo nekaj časa, da se privadimo na spremenjeno prometno signalizacijo in ureditev. Strokovna služba občinske uprave bo preverila, kako je s tem prometnim znakom in kako je z lučmi na pokopališču v Murski Soboti. Daniela MÖREC: Dala je pobudo za hitri vlak, ki iz Murske Sobote v Ljubljano pripelje v treh urah, in sicer gre ob sedmih zjutraj iz Murske Sobote in pride okrog desetih v Ljubljano. Meni, da je to za občane, ki v Ljubljani obiskujejo seje ali podobno, prepozno. Tam se

MESTNI SVET / AKTUALNO

/ november 2017

sestanki začenjajo že bodisi ob pol deseti ali ob deseti uri. Daje pobudo, da bi vlak iz Murske Sobote odpeljal vsaj ob šesti uri, torej vsaj uro prej, če obstaja ta možnost. Prenesla je še obvestilo, da bo Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov za občane Mestne občine Murska Sobota organiziralo predavanje, saj se prijavljajo na razpis za sredstva pri Mestni občini Murska Sobota in bi občanom radi spregovorili o zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je zdaj zelo aktualen, predstavili bi tudi urgenco, saj nekateri občani tja prihajajo v poznih nočnih urah zaradi nebistvenih stvari, mogoče bi spregovorili tudi o tem, zakaj je treba kdaj pa kdaj na urgenci čakati dalj časa, in pa o številki 112. Predavanje bo verjetno konec oktobra ali pa v novembru, objavljeno bo na lokalni radijski postaji in v občinskem glasilu, če jim bo uspelo. Povedala je, da so pripravljeni nekaj ponuditi tudi mestnim svetnikom, mestni upravi in novinarjem, in sicer bi na eni izmed sej (pred ali med sejo) merili parametre (bodisi krvni tlak, krvni sladkor, telesni ustroj, maščobe v krvi).

Odgovor Matjaža Duriča (predsednika KS Rakičan) svetniku mag. Antonu ŠTIHCU:

Odgovor mestni svetnici: Župan je povedal, da se lahko na Slovenske železnice obrnejo s pobudo, da naj v novem voznem redu upoštevajo ta predlog. Tudi v interesu železnic mora biti, da imajo uporaben vozni red, saj tako prepeljejo več potnikov. Glede merjenja zdravstvenih parametrov (tlak, sladkor) Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je župan povedal, da se strinja s predlagano izvedbo meritev zdravstvenih parametrov.

Za kratek čas ga je v preteklosti (pred več kot 15 leti) uporabljala za košnjo parka, vendar zaradi majhnosti ni bil primeren za tovrstno opravilo.

Boštjan BERLAK: Postavil je vprašanje, kdaj bodo v mestnem parku odpravljene posledice zadnjega avgustovskega neurja. V bližini radioamaterjev oziroma tistega doma je namreč polomljeno drevo, ki tam že kar nekaj časa leži, zato ga zanima, kdaj bo to sanirano. Odgovor mestnemu svetniku: Župan je povedal, da je glede mestnega parka govoril z predstavniki ZOTKE in tudi radioamaterji, ki so imeli škodo tudi na anteni. Komunala je naslednji sogovornik, da odstrani od neurja podrta drevesa.

Poudarki s 24. redne seje mestnega sveta: Mestni svetniki so najprej v drugi obravnavi potrdili predlagani odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Murska Sobota in nato še o komunalnem prispevku. Plačilo bo za vse zavezance

mogoče v največ šestih obrokih. Območje med Kardoševo in Slovensko ulico ter Trgom zmage se bo po preureditvi poimenovalo po začetniku reformacije v Drevored Martina Lutra. Zavod RIS Dvorec Rakičan je bil preimenovan v javni zavod. Dodajajo se tudi nove dejavnosti. S spremembami javni zavod širi

- O odtujitvi premoženja KS Rakičan (traktorja Tomo Vinkovič in Ferguson) Traktor Tomo Vinkovič po meni znanih podatkih in dostopnih listinah ni bil nikoli v lasti Krajevne skupnosti Rakičan niti ga ni kupila in imela zavedenega med osnovnimi sredstvi.

Kako je prišel v posest Lovske družine Murska Sobota, je treba povprašati takratni vodstvi Mestne občine Murska Sobota in Krajevne skupnosti Rakičan. Denar od prodaje je verjetno pri lovski družini in Krajevna skupnost Rakičan do njega ni upravičena, saj ni bila lastnica omenjenega traktorja. Glede

dejavnost in možnosti pri kandidiranju za evropske in nacionalne projekte, pri katerih so že zdaj zelo uspešni. Za približno pet odstotkov se bo zvišala ekonomska cena storitve pomoči družini na domu, ki bo od 1. oktobra letos znašala od ponedeljka do vključno sobote 17,01 evra za efektivno uro, ob

traktorja Ferguson, ki je bil predelan v vlakec za prevoz najmlajših, je iz dokumentov razvidno, da ga je prejšnje vodstvo krajevne skupnosti, natančneje g. Silvo Jakob, v času županovanja g. Štihca za evro prodalo revirju Rakičan murskosoboške lovske družine. Sklenjena je bila pogodba in od takrat je traktor v lasti lovske družine, na katero je tudi registriran. Kako lovska družina zanj skrbi, ni v pristojnosti KS Rakičan. Smatram, da je bila s to prodajo krajevni skupnosti res storjena premoženjska škoda, vendar morata zlasti notranja revizija in NO MO Murska Sobota, ki mu predseduje žena g. Jakoba, preveriti, ali je bila kupnina v višini 1 EUR prenizka. Ob tem naj še pojasnim, da Krajevna skupnost Rakičan izvrstno sodeluje z vsemi društvi v krajevni skupnosti (PGD Rakičan, KTD Rakičan, NK Rakičan in LD Murska Sobota, revir Rakičan) in jim po svojih zmožnostih pomaga pri delovanju.

nedeljah in praznikih pa 18,77 evra. Prispevek uporabnika z že upoštevano subvencijo občine in iz proračuna države bo za to storitev od ponedeljka do sobote 5,58 evra za efektivno uro ter ob nedeljah in praznikih 6,28 evra. Mestni svetniki so se seznanili z investicijskim programom za projekt »Vrata v Pomurje – regij-

Odgovor svetniku Zoranu HOBLAJU: - Glede nevarnosti dreves v parku v Rakičanu Krajevna skupnost Rakičan je seznanjena z nevarnostjo zaradi nekaterih dreves v parku v Rakičanu, čeravno je upravljavec parka RIS Dvorec Rakičan. Že v preteklosti smo se obrnili na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki nadzira opravila pri drevesih v parku, in smo dobili odgovor, da je treba pristopiti k celoviti rešitvi sečnje in zasaditve parka. Tudi po neurju smo se obrnili nanje, da bi si park prišli pogledat in da bi dovolili odstranitev dreves, ki so nevarna za premoženje ljudi, vendar do danes žal še nismo prejeli odgovora. Smo pa dogovorjeni s Komunalo iz Murske Sobote, s katero bomo najbolj kritična drevesa in veje odstranili, takoj ko odpade listje.

ski promocijski center« z upoštevano novelacijo septembra letos, ki je zadnji potrjen investicijski dokument. Mestni svetniki so dali soglasje k zadolžitvi RIS Dvorec Rakičan v višini 371 tisoč evrov zaradi premostitve sofinanciranja (predfinanciranja) iz evropskih sredstev za dva pridobljena projekta.

Oblikujmo lepšo prihodnost za otroke Jasmina Muhič Spominski dan praznujemo že od leta 1995, od leta 1997 ta dan obeležujemo tudi občinski praznik. V grajski dvorani v murskosoboškem gradu je mestna občina v sodelovanju z mestno organizaci-

jo Združenja borcev za vrednote NOB priredila slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota. Slavnostni govornik na slovesnosti, na kateri so se poklonili padlim za svobodo in žrtvam fašističnega nasilja ter se spomnili na deportacije in internacije druge svetovne vojne, je bil predsednik Krajevne skupnosti Rakičan Matjaž Durič.

Svoboda ni samoumevna V pozdravnem nagovoru je Durič izpostavil pogum partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte, zaradi katerih imamo danes priložnost živeti v miru in v času, ko se Pomurje prebuja in stremi k vsestranskemu razvoju. »Danes, ko živimo v svobodi, naj ta ne postane samoumevna. Kadar stvari postanejo samoumevne, jih ne znamo ceniti,« je sporočil in dodal, da ne smemo pozabiti,

Damir Domjan: Treba je narediti konec idejam, proti katerim so se že borili naši očetje in dedki, partizani.

da smo bili med drugo svetovno vojno na pravi – pravični strani, na strani zmage. Durič je navzoče opomnil še, da je treba gledati naprej in oblikovati prihodnost, ki bo otrokom dajala boljše možnosti za polno in zdravo življenje v povezanem in svobodnem svetu. Na to, da se v ožji in širši okolici dviga desnica s svojimi idejami, je opozoril Damir Domjan. »Dvigajo se ideje, proti katerim so se borili partizani, in ideje, proti katerim se zavzema naše združenje in tudi

druga veteranska združenja. V časih, ki so pred nami, je treba temu narediti konec oziroma se takim idejam zoperstaviti,« je v govoru povedal predsednik mestne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota Damir Domjan, ki se je zahvalil vsem udeležencem slovesnosti, saj v srcu nosijo vrednote, za katere so se borili partizani. V kulturnem programu so nastopili mešani pevski zbor Vladimirja Močana in dijaki Gimnazije Murska Sobota.

V pozdravnem nagovoru je Matjaž Durič izpostavil pogum partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte.

AKTUALNO

november 2017 /

Duh protestantizma živi v značaju ljudi Aleksandra Grah Reformacija kot opomin na bogastvo prednikov in vir navdiha. Na slovesnosti ob 500. obletnici začetka reformacije, ki so jo pripravili Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Mestna občina Murska Sobota, so podelili Trubarjeve plakete. Govor predsednika državnega sveta Mitje Bervarja se je ob slovesnosti dotaknil delovanja protestantov, ki so evropskim narodom kulturo položili v zibelko: »In tudi slovenski narod je creatura verbi, ustvarjen z besedo. Jezikoslovec Jernej Kopitar je Trubarja slikovito označil kar za našega Kolumba,« je še povedal in pojasnil, da poslovenjenje biblijskih besedil štejemo za največji verski, jezikovni in literarni dosežek slovenske reformacije, ki je bil v zametkih že nekakšen jezikovnopolitični program. Trubar, Dalmatin, Bohorič, Krelj in drugi so bili

po njegovih besedah očetje slovenske književnosti, a tudi porajajoče se narodne samozavesti.

Bogastvo prednikov V nagovoru se je dotaknil tudi sodobnosti, v kateri je svet bistveno drugačen. »Čeprav si svetovne religije prizadevajo za priznavanje

enakosti v različnosti, smo priča novim radikalizmom, ki človeštvo postavljajo pred nove preizkušnje. Da bi iz teh preizkušenj izšli okrepljeni in še bolj pripravljeni, smo odgovorni vsi. Vsi posamezniki in vsi družbeni deležniki. Prihodnja preobrazba sveta tako ne bo mogoča brez sodelovanja različnih religij. Vsi skupaj moramo prepo-

znati vrednote, ki bodo potencial za moralno preoblikovanje in vir navdiha za družbeno delovanje, ki bo zagovarjalo enakost, strpnost in spoštovanje.« Protestantizem je po njegovem mnenju s svojimi vrednotami in prispevkom k razvoju jezika, kulture in nacionalnega zavedanja pomemben del slovenske zgodovinske zakladnice, iz katere

včasih jemljemo premalo. Dan reformacije razume kot opomin na bogastvo naših prednikov in vir navdiha za prihodnost: »Dan reformacije je veliko priznanje protestantizmu in utemeljiteljem slovenskega knjižnega jezika, obenem pa je tudi zaveza za skrb, da se bosta naša jezik in narod razvijala in se ohranjala.«

Murska Sobota del mreže Lutrovih mest

Klavdija Zadravec, pevka zbora Cantate, ki je nastopil na slovesnosti: »V zboru smo s pesmijo slavili praznik reformacije ob tej veliki slovesnosti.«

Feri Horvat: »Reformacija je zame velik praznik, ker tudi sam čutim kot luteran. Njen pomen za slovenski jezik je izjemen. Vsi vemo, da smo z njo dobili prvo tiskano knjigo, postali smo narod.«

Danijela Mörec: »Za Slovence in slovenski prostor je reformacija velikega pomena, zato je treba temu dnevu, kot vsem tistim, ki so jo ustvarjali, nameniti toliko več pozornosti.«

Zbrane je nagovoril tudi župan dr. Aleksander Jevšek, ki je povedal, da tukaj duh protestantizma živi v veri in značaju ljudi, kajti že stoletja sobiva s katoliško skupnostjo. V Murski Soboti, kjer 500-letnico reformacije obeležujemo s prenovo mestnega središča, so začeli z urejanjem zgodovinske osi med evangeličansko cerkvijo in mestnim krakom, ki povezuje Trubarjev drevored. In del tega drevoreda bo nosil ime Martina Lutra. Tako po županovih besedah Murska Sobota postaja del Lutrovih mest, ki so povezana z njegovim življenjem in delom ali s tradicijo reformacije.

Na prireditvi so v zahvalo za dolgoletno sodelovanje in širjenje idej protestantizma podelili osem Trubarjevih plaket, in sicer so jih prejeli ddr. Igor Grdina, dr. Kozma Ahačič, dr. Jonatan Vinkler, dr. Marko Kerševan, mag. Viktor Žakelj, mag. Franc Kuzmič, Matjaž Gruden in orkester slovenske vojske.

Poklon in hvaležnost pokojnim Uredništvo

spoštljivim odnosom in urejanjem spominskih obeležij ter s spo-

minskimi slovesnostmi, kakor je današnja. In to ne le predstavniki

starejše generacije in veteranskih društev, naša odgovornost je, da

Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju z mestno organizacijo Zveze borcev za vrednote NOB na murskosoboškem pokopališču priredila žalno slovesnost pred dnevom spomina na mrtve. Župan Jevšek je ob tej priložnosti povedal, da je to praznik, ko se z mislimi in spomini vračamo k pokojnim svojcem, prijateljem in znancem. Hkrati so se prisotni s slovesnostjo spomnili tudi vseh domačih in tujih vojakov, ki so svoj zadnji počitek našli na tem pokopališču. »Zato se s hvaležnostjo priklanjamo spominu vseh tistih, ki so nam to omogočili, tudi s

Naša odgovornost je, da spoštovanje in hvaležnost pokojnim prenašamo na mlade rodove.

to spoštovanje in hvaležnost prenašamo na mlade rodove, v svojo prihodnost,« je povedal župan. S sodelovanjem na slovesnosti so se padlim za svobodo poklonili tudi učenke in učenci Osnovne šole III Murska Sobota, ki so sodelovali v priložnostnem programu. Župan je skupaj s predsednikom mestne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Damirjem Domjanom ter predstavniki Policijskega veteranskega združenja Sever in Združenja veteranov vojne za Slovenijo položil vence pred obeležji padlim junakov v obeh vojnah. Venec je položil tudi na judovskem pokopališču ter prižgal svečo pri spomeniku na Kopališki ulici, ki je posvečen sestreljenim zavezniškim pilotom.

AKTUALNO

/ november 2017

»Nikoli nisem nikogar sovražila« A. G.

ko mami vsak trenutek priskoči na pomoč. Irena in Matilda skupaj

preživita večino dneva, se pogovarjata in vsak popoldan na terasi

tradicionalno popijeta kapučino. »Zjutraj ji v postelji postrežem zaj-

22. oktobra je svoj 108. list v knjigi življenja obrnila Matilda Serec iz Satahovcev. Najstarejša občanka Mestne občine Murska Sobota je prav tako najstarejša Pomurka in četrta najstarejša državljanka Slovenije. Čeprav je v življenju zelo trdo delala, pravi, da ji je ravno delo pomagalo, da je dočakala to zavidljivo starost. »Veliko sem delala in nikoli nisem nikogar sovražila. Verjetno drži, da delo človeku koristi,« se nasmehne Matilda in doda: »Zdaj sem že res malo bolj stara in vesela sem, ko vidim, da mladi spoštujejo starejše,« nam razlaga ob hčeri Ireni, pri kateri živi. Z njo si deli tudi sobo, saj je tako Irena mirnejša, ker lah-

trk, potem jo iz bolniške postelje prestavim na voziček in jo pripeljem v kuhinjo, kjer pripravljam kosilo in se pogovarjava,« o vsakodnevnih dejavnostih razlaga Irena Gomboši.

Za rojstni dan k sveti maši

Matilda je babica devetim vnukom, ima dvanajst pravnukov in štiri prapravnuke.

Po kosilu Matilda vsak dan za zdravje popije tudi kozarec dobrega vina. Ker ne vidi več dobro, ji hči vse opisuje z besedami, tako da je Matilda na tekočem tudi s stanjem na vrtu. Letošnje poletje si je zlomila kolk in je zdaj na vozičku, vendar v šali pravi, da lahko vsaj ves dan počiva, a da kljub temu tudi ostaja mobilna. Za rojstni dan je bila pri sveti maši, ker pa so bile ravno predsedniške volitve, je Matilda uresničila še državljansko pravico in volila. Je zelo družabna, zato je rada obkrožena z ljudmi, v veliko veselje pa ji je zlasti družina.

Srečanja za krepitev vezi Uredništvo Mestna občina in mestne četrti so bili organizatorji srečanja za občanke in občane mesta Murska Sobota, starejše od 70 let. Občane in občanke, ki so se udeležili srečanja, je pozdravil župan dr. Aleksander Jevšek, ki je izpostavil prizadevanja mestne občine za kakovostno življenje občanov v jeseni življenja v našem mestu. Pohvalil je številna društva in organizacije, ki z dejavnostmi skrbijo za socialno vključenost starejših ter hkrati bogatijo kulturno in družabno življenje v mestu.

Srečanja po krajevnih skupnostih Župan se je sicer v oktobru, ko

Po aktualnih podatkih živi v Murski Soboti 1971 starejših nad 70 let, vabilu se je odzvalo okrog 450 Sobočank in Sobočanov.

smo obeleževali teden starejših, udeleževal srečanj starejših tudi v krajevnih skupnostih v naši občini. Tako se je med drugim mudil v Krogu, kjer je srečanje pripravilo Društvo upokojencev Krog-Satahovci v sodelovanju z obema krajevnima skupnostma. Ob tej priložnosti je čestital tudi najstarejši občanki, 108-letni Matildi Serec iz Satahovcev. Udeležil se je še srečanja starejših v Černelavcih, ki ga je v sodelovanju z občino organizirala tamkajšnja krajevna skupnost. Prav tako je bil prisoten na srečanjih starejših v Polani, Kupšincih, Bakovcih, Satahovcih in Krogu. Srečanj starejših v naši občini s tem še ni konec, saj v drugi polovici novembra tovrstna srečanja pripravljajo še v Rakičanu, Nemčavcih in Markišavcih. Na ta način krajevne skupnosti v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota skrbijo za aktivno povezovanje starejših generacij in krepitev medsebojnih vezi.

Za boljšo samozavest Ksenija Glažar

ki, ki jih na šolah pripravljajo na kviz. Mladi Romi so odgovore v

glavnem dobro poznali. V nadaljevanju srečanja so se predstavili še

z glasbo, plesom in recitacijami. »Srečanje ima tako izobraževalno

Na Osnovni šoli I Murska Sobota je potekalo tradicionalno srečanje romskih osnovnošolskih otrok. Namen srečanja je bilo spodbujanje sodelovanja romskih otrok pri ohranjanju in ustvarjanju romske kulture, jezika in zgodovine. Najprej so se pomerili v znanju iz romoloških tem. Monika Sandreli iz društva Romani Union pravi, da tovrstna srečanja otrokom pomenijo priložnost, da pokažejo, kaj znajo, zato tudi vsako leto pripravljajo kviz o poznavanju romoloških tem oziroma romske kulture in zgodovine. Kot opažajo, so otroci dobro pripravljeni, za kar so zaslužni tudi romski pomočni-

kot kulturno funkcijo, saj vpliva na ohranjanje romske kulture, obenem pa daje otrokom odgovornost, da romsko kulturo ohranjajo,« še pove.

Ne sramujejo se svojih korenin

Društvo Romani Union Murska Sobota je pripravilo že šestnajsto srečanje romskih osnovnošolskih otrok, ki se ga je udeležilo enajst osnovnih šol iz Pomurja.

»Poleg ohranjanja jezika in kulture tovrstne prireditve vplivajo na samozavest in samopodobo romskih otrok,« meni sogovornica. S prireditvijo, ki je v Murski Soboti zaživela pred šestnajstimi leti, so sprva želeli, da romski otroci ohranijo romski jezik. Pri današnjih generacijah romskih otrok ugotavljajo, da se več ne sramujejo svojih korenin, kot so se starejše generacije, ki so se težko izpostavile kot Romi. Ponosni so, da se je prireditev letos že drugič odvila tudi v mariborski in dolenjski regiji.

REPORTAŽA

november 2017 /

Lepo vreme vabilo na Trezino senje Ksenija Glažar

stalo pa so lahko kupili na sejmih. Trgovine z večjo izbiro blaga so se

razvile šele s prihodom Judov na začetku 20. stoletja.

Letošnje Trezino senje, ki je izjemoma bilo dan pozneje kot druga leta, je zaradi lepega in toplega vremena od blizu in daleč znova privabilo številne obiskovalce. Murska Sobota ima dolgo tradicijo prirejanja sejmov. Poleg »prvih ponedeljkov« sta najbolj znani Trezino in Miklošovo senje. Zanju zdaj že velja, da se na dan sejma ob lepem vremenu dobimo s prijatelji in znanci na porciji klobas in mladem ali kuhanem vinu pri lokalnem nogometnem klubu, vaški gostilni ali tistih ponudnikih, kjer nas ponudba najbolj prepriča. Tudi tokrat ni bilo nič drugače.

Sejemska dejavnost je v naših krajih že več kot 650 let.

Na tradicionalnem Trezinem senju so se tudi letos zbrali kramarji, rokodelci in gostinci iz vse Slovenije in iz tujine.

Sejemske pravice mestu leta 1479 Po podatkih, ki jih je zbral mag. Franc Küzmič, je mestu Murska Sobota svobodne sejemske pravice (za tedenski in letni sejem) ter pravico do pobiranja mitnine od tujih voznikov in trgovcev podelil kralj Matija Korvin oziroma kralj Matjaž 6. avgusta 1479, listina pa je bila izdana v Olomucu. Ime mesta naj bi bilo celo povezano s sobotnimi sejmi, vendar si strokovnjaki o tem niso enotni. Murska Sobota je bila sejemsko mesto od srednjega veka, sejmi pa so bili nekoč trgovski in družabni dogodki. Na njih so ljudje kupovali oblačila in obutev, kmetijsko orodje, gospodinjske potrebščine in še marsikaj. Trgovine so bile v takratnih časih založene le z osnovnimi živili (sladkor, kvas in podobno), preo-

Za glasbo je skrbela skupina Weekend band.

Poseben del sejma je namenjen rokodelcem in mojstrom domače obrti.

Vreme je bilo prireditvi tokrat zelo naklonjeno.

Mestne četrti z najboljšo bujto repo Geza Grabar, Jasmina Muhič Na Slovenski ulici v Murski Soboti je sredi oktobra zopet dišalo iz kuharskih kotlov.

Osmo leto zapored so se namreč ekipe pomerile v pripravi bujte repe. V kuhanju te značilne jedi prekmurske kuhinje v kotličku na odprtem ognju pred hotelom Diana je moči merilo petnajst ekip.

Žirija izbrala najboljše Po vnaprej določenih kriterijih

Ekipa Mestnih četrti Murska Sobota, ki jim je poveljevala ženska dvojica.

(potek priprave dela, urejenost delovnega prostora, videz, gostota, barva, pravilna kuhanost vseh sestavin in – najpomembnejši – okus) je bil vrstni red znan po seštevku točk, ki so jih prispevali stari znanci ocenjevalnih komisij. To so tudi tokrat sestavljali vrhunski prekmurski kuharski mojstri

Zdenka Tompa, Janez Gjergjek in Branko Časar. Po vseh kriterijih je bila letos najboljša ekipa Mestnih četrti Murska Sobota, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Socialni demokrati Prekmurje, tretja pa je bila ekipa Alenke Bratušek. Hotel Diana je v času tekmovanja ter v zabavnem in družabnem delu, ki

je sledil v velikem prireditvenem šotoru, obiskovalcem ves čas ponujal vse kulinarične dobrote, značilne za čas kolin: pečeno kri, ocvirke, svinjsko pečenko in krvavice. In seveda bujto repo, katere glavne sestavine so dobro kisana bela pesa, prosena kaša, prežganje, kos mesa ali kosti ter začimbe.

Po Slovenski ulici se je razlegal mamljiv vonj po tradicionalni prekmurski jedi.

/ november 2017

AKTUALNO

Želijo aktivno mestno četrt Aleksandra Grah Mestna četrt Ledava ima nekaj več kot 1700 prebivalcev, vodstvo pa jih želi povezati predvsem skozi družabne dogodke. Področje Mestne četrti Ledava obsega Plese, Poljsko ulico, Industrijsko ulico, Panonsko ulico – številki 1 in 3, Klavniško ulico, Noršinsko ulico, Obrtno ulico, Markišavsko ulico, Ledavsko naselje, Grajsko ulico – parne številke od 2 do 26, Kopališko ulico – parne številke od 2 dalje, in Lendavsko ulico – neparne številke od 1 dalje in parne

številke od 44 do 64. Vodstvo Mestne četrti Ledava sestavljajo predsednik Branko Časar, podpredsednica Cvetka Škafar, Lea Friškič, Marjeta Obal, Milan Sečko, Štefan Božanovič in Jožef Kuhar.

no gojiti občutek povezanosti, saj drugače samo gledamo po oknih, kaj počne sosed,« še izpostavi. Velika težava so po njegovem mnenju tudi opuščene stavbe brez lastnikov, ki propadajo in bodejo v oči.

Ljudi privabiti na prostor druženja

Želja organizirati evropski dan sosedov

V mestni četrti v zadnjih štirih letih po besedah predsednika Branka Časarja ni bilo večjih investicij, zato si bodo prizadevali za uresničitev več projektov. Ker ljudje v glavnem stanujejo v blokih, ostaja glavno vprašanje, kako jih privabiti na prostor druženja, pravi predsednik. »To poskušamo na vse načine, recimo s pikniki in drugimi druženji, ker je zelo pomemb-

Podpredsednica Cvetka Škafar je za oživitev družabnega življenja predstavila predlog o evropskem dnevu sosedov. »Za spodbujanje stikov, spletanje družbenih vezi, povezovanje občanov, za njihovo zadovoljenje skupnih in splošnih potreb, za razvoj njihovega bivalnega prostora in dobrih medsebojnih odnosov. Torej da spoznavamo nove ljudi in uživamo v pripovedih tistih, ki so tukaj že desetletja. Je priložnost, da se zberemo in srečamo s sosedi, ustanovami, društvi ter stanovalci iz stanovanjskih blokov in individualnih hiš,« pove Škafarjeva in pojasni, da pravzaprav gre za druženje in sožitje ter priložnost, da naredijo konec anonimnosti, odtujenosti, osamljenosti in odmaknjenosti, ki jih doživljajo v mestih, največ pa bi naredili za ljudi, ki živijo za sosednjimi vrati, a se niti ne poznajo. »Vsak prinese nekaj in to tudi predstavi. Z izmenjavo koristnih informacij lahko najdemo temelje stabilne prihodnosti, krepimo vezi, izboljšamo življenje in ustvarjamo novo solidarnost med

Na fotografiji od leve proti desni predsednik Branko Časar, podpredsednica Cvetka Škafar in član Milan Sečko.

Zlasti želijo izboljšati prometno varnost in komunalno infrastrukturo. ljudmi. V ta namen smo imenovali delovno skupino za izvedbo in organizacijo evropskega dneva sosedov, sestavljeno iz članov sveta vseh petih mestnih četrti. V bližnji prihodnosti želimo to prireditev tudi realizirati,« še pove Škafarjeva.

Kaj želijo izboljšati? Kot pravijo, si pri prizadevanju za javno in skupno dobro prebivalcev želijo podporo in tvorno sodelovanje širše lokalne skupnosti. Po besedah podpredsednice si zlasti želijo izboljšati prometno varnost in komunalno infrastrukturo, urediti boljšo infrastrukturo za pešce, kolesarje in ranljive skupine ter javno razsvetljavo, urediti

zunanja parkirišča pri stanovanjskih blokih, park za starejše z vso potrebno urbano opremo (krepitev medgeneracijske solidarnosti in sožitja) in sprehajalni park z urbano opremo za štirinožne ljubljenčke, obogatiti vsebino brežin potoka Ledava (sprehajalna pot), zasaditi javna sadna drevesa (plodovi naj bodo na voljo vsakomur), zastarela otroška igrala na otroških igriščih zamenjati z varnimi igrali in po možnosti igrišča ograditi, želijo si pokrito leseno uto na večji travnati površini za družabna srečanja, različne prireditve in aktivno preživljanje prostega časa. Kot pravi Škafarjeva, si želijo aktivno, spodbudno, urejeno, varno, zdravo in čisto mestno četrt.

Dobil bo osveženo podobo spomeniku osvoboditeljem. V tej fazi bo skladno s programom Restavratorskega centra ter pogoji in soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pogodbeni izvajalec očistil in popravil kamnite (tj. marmorne) elemente spomenika. V prihodnjem letu načrtujemo še obnovo topov in bronastih skulptur vojakov. V drugi fazi ureditve Trga zmage se prihodnjo pomlad načrtujeta obnova spodnjega dela spomenika ter celovita ureditev okolice spomenika in parka.

Uredništvo Začela se je ureditev spomenika osvoboditeljem na Trgu zmage v Murski Soboti. Mestna občina Murska Sobota si že vrsto let prizadeva za ureditev spomenika osvoboditeljem na Trgu zmage, pobuda za sodelovanje pri ureditvi je prišla tudi od Veleposlaništva Ruske federacije, ki bo prvo fazo ureditve spomenika tudi sofinanciralo. V okviru celovite ureditve Trga zmage se je začela prva faza, ki bo zajemala konservatorsko-restavratorska dela na

Upamo, da bo vreme izvajalcem naklonjeno, da bodo lahko pravočasno uredili spomenik.

Vrednost investicije skoraj 15.000 evrov Spomenik osvoboditeljem iz leta

1945 je eden prvih spomenikov, postavljenih neposredno po zaključku druge svetovne vojne. Edini na Slovenskem je posvečen skupnemu boju in žrtvam jugoslovanskih in sovjetskih narodov. Njegovi avtorji so arhitekt Arončik in brata kiparja Boris in Zdenko Kalin. Spomenik stoji v jedru Murske Sobote v zamiku osi grajskega parka na parkovno urejenem Trgu zmage. Pogodbeni izvajalec konservatorsko-restavratorskih del je podjetje DIST iz Celja, vrednost predvidenih del je nekaj manj kot 15.000 evrov, od tega bo Veleposlaništvo Ruske federacije sofinanciralo dela v vrednosti nekaj manj kot 13.000 evrov. Rok dokončanja del je 45 dni.

Uredili kanalizacijski sistem v Pušči pa je bilo 820 metrov fekalne kanalizacije, tako da se bo zdaj na kanalizacijo mogoče priključiti v celotnem naselju Pušča (sami priključki posameznih gospodinjstev na kanalizacijski sistem v investicijo niso zajeti). Vsi občani v naselju, ki doslej niso imeli možnosti priključitve, se bodo lahko priključili na kanalizacijski sistem takoj po plačilu komunalnega prispevka.

Uredništvo Mestna občina Murska Sobota je uredila kanalizacijski sistem v Krajevni skupnosti Pušča, za katerega je sredstva države pridobila na razpisu za ureditev infrastrukture v romskih naseljih. Pogodbena vrednost del je znašala dobrih 165 tisoč evrov, zgrajenih

Rudaš zadovoljen V okviru investicije so med drugim asfaltirali 280 metrov ceste, na kateri so urejeni odvodnjavanje meteorne vode s ponikanjem, cestna razsvetljava in površine za pešce. Foto: Karlo Vratarič

Država je investicijo sofinancirala v znesku 152.562 evrov, in sicer iz naslova razpisa za ureditev infra-

Pogodbena vrednost del je znašala dobrih 165 tisoč evrov, zgrajenih pa je bilo 820 metrov fekalne ka¬nalizacije, tako da se bo zdaj na kanalizacijo mogoče priključiti v celotnem naselju Pušča. strukture v romskih naseljih, občina je prispevala strošek DDV-ja, ki znaša 13.224 evrov. Zadovoljstvo zaradi dokončanja naložbe je izrazil tudi romski svetnik Darko Rudaš, ki si je zelo prizadeval za pridobitev omenjenih sredstev.

REPORTAŽA

november 2017 /

Čarovniški spektakel v Rakičanu Aleš Cipot, Aleksandra Grah Že petič zapovrstjo se je v Dvorcu Rakičan odvijal čarovniški festival Ples – noč čarovnic. Srednjeveško dogajanje, ki je letos sovpadalo z začetkom krompirjevih počitnic, se je začelo v soboto, 28. oktobra, z nastopom slovenskih rock skupin Big Foot Mama in Siddharta. Nedeljsko dnevno dogajanje je bilo namenjeno družinam in najmlajšim. Organizatorji – RIS Dvorec Rakičan – so obiskovalcem letos ponovno omogočili čarovniški polet, bo-

gat srednjeveški program in animacijo za otroke ter novost letošnjega leta – spektakularen iluzionistično-čarovniški program. Ob večernem dogajanju so nastopili odlični glasbeniki, kot so Modrijani, Grupa Vigor in mlada pevka Nina Donelli s skupino. Prireditev se je zaključila v ponedeljek, 30. oktobra, dan pred državnim praznikom, ko so na grajskem koncertnem odru nastopili Mi2, Crvena jabuka, BQL in Nika Zorjan s skupino.

Nekateri obiskovalci so se »skrili« za šaljivimi maskami.

Večtisočglava množica se je zabavala ob čarovniškem odru, na katerem so nastopili priznani domači in tuji glasbeniki.

Najstnice sta navdušila fanta iz dueta BQL.

Grega Skočir, pevec skupine Big Foot Mama, je dal vse od sebe.

Dogajanje se je odvijalo tudi v zunanjem šotoru, kjer so na svoj račun prišli zlasti najmlajši.

Brez spusta po jeklenici tudi letos ni šlo.

Na odru so se odlično znašli tudi Mi2.

Modrijani so poskrbeli za zabavo v nedeljskem večeru.

Le koga so lovile te čarovnice?

Nika Zorjan je takole iskala stik z domačo publiko.

Zombiji in čarovnice zavzeli Mikk Na tako imenovano noč čarovnic je posebno tematsko vzdušje zajelo tudi prostore Soboškega gradu, kjer domuje Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota. V klubskih prostorih se je namreč odvila tradicionalna Halloween diskoteka, ki je ponovno doživela odličen odziv. / Foto: Blaž Weindorfer

Ob ritmih GT Obliviousa so obiskovalci uživali v dobri glasbi in se zabavali ob pogledih na našemljene.

Zombijevska medicinska sestra je bila zagotovo ena od tistih, ki so privabile pozornost.

PODJETNIŠTVO

/ november 2017

V Murski Soboti tehnologija, ki spreminja svet Ksenija Glažar Murskosoboški obrat za 3D-tisk med večjimi v jugovzhodni Evropi. Podjetje EPPS (Elektronsko pismo Pošte Slovenije), odvisna družba Pošte Slovenije, je pred kratkim v Murski Soboti slovesno odprlo prenovljene prostore proizvodnega obrata za 3D-tisk. Pošta Slovenije s sedmimi odvisnimi družbami ni le ponudnik klasičnih poštnih storitev, temveč postaja vse močnejša poslovna skupina. Ob vstopu na nove trge sledi potrebam potrošnikov ter izvaja inovativne in konkurenčne storitve. Vinko Filipič, član poslovodstva Pošte Slovenije, je ob odprtju poudaril, da tehnologija 3D-tiska ne pozna idejnih in izvedbenih omejitev. Murskosoboški obrat za 3D-tisk je eden večjih proizvodnih obratov v jugovzho-

dni Evropi in ponuja celotno paleto storitev 3D-tiska: od svetovanja, 3D-modeliranja, 3D-skeniranja in vzvratnega inženirstva do 3D-tiska izdelkov in poobdelave. Storitve te vrste tiska se uporabljajo na zelo različnih področjih, vse od avtomobilske industrije do medicine.

Znižuje stroške, izboljšuje kakovost življenja Novo investicijo in prihod inovativnih tehnologij v Mursko Soboto je pozdravil tudi podžupan Mestne občine Murska Sobota Boštjan Berlak. Tovrstna tehnologija ima zelo velik potencial in že drastično spreminja svet. S konkurenčnimi prednostmi vpliva na klasično oskrbovalno verigo v proizvodnih podjetjih, znižuje stroške maloserijske proizvodnje in transporta ter skrajšuje dobavne roke. Z uporabo v medicini izboljšuje kakovost življenja ljudi.

V Murski Soboti lahko med drugim v kar najkrajšem času izdelajo prototipe in natisnejo nadomestne dele.

V posel pripeljati več ženske energije Ksenija Glažar Konec oktobra je v Dvorcu Rakičan potekalo prvo srečanje pobudnic in nosilk globalne konference Women Economic Forum (WEF) Slovenia. Ta konferenca se bo sicer maja prihodnje leto odvila v Sloveniji. Življenjske in poslovne poti so v Rakičanu delile uspešne ženske iz Pomurja.

Povezovanje in sodelovanje Pobudnice konference so se odločile, da v sedmih krajih po Sloveniji organizirajo srečanje z ženskami iz lokalnih okolij in prisluhnejo njihovim zgodbam. Koordinatorka Andreja Cepuš je na prvem srečanju v Rakičanu pojasnila, da so se s skupino osmih žensk letos udeležile srečanja v Indiji ter bile nad idejo in mreženjem žensk na globalni ravni zelo navdušene. Pobudnice so predstavile življenjske

in zlasti poslovne zgodbe, kako so se kot vodilne na položajih znašle v poslovnem svetu moških, se pogosto borile po moško in ugotovile, da to za ženske ni pravi način. Kot so pojasnile, pogosto na izrazito moških področjih sprva niso imele niti posebnih ženskih sanitarij ali zaščitnih oblek. Ugotavljajo, da je v poslovni svet treba pripeljati več ženske energije.

slanstvo pa je biti človek. V življenju je pomembno, da ne obupaš in da je tudi slabo za nekaj dobro. Treba se je prepustiti življenju in svoje srce odpreti svetu.

Kot otroku direktorja ji ni bilo lahko Zanimivo zgodbo je povedala tudi Sabina Sobočan, danes direktori-

ca podjetja Varis, katerega lastnik je njen oče Štefan Sobočan. Ker je bila hči direktorja, se je morala že v osnovni šoli še posebej dokazovati. Ker ni želela biti ves čas pod drobnogledom, se je odločila zaposlitev poiskati zunaj regije. Vendar so v podjetjih prej ali slej izvedeli za očeta in iz tega znova želeli kaj iztržiti. Po uspešni karieri drugod je po daljših prigovarjanjih le pri-

šla v očetovo podjetje in očeta po upokojitvi zamenjala na njegovem čelu. Tudi v tej novi vlogi se je morala prebijati skozi številna neupoštevanja moških in skozi mnoge težave v izrazito moški dejavnosti. Danes imajo, kot pravi, zaposlenih precej žensk, med drugim tudi keramičarke, pleskarke in vodje proizvodnje.

Duhovnica in ne nuna Jana Kerčmar Džuban je delila zgodbo evangeličanske duhovnice, mame in žene. Živi v Murski Soboti in oskrbuje dve cerkveni občini – Apače in Selo. Izhaja iz duhovniške družine, njena mama je po rodu Slovakinja, bila je prva duhovnica v nekdanji Jugoslaviji. Jana sicer ni želela postati duhovnica, ampak je želela študirati jezike. Leta 2003 je dvignila precej prahu in val kritik s komentarjem, da bi dala blagoslov tudi porokam homoseksualnih parov. V našem okolju so jo, kot pravi, kot duhovnico že sprejeli, ko gre v druge dele Slovenije, pa jo še vedno zamenjujejo z nuno. Kot zanimivost pravi, da je biti duhovnik le poklic, po-

Med ženskami vladata zelo močni povezovanje in sodelovanje, sledijo zaupanju ter dajejo poudarek transparentnosti.

PROFIL

november 2017 /

Brezposelnost in bujno domišljijo izkoristil za pisanje knjige Jasmina Muhič, Ksenija Glažar

četrtini. Pismo, ki najprej ni bilo namenjeno nikomur, je oživelo in rezultat domišljije je fantazijski roman »Mečevalec«, ki opisuje

tako, da bi to pismo nekdo našel, vendar me je bujna domišljija odpeljala drugam in sem pismo uporabil drugače. Priznam, da je brez

Rezultat je njegov fantazijski roman »Mečevalec«, ki ga je Alen Nemec iz Murske Sobote izdal pred kratkim. Šestindvajsetletni ljubitelj fantazijskega žanra – serij, filmov in knjig, še zlasti serije »Igra prestolov« ter »Gospodarja prstanov« in »Hobita«, sicer magister razrednega pouka, je za svoj prvenec izbral

Čas brez službe izkoristil za pisanje prve knjige

»Priznam, da je brez domišljije in časa knjigo v obsegu približno 340 strani težko napisati. A zame ne. In ker sem se zelo trudil pri pisanju, sem se odločil za izdajo v samozaložbi.« prav ta žanr, torej tudi podobno tematiko, kot je v ospredju v omenjenih uspešnicah. Bile so navdih, njegova bujna domišljija pa je na papir lansko leto spravila tisto, kar je začel že pred tremi leti. V letu 2013 je namreč napisal pismo, ki je v knjigi mesto našlo nekje na

trudil pri pisanju, sem se odločil za izdajo v samozaložbi, saj sem tako imel nadzor nad vsem, hkrati pa sem veliko truda vložil tudi v kakovost knjige,« pove Nemec, ki je v septembru uspešno izdal knjigo z naslovom »Vstajenje mečevalca«. Zanimivo je, da pisatelji pogosto ne začnejo pisati knjige na začetku vsebine, saj zasnove radi spreminjajo. Tudi v »Mečevalcu« besede, ki so bile zapisane najprej, preberemo šele na 73. strani. »Zgodbo sem pozneje zasnoval popolnoma drugače in prvotni prizor je svoje mesto v obliki pisma našel v sredini dogajanja,« še pravi.

Pogosto je ideje, ki jih je dal na papir, tudi sanjal. svet kraljestev, gradov, mečevalcev, vitezov in spletk. »Začel sem razmišljati o tem, da bi zgodbo razvil

domišljije in časa knjigo v obsegu približno 340 strani težko napisati. A zame ne. In ker sem se zelo

Vsebina knjige je nastala v enem letu. Pisal je po več ur na dan, tudi do tri oziroma štiri ure skupaj je presedel za računalnikom in tipkal, zlasti zvečer. »Tako je lažje, saj imaš več miru,« pove. »Pogosto sem ideje, ki sem jih dal na papir, tudi sanjal. Sicer nisem imel ravno mor, sem pa mir in čas v obdobju, ko sem končal študij in bil brezposeln, posvetil pisanju in ju izkoristil na najboljši način. Mečevalec je sinonim za hrabrost, bojevitost in pogum – za to, česar meni v tistem času zagotovo ni manjkalo.« Srednjeveški zgodbi z dodatki mistike poseben čar dodajo slike umetnice Tamare Rimele, ki je za ilustracije

uporabila moderno tehniko linoreza.

»Mečevalec« le prvi del trilogije Nemčeva ustvarjalnost se pri tem fantazijskem romanu ne bo končala. Prva knjiga je namreč zastavljena kot del trilogije. »V glavi imam nadaljevanje zgodbe. Kmalu začnem pisati drugi del, ki naj bi izšel čez dve leti,« dodaja. Sicer pa

Top 5: • Navdihujoča osebnost: George R. R. Martin • Naj knjiga: »Igra prestolov« • Glasbeni okus: rock • Kraj v Pomurju: Murska Sobota • Življenjsko vodilo: V življenju ni omejitev, vse je v naših glavah. po njegovih besedah knjige ni težava napisati. »Idej imam ogromno in tudi veliko domišljije. Knjigo je namreč težje izdati, kot pa jo napisati,« pravi. Nemec je sicer tudi ljubitelj športa ter velik navijač in nekdanji igralec murskosoboške Mure.

Mladi Sobočanki prejeli Krkino priznanje Ksenija Glažar Ines in Nastja Bejek, dijakinji četrtega letnika Gimnazije Murska Sobota, sta z raziskovalno nalogo opozorili nase.

Za raziskovalno nalogo »Pojavljanje zdravilnih učinkovin v odpadnih in površinskih vodah« sta namreč prejeli Krkino priznanje. »Z nalogo sva raziskovali, katere zdravilne učinkovine so bolj pojavljajo v vodi in kako jih čistilna naprava odstrani,« nalogo opiše Ines Bejek iz Murske Sobote. Dodaja še, da je največ zdravilnih učinkovin na

vtoku v čistilno napravo, kjer se prečistijo, na iztoku pa so še vedno prisotne, a v manjši količini.

Sprva postavili tri hipoteze Zdravilne učinkovine pot nadaljujejo v površinske vode, kjer se pojavljajo v manjših količinah, so pa še vedno prisotne, še razloži. »Na

začetku sva postavili tri hipoteze. Prva je bila, da se zdravilne učinkovine pojavljajo v vodi. To sva potrdili, saj so bile zdravilne učinkovine še vedno prisotne v vodi. Druga hipoteza je bila, da lahko na podlagi predpisanih zdravil ugotovimo, katere se bodo bolj pojavljale v vodi. To hipotezo sva ovrgli, ker se nekatere zdravilne učinkovine predpisujejo v velikih količinah in krajše časovno obdobje, nato pa se zavržejo. Druge zdravilne učinkovine pa se predpisujejo pogosteje, a v manjši količini, zato se ne zavržejo v tolikšni meri in se manj pojavljajo v odpadnih vodah. Tretja hipoteza je bila, da odpadna voda vpliva na vodne organizme. Tudi to sva ovrgli. Test z vodnimi bolhami namreč ni pokazal, da bi ta voda vplivala na žive organizme,« podrobneje potek raziskave razloži Nastja Bejek. Namen Krkinih nagrad je spodbujati mlade raziskovalce k ustvarjalnosti, raziskovanju in strokovni rasti.

Z zdravili moramo ravnati premišljeno!

Ines in Nastja Bejek na fotografiji z mentorico Alenko Jelen, profesorico kemije na Gimnaziji Murska Sobota.

Sodelovali sta s profesorico kemije Alenko Jelen, ki je bila njuna mentorica na šoli, in asist. Anito Klančar, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Ljubljana. Raziskovalno delo je potekalo na murskosoboški čistilni napravi, kjer sta odvzeli vzorce vode. Nekatere teste sta opravili v šoli, določene pa s

posebnimi napravami v Ljubljani. Na vprašanje, kaj sta se ob tem naučili, modro odgovarjata, da ljudje nepremišljeno ravnamo z zdravili.

Raziskovalno delo je potekalo na murskosoboški čistilni napravi, kjer sta odvzeli vzorce vode. Nekatere teste sta opravili v šoli, določene pa s posebnimi napravami v Ljubljani. »Namesto da bi jih zbrali in vrnili v lekarno, jih preprosto odvržemo, recimo v straniščno školjko. Oddati jih je treba na pravo mesto in misliti tudi na prihodnost. Sicer se nam bo to prej ali slej maščevalo,« pove Nastja. Raziskovalno delo je bilo zanju dobra izkušnja. Veliko sta se naučili, tudi razporeditve dela in časovne organizacije. Njuna mentorica Alenka Jelen ju prav tako pohvali in pravi, da sta s pridnostjo in zavzetostjo presegli sami sebe ter zelo odgovorno pristopili k nalogi. Nastja si želi študirati kemijsko tehnologijo ali informatiko in tehnologije komuniciranja, Ines pa kemijsko tehnologijo, farmacijo ali elektrotehniko. Dvojčici sta že v osnovni šoli imeli najraje kemijo in biologijo ter se zelo radi skupaj učita.

/ november 2017

V SREDIŠČU

Lepota podarjenega se skriva v namenu Ksenija Glažar Približuje se december, mesec, ko ljudje drug drugemu podarimo verjetno največ daril. Vstopili smo v ustvarjalni svet treh zavodov (Želva, Varstveno-delovni center Murska Sobota in Sonček), kjer uporabniki izdelujejo lepe in raznolike izdelke. In kar je še pomembnejše: zelo veseli so, da te izdelke lahko pokažejo in da so nekomu koristni. Razmislite o tem, kajti lepota podarjenega se skriva v namenu, ki ga darilo nosi.

Pri Želvi opažajo zanimanje za nakit V okviru Želve deluje v Černelavcih varstveno-delovni center, v katerem odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju med drugim ohranjajo pridobljena znanja in delovne spretnosti ter pridobivajo delovne navade in ustvarjalnost. To jim zagotavlja občutek koristnosti in samopotrditve. Uporabniki po besedah mentorice Karmen Mešič, ki je zadolžena za lastni program, izdelujejo izdelke, tudi take za prodajo. Izdelujejo namreč izdelke iz lesa, v zadnjem času se osredotočajo

Uporabniki obeh programov Želve (VDC Želva in program socialne vključenosti) vam bodo izdelke z veseljem predstavili in pokazali na Dolgi ulici 35 v Černelavcih. zlasti na nakit. Z uporabniki in po želji naročnikov izberejo motiv in

izdelek postopoma izdelajo. »Izrežemo in zalepimo, nato ga še lično

zapakiramo, da je vabljiv za kupce. Izdelujemo recimo modne verižice

VDC Murska Sobota: delajo tematsko Uporabniki Varstveno-delovnega centra Murska Sobota v več različnih delavnicah (lesna, šiviljska, tkalska, delavnica keramike, fuzije stekla in druge) izdelujejo zelo raznolike izdelke. Ker se trudijo, da čim več materiala pridobijo od podjetij v okolici, gre pri teh izdelkih v veliki meri za ponovno uporabo. »Ne delamo na zalogo, ampak tematsko, primerno času in po naročilu,« pravi Silva Felkar, vodja murskosoboškega centra. Imajo celoletni in sezonski program. Celoletne izdelke v okviru manjše trgovine razstavijo kot vzorce. Trenutno so zelo aktualni modni nahrbtniki, pred kratkim so izdelovali lesene buče, zdaj bo na vrsti novoletni program – darilne vrečke, lepo in domiselno, a še vedno preprosto okrašene čestitke. Izdelujejo tudi zabojčke,

Sončkovi izdelki prinašajo srečo vse leto Tudi uporabniki Sončka izdelujejo različne zanimive izdelke, ki jih pogosto prodajajo na sejmih. »Gre za izdelke iz gline, papirja, lesa in tekstila. Zdaj so v ospredju voščilnice, izdelki za srečo (sove, pujski, pikapolonice, slončki), punčke, magneti, angelčki in leseni izdelki za praznike. Narejeni so seveda svečano in primerno praznikom,« razloži Janko Rešeta, vodja enote VDC Center Sonček Murska Sobota. Imajo tudi veliko ponudbo turističnih spominkov. Posebne spominke so izdelali ob letošnji 500. obletnici reformacije. »Dimnikar ne prinaša sreče le čez praznike, ampak vse leto,« se še pošali Rešeta. Voščilnice, punčke, izdelki iz tkanin, obešanke s sivko, potiskane vrečke, broške, leseni izdelki – od obešalnikov, magnetov, obeskov za ključe, angelčkov, prazničnih okraskov, glinenih izdelkov in hišk do turističnih spominkov, kock, etuijev, eteričnih olj, unikatnih darilnih vrečk, knjižnih

z večjimi medaljoni, kovinske broške, prstane, zapestnice, knjižna kazala, kovinske magnete, zlasti na temo Slovenije, kot so recimo prstani z encijanom in planiko, pa lesene obešalnike, obešanke s sivko in še marsikaj,« razloži Mešičeva. Izdelke, ki so se jih kupci naveličali, in zlasti tiste lepega videza, na katerih se pa le nabira plah, so opustili. Trend so nakit in lična knjižna kazala. Izvajajo tudi program socialne vključenosti, v katerega se vključujejo invalidne osebe z odločbo o nezaposljivosti, ki so jo pridobile v postopku zaposlitvene rehabilitacije. Tudi tukaj po besedah Silvane Lešnjek, ki je zadolžena za program socialne vključenosti, izdelujejo podobne izdelke, največ prav tako nakit, lesene obešanke, magnete, lesene izdelke, obeske za ključe, darilne vrečke in podobne izdelke.

se, kot pravi Felkarjeva, obračajo tudi vrtci in šole z drugih koncev Slovenije.

Potrebno se je prilagajati

Uporabniki Varstveno-delovnega centra Murska Sobota vam bodo izdelke in storitve pokazali in predstavili na Trstenjakovi ulici 69 v Murski Soboti. škatlice, pručke, podstavke, lesene igrače, copate, predpasnike, torbe, igrače, voščilnice in darilne vrečke.

Izdelujejo tudi maturantske kape. Letos so jih izdelali čez štiristo. V primerjavi s konkurenčnimi imajo

elastiko. Ker jih lahko nastavimo, so primerne za različno velike glave in tudi za mini maturante. Na njih

kazal, zabojnikov za igrače, predalnikov in še česa – so izdelki, ki jih z veseljem razkažejo v razstavnem prostoru. Poleg izdelkov nudijo tudi prevoz. »Dnevno uporabnike vozimo na delo in z dela. Prevozi so prilagojeni, imamo ustrezno prilagojeno vozilo za prevoz oseb z invalidnostmi. Kombi tudi poso-

jamo, če kdo potrebuje prilagojen prevoz, recimo za starejše ali osebe na vozičku,« pove Rešeta. Kot pomembno storitev izpostavi ozaveščanje javnosti o potrebah oseb z invalidnostmi v življenju. »Mi ne prilagajamo invalidnih oseb okolju, temveč moramo okolje prilagoditi invalidnim osebam, in to ne

le arhitektonskih ovir, ampak tudi ovire v glavah ljudi, da bodo osebe v tem okolju lahko bolj ustvarjalno živele,« pravi Rešeta.

Veseli izdelkov, še bolj pa prodaje V Želvi se prilagajajo povpraše-

Sonček vam bo izdelke izpod pridnih rok uporabnikov razkazal na Lendavski ulici 25b v Murski Soboti.

Tehnologinja Silva Bohnec, ki skrbi za promocijo in prodajo izdelkov, pravi, da pri njih poslovna darila naročajo podjetja, občine, šole in razni zavodi. »Sodelujemo s Termami Banovci, Termami 3000 in Vulkanijo, za njih izdelujejo turistične spominke. Vedno prisluhnemo potrebam naročnikov in se prilagajamo,« dodaja. Od letošnjega leta nudijo tudi t. i. zeleni program. Opazili so, da starejši ljudje v okolici pogosto ne zmorejo del, povezanih z urejanjem okolice doma. »Ideja se je hitro izkazala za pozitivno in dobrodošlo. Naši uporabniki pokosijo in uredijo okolice hiš, opravijo delo na vrtu, operejo tlakovce in opravljajo različna podobna dela,« še doda tehnologinja. vanju in željam kupcev, po drugi strani pa, kot pravi Karmen Mešič, tudi zmožnostim uporabnikov. Silva Felkar iz VDC Murska Sobota poudari, da veliko truda posvečajo vključevanju uporabnikov ter da so zelo veseli, če so vpeti v dogajanje in delo. »Pomembna je komunikacija z drugimi ljudmi. Okolica jih lepo sprejema, kar jim veliko pomeni.« Dodaja še, da cenijo delo vsakega posameznika: od trganja gobe, rezanja in trganja polnila, nekdo le pobarva podlogo, do zahtevnejših del. »Cenimo prispevek vsakega. S tem se uporabnikom dviga samozavest. Ponosni so na to, kaj so naredili, in to z veseljem tudi pokažejo,« še dodaja. Janko Rešeta iz Sončka izpostavi pomemben dejavnik, to je prodaja oziroma zagotovitev kupcev za izdelke, zato podjetja in posameznike večkrat pokliče ter jim ponudi izdelke. »Pomembno je, da uporabniki vedo, da smo izdelke prodali, torej da so uporabni in za nekoga koristni. V nasprotnem primeru uporabniki ne bi imeli volje do dela,« meni Rešeta.

INTERVJU

november 2017 /

»Na začetku poslovne poti nisem uspel pokriti niti stroškov dvorane« Karlo Vratarič Dejan Zečević iz Veščice se je začel s plesom ukvarjati šele pri dvajsetih letih, toda njegovi učenci nizajo izjemne rezultate tako na državni kot mednarodni ravni. Pod okriljem Plesne šole Zeko, ki jo Zečević vodi, so na evropskih in svetovnih prvenstvih osvojili že ogromno odličij, nazadnje tudi oktobra na Danskem, ko je članska skupina v breakdanceu osvojila zlato. Kdaj ste začeli trenirati ples? Začel sem točno 5. decembra 2001, ko sem se prvič udeležil treninga. Najprej sem spoznaval sodobne plese pri Fitko klubu v hotelu Diana, prva trenerka pa je bila Nina Fras. Kar se tiče breakdancea, hip hopa in preostalih, sem samouk. Obiskoval sem namreč delavnice, z začetkom študija na fakulteti za šport pa so se odprle številne nove možnosti. Kako to, da ste se za ples odločili tako pozno? Star sem bil dvajset let in sem že deset let treniral karate. Vse se je zgodilo naključno, na lokalnem radiu sem slišal oglas za animatorje na kopališču in sem se prijavil. Bil sem izbran, vadili smo skupno plesno točko za otvoritev in spoznal sem še Klavdijo, ki je prej vadila aerobiko. Tako sem nekaj časa najprej obiskoval aerobiko. Po začetku študijskega leta sem želel čez vikend v Murski Soboti nekaj obiskovati in ker ni bilo aerobike, sem se vpisal na ples. Karateja niste pogrešal? Med študijem sem bil še enkrat državni podprvak, sicer pa Karate klub Civitas ni imel podmladka in je po odhodu generacije na študij počasi umiral. Pri hrvaškem trenerju Vladu Bošnjaku sem spoznal mentaliteto trenerstva, tudi sicer sem rad prevzel pobudo, recimo v šoli, vojski in še kje, saj sem vedno opravljal razne vodstvene funkcije. Spoznal sem, da ni nujno biti

»Začeli smo z drugačnimi pristopi, imamo dietetičarko, ki nam pomaga pri prehrani, ogromno delamo na psihologiji. Cilj je delovati holistično, celostno, zato ne želimo samo telovaditi in plesati.« najboljši plesalec na svetu, da postaneš dober trener. Ne obvladam večine breakdancerskih trikov, znam pa učiti druge. Na ta način sem ustvaril že nekaj generacij svetovnih prvakov. V plesu nisem tekmoval zaradi rezultatov, temveč

za dušo, saj sem želel spoznati, kaj plesalci doživljajo na odru, da lahko drugim zdaj svetujem. Kako je potekala vaša plesna pot? Začel sem pri Fitko klubu, nato je kratek čas obstajal Plesni studio X, ki ga je odkupila Plesna šola Urška iz Ljubljane. Prostore smo našli v Spartacusu in v šestih letih sem vzpostavil hip hop, showdance in druge sodobne plese. Sam sem bil zelo zavzet, pogosto sem se udeleževal izobraževanj in delavnic. Ker mi drugi niso mogli slediti, so se naše poti razšle.

ne, koliko tega pa bom res uresničil, bo pokazal čas. V zadnjih letih delamo tudi nekaj novih stvari, saj ne želim biti odvisen od ene same. Za zdaj sem zadovoljen in mi je super. Vaši varovanci dosegajo izjemne rezultate tako na nacionalni kot mednarodni ravni. S katerimi uspehi se lahko pohvalite? Osvojil sem že več kot sedemdeset naslovov državnih prvakov v različnih starostnih kategorijah in

stavo v Gledališču Park in vzgojiti dobre trenerje. Imate ogromno izkušenj. Kaj potrebuje uspešen plesalec? Imamo športni del in rekreacijski, kulturni, umetniški del. Ples nima omejitev, ogromno je tudi prostega sloga. Imeti mora voljo ter ljubezen do plesa, glasbe in raziskovanja, saj je število gibov neskončno. Potrebna je vztrajnost, saj se lahko hitro navdušiš, potem pa se lahko tudi hitro naveličaš.

Vsako leto organizirate tudi dobrodelno produkcijo. S tem sem začel že na začetku, saj sem želel zbrati veliko ljudi. Pri tem je ostalo, čeprav je za srečelov treba vsako leto prosjačiti za nagrade. Doslej smo za dobrodelne namene zbrali že okoli štirinajst tisoč evrov. Tekmovalci so tega navajeni, za rekreativce pa je to neke vrste nagrada, da se predstavijo pred občinstvom. Gre tudi za promocijo plesne šole in zahvalo vsem udeležencem, ob tem pa smo še dobrodelni.

Kdaj ste začel izkušnje prenašati na druge?

Iskreno prej nikoli nisem sanjal o njej. Ko sem začel plesati in postal učitelj plesa ter mi je to delo priraslo k srcu, sem o tem že začel premišljevati. V otroštvu o plesni šoli nisem sanjal, saj sem v ples prišel čisto po naključju, tudi lastne plesne šole nisem takoj načrtoval. Si sploh predstavljate, da bi zdaj začeli delati nekaj drugega? Ker sem zelo odprt človek, menim, da bi bil uspešen tudi v kakem drugem športu. Dokler bom to rad delal, in trenutno zelo uživam v tem delu, bom ostal v teh vodah, saj mi je všeč delo z mladostniki, ljudje nas cenijo. Nekoč, če bo to mogoče, hočem imeti svojo zgradbo, idejne zasnove imam že narisa-

Kot plesalec težko, dober trener pa od njega lahko živi. Nekateri plesalci so zelo dobri in jih porabijo marsikje drugje, od tekmovanj pa ne morejo obogateti.

Cilj je ostati čim dlje v igri ter ne vsako leto loviti rekordov in naslovov. Lepo je biti pri vrhu, vendar so sezone različne. Kar se tiče plesne šole, mi je všeč, da ljudje prihajajo k nam tudi na rekreacijo, aerobiko in podobno. Začeli smo z drugačnimi pristopi, imamo dietetičarko, ki nam pomaga pri prehrani, ogromno delamo na psihologiji. Cilj je delovati holistično, celostno, zato ne želimo samo telovaditi in plesati.

Sprva sem popolnoma prenehal, saj sem imel vsega dovolj. Dva tedna sem premišljeval, kaj naj naredim. Celo mladost sem vložil v to delo, vse vikende preživel v dvoranah, včasih tam tudi prespal, za ples sem naredil marsikaj. Tuhtal sem, ali naj grem nekam delat, a je prevladala želja, da najdem telovadnico in kljub vsemu poskusim. Tako sem našel telovadnico v Veščici, nisem pa imel denarja, tudi kredita nisem dobil, tako da sem začel samo z odobrenim limitom na banki. To je bilo septembra 2009. Bila je volja, bilo je znanje, in to so ljudje cenili. Mnogi so prišli k meni, a nisem mogel pokriti niti stroškov dvorane. Nato smo nekajkrat uspeli postati državni prvaki med skupinami in tudi posamično, tako da se je tveganje le izplačalo.

Lahko rečete, da je plesna šola uresničitev sanj?

Je mogoče v Sloveniji živeti od plesa?

Kakšni so cilji za prihodnost?

Potem ste se odločili za samostojno pot.

Takoj. Sam sem začel plesati brez izkušenj. Že v srednji šoli sva s sošolcem Gregorjem gledala film »Breakin'« in se odločila, da bova trenirala in za pust nekaj podobnega plesala v diskoteki in da bova frajerja. On nato ni plesal, jaz pa sem. V Fitku so mi januarja 2002 predlagali, če bi septembra poučeval hip hop in breakdance, toda takrat nisem imel pojma o tem. Tako sem že februarja prodal certifikate, si plačal šest tednov delavnic in se naučil prvih korakov. Začetki so bili težki, včasih sem treniral po cele dneve.

Izločamo čaj in vodo, pazimo, da je manj sladkorja, jemo več solate. Kar se tiče alkohola in cigaret, vsak pri sebi ve, kaj se sme. Tisti z visokimi cilji vedo, da to ne spada v šport. Opažam, da čedalje več tekmovalcev najde pravo pot.

Koliko treningov je za fanti, ki so nedavno postali svetovni prvaki?

»Sprva sem popolnoma prenehal, saj sem imel vsega dovolj. Dva tedna sem premišljeval, kaj naj naredim.« različnih disciplinah. Kljub temu so državna prvenstva še vedno pomembna. Pri breakdanceu recimo obstaja še profesionalni nivo. Med amaterji smo osvojili že vse naslove, zdaj pa bi poskusili še kaj doseči tudi med profesionalci. Trenutna generacija – deveti razred ter prvi in drugi letnik srednje šole – je nadarjena, ne moremo pa se še kosati z deset in več let starejšimi. Pri discodanceu, kjer dosegamo najvišjo raven, je bila Živa Horvat četrta na svetu, sestre Rupnik pa so v sezoni 2009/10 osvojile tretje mesto na svetu. Tudi v formaciji smo bili že v finalu in v letu, dveh ali treh bi želel osvojiti kako prvenstvo, vseeno ali v solu, parih ali formaciji. Pri hip hopu, ki ga vodi Blažka, je ogromna konkurenca in tudi na državnem prvenstvu, ki je pogoj za nadaljnje tekmovanje, se je težko uvrstiti naprej. O njihovih ciljih bi težko govoril. Opravil sem sodniški izpit in bom občasno tudi sodil. V prihodnje želimo obdržati kakovost, narediti pred-

Katera so kritična leta, ko mladi ples opuščajo? Kritičnih je več obdobij. V prvi triadi pionirjev sta recimo še red in disciplina, saj otroke pripeljejo starši. Pri mladincih je težava rast, saj včasih bolijo mišice in kosti, s časom pa se stanje izboljša. Lahko se poruši tudi koordinacija, ko nastopi puberteta, in takrat prav tako pride do upada. Toda največji upad je v prehodu v srednjo šolo, ko te starši ali prijatelji prestrašijo, da ne boš zmogel vsega. Tisti res uspešni vztrajajo, manj uspešni pa ples pogosto opustijo. Četrti prehod je še odhod na študij. Znan trener juda Marjan Fabjan v svojem klubu marsikaj prepoveduje. Kako je z omejitvami pri vas? Nismo tako strogi kot Marjan Fabjan. Oziroma tudi on ne ve, kaj kdo počne doma. Sam ne dovolim sladke vode, vendar prav tako ne vem, koliko se tega držijo doma.

Skupni treningi so dvakrat tedensko, pred tekmovanji trikrat. Najboljši morajo trenirati tudi doma, nekateri vmes celo pretiravajo. In to nekaj let. Mladinci, ki so lani postali svetovni prvaki, se v prvem letu med mladinci niso niti uvrstili na svetovno prvenstvo, saj so bili komaj sedmi v Sloveniji. Naslednje leto so bili med štirimi v državi, tako da so lahko šli na evropsko prvenstvo, kjer niso bili preveč uspešni. V tretjem letu so postali državni prvaki in drugi v Evropi ter tretji na svetu, četrto leto pa državni in svetovni prvaki. Kaj bi bilo treba storiti, da bi bil ples bolj popularen? Televizija veliko pripomore k priljubljenosti športa. Po »Talentih« smo tako beležili občuten porast plesanja v skupinah. Plesne zveze so večinoma sestavljene iz prostovoljcev, zato sčasoma volja izgine. Če tekmovalce v plesih primerjamo s tistimi iz recimo priljubljenih moštvenih športov, jih marsikateri plesalec prekaša v sprintu, eksplozivnosti in kondiciji. Še vedno velja staro zakoreninjeno mnenje, da ples ni šport, čeprav je treba imeti gibljivost, ritem, eksplozivnost, moč, vzdržljivost in koordinacijo ter pri tem ohranjati slog in se celo smejati.

PREDSTAVLJAMO

/ november 2017

Ustvarjeni smo za odnose, samota ubija Jasmina Muhič Kako zgraditi pristno ljubezensko zvezo? Kaj je ključ za dolg zakonski odnos? Ali je v današnjem času govoriti o srečni ljubezni zgolj pravljica? Na vsa ta vprašanja in še na nekaj drugih odkrito odgovarja dr. Vlasta Grabar, sicer Sobočanka. Pred kratkim je svoje izkušnje in predloge, kako pravilneje ravnati v ljubezni in zakonu, delila z zbranimi v murskosoboški knjižnici. Predstavila je najpogostejše uničevalce ljubezni in opozorila na bistvene dejavnike za srečno ljubezensko razmerje.

Učimo se vsak dan, tudi v ljubezni »Vemo, da je Bog najprej ustvaril moža in šele nato ženo, in sicer iz rebra. Ampak, zakaj? Preprosto, ker so rebra v telesu zaščita srcu in tako bi naj tudi mož varoval ženo in jo ljubil,« meni Grabarjeva in dodaja, da v življenju ni nikoli prepozno za učenje. In tako je tudi v ljubezni. »V tisti pravi ljubezni, ki ne mine. Ki ni zgolj začetna zaljubljenost. V ljubezni, ki včasih gre h koncu, ampak ne smemo oditi – raje vztrajajmo. Tudi če je ljubezen

ranjena, jo lahko dobimo nazaj. Vendar le, če se dovolj potrudimo.« Na začetku je ljubezen lepa, naklonjenost raste. Morda vse do poroke, ko pogosto ni več truda in posebne naklonjenosti med partnerjema ter začne ljubezen počasi ugašati. »Pomembno je torej tudi po poroki graditi in ne pustiti, da nam negativne navade uničijo tisto, kar imamo radi,« sporoča in predstavi nekaj uničevalcev ljubezni, na katere moramo v razmerju še zlasti paziti.

le pri drugih. Treba se je zavedati, da smo ustvarjeni za odnose, da nismo v samoti, ki sicer ubija, da si ustvarimo družino – zavetje pred nevihtami, ki pridejo, želeli ali ne. Sicer pa je družina kraj za zabavo in radosti, kraj, kjer oče in

mati otrokom ustvarita lepo in varno okolje. K temu pripomorejo tudi pristni odnosi in čim manj konfliktov. Največ, kar lahko starša naredita, je to, da ljubita drug drugega, prepoznata uničevalce ljubezni in jih premagata ter se na-

učita odpuščati, ko je to potrebno. Ob tem Grabarjeva opozori še na enajst čudežnih besed: »Motil sem se. Žal mi je. Prosim, oprosti mi. Ljubim te!«

Ne pustimo, da nam uničevalci ljubezni uničijo družino Sebične zahteve in neodvisnost postanejo velika težava, saj ena oseba želi ugoditi samo sebi in ne obema hkrati. »Zakonska zveza nima šefa. Ne postavljajta zahtev, ampak se odločita skupaj in namesto zahtev uporabljajta premišljene prošnje ter bodita pripravljena na odgovor ne,« svetuje in kot naslednje uničevalce navaja obsojanje oziroma kritiziranje, izbruh jeze in nepoštenost. Na ustnice poljublja, kdor iskreno govori – s tem bi se strinjal vsakdo izmed nas, hkrati pa se je treba zavedati, da poštenost gradi ljubezen, nepoštenost pa jo ubija. Med uničevalce ljubezni spadajo tudi nadležne navade, razvade, ki jih na začetku razmerja ne razkrijemo. Prav vsakdo jih ima, le vidimo jih po navadi

Odpuščanje je nujno potrebno med sosedi, v družini, sploh pa med partnerjema.

Zbral 500 kovancev z motivom Trubarja Geza Grabar Ker med stotimi evrskimi kovanci pri nas v povprečju najdemo le osem takih s slovenskim motivom, bi Jože Rituper od zamisli skoraj že odstopil.

Ob 500. obletnici reformacije se je vsestransko aktivni Jože Rituper iz Markišavcev pri Murski Soboti lotil nenavadnega podviga. V nekaj mesecih je namreč zbral 500 evrskih kovancev s podobo Primoža Trubarja. Evrski kovanec s Trubarjevim motivom smo kot »slovenskega« dali v obtok 1. januarja 2007, ko je bil v državi uveden evro. Vendar je tudi v drugih drža-

vah, kjer je evro plačilno sredstvo, pri plačevanju enakovreden. In obratno – tudi pri nas ni razlike, iz katere države so evrski in drugi kovanci. Prav zato se je »naš« kovanec močno pomešal s tistimi drugih držav in ga je pri nas razmeroma malo. Rituper, ki jih je zbiral, celo pravi, da je bilo med stotimi primerki pri nas najti vsega osem takih, ki imajo na eni strani lik

Pano na lesenem stojalu je bil na ogled tudi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.

Trubarja. To je bil skorajda že razlog, da bi pri tem nenavadnem početju obupal.

Pomagali tudi prijatelji Ko so mu na pomoč priskočili prijatelji iz vse Slovenije, je projekt vseeno uspešno (in pravočasno) izpeljal. Vendar ni ostalo samo pri zbranih kovancih, saj jih je zložil

v smiselno sporočilo in iz njih sestavil še polno podobno države ter v njej označil tri najpomembnejša slovenska mesta, povezana z reformacijo: Ljubljano, Rašico kot rojstni kraj Primoža Trubarja in Puconce kot najstarejšo slovensko luteransko oziroma evangeličansko gmajno. Razliko kovancev je potem porabil še za obrobo na panoju.

KULTURA

november 2017 /

»Bilo kuda Prekmurci svuda« Aleksandra Grah Sobočan Robi Poredoš je pred kratkim izdal knjigo »Tü je Amerika«, ki jo je predstavil v murskosoboški knjižnici. Poredoš sicer že dvajset let živi onkraj luže, v New Yorku, kjer dela kot dopisnik Slovenske tiskovne agencije. Pravi, da za življenje v New Yorku ni potreboval posebnega prilagajanja. Še vedno se zelo rad vrača v rojstno Mursko Soboto, kjer mu je zelo zanimivo, da zvečer med tednom več ni nikogar na ulici. V New Yorku ga najbolj navdušujeta anonimnost in raznolikost: »Zjutraj greš k Italijanom na kavo, opoldne za kosilo k Bosancem, popoldne na pivo k Čehom, za večerjo h Kitajcem, in to vse brez plačila letalske karte. V Ameriki kot celoti me je do nedavnega prav tako nav-

duševalo podobno – mešanica ljudi z vsega sveta, ni pomembno, od kod si ali kako se pišeš, temveč to, kaj znaš delati.«

Knjiga o življenju v ZDA V knjigi »Tü je Amerika«, za katero se je odločil na pobudo založnika Dušana Hedla iz Maribora, je pred-

stavil polno zgodb in dogodivščin o življenju v ZDA, o posebnostih dežele itd. Kot je povedal, v njej ne nagovarja posebnih skupin bralcev, ampak vse, ki si želijo o Ameriki iz-

vedeti kaj novega, in to na šaljiv, nenavaden način. Vendar o tem, da je Amerika obljubljena dežela, pove: »Amerika je obljubljena dežela za Američane, ki so rojeni v bogatih družinah, za zelo sposobne in nadarjene, za srečneže in podobne, ker imajo dostop do najboljšega zdravstva na svetu in vsega drugega. Če nisi pri vrhu zaslužkov, v Ameriki ni veliko obljubljenega.«

Prekmurce najdemo povsod po svetu

»V New Yorku je vseeno, ali je dan, noč, jutro ali večer, vedno je poln ljudi,« pravi Poredoš.

Sicer pa Prekmurce najdemo tudi prek luže, kjer se radi družijo ob različnih priložnostih: »V New Yorku imam Slavka Baranjo, ki uči otroke nogomet, največja prekmurska skupnost pa je v bližnjem Bethlehemu v Pensilvaniji, kjer sta kot v Murski Soboti še katoliška in protestantska cerkev, pa društvo pobratenih mest in prireditve, kot je vsakoletno dviganje zastave pred občino na slovenski državni praznik neodvisnosti,« še pojasni Poredoš.

KULTURA

/ november 2017

Kam v hladnejših dneh? Na razstavo, delavnico ali predavanje ... A. G. Hladnejši in nekoliko krajši dnevi so ravno primerni za obisk prireditve ali ogled umetniške razstave. Murska Sobota ponuja veliko kulturnega dogajanja za vse generacije. Odprto obrobje za mlade ustvarjalce Zlasti mladi umetniki priložnost dobijo v Mikkovi galeriji Odpr-

čju vizualne umetnosti, bodisi slikarstva, kiparstva, fotografije, ilustracije, grafičnega oblikovanja ali multimedijske umetnosti, smo povabili k prijavi in morebitnemu

klubu. V letu 2017 so v galeriji Odprto obrobje gostovali Borut Bučinel, Maša Mlinarič, Gregor Purgaj in Lucijan Prelog, 24. novembra pa bodo gostili še zadnjega razsta-

Prekmurec Lucijan Prelog je četrti umetnik, ki je v tem letu svoje umetnine postavil na ogled v Odprtem obrobju murskosoboškega Mikka. to obrobje. Na začetku letošnjega leta so v Mikku namreč objavili javni poziv, s katerim so umetnike povabili k sodelovanju. »Mlade umetnike, ki delujejo na podro-

sodelovanju. Na podlagi prispelih prijav smo izbrali pet avtorjev,« je o izbiri letošnjih razstavljavcev povedala Maja Škrbič, vodja in koordinatorka multimedijskega centra v

duhovnice ali soproge luteranskih duhovnikov govorijo o svoji vlogi v družbi,« o pomenu razstave razlaga Mateja Huber iz Pomurskega muzeja. Zima bo v muzeju zelo pe-

dagoških vodstev, trinajst likovnih delavnic, dvajset programov Prvič v galeriji ter druge pedagoške programe,« o programu razlagajo v Galeriji. Kot predzadnja je bila na

Igor Banfi je kot predzadnji avtor letos v Galeriji Murska Sobota predstavil svoja dela na razstavi »Notranje pokrajine«.

vljavca letos – fotografa italijanskih korenin Luco Paramidanija. Zanimanje za ogled razstav iz leta v leto raste, v povprečju si posamezno razstavo ogleda okoli sto ljudi, kar si zaposleni v tako majhni galeriji štejejo za velik uspeh. »Ker običajno ponujamo nekaj drugačnega, alternativnega, naprednega, smo veseli, da si razstave pridejo ogledat tudi srednješolci in študentje različnih likovnih in oblikovalskih smeri,« o vse večji obiskanosti razlaga Škrbičeva ter doda, da so mladi, ki v galeriji Odprto obrobje dobijo možnost razstavljanja, nad tem izjemno navdušeni. »Večina

Zanimanje za ogled razstav v Mikku iz leta v leto raste, v povprečju si posamezno razstavo ogleda okoli sto ljudi, kar si zaposleni v tako majhni galeriji štejejo za velik uspeh. jih je sicer že razstavljala drugod, a so nad našo 'malo' galerijo navdušeni,« še zaključi vodja multimedijskega centra.

Smrtne šege in pogrebne prakse Pomurja in Porabja V Pomurskem muzeju je vedno na ogled stalna razstava, v letu 2017 pa so pripravili tudi dve občasni razstavi, in sicer »Zbirka igrač družine Marton« ter »Ženske in reformacija«, ki so jo pripravili v čast 500. obletnici začetka reformacije, ki jo letos obeležujemo. »V razstavi smo izpostavili vlogo žensk v protestantskih skupnostih, zato v največji meri prikazuje osebne predmete duhovnic. Obiskovalci si lahko ogledajo še film, v katerem

stra, saj napovedujejo več dogodkov. Že 1. decembra bo ob 18. uri otvoritev razstave »Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči«. »Raziskovali smo smrtne šege in

Zima bo v muzeju zelo pestra, saj napovedujejo več dogodkov. Že 1. decembra bo ob 18. uri otvoritev razstave »Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči«. pogrebne prakse v Pomurju in Porabju. To tabu temo, ki je del nesnovne kulturne dediščine, želimo približati prek etnološke in umetniške interpretacije na razstavi, v publikaciji in na večerih Razbijajmo tabuje, kjer se bomo pogovarjali o pretekli in današnji smrti.« Otvoritvi nove razstave bo sledil še Ta veseli dan kulture, ob katerem bodo pripravili zanimiv in brezplačen program z javnim vodstvom po tej razstavi ter delavnico o izdelavi igralnih kart in igri durek. Prav tako bosta v veselem decembru potekali še dve božični družinski delavnici, na katerih bodo udeleženci izdelovali adventne vence in okraske za božično drevo.

Razstave, delavnice in predavanja V Galeriji Murska Sobota so v letu 2017 predstavili umetniška dela 37 avtorjev. Na ogled so postavili pet samostojnih razstav in tri skupinske. »Poleg ogleda razstav smo v okviru andragoškega programa pripravili šestnajst strokovnih vodstev, tri likovne delavnice in tri predavanja. V okviru pedagoških programov smo izvedli kar 62 pe-

ogled razstava Igorja Banfija »Notranje pokrajine«, že 16. novembra pa bodo odprli letošnjo zadnjo od skupno osmih razstav. »Zadnja razstava je razstava Dušana Tršarja z naslovom 'Retrospektiva', nastala pa je v sodelovanju med Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Galerijo Murska Sobota in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana.« Sicer Tršarjev kip Skladi XXI od letošnjega poletja stoji v Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti. Galerija je stičišče več generacij, saj lahko svoja likovna dela v najmanjši galeriji na svetu, to je v izložbi galerije, razstavljajo tudi otroci osnovnih in srednjih šol ter vrtcev. »Tako je pravkar na ogled

Kot predzadnja je bila v Galeriji Murska Sobota na ogled razstava Igorja Banfija »Notranje pokrajine«, že 16. novembra pa bodo odprli letošnjo zadnjo od skupno osmih razstav. Zadnja razstava je razstava Dušana Tršarja z naslovom 'Retrospektiva', nastala pa je v sodelovanju med Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Galerijo Murska Sobota in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana. razstava likovnih del otrok iz vrtcev 'Čutim barve'. Ob zadnji kiparski razstavi bomo še kiparili in ustvarjali prav posebne voščilnice,« o razstavi najmlajših pove Jelka Geder Kosi. In zaključi, da bo tako kot letos tudi program razstav za leto 2018 enkraten.

ŠPORT

november 2017 /

Daleč od javnosti, a blizu srca Aleš Cipot V Pomurju deluje veliko klubov v najrazličnejših športih in mnogi po krivici težje dosežejo širšo javnost. Za razliko od nogometa večina drugih športov neprimerno težje pritegne pozornost javnosti in na tekmah težko polni tribune z gledalci. Tudi financiranje pogosto sloni zgolj na iznajdlji-

pomenita največ,« je prepričan Kolbl. Županek, predsednik NTK Sobota, pa poudarja, da je namizni tenis individualni šport, kjer je otrok odvisen zlasti od samega sebe in precej manj od drugih, kot je to večkrat značilno za ekipne športe. »Veliko odrekanja in vztrajnosti ter iznajdljivost trenerjev so pogoji, da otroke obdržimo v tem športu, zato na začetku vključujemo več iger in drugih športov. Ko se začne golo igranje namiznega tenisa, lahko za nemotivirane treningi postanejo dolgočasni in prenaporni vsakodnevni treningi so hitro

Mitja Dišič: »Čeprav je boks individualni šport, smo ekipa, ki je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen.« vosti in prispevkih članov kluba. Kljub temu strokovnjaki športnega marketinga poudarjajo, da lahko medijsko zapostavljeni športi vseeno pritegnejo pozornost najprej medijev, nato pa tudi širše javnosti. Resda je v to treba vložiti precej truda, če pa zmorejo zgraditi dobro zgodbo in če delujejo kot srčna skupina, je naloga lahko precej lažja. V majhni pokrajini je pot do uspeha dolga in težka, vendar vse napore olajšajo dobri rezultati. S športniki Mitjo Dišičem (Boks klub Sobota), Mitjo

Pomen ekipnega duha Boks je edinstven šport, ki je hkrati znanost in umetnost. »Napredek se kaže iz treninga v trening, kar izjemno motivira. Čeprav je boks sam po sebi individualni šport, smo ekipa, ki je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen, zato delamo drug za drugega in hkrati zase,« šport opiše Dišič. Za razliko od boksa je dodgeball ekipni šport. Ker je dinamičen, zabaven in zelo kompleksen, je za igralce velik izziv. »Ekipni duh in prijateljstvo znotraj ekipe

Matej Hajduk: »Noben posameznik se za tekmo ne more pripraviti brez skupine in to nas povezuje, da dihamo kot eno.«

vzrok, da otroci prenehajo, še preden se sploh kaj naučijo.«

športni pedagogi ne organizirajo.«

Delo z mladimi

Pogoji za treniranje in financiranje

Čeprav imajo nekateri klubi za seboj že zelo odmevne rezultate, tudi naslove prvakov v nekdanji Jugoslaviji, nas je tokrat bolj zanimalo delo z mladimi. Najmlajši začnejo kickbox spoznavati skozi igro, da najprej razvijejo motorične sposobnosti, hkrati pa že spoznavajo začetno tehniko. Nekoliko starejši na treningih spoznavajo celoto tega športa,

Boksarji so s pogoji za treniranje zadovoljni, čeprav bi za vrhunske treninge in odmevne rezultate potrebovali več razpoložljivega časa in nekaj specifične opreme. Delovanje kluba financirajo izključno iz letne članarine in mesečne vadnine. Tudi pri dodgeballu so s pogoji zadovoljni, čeprav jim primanjkuje

Primož Kolbl: »Ekipni duh in prijateljstvo znotraj ekipe pomenita največ.« Župankom (Namiznoteniški klub Sobota), Primožem Kolblom (Dodgeball klub Pomurje) in Matejem Hajdukom (Kickboxing klub Murska Sobota) smo se pogovarjali o tem, kaj jih navdušuje, da se ukvarjajo z izbranim športom, o timskem duhu, delu z mladimi, pogojih treniranja in financiranju.

čiti se želimo na osnovnošolce od sedmega razreda naprej. Preprosto želimo širiti interes za dodgeball, saj v bližnji prihodnosti dodgeball pričakujemo tudi na olimpijskih igrah in škoda bi bilo, da takrat ne bi bili pripravljeni.« V trenažni proces je v NTK Sobota vključenih 28 otrok, njihova igralka se bori za mesto v kadetski reprezentanci Slovenije. Kot zanimivost Mitja Županek še doda: »Otroci o tem tudi zastopajo svoje šole na šolskem tekmovanju v namiznem tenisu, kjer je prvi rang tekmovanja prvenstvo šole, ki pa ga na žalost

Mitja Županek: »Da otroke obdržimo v namiznem tenisu, je potrebno veliko vztrajnosti.«

še zlasti če se odločijo za tekmovanja. »Nekaj mladih članov sicer že imamo, vendar bomo na mlade ciljali v prihodnosti, ko bomo uvedli šolo boksa za mladostnike,« načrte navede Dišič. V Dodgeball klubu Pomurje mladi tre-

Za uspeh je treba vložiti precej truda, če pa športniki zmorejo zgraditi dobro zgodbo in če delujejo kot srčna skupina, je naloga lahko precej lažja. Vse napore olajšajo dobri rezultati. nutno posebej ne trenirajo: »Vedno pa se lahko udeležijo našega rekreativnega treninga ob torkih. Želimo si biti prisotni na osnovnih šolah po Pomurju in pozneje po celotni Sloveniji. Osredoto-

pripomočkov za treninge. Nekaj pomoči predstavljajo sponzorska sredstva, večino stroškov pa krijejo sami. NTK Sobota se financira ob pomoči občinskih sredstev, sponzorskih in donatorskih sredstev, iz letne članarine ter z mesečnimi vadninami in tudi prostovoljnimi prispevki. Ne glede na velike uspehe kluba v preteklosti in dejstvo, da igrajo v prvi ligi, poudarjajo, da imajo najslabše pogoje za treniranje izmed vseh slovenskih namiznoteniških klubov. V Kickboxing klubu Murska Sobota odkrito povedo, da so pogoji za treninge slabi, zlasti zaradi dotrajanih prostorov v Partizanu, kjer so težava velika vlaga, slaba zračnost, neprimerne garderobe in premajhna dvorana. Tudi pri njih večino financiranja prevzamejo člani s plačevanjem mesečne vadnine, nekaj sredstev dobijo na razpisu za šport mestne občine ter od peščice sponzorjev in donatorjev.

ŠPORT

/ november 2017

Bil je na trdih drogah, toda potem ... Jasmina Muhič Mitja Duh se je desetkrat poskušal odvaditi mamil, nazadnje mu je to le uspelo s športom in močno voljo. Mesec november je čas, ko želimo osveščati o zasvojenosti, poudariti pomen preventivnih dejavnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja zasvojenosti ter spodbujati k reševanju problemov in dialogu. Tako je Mitja Duh, nekdanji odvi-

»Vedno sem bil odličen učenec, rad sem igral nogomet, zato sem nazadnje že desetič sprejel odločitev, da preneham uživati droge. Odločitev sem vzel smrtno resno – šlo je za življenje in smrt.« snik, sicer Trboveljčan, želel svojo zgodbo, ki jo je predstavil v avtobiografiji »Tek za življenjem«, v Mikku deliti tudi s tukajšnjo javnostjo. »Heroin sem prvič okusil pri petnajstih letih in kar šestnajst let

vztrajal v primežu trdih drog, prepletenem z zgodbami kriminala,« je odkrito začel nekdanji odvisnik in zapornik. Bil je vzoren učenec in športnik, imel je veliko prijateljev, pravzaprav je imel vse, kar si mlad fant lahko želi, in še več, a je po spletu okoliščin skrenil s poti in preživljal težke čase.

Ko si čisto na tleh »Ker sem vedno želel biti najboljši in nekaj več od vrstnikov, moj ego je bil v višavah, sem hitro in brez slabe vesti v trenutku pristal v svetu drog. V svetu, ki ga danes obžalujem, ki se ga sramujem, saj me dajejo občutki krivde. Čeprav nisem nikomur storil nič slabega in nikogar nisem ubil, sem bil pa prestopnik in narkoman,« prizna Mitja, ki želi biti le dober človek. »Zato sem napisal knjigo, v kateri sem odkrito spregovoril o svoji preteklosti. Tudi o tem, da sem se spopadal s shizofrenijo in glasovi, ki so mi prigovarjali vse mogoče. Tudi to, naj si vzamem življenje, kar sem ne nazadnje tudi poskusil, a neuspešno.«

Tek je kot psihoterapija V avtobiografiji je povzel glavne poudarke življenja, tudi o tem, da mu je mama ves čas (slepo) verjela, mu stala ob strani, ga podpirala

»S tekom si pomagam, da sem bolj sproščen in imam več energije. Z njim nisem zasvojen, sem pa od njega odvisen.«

in redno obiskovala v zaporu, ter o ropu lekarne, zaradi katerega je pristal v zaporu, najprej na Povšetovi v Ljubljani, nato na Dobu, ter o tem, da se je v zaporu nazadnje le začel vračati k športu. »Vedno sem bil odličen učenec, rad sem igral nogomet, zato sem nazadnje že desetič sprejel odločitev, da preneham uživati droge. Odločitev sem vzel smrtno resno – šlo je za življenje in smrt in ob pomoči še enega zapornika mi je na koncu uspelo,« je ponosen Mitja, ki je bil v tistem obdobju sicer osebnostno popolnoma porušen. »Spomnil sem se lepih trenutkov iz preteklosti. Zdravo otroštvo je lahko zelo dober temelj in jaz sem ga imel. Spomnil sem se, da sem bil kot otrok izredno uspešen športnik, da sem bil v športu vedno boljši od drugih, in k njemu sem se vrnil. S tekom sem razvil dobre medosebne odnose, odnose z ženskami,« pove nekdanji odvisnik, ki tek dojema kot psihoterapijo. »S športom nisem zasvojen, sem pa od njega odvisen. Z njim si pomagam, da sem bolj sproščen, da imam več energije. Da si spustiš šus v žilo, moraš biti dovolj neumen, da pa pretečeš 166 kilometrov, moraš v to vložiti marsikaj drugega. Ljudje si ne predstavljajo, koliko boja je potrebnega, da se izkoplješ iz zasvojenosti z drogami.«

Najstnik iz Rakičana sestrelil državni rekord Karlo Vratarič V drugi polovici oktobra se je začela nova strelska sezona, mladi strelec Jure Sočič iz Rakičana pa je že na prvi tekmi izpolnil zadani cilj – izboljšati državni rekord.

ničlo in tretje mesto je splavalo po vodi,« je spodrsljaj opisal Jure.

Ponosen na rekord Letošnjo sezono je začel izjemno, saj je že na prvem turnirju izpolnil

Petnajstletni Jure Sočič je strelstvo začel trenirati leta 2011 na strelišču v Murski Soboti. Za šport ga je navdušil oče, ki prav tako strelja. »Z očetom sem hodil na strelišče in tako sem tudi začel streljati. Trener pri mlajših selekcijah je bil Franc Ščančar, ki me je naučil osnov streljanja, za kar sem mu hvaležen, saj mi je pomagal osvojiti prve cilje v strelstvu,« pravi dijak Srednje poklicne in tehniške šole. Ker je bil Jure leta 2015 poškodovan in je kar pol leta uporabljal bergle, ni mogel redno trenirati, a je kljub temu na šolskem državnem prvenstvu med osnovnošolci zmagal. Lani je postal državni podprvak v kadetski konkurenci, v ligaški konkurenci je po smoli v zadnjem krogu zasedel četrto mesto.

Cilj je priti v člansko reprezentanco S trenerjem sta že nadgradila cilje. Tako si želita osvojiti naslov državnega prvaka in postaviti rekord v ekipnem streljanju skupaj s Patrikom Farkašem in Blažem Makarijem, ki je že nekaj let v lasti strelcev iz Slovenskih Konjic. Dolgoročno bi se Jure rad uvrstil v člansko reprezentanco in bil njen stalni član, kot je to vrsto let bil njegov idol Rajmond Debevec, legenda med strelci. Jure je že član kadetske reprezentance Slovenije,

Eden bolj znanih, ki se je učil streljati pri njih in je postal vrhunski strelec, je Robert Markoja.

Zgodi se tudi, da naboja ne izstreli »Konkurenti so streljali zelo slabo, zato bi bil dovolj povprečen rezultat, da bi v skupnem seštevku lige osvojil tretje mesto. V poskusnih strelih mi je šlo zelo dobro, vendar sem drugi tekmovalni strel sprožil na prazno – naboja nisem izstrelil. Tako so mi ta strel ovrednotili z

cilj, ki sta si ga postavila s trenerjem Tomažem Kerčmarjem. Cilj je bil preseči državni kadetski rekord s standardno zračno puško, ki je bil 410,8 kroga, Jure pa je v Ljubljani dosegel 411,4 kroga. »Zelo sem ponosen na ta dosežek, saj so se trud, ki sem ga vlagal v ta šport, ter tudi finančna sredstva, ki so mi jih namenili klub in starši, s tem uspehom povrnili, vendar pa je treba zdaj to odmisliti in trenirati za nove tekme,« pove o rekordu.

Že na prvem turnirju letos je izpolnil cilj, ki sta si ga postavila s trenerjem Tomažem Kerčmarjem.

ki je pred kratkim imela priprave prav v Murski Soboti, ob njem sta v ekipi tudi Patrik in Blaž. Vsi trije prihajajo iz Športnega strelskega društva Murska Sobota, ki šteje več kot 50 članov, od tega jih je skoraj polovica cicibanov, pri njih

pa je prve strelske korake naredil tudi Robi Markoja. Društvo bo svoje delo predstavilo 25. novem-

»Zelo sem ponosen na ta dosežek, saj so se trud, ki sem ga vlagal v ta šport, ter tudi finančna sredstva, ki so mi jih namenili klub in starši, s tem uspehom povrnili, vendar pa je treba zdaj to odmisliti in trenirati za nove tekme.« bra, ko bodo pripravili prireditev Občan strelja, na katero lahko pridejo vsi, ki jih zanima ta šport, in se preizkusijo na strelišču.

Društvo s tradicijo Športno strelsko društvo Murska Sobota se sicer lahko pohvali z dobrim delom z mladino. Tako so v pretekli sezoni z maksimalnim izkupičkom točk napredovali iz tretje državne v drugo državno ligo, v tretji državni ligi pa bodo nastopili tudi z mlajšimi tekmovalci (kadeti). Njihovi najmlajši tekmovalci so na državnih prvenstvih (cicibani, mlajši pionirji, pionirji) dosegli več drugih in tretjih mest. V državni ligi so pionirji dosegli prvo mesto, na kar so še posebno ponosni. Športno strelsko društvo Murska Sobota (prej SD Pomurka) je sicer društvo s tradicijo, saj so vzgojili precej republiških in državnih prvakov še v času Jugoslavije.

ŠPORT

november 2017 /

Z vašo pomočjo so lahko še boljši Karlo Vratarič Nova sezona se je začela tudi za kolektivne športe v dvorani. Preverili smo utrip, novosti in cilje murskosoboških klubov v odbojki, košarki in rokometu. Panvita Pomgrad igra za gledalce Začnimo z odbojko. Cilje bodo odbojkarji Panvite Pomgrad, kot pravijo, stopnjevali od tekme do tekme. V državnem prvenstvu, ki bo potekalo vse do maja, si želijo uvrstitve v Modro skupino, cilj je biti v samem vrhu slovenske odbojke in iskati priložnost za medaljo. V pokalnem tekmovanju se Panvita Pomgrad priključi v osmi-

ni finala, po najboljših močeh pa se bodo trudili, da se uvrstijo na zaključni turnir pokala Slovenije. V klub se je vrnil izkušeni sprejemalec Andrej Grut, novinca sta še libero Klemen Hrastovec in bloker Gregor Javornik, oba sta prišla iz kluba SIP Šempeter. Iz OK Radenci sta se v Mursko Soboto preselila tamkajšnja nosilca igre Gregor Felkar in Saša Ratkai, iz klubskega podmladka se je članskemu moštvu pridružil Žan Bedrač, ki je

prav tako branil barve Radencev. Klub so zapustili podajalec Urban Drvarič, ki je prestopil v OK Hoče, sprejemalec Jernej Detela je okrepil OK Maribor. Centralni bloker Dalibor Šmitran je zaključil športno kariero, libero Jan Gašparin pa je trenutno brez kluba.

Ženske odbojkarice ciljajo samo na zmage Tudi članska ekipa ŽOK Sobota je

Cilj odbojkarjev Panvite Pomgrad je, da v prvi vrsti z igro zadovoljijo obiskovalce in ljubitelje odbojke.

Dobro delo z mladimi košarkarji Pri Košarkarskem klubu Radenska Creativ so novo sezono začeli dokaj zadovoljivo, zlasti mlajše selekcije igrajo zelo dobro, medtem ko so člani za zdaj manj uspešni. Razlog je odhod štirih nosilcev igre (Bačvič, Bilič, Bujagič in Kukel), zato člansko ekipo v tej sezoni sestavljajo samo štirje člani, dopol-

njujejo pa jo z mladinci in kadeti. Cilj je sredina lestvice v 3. SKL. Z mlajšimi selekcijami igrajo v prvi državni ligi, kjer se želijo z vsemi ekipami uvrstiti med deset najboljših v državi. Zaživela je tudi celoletna košarkarska šola, ki jo izvajajo po šolah in v katero je vključenih več kot sto mladih od sedmega do dvanajstega leta. Vodstvu kluba se zdi pomembno, da so finančno

Želijo si, da bi še več mladih navdušili za košarko in jih privabili v klub.

v novo sezono stopila odlično, saj beležijo le zmage. To ni nobeno presenečenje, saj so v klubu prepričani, da bodo v tej sezoni končno napredovali v drugo ligo, kjer se želijo meriti v močnejši konkurenci. Cilj je, da bi ostali neporaženi do konca sezone, če v ekipi v tem času ne bo večjih pretresov. Delo trenutno poteka po načrtih, poudarek je na sistemu blok-obramba, saj so bili s to fazo igre v pretekli sezoni občutno najbolj nezado-

Veseli jih, da so tako rekoč vse igralke tokrat ostale v klubu, ob tem pa so ekipo še okrepili.

dokaj stabilni in da nimajo dolgov ter da so trenerji, ki delajo v klubu, strokovno izobraženi. Kar štirje trenerji so zaključili program športno treniranje – košarka na Fakulteti za šport.

Ženska košarka v vzponu Tudi pri Ženskem košarkarskem klubu Pomurje so več kot zadovoljni z začetkom nove sezone, saj so

dekleta vseh selekcij tekmovanja začela odlično, kar je posledica dobrih treningov, ki potekajo na visoki in kakovostni ravni. Pred prvenstvom sta klub zapustila trener članic in trener selekcije U13. Težavo so uspešno odpravili z novim trenerjem. Veseli jih, da se je nekaj članic vrnilo v klub, ob tem pa menijo, da so na pravi poti, da klub dvignejo na višjo raven. Želje kluba

so, da se vsa dekleta v njem odlično počutijo, da pridno trenirajo in da bi med sezono bilo poškodb čim manj. Cilji za to sezono so visoki, a realni. Članska ekipa cilja v zgornjo polovico ženske Extra lige, selekcija U15 med prve štiri v državi, pri selekcijah U13 in U11 želijo izboljšati igro in zabeležiti čim več zmag. Kot pravijo, načrte in ideje imajo, zdaj pa naj le še zaživijo.

Celotno Pomurje želijo po vsej Sloveniji predstaviti kot športno regijo s prijaznimi ljudmi.

Pomurje začelo odlično, nato poraz Rokometni klub Pomurje je novo sezono začel odlično, saj so v prvih štirih tekmah oddali zgolj točko proti Veliki Nedelji, nato je v 5. krogu sledil poraz proti ekipi RD Alples Železniki. Kljub temu naši rokometaši nadaljujejo boj za najvišja mesta. Pred začetkom sezone so jih sicer zapustili so jih trije rokometaši, toda vrzel sta za zdaj odlično zapolnila vratar Boštjan Belec in mladi Jure Hedl, članskemu moštvu pa so priključili še nekaj mladih domačih igralcev.

voljni. Počasi zaključujejo z novostmi in poudarjenim treningom bloka bo sledilo gojenje hitre igre. V klubu se zavedajo, da se načrtno in dobro delo z mladimi obrestuje, kar so navsezadnje spoznali tudi starši in igralke. Prav tako so pridobili in zadržali prave osebe v vodstvu kluba, ki so razbremenile delo trenerjev in se posvetile iskanju finančnih sredstev, tako da postajajo stabilen klub tudi v tem pogledu.

Vabljeni, da se v soboto, 18. novembra ob 19.30 udeležite pomurskega rokometnega derbija med RK Pomurje in RK Arcont Radgona. Tekma bo v telovadnici OŠ III Murska Sobota.

Podobno kot vsako leto je ob letošnji 60-letnici rokometa v Pomurju njihov cilj napredovanje v 1. B ligo. Lani se jim žal ni izšlo, toda ekipa je zdaj leto starejša in izkušenejša, igralci so spoznali način dela trenerja Alana Potočnjaka. V šestnajstini pokala so dobili zanimivega nasprotnika MRK Krka, ki je trenutno vodilna ekipa 1. NLB lige. Podobno kot v lanski sezoni si želijo polno dvorano, ki bo nekakšen uvod v tekmo naslednjega leta, ko bo osmega januarja ob 19. uri v Murski Soboti rokometna reprezentanca Slovenije gostila Srbijo.

ŠPORT

/ november 2017

Bodoči šampioni pokazali moč Karlo Vratarič V Murski Soboti je potekalo tretje balkansko prvenstvo v rokoborbi za kadete ter starejše dečke in deklice. Tridnevno tekmovanje sta organizirala Rokoborsko društvo Sobota ter Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, udeležilo pa se ga je 365 tekmovalcev iz dvanajstih držav. Med njimi so bili tudi tekmovalci domačega kluba, ki so med drugim dosegli dve medalji in še dve peti mesti. Že prvi dan je Nejc Gomboc v kategoriji do 66 kilogramov osvojil bronasto medaljo v starostni skupini starejših dečkov. Enak uspeh je dosegel Klemen Podgorelec v kategoriji do 76 kilogramov. Luka

Gumilar je v kategoriji do 58 kilogramov osvojil peto mesto. V borbi za bronasto odličje se je pomeril s

hrvaškim rokoborcem Cibarićem, a je izgubil z rezultatom 6:3. V borbi za tretje mesto je moral pre-

moč nasprotniku iz Bosne in Hercegovine priznati tudi Nejc Gomboc. Na koncu je v kategoriji do 69

V sklopu otvoritve so podelili plakete ob 40. obletnici rokoborbe v Murski Soboti.

kilogramov osvojil peto mesto.

Podelili plakete Na otvoritveni slovesnosti so podelili tudi plakete ob 40. obletnici rokoborbe v Murski Soboti. Prejeli so jih Blažo Davidovski, ki je rokoborbo v Pomurje prinesel iz Makedonije, Andrej Halas, ki je leta 1981 na svetovnem prvenstvu za mladince v Združenih državah Amerike osvojil prvo uradno medaljo za murskosoboški klub, in Franc Podlesek, ki je kot edini pomurski rokoborec leta 1988 nastopil na olimpijskih igrah v Seulu in zasedel odlično osmo mesto. Prejemnik plakete je tudi Stanislav Šernek, ki je sodil na dveh olimpijskih igrah, je dobitnik zlate piščalke, trenutno pa je predsednik Rokoborskega društva Sobota. S plaketo so se zahvalili še Rokoborski zvezi Slovenije in Mestni občini Murska Sobota.

Enajst medalj karateistov Murska Sobota ima dolgo tradicijo, saj je bil ustanovljen leta 1974. Trenutno v klubu trenira 80 karateistov vseh starostnih kategorij, ki tekmujejo na uradnih tekmah in mednarodnih turnirjih doma in v tujini. Člani nimajo tekmovalnih ambicij in trenirajo le za svojo dušo. Treningi so štirikrat na teden, v klubu pa imajo petnajst mojstrov karateja (naziv za nosilce črnih pasov), ki so tudi del trenerskega štaba, ki ga vodi Milan Zadravec. Ker je klub član zveze IKU, lahko tekmovalci kot člani reprezentance Slovenije tekmujejo na evropskih in svetovnih prvenstvih. Tako so murskosoboški karateisti v zadnjih petih letih sodelovali na dveh svetovnih in treh evropskih tekmovanjih.

Karlo Vratarič V irskem Kilkennyju je potekalo svetovno prvenstvo zveze IKU za vse starostne kategorije v katah in borbah posamezno in ekipno. Udeležili so se ga tudi člani Karate kluba Murska Sobota in se z njega vrnili s kar enajstimi medaljami. Med mlajšimi kadeti je prvo mesto dosegel Niko Zver, druga mesta so dosegli Vid Veren Hochstetter, Aleks Donoša ter ekipno kadeti in veterani, tretja mesta pa so dosegli Nisa Kocet, Tilen Jug, Patricija Pozvek, Fiona Zečiri, Roman Pozvek in ekipno mladinci. Karate klub

Trenutno v klubu trenira 80 karateistov vseh starostnih kategorij.

Aktivno preživeli počitnice Natalija Kreft Danes otroci »krompirjeve« počitnice preživljajo popolnoma drugače, kot so to počeli nekoč.

Da šoloobvezni malčki ne bi le posedali pred televizorji in računalniki, so poskrbeli s projektom Hura, prosti čas v sodelovanju s projektom Zdrav življenjski slog ter podporo Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Kar petdeset šoloobveznih otrok šol iz naše občine ter Črenšovcev se je

odločilo, da bodo jesenske počitnice preživeli v telovadnici Osnovne šole I Murska Sobota. Učitelji telovadbe in strokovni sodelavci so ljubiteljem športa v treh dneh približali osnove in zgodovino gimnastike, predstavili veščine košarke, juda in T-balla (baseballa), otroci so se preizkusili v igri med

Mladi so v projektu Hura, prosti čas odlično izkoristili vse, kar ponuja šport.

dvema ognjema in nogometu ter se zabavali ob elementarnih igrah. »Namen projekta je, da so učenci v počitnicah aktivni, da skozi gibanje spoznajo nove športe in prijatelje ter utrjujejo znanje v športih, ki jih že poznajo. Dejstvo je, da ima šport veliko pozitivnih učinkov na

Med drugim so spoznali, kako se streže veščinam juda.

zdravje, razvijanje osnovnih motoričnih sposobnosti, druženje z vrstniki, socializacijo, spoštovanje drugačnosti, sprejemanje drugih, spoštovanje pravil, organizacijo, disciplino, vztrajnost, motivacijo in navajanje na zdrav način življenja,« je pojasnil koordinator projekta Mitja Gomboc.

ŠPORT / GASILCI

november 2017 /

Olimpijada, kjer šteje srčnost Geza Grabar

Mladi iz 36 različnih inštitucij

Jubilejna, X. Abilimpiada Slovenije je iz 36 javnih zavodov, ki se ukvarjajo z razvojem in delom mladih s težavami v duševnem razvoju, pritegnila kar 128 tekmovalcev in 60 spremljevalcev.

Murskosoboška OŠ IV kot največji javni vzgojno-izobraževalni zavod v Pomurju za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa, posebnega programa vzgoje in izo-

Spet je to bil festival mladih z nekoliko drugačnimi sposobnostmi in zmožnostmi. Ti so še enkrat več v 14 različnih disciplinah pokazali svoje zaklade v znanju, spretnostih in ustvarjalnosti.

braževanja in po novem tudi vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami, je bila prvič gostiteljica tega bienalnega (vsake dve leti) festivala. Nanj so se kar najbolj pripravili in pri tem poželi veliko simpatij nastopajočih in njihovih spremljevalcev. Kot že

Od pomurskih zavodov so se ob Dvojezični osnovni šoli II Lendava, OŠ Gornja Radgona s podružnično šolo dr. Janka Šlebingerja ter ob ljutomerski in gornjeradgonski enoti VDC Murska Sobota tekmovanja udeležili še tekmovalci matičnega VDC Murska Sobota (Jožica Krapec, Klavdija Petric in Urška Škraban), VDC Želva Murska Sobota (Terezija Kerčmar, Olga Lanjšček, Ivan Polančec in Aleksander Vladimir Vučak) in seveda OŠ IV Murska Sobota (Tamara Horvat, Valentina Krenos, Žana Makoter, Robi Mataj, David Obal, Matej Rantaša, Tina Rous, Alen Špilak, Tomas Toth Flisar in Klavdija Zver).

ime pove, je bil to festival otrok in mladine drugačnih zmožnosti, saj so poleg učencev osnovnih šol s prilagojenim programom na njem nastopili tudi obiskovalci varstveno-delovnih centrov in zavodov za usposabljanje mladine. Tekmovali so v kar 14 različnih disciplinah oz. zvrsteh.

Spretnost, ustvarjalnost, izvirnost Ravnateljica šole gostiteljice, mag. Metka Kuharič, je ob robu tega vseslovenskega tekmovanja dejala, da ni namen tovrstnih srečanj tekmovanje, pač pa prikaz različnih spretnosti, ustvarjalnosti, izvirnosti, domiselnosti, navdiha in

Namen tega vseslovenskega srečanja ni tekmovanje, pač pa prikaz različnih spretnosti in druženje. praktičnega znanja nastopajočih. Ter še bolj njihovo druženje. Ti so se namreč soočili v kar 14 različnih nalogah: vezenju s križnim in stebelnim vbodom, obdelavi lesa, izdelavi nakita, oblikovanju gline, aranžiranju cvetja, krasitvi torte, pripravi narezka, fotografiranju na prostem, slikanju na svilo ali platno, izdelovanju uporabnih predmetov iz odpadnega materiala ter izdelavi plakata.

Na otvoritveni slovesnosti in zaključni prireditvi so varovanci šole in zaposleni uprizorili zgodbo iz pravljice Pepelka.

Ekipa OŠ IV Murska Sobota je bila tudi tokrat zelo srčna.

Gasilstva ni brez veteranov in članic Geza Grabar Med 1010 vključenimi v gasilske vrste je v dvanajstih gasilskih društvih v občini 272 žensk (od teh štirinajst veterank) in 149 veteranov.

Tako kot pred enajstimi leti je bilo PGD Černelavci tudi letos gostitelj tradicionalnega letnega srečanja članic in veteranov Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota. Srečanja v prijetnem jesenskem popoldnevu sredi oktobra, ki so ga združili z odprtjem društvene spominske sobe, se je udeležilo čez sto gasilcev in gasilk, med številnimi gosti pa je bil tudi župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek.

Podpora gasilcem ostaja na prvem mestu Med drugim je župan gasilcem v mestni občini tudi v prihodnje obljubil vso podporo in jim za nesebično delo – podnevi in ponoči, v petek in svetek – dal priznanje. Povedal je, da ne more razumeti plačnega sistema v javnem sektorju, saj morajo nestrinjanje s položajem poklicni gasilci protestno

Izkušnje je treba prenašati na mlade rodove in prav za to so gasilski veterani pravi naslov.

izražati kar s stavko. Marjana Horvata, predsednika društva gostitelja, veseli, da se je vsakoletno srečanje, katerega prvi gostitelji so bili, tako dobro prijelo in da iz leta v leto dobiva nove razsežnosti. Prav on je predlagal, da bi se veteranom pridružile tudi članice, in ideja se uresničuje ves ta čas. Ker so ga v Černelavcih pripravili v začetku septembra, so lahko ves program – formalni in tekmovalni z družab-

nim, izvedli na notranjem platoju gasilskega doma. Zbrane so nagovorili tudi predsednik Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota Štefan Barbarič, ki je povedal, da se članstvo v gasilskih vrstah v občini krepi: od maja letos se je število z 980 povečalo na 1010, torej za tri odstotke.

Med družabnimi gasilskimi igrami je bilo tudi sestavljanje slike gasilskega vozila.

GASILCI

/ november 2017

Uspehi bakovskih gasilcev Tamara Majerič, tajnica PGD Bakovci Leto 2017 se bo v zgodovino Bakovcev zapisalo kot eno najplodnejših. V naslednjem letu z mladinci na državno tekmovanje. Potem ko je lansko leto marsikdo še s skepso gledal na mlado vodstvo, ki je prevzelo vodenje društva, se je že leto pozneje izkazalo, da nova metla ob nasvetih starejših in njihovi pomoči uspešno pometa. Članstvo se je v tekočem

letu okrepilo na okroglih sto članov, ki sodelujejo v duhu vodila »Vsi za enega, eden za vse« in pri tem izžarevajo pravi družinski duh. Na tekmovalnem področju so bakovski gasilci moč pokazali že maja, ko so na vsakoletnem pregledu društva predstavili kar šest ekip. Takrat je še marsikdo dvomil, da je mogoče več kot 60 ljudi obdržati in trenirati vse leto. Toda ko so moči združili predsednik Dominik Smodiš, poveljnik Jernej Šeruga, podpoveljnik Janez Režonja ter mentorji pionirjev in mladincev Andrej Režonja, Andrej Titan, Denis Kovač in Tamara Majerič ter mentor starejših gasilcev Štefan Vereš in vsi drugi člani,

se je to sodelovanje izkazalo kot zmagovalna kombinacija. Ekipe so združile moči in vse do občinskega tekmovanja Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, ki se je junija letos odvilo v Krogu, pridno trenirale. Čeprav nihče ni upal na glas izreči pričakovanj, se je tiha želja uresničila, ko so se pionirji z drugim mestom, mladinci s tretjim mestom, člani A z drugim mestom, starejši gasilci z drugim mestom in članice A kot občinske prvakinje uvrstili na regijsko gasilsko tekmovanje. Člani A-2 so se uvrstili na dobro peto mesto, vendar je to bilo žal premalo za uvrstitev na regijsko tekmovanje.

Različne generacije bakovskih gasilcev na občinskem tekmovanju, ki se je letos poleti odvilo v Krogu.

Temelji so dobro zastavljeni Ti rezultati so bili glavni motiv, da so bakovski gasilci s še večjim veseljem zavihali rokave in trenirali s še večjo vnemo vse do začetka septembra, ko so se s pionirji in mladinci udeležili regijskega tekmovanja pionirjev in mladincev na Srednji Bistrici. Pionirji so dosegli trinajsto mesto med 31 ekipami, mladinci pa so se s četrtim mestom med 25 ekipami uvrstili na državno gasilsko tekmovanje, ki bo potekalo v letu 2018, in postali velik ponos društva.Teden dni pozneje je sledilo še regijsko gasilsko člansko tekmovanje, ki je poteka-

lo na sejmišču v Gornji Radgoni. Nanj so se iz Bakovcev uvrstile tri ekipe. Člani A so med 29 ekipami zasedli 16. mesto, članice A so med 13. ekipami zasedle šesto mesto in starejši gasilci so med enajstimi ekipami zasedli sedmo mesto. Ob tej priložnosti bi se PGD Bakovci rado posebej zahvalilo vsem staršem, ki društvo pri delu podpirajo in nam otroke zaupajo v varstvo. Zahvalili bi se še vsem društvom v domači vasi, s katerimi uspešno sodelujemo že vrsto let. Posebna zahvala gre enoti Vrtca Krtek in Osnovni šoli Bakovci, ki nas v mesecu požarne varnosti zmeraj razveselita ter nam pozorno prisluhneta ob prikazih in predstavitvah.

Pionirji in mladinci so se udeležili regijskega tekmovanja na Srednji Bistrici. Mladincem se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje.

Pripravljeni morajo biti tudi učenci Geza Grabar Gasilci in drugi pripadniki Civilne zaščite so usposobljenost in razpoložljivo tehniko prikazali na petih različnih delovnih točkah. Občinski štab Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota je sku-

paj z Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota in OŠ I Murska Sobota ter v sodelovanju z drugimi enotami in službami za zaščito, reševanje in pomoč ter lokalno skupnostjo izvedel osrednjo občinsko vajo. V okviru letnega programa izvedbe usposabljanja enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil zaščite in reševanja v mestni občini je bila to vaja evakuacije, gašenja in reševanja ob požarih, reševanja z višin ter reševanja ogroženih

in poškodovanih ob nesreči. »Cilj usposabljanja je zmanjšati možnost poškodb ali celo smrti ob nesreči. Osebje in učenci morajo biti seznanjeni z načinom obveščanja in postopkih ob alarmu za nesrečo,« je poudaril poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota Stanislav Wolf. Naslednja pomembna točka je bilo posredovanje občinskega štaba, enot in služb Civilne zaščite,

Tovrstne vaje so odlična priložnost, da mladi spoznajo osnove požarne varnosti.

gasilcev iz občinske gasilske zveze (PGD Murska Sobota, Rakičan, Černelavci, Bakovci, Kupšinci, Markišavci, Veščica in Krog), reševalcev nujne medicinske pomoči, ekip prve pomoči OŠ I in murskosoboškega območnega združenja Rdečega križa. Prisotni so bili tudi policisti, redarji mestne občine in drugi. Postopek gašenja so opravili gasilci, postopek reševanja pa ob njih tudi člani enot in služb Civilne zaščite, za nudenje prve pomoči

pa so poskrbele že omenjene ekipe prve pomoči. Pri opremi je bilo prikazano reševanje s spustnico in 42-metrsko gasilsko avtolestvijo s pregibnim letvenikom. V nadaljevanju so se lahko učenci in učitelji preizkusili v gašenju z ročnim gasilnikom na prah in tudi v tehniki z gasilsko avtocisterno. Peta delovna točka je bil prikaz oskrbe poškodovanih ekip prve pomoči.

Prikazano je bilo reševanje s spustnico in 42-metrsko gasilsko avtolestvijo s pregibnim letvenikom.

GASILCI / OBVESTILA

november 2017 /

Ponos gasilcev in Černelavcev Geza Grabar Gasilcem je uspel še en podvig – v posebnem prizidku so na 54 kvadratnih metrih uredili edinstveno spominsko sobo z galerijskim delom. Če smo res natančni, so z leto-

šnjim odprtjem tega objekta zaokrožili projekt, ki so ga začeli že pred leti. Lani, ko je društvo praznovalo 90. obletnico, so prizidek že v celoti dogradili, vendar so zaradi zahtevnosti postavitve gradiva in opreme, ki sta bila deležna tudi restavriranja, uradno odprtje prestavili. Že lani so na pročelju odkrili spominsko ploščo dolgoletnemu poveljniku društva in murskosoboškega gasilskega sektorja Karlu Lončarju in tudi druge spre-

mljajoče prireditve ob tem jubileju so se že odvijale v njem.

Pomen zgodovinskih temeljev Kot je ob odprtju spominske sobe – nekateri ji pravijo kar gasilski muzej z bogato društveno dokumentacijo in opremo iz zelo plodne in bogate zgodovine, povedal predsednik Marjan Horvat, je ohranjanje gasilske zgodovine

Novo pridobitev PGD Černelavci so simbolično odprli (od leve): Miran Forjanič, župan dr. Aleksander Jevšek in Marjan Horvat.

Poziv župana Mestne občine Murska Sobota k oddaji predlogov za podelitev naziva

»NAJ PROSTOVOLJEC V LETU 2017« Tudi v letu 2017 je bilo v Mestni občini Murska Sobota veliko posameznikov, društev in organizacij, ki so vidno delovali na področju prostovoljstva. Zato pozivam vse organizacije, društva, zavode, občanke in občane, da oddajo predloge za podelitev županovih priznanj prostovoljcem, za katere menite, da so bili v letu 2017 najbolj uspešni, požrtvovalni in predani izvajanju prostovoljnega dela. Priznanja bodo podeljena v naslednjih kategorijah: 1. Naj prostovoljec/prostovoljka (posameznik) 2. Naj prostovoljno društvo 3. Naj prostovoljna organizacija 4. Naj prostovoljni dogodek V predlogu za podelitev naziva navedite naslednje: 1. Predstavitev posameznika oz. društva/organizacije/ dogodka 2. Predstavitev delovanja na področju prostovoljstva 3. Cilji, ki so bili s prostovoljnim delom doseženi Vloge naslovite na Mestno občino Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, najpozneje do 1. decembra 2017. Prispele vloge bo obravnavala posebna komisija. Podelitev priznanja za naj prostovoljca 2017 bo potekala v januarju 2018. dr. Aleksander Jevšek župan

poleg izvajanja nalog zaščite in reševanja, usposabljanja in strokovnega izobraževanja prav tako pomembno področje gasilstva, še zlasti v prostovoljnem gasilstvu na lokalni ravni. Projektant objekta, katerega vrednost brez upoštevanja blizu tri tisoč ur prostovoljnega dela je okrog 50 tisoč evrov, je bil domačin Borut Fartek. »Spominska soba PGD Černelavci ohranja zgodovino društva in kraja ter vsebuje le dokumentacijo

društva oziroma opremo, ki je bila v preteklosti prodana ali podarjena v druga društva,« pojasnjuje Horvat, ki ob tvornem sodelovanju z vsemi društvi v kraju pri projektu, zlasti pa s KS Černelavci s predsednikom Miranom Forjaničem na čelu in ljubiteljskim zgodovinarjem gasilstva Antunom Novakom, pri postavitvi gradiva in opreme omeni tudi vlogo murskosoboškega pokrajinskega muzeja.

Spominska soba PGD Černelavci ohranja zgodovino društva in kraja.

Vozilo pravočasno pripravite na zimske razmere Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta ter v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Osnovna oprema so zimske pnevmatike, ki stalno zagotavljajo ustrezen oprijem vozila s cesto. Zimske pnevmatike so tiste, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj tri milimetre, zaradi optimalnega oprijema in stika s podlago pa je priporočljiva še večja globina. Vse štiri pnevmatike morajo biti tudi enake velikosti, vrste in zgradbe, na posameznih oseh pa tudi enakih profilov. Priporočljivo je, da zimske pnevmatike niso starejše od štirih let. Pred zimo preverite, ali je vozilo tehnično brezhibno. Zlasti preverite delovanje zavor in krmilnega mehanizma, stanje akumulatorja in hladilnega sistema ter sistem za dovod zraka v vozilo, dolijte še tekočino za

čiščenje vetrobranskega stekla in druge tekočine za optimalno delovanje avtomobila. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel, nanj pa dobri brisalci. Ker sneg lahko tudi preseneti in povzroči hujše ovire v prometu, niso odveč niti topla oblačila, odeja, svetilka in lopata. Od 15. novembra 2017, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opremo, bomo policisti ob

svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, čigar motorno ali priklopno vozilo pozimi ali v zimskih razmerah nima ustrezne zimske opreme ali ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Policijska uprava Murska Sobota

/ november 2017

RAZVEDRILO / OBVESTILA

Ekološko trajnostno kmetijstvo skladno s sodobnim upravljanjem vod

V okviru projekta SI-MU-RAT je v maju 2017 podjetje Vodovod sistema B kot partner v projektu izvedlo osem pizometričnih vrtin v zaledju vodnih virov Krog in Črnske meje. Pizometri bodo služili za spremljanje nivojev podzemne vode ter vzorčenje in preverjanje kakovosti zalednih voda na območju obeh vodnih virov. Vrednost izvedenih del je znašala 44.414 EUR brez DDV. Več o projektu je objavljeno na spletnih povezavah www.si-mur-at.eu in www. vodovod-b.si/si-mur-at/.

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 4. decembra 2017, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec iz prejšnje številke: Stanislav Maučec, Miklošičeva 18, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

MURSKA SOBOTA NEKOČ

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke iz prejšnje številke (Soboške novine, št. 169), vodoravno: SCALA, THIES, RENTA, TR, AN, JONKA, OPEKA, SPREMEMBA, EPIK, PREDELAVA, ELZA, REVIR, ROVT, ART, AKAN, BIZOVIČAR, VI, ČEKAN, GNEC, ANGEL, HIT, RILA, JAKOB, CELAK, LED, DRVARIČ, GB, AV, VECE, MLAKAR, MAREA, STO, ROLO, PLAK, TEPE, SED, INLET, ERITREJA, CIK, IGRALNIČAR, AKA, MENNEA. Na fotografiji so natakarji Faflikove kavarne. Leta 1936 je stavbo stare hranilnice na današnji Slovenski ulici (prek Blagovnice) kupil Alojz Faflik, ki je stavbo preuredil za potrebe gostinskega lokala, vendar njene zunanje podobe ni bistveno spremenil. Vir: Franc Kuzmič, Pomurski muzej, foto: Facebookova stran Murska Sobota »inda«

Naslednja številka Soboških novin izide v petek, 15. decembra 2017. Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Morska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: Primož Kolbl, Matej Hajduk, Mitja Dišič, foto: Aleš Cipot Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Grafična priprava: Jože Dolinšek, s.p. Tisk: Jože Dolinšek, s.p. Naklada: 7.300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo vsa gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota. si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

november 2017 /

Z glasbo za sprejemanje drugačnosti

Premamile so jih slastne torte

Prireditev »Drugačnost nas združuje« v Gledališču Park je med drugim opozorila na današnji čas, v katerem je žal še vedno zaznati veliko nestrpnosti in sovražnosti do drugačnih. Večer so popestrili številni romski in neromski nastopajoči, hkrati pa je to bila priložnost za spoznavanje kulture in drugačnosti. Medtem ko je zbrane nagovoril poslanec državnega zbora Dušan Radič, so se na odru predstavili glasbena skupina Del Tuha, Zlata žila z Nino Brasseur, Romano Glauso, Daniel, Mišo Kontrec, folklorna skupina OŠ II Murska Sobota in mladi romski glasbeniki CŠOD + OS. / Jasmina Muhič

V prostorih nakupovalnega centra BTC City Murska Sobota se je odvil najslajši dogodek v mestu. Obiskovalci so se med drugim lahko na delavnicah preizkusili v pripravi brezglutenskih sladic in okraševanju piškotov s kraljevsko glazuro, izdelali pa so tudi figurice iz tičino mase. Na stojnicah so si ogledali bogato sladko ponudbo slaščičarskih mojstrovin, lesene silhuete za torte ter druge pripomočke za pripravo in peko sladic. Organizatorki dogodka (Valerija Vuk in Barbara Muhič) že obljubljata ponovitev dogodka, in sicer za maj prihodnje leto. / Jasmina Muhič

V Bakovcih čarali

Jesenske lučke za mrzle dni

Dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src je organiziralo čarovniško druženje za šolske in predšolske otroke, ki so skupaj s starši ustvarjali na čarovniških delavnicah, nato pa si z zanimanjem ogledali nastop čarodeja. Jole Cole je s čarovnijami poskrbel za pravo zabavo, ki se je zaključila s sladkanjem s pravo čarobno sladkorno peno. / Aleksandra Grah

V Pomurskem muzeju so v jesenskih počitnicah ustvarjali na družinski delavnici. Tokratna je bila povezana s svetili, nepogrešljivimi pripomočki ob dolgih zimskih večerih. V uvodnem delu so udeležencem predstavili stara svetila iz muzejske zbirke, npr. sveče v doma izdelanih svečnikih, laterno na svečo, laterno na petrolej. Sledila je delavnica, na kateri so udeleženci izdelali posebno jesensko lučko, okrašeno z jesenskim listjem. / Aleksandra Grah

30. pomursko prvenstvo v pospešenem šahu

Od Alme Merklin do swinga

Sredi oktobra se je po treh turnirjih v društvenih prostorih Šahovskega društva Radenska Pomgrad v Murski Soboti končalo člansko prvenstvo Pomurja. V enotni kategoriji je naslov prvakinje osvojila Barbara Skuhala iz Ljutomera, na drugo mesto se je uvrstil Boris Kovač iz Dokležovja, na tretje pa zmagovalkin brat Luka Skuhala. V konkurenci nekategoriziranih igralcev je zmagal Rene Žižek iz Tišine, druga je bila Alina Lukač in tretji Robert Antolin. / Geza Grabar

Klub prekmurskih študentov je s projektom KUL-tura! mladim znova približal kulturo, razširil njihova obzorja in poskrbel za prijetno druženje. Med drugim so pripravili potopisno predavanje mladega Lendavčana, ki je potoval po Floridi in Kaliforniji. Za glasbeni del je poskrbela Sobočanka Alma Merklin, udeležence pa je navdušila tudi plesna zvrst swing, v kateri so se tudi sami preizkusili. / Aleksandra Grah

28 DOGODKI sobota, 18. 11. 2017, od 14.00 do 19.00 nedelja, 19. 11. 2017, od 12.00 do 19.00

»JESENSKO SREČANJE« soboških Madžarov in 8. razstava vezenin z madžarskimi motivi,

Grajska dvorana in preddverje v Murski Soboti

KUD – MME »BARATI KÖR« večer s poslikavanjem telesa – body painting z Evil Radiator's oziroma Manuelo Sagaj

Bistro Bunker, Slovenska ulica 47 v Murski Soboti

sreda, 22. 11. 2017, ob 19.00

Saša Županek: »Zadrega nikoli ne počiva«, šaljivi stand up

Mikkov klubski prostor

četrtek, 23. 11. 2017, ob 20.00

Magic Alexander, čarodej nove generacije, slovenski David Copperfield

Bistro Bunker, Slovenska ulica 47 v Murski Soboti

sobota, 25. 11. 2017, od 15.00 do 21.00

»Jesenska jasa mavričnih utrinkov«

preddverje Grajske dvorane v Murski Soboti

torek, 28. 11. 2017, ob 19.00

literarni večer: Pravljični večer za odrasle

PiŠK Murska Sobota

četrtek, 30. 11. 2017, ob 19.00

hommáge Milanu Vincetiču: »Kalejdoskop« (predstavitev mape izbranih pesmi Milana Vincetiča)

PiŠK Murska Sobota

sreda, 6. 12. 2017, od 8.00 do 18.00

MIKLOŠOVO SENJE

središče mesta Murska Sobota

petek, 8. 12. 2017, ob 19.00

»Rdeča Rosa« – striporoman na odru

Mikkov klubski prostor

sobota, 9. 12. 2017, ob 10.00

dan čebelarjev, Čebelarska zveza društva Pomurja

BTC City Murska Sobota

sobota, 16. 12. 2017, ob 9.00

dan modelarjev Pomurja

BTC City Murska Sobota

sobota, 18. 11. 2017, ob 20.00

KOLEDAR DOGODKOV

/ november 2017

KONCERTI

petek, 17. 11. 2017, ob 9.00 in 12.00

izvirni slovenski muzikal »VESNA«

Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 21. 11. 2017, ob 19.00

M. Camoletti – M. Niavarani: »(TOTALNO) KATASTROFALNA VEČERJA«, Gledališče Koper

Gledališče Park v Murski Soboti

ponedeljek, 11. 12. 2017, ob 19.00

Cristina Clemente: »DRUŽINSKI PARLAMENT«, Mestno gledališče ljubljansko

Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 13. 12. 2017, ob 19.00

Peter Quilter: »GLORIOUS!«, SNG Drama in Opera Maribor

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 16. 11. 2017, ob 18.00 (na ogled do 30. 12. 2017)

otvoritev razstave akademskega kiparja Dušana Tršarja: »Retrospektiva«

Galerija Murska Sobota

petek, 24. 11. 2017, ob 18.00 (na ogled do 20. 12. 2017)

otvoritev razstave: likovna delavnica Tilna Červeka

PiŠK Murska Sobota

petek, 24. 11. 2017, ob 18.00

»Odprto obrobje« – otvoritev fotografske razstave Luce Paramidanija

Mikkova mala galerija

petek, 1. 12. 2017, ob 18.00

»Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči«, otvoritev razstave o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, avtorica Jelka Pšajd

Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 1. 12. 2017, ob 18.00

otvoritev likovne razstave: Ajda Potokar

Galerija Robin v Murski Soboti

nedelja, 3. 12. 2017, ob 9.30 in 16.00 (prost vstop)

Ta veseli dan kulture: javno strokovno vodstvo dr. Roberta Inhofa po razstavi Dušana Tršarja »Retrospektiva«

Galerija Murska Sobota

nedelja, 3. 12. 2017, ob 11.00 in 14.00 (prost vstop v muzej)

Ta veseli dan kulture: vodstvo avtorice Jelke Pšajd po razstavi »Čez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči«

Pomurski muzej Murska Sobota

RAZSTAVE

četrtek, 16. 11. 2017, ob 19.00

izvirni slovenski muzikal »VESNA«

Gledališče Park v Murski Soboti

ponedeljek, 4. 12. 2017, ob 17.00 (na ogled do 29. 12. 2017)

fotografska razstava s slavnostno sejo, Fotoklub Murska Sobota

PiŠK Murska Sobota

petek, 17. 11. 2017, ob 9.00 in 12.00

izvirni slovenski muzikal »VESNA«

Gledališče Park v Murski Soboti

ponedeljek, 4. 12. 2017

razstava jelk, Saubermacher Komunala

PiŠK Murska Sobota

petek, 17. 11. 2017, ob 21.00

Jazz liebe 2017: OrGanic FunkaDelic (Gradec/AT)

Mikkov klubski prostor

torek, 21. 11. 2017, ob 18.00

2. koncert šolskega abonmaja: Barbara Grahor – viola in Meta Červ – klavir

Glasbena šola Murska Sobota

petek, 1. 12. 2017, ob 17.00

BTC City Murska Sobota

sreda, 22. 11. 2017, ob 19.00

koncert etno glasbe »MARIBUM AFRIQUI«, Slovenija, Mali

Grajska dvorana, Murska Sobota

izdelovanje adventnih vencev pod mentorstvom mojstrice Jožice iz Cvetličarne Florjana izdelovanje adventnih vencev

sobota, 25. 11. 2017, ob 21.00

URBAN & 4 (Reka/HR)

Mikkov klubski prostor

sobota, 2. 12. 2017, ob 10.00 (vstopnina)

Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 2. 12. 2017, ob 12.00

Mali ustvarjalci – Lego robotika

Mikkov klubski prostor

četrtek, 30. 11. 2017, ob 18.00

XXI. koncert učiteljev Glasbene šole Murska Sobota

Glasbena šola Murska Sobota

nedelja, 3. 12. 2017, ob 11.00

petek, 1. 12. 2017, ob 18.00

Gledališče Park v Murski Soboti

(prost vstop)

Galerija Murska Sobota

»TE DOMAČE VIŽE« z Dejanom Rajem ob 59-letnici Radia Murski val

Ta veseli dan kulture: kiparska likovna delavnica za družine »Moj pogovor s kipom«

nedelja, 3. 12. 2017, ob 15.00 (prost vstop v muzej)

Ta veseli dan kulture: delavnica za družine – izdelava igralnih kart in igra Durak

Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 2. 12. 2017, ob 17.00

koncert MODRIJANOV s torto velikanko ob praznovanju 19. rojstnega dneva BTC City Murska Sobota

BTC City Murska Sobota

sobota, 2. 12. 2017, ob 21.00

Graz Untergrunt

Mikkov klubski prostor

sobota, 9. 12. 2017, ob 21.00

Seine (HR) + ŠKM banda (Slo)

Mikkov klubski prostor

sreda, 15. 11. 2017, ob 16.00

sejna dvorana Mestne občine Murska Sobota

nedelja, 10. 12. 2017, ob 18.00

muzikal »MAMMA MIA!«

Gledališče Park v Murski Soboti

predavanje za občane (poklon Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja občanom Mestne občine Murska Sobota)

sreda, 15. 11. 2017, ob 19.00

Mikkov klubski prostor

četrtek, 14. 12. 2017, ob 17.00

novoletni koncert Glasbene šole Murska Sobota

potopisno predavanje Nastja Novak: »Gruzija, Armenija, Azerbajdžan«

četrtek, 16. 11. 2017, ob 17.00

»Boj proti divjemu lovu na ptice v Srbiji in na Balkanu«, DOPPS – predavatelj Boštjan Deberšek

PiŠK Murska Sobota

petek, 17. 11. 2017, ob 17.00

»Demenca«, Univerza za tretje življenjsko obdobje

PiŠK Murska Sobota

petek, 17. 11. 2017, ob 18.30

Maroko z avtom

v jedilnici OŠ Bakovci

sreda, 22. 11. 2017, ob 18.00

Vanekov večer – predavatelj dr. Duško Aleksovski: »Staroslovanska pisava med glagolico in cirilico«

PiŠK Murska Sobota

četrtek, 23. 11. 2017, ob 17.00

transmisijska meditacija

PiŠK Murska Sobota

četrtek, 23. 11. 2017, ob 19.00

potopisno predavanje Arne »SKRIVNOSTNI JEMEN«

sreda, 29. 11. 2017, ob 17.00

Hospic: Jožef Kociper, dr. med., specialist psihiatrije: »Spremljanje ljudi v stiski«

PiŠK Murska Sobota

sreda, 29. 11. 2017, ob 19.00

Predavanje o glasbeni sceni v New Yorku – predavatelj Ičo Vidmar

Mikkov klubski prostor

sobota, 2. 12. 2017, ob 18.00

projekcija podvodnih fotografij Grega Verč: »USODNA BURJA«

Grajska dvorana, Murska Sobota

sreda, 6. 12. 2017, ob 16.00

»Moda skozi čas« – predavateljica Zdenka Ščančar, Univerza za tretje življenjsko obdobje

PiŠK Murska Sobota

četrtek, 7. 12. 2017, ob 20.00

potopisno predavanje »SMALLTOWNERS GO BIG«, popotnika iz Bakovcev Larisa in David na poti okoli sveta

Bistro Bunker, Slovenska ulica 47 v Murski Soboti

petek, 8. 12. 2017, ob 18.00

predstavitev knjige Vanekov večer – predavatelj Bojan Budja: »IVO MED 10 IN 13« (življenjska pot Iva Daneua, slovenske košarkarske legende)

PiŠK Murska Sobota

sreda, 13. 12. 2017, ob 19.00

predavanje: Simona Levc in Marko Juhant

Mikkov klubski prostor

petek, 15. 12. 2017, ob 20.00

večer FUNKA z enkratnim Raphaelom Wresnigom na hammond orglah in njegovim bandom

PREDAVANJA

Gledališče Park v Murski Soboti Bistro Bunker, Slovenska ulica 47 v Murski Soboti

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE petek, 17. 11. 2017, ob 17.00

lutkovna predstava »Deklica s svetilko« – nemška ljudska pravljica, Waldorfski vrtec Murska Sobota

PiŠK Murska Sobota

sobota, 2. 12. 2017, ob 11.00

»Rudi in praznične kremšnite«, Miškino gledališče in prihod Miklavža

BTC City Murska Sobota

ponedeljek, 4. 12. 2017, ob 10.00 in 17.00

lutkovna predstava Ida Mlakar, Maja Borin: »KAKO STA GUSTI IN BIBI SIPALA SREČO«, SNG Drama Maribor

Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 5. 12. 2017, ob 9.15 in 10.30

lutkovna predstava Ida Mlakar, Maja Borin: »KAKO STA GUSTI IN BIBI SIPALA SREČO«, SNG Drama Maribor

Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 7. 12. 2017, ob 10.00

gledališko-gibalna lutkovna predstava Nebojša Pop Tasić: »SVETLOBA«, Lutkovno gledališče Maribor

Gledališče Park v Murski Soboti

gledališko-gibalna lutkovna predstava Nebojša Pop Tasić: »SVETLOBA«, Lutkovno gledališče Maribor

Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 8. 12. 2017, ob 9.15 in 10.30

DELAVNICE

GLEDALIŠKE PREDSTAVE četrtek, 16. 11. 2017, ob 19.00

izvirni slovenski muzikal »VESNA«

Gledališče Park v Murski Soboti

Hodalič:

Gledališče Park v Murski Soboti