Soboške novine by Murska Sobota

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

15. maj 2019 / številka 187

(D)oživeti Pomurje Regijski promocijski center Expano z okolico kaže nove smernice v turističnem obujanju regije. Expano je dočakal uradni krst funkcionarjev in z njim se je uradno začela nova turistična zgodba v naši občini. Še bolje rečeno: v regiji. Slavnostna govornika na otvoritve-

ni prireditvi sta bila poleg župana Aleksandra Jevška še predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Dr. Jevšek se je zahvalil vsem, ki so pred štirimi leti imeli idejo in pogum, da ta čudoviti paviljon iz Milana pripeljejo v Mursko Soboto. Ob tem je povedal: »Expano je nedvomno naš največji projekt. Ne le zato, ker smo na obrežje Soboškega jezera postavili ta čudoviti paviljon, temveč zla-

Kresovanja združujejo vaščane / stran 11

sti zato, ker nam vsem skupaj odpira popolnoma nove, trajnostne priložnosti za to, da Pomurje postavimo na zemljevid izjemnih turističnih destinacij. Ker lahko z njim bistveno dvignemo dodano vrednost tukajšnjega turizma, da bodo naši turistični delavci bolje plačani, da se bodo naložbe v pomurski turizem obrestovale, da bodo novo ponudbo ustvarjali naši ljudje in da bo od turizma jutri bolje živelo več pomurskih družin.« Minister

Počivalšek je izrazil zadovoljstvo in med drugim povedal: »Murska Sobota je nedvomno imela jasno vizijo, kaj bo s tem objektom počela, in lahko rečem, da je bila umestitev objekta sem ob Soboško jezero strateška investicija v Pomurje. Prepričan sem, da se bo povrnila v obliki okrepljene gospodarske moči regije – torej skozi povečan obisk turistov in organizacijo poslovnih dejavnosti okoli paviljona.« Dejan Židan je v izjavi izpostavil, da je v živo opazo-

Intervju: Jože Glažar / stran 15

val napredek in preobrazbo od industrijskega k zelenemu, od neurejenega k urejenemu, od zaprtega k odprtemu. »Expano pooseblja vizijo mesta in regije. To je pomemben regijski projekt, s katerim želimo bolje predstaviti Pomurje, njegovo turistično ponudbo in naložbene priložnosti.« Prvi odzivi in množičen obisk ob Soboškem jezeru so dober znak. A zdaj je čas za akcijo in uresničevanje vizije. Ta je zagotovo doživeti in oživeti Pomurje.

Poklici, kjer boste takoj dobili službo / stran 16

/maj 2019

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Trg zmage krasi mlaj

Blagoslov zelenja in oljčnih vejic

Tudi v letošnjem letu so na Trgu zmage v Murski Soboti tradicionalno postavili mlaj.Regijska organizacija vzhodne Slovenije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v sodelovanju z mestno občino organizirala tradicionalno prireditev v počastitev prvega in drugega maja. Kljub dežju so lahko obiskovalci prisluhnili zvokom Prekmurske godbe Bakovci in uživali ob nastopu bakovskih mažoretk. Mlaj so postavili z dvigalom, postavitev pa si je med drugimi ogledal tudi župan dr. Aleksander Jevšek. Dogajanje se je s Trga zmage preselilo v park, kjer se je odvijalo kresovanje. / Melita Marič

Na cvetno nedeljo je bilo po katoliških škofijah in župnijah slovesno. Tudi v Murski Soboti je pred sveto mašo murskosoboški škof ordinarij dr. Peter Štumpf opravil molitev, nato pa blagoslovil oljčne vejice, presmece in zelenje, ki so bili položeni na mizo, ter preostale, ki so jih verniki prinesli k blagoslovu. Pri obredu je bil navzoč tudi murskosoboški kaplan Aljaž Baša. Po blagoslovu so zelenje, presmece in oljčne vejice verniki odnesli na svoje domove. Ponekod so jih zataknili za strehe hiš, saj naj bi po verovanju blagoslovljeno zelenje varovalo hiše pred strelo, gromom in požarom. / Geza Grabar

Otroci ustvarjali iz odpadnih materialov

Otroci prespali v knjižnici

Podjetje Saubermacher-Komunala je razpisalo posebni natečaj za razvijanje ustvarjalnosti iz odpadnih materialov. Otroci iz vrtcev ter osnovnih in srednjih šolah so ustvarjali za najbolj norčav dan v letu – pust. V kategoriji vrtcev je zmagala pustna maska Mürski čoln enote Gančani Vrtca Beltinci. Med osnovnošolci so bili najboljši: v prvi in drugi triadi učenci OŠ Kobilje, v tretji triadi pa učenci OŠ Turnišče. V konkurenci srednjih šol je zmagala pustna maska Črna vrana, izdelek dijakov Biotehniške šole Rakičan. Izdelki, nastali v okviru natečaja, so bili razstavljeni v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov. / Geza Grabar

Učenci tretje triade Osnovne šole II Murska Sobota so noč preživeli v knjižnici. Dogodek so poimenovali Noč v objemu ljudskega izročila, saj so v večernih in nočnih urah spoznavali ljudske pesmi, glasbila in pripovedovanja. Z njimi so v prostorih knjižnice noč prebedeli in prespali tudi mentorji, naslednje jutro pa so učenci predstavili, kaj so se skozi noč naučili. Večer so preživeli z jogo, sproščali so se s prvinskimi instrumenti in raziskovali so ljudska izročila. Na zaključni jutranji prireditvi so se jim pridružili plesalci veteranske folklorne skupine KUD Beltinci. Noč je z učenci preživel tudi profesor glasbe Tomaž Rauch in jih naučil, kako se izdela nunalica, na katero so tudi zaigrali. / Jasmina Muhič

Jubilejno leto bakovskih upokojencev

Za lepše okolje tudi v Nemčavcih in okolici

Bakovski upokojenci v letošnjem letu praznujejo že 35 let delovanja društva. Tudi v novem mandatu ga vodi dolgoletna predsednica Marija Kočar. Na nedavnem občnem zboru so potrdili novo vodstvo, svoj zadnji, četrti mandat pa začenja Marija Kočar, ki bo še naprej gonilna sila vedno bolj dejavnega društva. Njihove dejavnosti uspešno potekajo na več področjih, še zlasti na področjih promocije zdravja. Poleg športnih in zabavnih srečanj ter pevskih in plesnih nastopov bodo v letošnjem letu več pozornosti namenili pripravi praznovanja ob 35. obletnici društva. / Aleksandra Grah

Več kot trideset krajanov se je tradicionalno zbralo pred vaško-gasilskim domom, od koder so ekipe krenile na različne konce kraja. Največ dela je bilo na jugovzhodnem delu krajevne skupnosti, kjer so veliki nakupovalni centri in nastajajoča industrijska cona. Nekateri udeleženci so se v akcijo v kraju vključili samostojno. Kot pravi novi predsednik krajevne skupnosti Dušan Bencik, je bila udeležba kljub izostanku mlajših zaradi šolske sobote zadovoljiva, akcija pa se je zaključila s skupno malico in krajšim druženjem na zbirnemu mestu v bližnji okrepčevalnici Erike Horvat. / Geza Grabar

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIČEK

maj 2019

Začenja se četrta sezona Sočne vilice Natalija Kreft Foto: arhiv Sočne vilice Na Slovenski ulici bo tudi letos omamno dišalo. Ob sedmih izbranih petkih bo med 10.30 in 19. uro čas za festival ulične kulinarike Sočna vilica. Četrta sezona nam bo to pomlad prinesla nove pustolovščine. Odkrivali bomo zakladnico ulične kuhinje in eksotične okuse daljnih dežel. Uživali bomo v poznanih domačih dobrotah ali spoznavali okuse sodobne kuhinje. Ob tem se bomo razvajali tudi z butičnimi slaščicami. Skupaj bomo nazdravili z izborom vin pomurskih in preostalih priznanih slovenskih vinarjev ali si privoščili raznolik pivski nabor.

Začetek v petek, 17. maja »V Murski Soboti nadaljujemo kulinarično zgodbo v središču mesta. Četrta sezona Sočne vilice se bo začela na sončni petek, 17. maja, ko bo v mestu maturantska parada, in bo trajala od 10.30 do 19. ure. Četrto sezono bo zaznamoval nov veter. Uživali bomo lahko ob dobro poznanih ponu-

dnikih, ki so se nam v minulih treh letih zasidrali v srce, ter novih obrazih in novih okusih. Zlasti nas letos čaka ulična hrana brez omejitev, in to ob sedmih izbranih petkih,« pove Snežana S. Slekovec iz Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.

Uporaba ekološke embalaže »Ponudnikov tokrat nismo omejevali s tematiko, zato imajo proste roke pri načrtovanju ponudbe. Verjamem, da nas bodo znali presenetiti in prepričati, da se bodo osredotočili na sezonsko izbiro sestavin ter da bodo krožnike znali postreči inovativno. Tudi tokrat smo vse ponudnike opozorili na uporabo ekološke embalaže. Letos nadaljujemo z ugodnostmi Slovenske ulice, nagovorili smo namreč vse ponudnike blaga in storitev, da na dan dogodka v svojem lokalu oziro-

ma trgovini obiskovalcem ponudijo ugodnosti.«

Okusi prve Sočne vilice Stare znance in nove obraze bodo s kreativnimi grižljaji na prvi sončni petek pozdravili: Kodila, Restavracija Sports, Oui Chef, NA (Aleš Žganjar) in Mojster Vafelj. Za osvežitev bodo poskrbeli z vini Radgonskih goric in pivom Staropramen.

Nova doživetja Kaj nas čaka in kdo vse se nam bo pridružil od maja do septembra, organizator sproti razkriva na spletni strani www.socnavilica.si ter na strani na Facebooku. »Čakajo nas nova doživetja, stari znanci in prijatelji, nova poznanstva in nepozabna druženja ob petkih, ki popestrijo utrip vsakdana in dajo energijo za nove izzive,« še dodajajo. Ob tem opozarjajo na možnost odpovedi dogodka zaradi slabega vremena.

Datumi Sočnih vilic v letu 2019: 17. maj, 31. maj, 28. junij, 12. julij, 16. avgust, 30. avgust, 27. september

Zaradi neenakosti Govorimo o pametnih mestih in vaseh. V Pomurju pa obstajajo kraji brez vode in urejene kanalizacije. Govorimo o visoki kakovosti življenja. Polovica severovzhoda Slovenije pa se za mesečni kruh štiri ure na dan vozi v Ljubljano in nazaj domov. Govorimo o blaginji vseh. V Evropi pa na pragu revščine živi 87 milijonov ljudi, ob čemer vrednost davčnih utaj na letni ravni dosega 825 milijard evrov. Dovolj je! Hočem enakost za vse. Ne pristanem, da bi nekdo, ki se je rodil v Pomurju, imel slabše možnosti za visoko kakovost življenja kot nekdo, ki se je rodil v bolj razviti, bogatejši regiji. Živimo v nepredvidljivem času. Mir ni samoumeven. Zgodovina nas uči, da ni potrebno veliko, da se takšen čas spremeni v nevaren čas. Žal to vem zelo dobro, saj sem to izkusil na lastni koži. V osamosvojitveni vojni leta 1991 v bojih za Slovenijo v Prekmurju, ko smo zlomili slogan »za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni«, in leta 2006, ko smo slovenski policisti pred Hrvaško obranili slovensko ozemlje pri Hotizi. Varnost in mir bosta v prihodnje osrednji temi. Brez miru ni varnosti in brez varnosti ni blaginje. Kot član slovenske delegacije pri Evropskem odboru regij v Bruslju vidim veliko priložnosti za črpanje evropskih sredstev. Žal so številne ostale neizkoriščene. Vem, da kohezijska sredstva niso vedno pravično in pravilno porazdeljena. Zato je pomembno, da imajo regije v Evropskem parlamentu – pri odločanju o prioritetah kohezijske politike – tudi svojega predstavnika, saj sami najbolj poznamo potrebe ljudi in okolja. Želim, da o svoji usodi odločamo sami. Da nikoli več ne bomo talec napačnih razvojnih odločitev, ki se sprejemajo daleč stran od nas. Nič o nas brez nas!

Sveže in sočno bo. Pridite poskusit!

Evropska unija je odlična stvar. Ampak danes je v krizi. Ekonomski, socialni, okoljski, politični in varnostni. Ena kriza hrani drugo. Zato vzpon nacionalizma in populizma, ki vedno bolj odkrito simpatizirata s fašizmom. Zato to ne bodo običajne volitve. Zato ni vseeno, kdo zmaga na teh volitvah – nacionalisti ali Evropejci, populisti ali napredne sile, predstavniki elit ali skupnost kot celota. Imamo tri možnosti. Prvič – ohranimo lahko utečeno stanje/miselnost, da tako ali tako v EU ni moč ničesar spremeniti. Več revščine, več davčnih utaj, vedno večje krize, kar vodi v počasen, a gotov razpad. Drugič – vodenje Evrope lahko zaupamo populistom. Priča bomo vzponu fašizma. Sprva po tihem, potem vedno glasneje, kar vodi v hiter razpad. Kot da se iz zgodovine, žal krvave, nismo naučili čisto nič. Tretjič – glasujemo lahko za korenite spremembe, glasujemo lahko za napredne sile. Jasno in glasno zahtevajmo blaginjo za vse. Zahtevajmo odpravo neenakosti, saj neenakost = nevarnost. Zaslužimo si politiko, ki bo zastopala ljudi, politiko, ki se bo odločno spopadla z ekonomsko, socialno, okoljsko, politično in varnostno krizo. V dobro vseh in ne zgolj elit. Evropo moramo vrniti ljudem. To dolgujemo staršem in otrokom. Da nam nikoli več ne bo treba postavljati spomenikov osvoboditeljem, kot je na Trgu zmage, da mame ne bodo ostale brez sinov, žene brez možev in otroci brez očetov.

Vaš župan dr. Aleksander Jevšek

Spremljajte spletno stran www.socnavilica.si in bodite na tekočem z dogajanjem.

/maj 2019

MESTNI SVET

Potrdili zaključni račun proračuna Ksenija Glažar

Kakšno je stanje občinskih financ

Konec aprila sta potekali prva izredna in za njo še peta redna seja mestnega sveta. Mestni svetniki so med drugim potrdili zaključni račun proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2018 in se seznanili z varnostno oceno za leto 2018 za prvi, drugi in tretji policijski okoliš Policijske postaje Murska Sobota.

V nadaljevanju seje so sprejeli in potrdili zaključni račun proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2018, ki ga je podrobneje predstavil Slavko Domjan iz mestne uprave. Zaključni račun je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki občine za preteklo proračunsko leto. V letu 2018 so bili skupni realizirani prejemki proračuna v višini 21.120.869,23 evra in izdatki proračuna v višini 22.784.245,65 evra. Presežek prejemkov nad izdatki v višini – 1.663.376,42 evra predstavlja zmanjšanje sredstva na računih. Na dan 31. 12. 2017 je bilo to stanje 2.255.591,09 evra, ob upoštevanju rezultata za leto 2018 (–1.663.376,42 evra) pa tako stanje sredstev na računih na dan 31. 12. 2018 zanaša 592.214,67 evra in je v celoti vključeno v proračun za leto 2019. Tekom proračunskega leta je bila tako porabljena večina prenesenih sredstev iz leta 2017, izkazano pozitivno stanje na dan 31. 12. 2018 pa je posledica najema planiranega dolgoročnega kredita za financiranje postavitve reflektorjev na Stadionu Fazanerija. Ker je večina del tega projekta bila izvedena v novembru in decembru, je pribl. 90 odstotkov vseh plačil po teh gradbenih situacijah ob upoštevanju predpisanih plačilnih rokov (30. dan od prejema situacije) zapadalo v plačila v januarju in februarju letošnjega leta. Zatem so dali soglasje k zadolžitvi Pomurskega tehnološkega parka, kar je potrebno, kot sta pojasnila Slavko Domjan iz mestne uprave in Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, zaradi premostitve sofinanciranja (predfinanciranja) iz evropskih sredstev za projekt Danube Chance 2.0. Pomurski tehnološki park, ki se bo zadolžil v

Na peti redni seji so mestni svetniki najprej potrdili zapisnika četrte redne in druge dopisne seje.

Za šport 1,2 milijona evrov Na dopisni seji so dali soglasje k letnemu programu športa v Me-

Mestni svetniki so potrdili zaključni račun proračuna, med drugim bo v letošnjem letu 1,2 milijona evrov namenjenih za šport. Od tega bo dobrih 726 tisoč evrov investiranih v športne objekte in površine.

stni občini Murska Sobota za leto 2019, ki določa programe in področja športa, ki se v koledarskem letu sofinancirajo. Mestna občina Murska Sobota v letu 2019 namenja za letne športne programe, kamor spadajo športni programi, razvojne dejavnosti v športu, orga-

niziranost v športu, športne prireditve in promocija športa, 320 tisoč evrov. Dodatno je 10.400 evrov namenjenih za sredstva za nakup in tekoče vzdrževanje nove programske opreme – aplikacije. Sofinanciranju delovanja Aerokluba Murska Sobota je v letu 2019 namenjenih še dodatnih 25 tisoč evrov. Skupno se tako športu namenja 355.400 evrov. Za športne objekte in površine za šport v naravi se namenja skupno 160 tisoč evrov, od tega 95.500 evrov za drsališče, 15.500 evrov za Stadion Fazanerija, 12.000 evrov za športno rekreacijo in drugo ter 37.000 evrov za TVD Partizan. Med investicijami v ureditev športnih objektov in površin za šport v naravi se 30 tisoč evrov namenja za vzpostavitev disk golf igrišča v parku v Rakičanu, 20 tisoč evrov za mestno kopališče, 583.130 evrov za Stadion Fazanerija, 85 tisoč evrov za investicije v nakup in ureditev športnih objektov, 5 tisoč evrov za ureditev nogometnega igrišča v Pušči ter 3 tisoč evrov za športno-rekreacijski center Polana. Za investicije v športne objekte in površine se tako namenja skupno 726.130 evrov. Skupno bo torej za šport v proračunu namenjenih 1.241.530 evrov.

višini 100 tisoč evrov, bo sredstva za poplačilo dolga zagotovil iz neproračunskih virov.

Seznanili so se z varnostjo v mestni občini Pred koncem seje so se mestni svetniki seznanili še z varnostno oceno za leto 2018 za prvi, drugi in tretji policijski okoliš Policijske postaje Murska Sobota, ki jo je predstavil Tomislav Habulin, komandir Policijske postaje Murska Sobota. Na območju Mestne občine Murska Sobota je bilo v letu 2018 obravnavanih 508 kaznivih dejanj, leta 2017 pa za primerjavo 473 kaznivih dejanj. Kar se javne varnosti v letu 2018 tiče, je bilo na območju Mestne občine Murska Sobota ugotovljenih 482 kršitev s področja prekrškov po javnem redu in miru (leta 2017 – 460). Od tega je bilo 362 (325) kršitev s področja zakona o varstvu javnega reda in miru.

Prometna varnost v letu 2018 V letu 2018 je bilo na območju mestne občine obravnavanih 212 (210) prometnih nesreč. V letu 2018 je bila obravnavana 1 (0) prometna nesreča s smrtnim izidom. V prometnih nesrečah je bilo 5 (7) oseb hudo telesno poškodovanih in 47 (61) oseb lahko telesno poškodovanih. Samo z materialno škodo kot posledico se je leta 2018 na območju mestne občine pripetilo 159 (141) prometnih nesreč. Kot najpogostejši vzrok prometnih nesreč se navaja neprilagojena hitrost, sledijo nepravilna stran in smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilni premiki z vozilom. Policisti so v letu 2018 na območju mestne občine zaznali in obravnavali 3019 (3956) kršitev cestnoprometnih predpisov. Pri ugotovljenih kršitvah cestnoprometnih predpisov izstopajo kršitve omejitev hitrosti v naselju in kršitve, povezane z uporabo alkohola v prometu.

NACIONALNO ODPRTJE TEDNA LJUBITELJSKE KULTURE Murska Sobota, 16. maj 2019 GledaliπËe Park, 12.00 MLADINSKE PLESNE VIZIJE 2019 Regijska revija mladinskih plesnih skupin SV Slovenije pred GledaliπËem Park, 18.30 KULTURA ZA VSAK ČAS Program prekmurskih društev GledaliπËe Park, 19.30 SPREHAJALEC PTIC - Osrednji dogodek Plesni omnibus z æivo glasbo Mestna obËina

MURSKA SOBOTA

Dogodek poteka pod Ëastnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

SVETNIŠKI KOTIČEK / SPROŠČENO Delati moramo na evropskih projektih

Robert Žižek, Socialni demokrati (SD) Po sprejetju proračuna se nadaljuje trend iz prejšnjega man-

data. Letošnji proračun je razvojno naravnan na obnovo središča mesta. Veliko proračunskih sredstev je namenjenih za socialo, starejše občane, mladino, šport itd. Razvoj občine se je začel v pravi smeri. Dobili smo obvoznico, ki jo bo treba hitro dokončati, ker veliki prometni zamaški nastajajo na Lendavski ulici in v krožišču. Vključevanje prometa v krožišče iz smeri Industrijske ulice je prepočasno. Potrebna je obnova celotnega kanalizacijskega sistema, ki ob večjih nalivih ni sposoben požiranja vode. Obnovili se bosta tudi Slovenska in Slomškova ulica s celotno infrastrukturo. Velik problem vidim pri zaposlovanju mladih, ki nam masovno odhajajo v tujino. Treba bi bilo priva-

biti investitorje z dodano vrednostjo, morda s ponudbo zemljišča ali praznimi objekti v mestu po ugodnih cenah, da bi ustvarili zaposlitve za mlade s sedmo stopnjo izobrazbe in brezposelne. Delati moramo na projektih, ki jih ponudi Evropska unija, in jih realizirati, zlasti na področju razvoja in izgradnje infrastrukture v mestni občini z okolico. Uredili smo ploščad pred občino, ki lepo služi namenu, ter Expano, ki ima velik potencial za razvoj turizma in promocijo kraja ter celotnega Pomurja. Z ureditvijo kolesarskih stez s povezavami do Avstrije, Madžarke in Hrvaške bi še dodatno razširili ponudbo turističnih centrov v Pomurju. Upam, da bo šel ta razvoj naprej v pravi smeri.

Mestna občina Murska Sobota, občina priložnosti

Bernardka Ružič, Socialni demokrati (SD) Ni še mogoče dobiti take vreče, in je najbrž tudi nikoli ne bo, v katero bi lahko natlačili vse potrebe in želje, ki jih imamo. Podobno je z občinskim proračunom. Sredstva so omejena, naše potrebe in želje pa največkrat

prevelike. A vseeno ugotavljam, da je letošnji proračun razvojno naravnan ter odraz potreb in želja občank in občanov, zlasti pa je v veliki meri upošteval pripombe in predloge svetnikov. Veseli me, da je bil upoštevan predlog, da se osnovnim šolam za nemoteno delovanje zagotovijo sredstva v enaki višini kot leto poprej. Je pa nujno, da se na področju osnovnega šolstva v čim krajšem času izvede energetska sanacija objektov in se tako zmanjšajo stroški delovanja. Iz proračuna je razvidno, da se župan in celotna občinska uprava trudita za čim bolj uravnotežen razvoj primestnih naselij. Na področju razvoja turizma se je mestna občina s projektom Expano postavila na zemljevid prepoznavnih turističnih destinacij, ki obiskovalcu s svojimi vsebinami ponujajo nekaj več od običajne turistične ponudbe. V prihodnje si želim, da bi čim več vlagali v človeške vire, saj bodo hitreje rasle le regije z izobraženim prebivalstvom. Spodbujati bo treba podjetništvo in v občino privabiti nove vlagatelje, občina pa jim mora zagotoviti prostor in primerno infrastrukturo ter na

ta način mladim ponuditi nova delovna mesta. Nadaljevati bo treba izgradnjo kolesarskih poti in mesto povezati s primestnimi naselji, še zlasti bi izpostavila potrebo po kolesarski povezavi med Krogom in Bakovci, ki bo lahko kolesarje varno pripeljala do najbolj prepoznavne turistične točke – paviljona Expano. Na področju investicij v primestnih naseljih si želim, da se realizirajo vsaj v tem mandatu, če ne že v tem letu. Kot svetnica in članica sveta KS Krog si želim, da se dokonča izgradnja večnamenskega objekta in realizira projekt GO IN NATURE pri kroškem brodu. Tudi v prihodnje si želim, da občina ohrani visoko raven sredstev, namenjenih projektom, ki bodo zagotavljali visoko kakovost življenja ter enake možnosti občank in občanov. Naj končam z naslednjo mislijo Roberta Collierja: »Najbolj pomembni ljudje na svetu mislijo vnaprej, zato si ustvarijo svojo podobo; potem se lotijo njenega natančnega uresničevanja, tu jo dopolnijo, tam nekaj malega dodajo, spremenijo kakšno malenkost, toda nenehno gradijo in gradijo.«

Še vedno premalo storimo za izboljšanje življenja v mestni občini

Marjan Žekš, Modra lista Drugi mandat, ki ga preživljam kot član mestnega sveta, se odvija

po ustaljenih tirnicah. Proračun za letošnje leto, kakršenkoli je že bil sprejet in pri katerem smo vsi neposredno ali pa vsaj posredno sodelovali s predlogi, je osnovni dokument, na čigar osnovi se vse v občini odvija. Žal je po mojem mnenju še vedno premalo razvojno naravnan in projektno centraliziran, praksa razdeljevanja vedno večjega kosa javnih sredstev občinskim javnim zavodom ne pojenja, zato ostaja premalo denarja za nove investicije. Zaposlovanje mladih kadrov drugod po regijah in v sosednjih državah se nadaljuje, zato sem prepričan, da vsi skupaj nismo naredili dovolj za izboljšanje življenja in dela občank in občanov. V tem mandatu pričakujem več sredstev in aktivnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, ki bodo zajezila odhod perspektivnega in kakovostnega kadra. Varovanje okolja v povezavi s problematiko prašnih delcev

mora biti ena ključnih okoljskih usmeritev občine. Pri razdeljevanju proračunskih sredstev naj se v večji meri upošteva skladnejši ter enakomernejši razvoj primestnih naselij v primerjavi z mestom in mestnim jedrom. Če bomo na izpostavljenih področjih naredili korak ali dva v nakazani smeri, se bo tudi življenje občank in občanov postopoma izboljševalo ter postalo kakovostnejše.

maj 2019

Svetnik, ki je rocker po duši in ljubitelj nogometa Karlo Vratarič V rubriki Sproščeno, v kateri lahko bralci mestne svetnike spoznate na drugačen, oseben način, vam tokrat predstavljamo Darka Rudaša, ki mu je bil na zadnjih lokalnih volitvah že petič zapored zaupan mandat mestnega svetnika. Darko Rudaš iz Pušče je že vrsto let romski predstavnik v mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota, saj je njen član že od leta 1998. Njegove vrednote v osebnem življenju so vztrajnost, pogumen skok v življenje, pripravljenost pomagati in odprtost za spremembe. »Povzpel sem se iz marginalne družbe, iz bornega romskega naselja, prek segregiranega sistema izobraževanja in neštetih ovir. Spomnim se prve razredne ure v srednji šoli v Ljubljani, ko me je razrednik spraševal, od kod sem. Ko sem mu odgovoril, da prihajam iz romskega

Romov«, ki je posvečena tako Romom kot tudi Slovencem, ki so Rome sprejeli. Hobi tokratnega sogovornika je poleg glasbe še nogomet, in to že od mladih let. Rudaš je bil aktiven nogometaš in je nogometno pot končal v članski ekipi Nafte iz Lendave. Glede lokalnega in širšega okolja se po njegovem mnenju razmere hitro spreminjajo in naloga vseh, ki skrbijo za razvoj na različnih področjih, je ta, da se na te spremembe odzivajo z drznimi in ambicioznimi idejami ter rešitvami. »Murska Sobota in s tem Pomurje sta v preteklih letih to ambicioznost pokazala na splošnem razvojnem področju in tudi na področju razvoja romske skupnosti.«

Otroka kot izjemna nagrada Na vprašanje, kdo ali kaj ga v življenju navdihuje ter zakaj, brez pomisleka odgovori, da je to njegova družina. »Družba ne daje enakih možnosti! Zato je moja družina tudi moja življenjska naloga, ki sva jo z ženo, ki ni Rominja, odlično opravila. Dva otroka sva vzgajala v medkulturnem duhu, v nespodbudnem okolju

Darko Rudaš: »Murska Sobota in s tem Pomurje sta v preteklih letih ambicioznost pokazala na splošnem razvojnem področju in tudi na področju razvoja romske skupnosti.«

naselja Pušča, me je vprašal: 'Kaj pa ti tukaj iščeš? Pojdi domov fazane past!'« pravi Rudaš in dodaja, da mu v tistem času ni bilo čisto jasno, kaj je etika in kaj morala, pozneje pa ga je prav ta stavek, pa čeprav izključujoč, izgradil.

za izobraževanje. Nagrada je izjemna! Oba sta visoko izobražena in vsak je na svojem področju uspešen.«

Nogometaš in glasbenik

Ob tem prisega na vrednote matične družine, kot so skrb za drugega, prijaznost ter red in (samo)disciplina. »Če so razmere in odnosi v družini dobri, stari starši želimo po najboljših močeh pomagati svojim odraslim otrokom, ki v tistem času sami postanejo starši. V tem obdobju sva kot stara starša z ženo dobila novo priložnost za to, da lahko izkaževa svojo skrb.«

Na vprašanje, kakšno glasbo posluša, nam odgovori, da je po duši rocker. Je tudi glasbenik, saj igra kitaro v romski glasbeni skupini Romano Glauso, ki širi ljubezen do romske glasbe ter igrivo veselje s plesanjem po mizah in pitjem vina. Ob letošnjem svetovnem dnevu Romov so pripravili pesem z naslovom »12.000

Pomoč iz generacije v generacijo

/maj 2019

MESTNI SVET

ODGOVORI NA VPRAŠANJA IN POBUDE MESTNIH SVETNIKOV (4. redna seja) Objavljamo odgovore na vprašanja in pobude, ki so jih člani mestnega sveta imeli na 4. redni seji mestnega sveta, ki je bila 14. marca 2019. Zoran HOBLAJ Pojasnilo: Imel je pojasnilo glede problematike izvajanja službe Pomoč na domu, zaposlovanja in izobraževanja s tega področja. Povedal je, da je bil javni zavod Dom starejših Rakičan uspešen pri vseh aktivnostih, ki so jih napovedali. Pridobili so nove zaposlene in čakalnih vrst v službi Pomoč na domu ni več. Vključili so 42 novih uporabnikov. Postregel je tudi informacijo, da bo izobraževanje za NPK oskrbovalca/-ke odslej potekalo na Ljudski univerzi Murska Sobota. Zahvalil se je vsem, ki so izrazili skrb za ureditev te storitve. Zoran KOS: Predstavil je predloge občanov kolesarjev. Predlagajo, da bi ceste začeli čistiti že po 15. marcu. Hkrati občani predlagajo, da se pripravi prioritetni seznam čiščenja ulic glede na gostoto prometa in da se naj prednostno čistijo starejše ulice, ki so bile narejene pred letom 1950 (npr. Cvetkova ulica, Partizanska ulica, del Mladinske ulice, Sodna ulica), prav tako bi prednostno čistili kolesarske poti, ki so najbolj onesnažene (npr. Gregorčičeva in Cankarjeva ulica). Predlagajo še, da se za poletne mesece pripravi plan čiščenja, in sicer naj se čiščenje opravi vsaj enkrat na mesec. Menijo, da bi bilo zelo pametno ceste poškropiti z raztopino, saj bo tako manj peska in jih bo lažje očistiti, pa tudi z ekološkega vidika je rešitev ustreznejša. Odgovor mestne uprave: Zimska sezona v Sloveniji traja od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto. V tem času veljajo na cestah zimske razmere in se po potrebi izvaja zimska služba (tudi posipi), ki se izvaja tudi zunaj tega obdobja, če to zahtevajo vremenske razmere. Čiščenje cest oziroma odstranjevanje posipnih materialov se praviloma začne okrog 15. marca, včasih nekoliko prej, včasih pozneje, odvisno od vremenskih razmer oziroma napovedi. V Mestni občini Murska Sobota nikoli ne čakamo dosledno tega datuma, če nezimske razmere nastopijo prej in če se (po napovedih) več ne pričakuje nizkih (s poledico) temperatur ali sneženja. Se pa čiščenje cest in izvajanje zimske službe vršita skladno s programom vzdrževanja oziroma planom zimske službe po prioritetah izvajanja, ki so določene glede na pomen (kategorizacijo) posamezne ceste, ki jo ima v prostoru, in njene prometne funkcije. Daniela MÖREC: Na predlog občanke je izpostavila vprašanje, ali obstaja možnost zasaditve dreves na Bakovski ulici (na desni strani do krožišča, ko se peljemo mimo OŠ III, ko se začnejo prve hiše v Sončno ulico in kjer se končuje Mladinska ulica). Na Bakovski cesti je izredno veliko prometa kljub temu, da je odprta obvoznica, in tudi z obvoznice prihaja velik hrup.

Odgovor mestne uprave: Zasaditev drevoreda je predvidena na vzhodni strani Bakovske ulice, vse od dostopa do podhoda do avtoceste (od avtoceste do naselja Bakovci je že zasajen). Predpogoj je pridobitev (odkup) zemljišč za zasaditev dreves, saj so zemljišča neposredno ob kolesarski stezi v zasebni lasti. Popolnoma enak primer je tudi na nasprotni strani Bakovske ulice (na odseku od Sončne ulice do novozgrajenega krožišča), kjer se cestni svet konča z obcestnim jarkom in ni prostora za zasaditev dreves. Mestna uprava bo vsekakor proučila možnosti za pridobitev zemljišča za zasaditev dreves tudi (ali zgolj) na zahodni strani Bakovske ulice ter bo zasaditev izvedla po pridobitvi zemljišč in uvrstitvi zasaditve v plan enega izmed prihodnjih proračunov. Mestno upravo je zaprosila, da v Soboških novinah ponovno objavi obrazložitev, kako se obračunava plačilo padavinske odpadne vode. Občani tega ne morejo dojeti, že dobrega pol leta ni bilo padavin, plačilo na položnicah pa ostaja isto. Kot je sama že dobila pojasnilo, se plačuje povprečnina, ki se glede na količino padavin obračunava na koncu leta (tako se lahko znesek na položnici zniža ali pa zviša). Odgovor mestne uprave: Način obračunavanja padavinske odpadne vode bo obrazložen v junijski številki javnega glasila Soboške novine. Ker se zadeva dotika Prekmurja oziroma Pomurja, je izpostavila, da se pripravljamo na prireditev ob praznovanju stote obletnice priključitve Prekmurja matični domovini, ki bo v avgustu. Tako na lokalni kot nacionalni ravni se pripravljajo razni dogodki. Skrbi jo del na dvojezičnem območju, in sicer da se madžarska vlada s svojimi finančnimi prispevki močno vriva v našo državo. V Lendavi že izvajajo desetmilijonske subvencije oziroma nudijo nepovratna sredstva, nepovratna sredstva na podlagi prijav dobijo tudi posamezne fizične osebe na dvojezičnem območju. Zdi se ji, da je odnos vlade do tega vprašanja nekje v ozadju oziroma reakcij na to ni. Boji se, da se ne bi po sto letih ponovila zgodovina. Zato naproša župana, naj izpostavi ta razmišljanja, ko se srečuje s pomurskimi župani. Dogaja se, da mladina z goričkega dela (Grad, Rogašovci, Kuzma itd.) množično odhaja v srednjo šolo v Avstrijo in na to ni nobene reakcije. Glede na povedano želi, da pomurski župani spregovorijo tudi o tej tematiki. Odgovor župana: Župan je povedal, da so župani na temo orbanizacije slovenskega območja zelo ostro odreagirali tudi pri vladi. Vlada je o tem seznanjena in župani so seznanjeni, da se izvajajo ukrepi; kakšni so, pa se ne ve. Prepričan je, da on kot župan in tudi vsi drugi delijo prepričanje, da orbanizacije na tem območju ne bodo dovolili. Zaradi tega smo se borili v osamosvojitveni vojni, to je povedal vsakomur, tudi na državni ravni, če ne bo ustreznih ukrepov. Stota obletnica nima namena, da se prepiramo o zgodovinskih dejstvih. Madžarska manjšina v Slo-

veniji ima svoje pravice in enako zahtevamo za slovensko manjšino v Porabju. Nobene ozemeljske težnje pa ne pridejo v poštev, ne po stotih ne po petstotih letih. Glede odhoda mladine v Avstrijo je župan povedal, da so se tudi o tej problematiki pogovarjali s predstavniki šolskih oblasti in pomurskimi župani na svetu regije. Povedal je, da živimo v Evropi, kjer je pretok dela, kapitala in znanja popolnoma svoboden. Srednje šole, ki imajo dobre programe, imajo tudi učence. In to mora biti pravi signal, ne pa preprečevanje učencem in dijakom, da se izobražujejo v Avstriji, temveč je treba še bolj kakovostne programe izvajati doma, kar je naloga šolstva in posameznih ravnateljev. Povedal je še, da bo v naslednji perspektivi približno trideset milijard sredstev namenjenih za projekte Erasmus. Naši otroci in vnuki bodo študirali po vsem svetu. Andrej MEŠIČ: Ker se širijo govorice, ga zanima, ali je zavod RIS Dvorec Rakičan izplačal pribl. 60.000,00 EUR odškodnine odpuščeni (zdaj že pokojni) nekdanji direktorici po pravnomočni sodbi delovnega sodišča. Pristojne zavoda RIS Dvorec Rakičan prosi za pisno razlago in razlago tega, ali je o tem razpravljal svet zavoda kot najvišji organ zavoda. Odgovor dr. Roberta CELCA, direktorja javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan: Kot že velikokrat doslej tudi tokrat govorice ne držijo. Predmetna pravdna zadeva še ni pravnomočno zaključena, je v fazi obravnave na prvi stopnji pristojnega sodišča, zato iz tega naslova do zdaj ni bila izplačana nobena odškodnina. Svet zavoda zadeve ni obravnaval, ker za to ni bilo potrebe. Svetnika Andreja Mešiča nadalje zanima, ali je že izračunana višina plač in zamudnih obresti, ki jih je po pravnomočnem sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota zaradi svoje napake oziroma napake direktorice dolžan plačati nekdanji uslužbenki. Ali je svet zavoda kot najvišji organ zavoda razpravljal o tej zadevi in kakšen je bil sprejet sklep? Naproša pristojne v predmetni zadevi, da mestnemu svetu do naslednje seje sporočijo pisni odgovor. Odgovor mag. Brigite PERHAVEC, direktorice javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota: Nekdanji javni uslužbenki, ki je bila zaposlena na Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, so bile po pravnomočnem sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani izračunane in izplačane plače v višini 13.949,72 EUR in zamudne obresti v višini 951,50 EUR. Svet Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je na 7. seji sveta zavoda dne 29. marca 2019 razpravljal o tej zadevi in sprejel naslednje stališče: Javna uslužbenka je bila zaposlena na Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota za določen čas več kot dve leti kot informatorka v TIC-u. Od vsega začetka je bila seznanjena, da je eden bistvenih pogojev za zasedbo tega delovnega mesta znan-

je nemškega in angleškega jezika. Ker javna uslužbenka pogoja ni izpolnila, ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Brigita Perhavec je v dobri veri, da bo delavka napredovala ter usvojila znanja v nemškem in angleškem jeziku, podaljševala pogodbo za določen čas. Javna uslužbenka se je v času zaposlitve namreč dokazala kot sposobna in je kakovostno opravljala svoje delo, vendar žal le za slovenske turiste. Eden od razlogov, da direktorica ni že prej prekinila delovnega razmerja, je bil tudi socialni položaj zaposlene. Javni uslužbenki je bilo ponujeno drugo delo na Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, vendar ga je odklonila. Sodišče v Murski Soboti je pred razsodbo opravilo obravnavo in na podlagi zaslišanja razsodilo v korist Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Višje sodišče je v razsodbi upoštevalo samo zakonsko določilo dveh let zaposlitve za določen čas in razsodilo v korist zaposlene. Po razsodbi višjega sodišča je Zavod za kulturo, turizem in šport javno uslužbenko pozval na delo, vendar je sama predlagala sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Na podlagi navedenega ugotavljamo, da je direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Brigita Perhavec sicer prekoračila zakonsko omejitev zaposlitve za določen čas na istem delovnem mestu, to je dve leti, vendar je ves čas delovala v korist zaposlene in ji želela pomagati. Ob dejstvu, da tudi sodstvo enako zadevo obravnava različno in sprejema različne razsodbe, člani sveta Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota zaradi tega dogodka v delu direktorice, ob njenem sicer izjemno kakovostnem delu, ne vidimo razloga za odgovornost oziroma posledice. Drago VIGALI: Postavil je vprašanje glede osvetlitve kolesarske steze med Krogom in Mursko Soboto. V letu 2018 se je del kolesarske steze osvetlil, in sicer od mostu na potoku Dobel do križišča z obvoznico. Manjkajo pa luči od objekta tehničnih pregledov oziroma Pomurskega avtocentra do kanala in naproša, da se tudi ta del uredi. Odgovor mestne uprave: Mestna uprava je seznanjena z delom manjkajoče javne razsvetljave ob Kroški ulici v Murski Soboti (na odseku od razbremenilnega kanala do območja križišča z obvoznico). Ta del javnega razpisa se bo v okviru celostne ureditve Kroške ulice izvedel predvidoma v prihodnjem letu, trenutno so v izdelavi projekti, katerih predmet obdelave je tudi celostna ureditev javne razsvetljave. Jože ŠADL: Povedal je, da se bo v kratkem odprla nova pridobitev v Murski Soboti, in sicer Expano in motorični park. V motoričnem parku je bil že nekajkrat in je tam vedno bilo ogromno ljudi ter tudi na desetine psov. Opozoril je, da je na vhodu v motorični park postavljena tabla, ki opozarja lastnike psov na obvezno vodenje psov na vrvici in uporabo ustreznih pripomočkov za odstranjevanje iztrebkov, vendar se to ne upošteva. Pojasnil je, da je velik ljubitelj

živali, vendar je mnenja, da psi ne spadajo na to območje. Psi se brezbrižno sprehajajo, na njih se ne pazi in za to so krivi lastniki psov. Motorični park je v prvi vrsti namenjen družinam z otroki in vsem občanom. Ob tem je povedal, da je v mestu že na voljo poligon za pse. Naproša mestno upravo, da pred otvoritvijo objekta o tem razmisli, saj kontrole na tem delu fizično ne bo mogoče izvajati. Na koncu je dodal še pripombo, da na tem območju ni sanitarij, zato poziva, da se te v objektu odprejo in dajo ljudem na razpolago ali da se vsaj uredi začasna rešitev. Odgovor mestne uprave: Za obiskovalce novih ureditev in motoričnega parka na južnem delu Soboškega jezera so se v letu 2018 uredile sanitarije in slačilnice v pomožnem objektu pod teraso paviljona Expano, na glavnem vhodu na jezero. Sanitarije so trenutno odprte vsak dan od 9. do 19. ure, v času kopalne sezone pa bodo odprte dalj časa, skladno z dogovorom. V letu 2019 so se dodatno uredile še sanitarije na drugem vhodu na jezero s strani Rakičana, ob motoričnem parku. Na obeh vhodih na južnem delu Soboškega jezera so postavljene table, ki lastnike psov opozarjajo na obvezno vodenje psov na vrvici. Smatramo, da je tovrstna ureditev primerna, lastniki psov pa morajo spoštovati predpisana pravila, imeti ustrezne pripomočke in odstraniti pasje iztrebke. V kratkem se bodo postavili tudi dodatni koši za pasje iztrebke. Pristojna služba mestne uprave bo še naprej izvajala nadzor nad spoštovanjem predpisov. Nada KUHAR: Zahvalila se je, da je njena pobuda glede storitve Pomoč na domu obrodila sadove, da se je vzpostavila in da ljudje na to storitev več ne bodo čakali. Glede prejetega odgovora za zobozdravstveno storitev je povedala, da jo zanima, ali mogoče Mestna občina Murska Sobota kot ustanoviteljica Zdravstvenega doma Murska Sobota razmišlja, da bi skupaj z drugimi pomurskimi občinami dosegla dogovor glede izvajanja nočnega dežurstva v Murski Soboti skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da občanom več ne bi bilo treba hoditi v Maribor. Naproša, da se poišče skupna rešitev za občane, saj so jo prav ti opozorili na to problematiko. Odgovor mestne uprave: Razgovori s pomurskimi občinami in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede izvajanja nočnega dežurstva v Zdravstvenem domu Murska Sobota so v teku. Glede pokopališča je povedala, da so jo občani opozorili na sanitarije v mrliški vežici, ki so v popoldanskem času nedostopne. Dala je pobudo, da bi bile sanitarije odprte tudi v popoldanskem času in bi se zvečer zaklenile. Odgovor mestne uprave: Mestna uprava je pobudo sporočila upravljavcu mestnega pokopališča Javnemu podjetju Komunala Murska Sobota in se z njim dogovorila, da bodo sanitarije na mestnem pokopališču odprte tudi v popoldanskem času

MESTNI SVET / AKTUALNO oziroma v obratovalnem času pokopališča, kar bodo organizacijsko uredili v kar najkrajšem času. Glede odgovora, ki ga je prejela na vprašanje o zavetišču za brezdomce, je povedala, da zavetišče obstaja že od leta 2007 in da so v letu 2018 sprejeli 37 oseb, niso pa v odgovoru zapisali, koliko oseb je v zavetišču že od leta 2007, ko se je zavetišče ustanovilo. Zanima jo tudi, kako dolgo je lahko brezdomna oseba v zavetišču. Odgovor vodje Zavetišča za brezdomne osebe v Murski Soboti je bil objavljen v aprilski številki javnega glasila Soboške novine. Anton SLAVIC: V imenu Neodvisne stranke Pomurja in v svojem imenu je županu predstavil pobudo, ki jo je v nadaljevanju podrobneje obrazložil. Povedal je, da se v Murski Soboti že tri leta srečujemo z neugodno situacijo in si pred njo več ne moremo zatiskati oči, in to so odnosi med Mestno občino Murska Sobota in Pomurskimi lekarnami. Povedal je, da ne izpostavlja in ne vključuje vprašanja imenovanja direktorja Pomurskih lekarn. Prepričan je, da je zadeva dobila bistveno širše dimenzije. Občani, ki spremljajo to zgodbo po medijih, si ne znajo razložiti, kaj se dogaja. Tako stanje odpira možnosti za ugibanja, ali gre za razbijanje lekarn ali privatizacijo lekarn. Trenutno stanje ni dobro in vpliva tudi na odnose

do drugih občin soustanoviteljic javnega zavoda Pomurske lekarne. V svetu zavoda je razmerje petnajst soustanoviteljic na eni strani in osamljena Mestna občina Murska Sobota na drugi. Padajo težke besede in padajo tudi besede, ki so žal žaljive tudi za mestne svetnike. Povedal je, da se ob vsem tem porablja denar za odvetniške pisarne, zasebne inštitute za lokalno samoupravo, sodne stroške itd. Mnenja je, da se pozablja na kolektiv Pomurskih lekarn. Tudi zaposleni imajo čustva in gojijo pripadnost do zavoda; in ko vse to poslušajo, se prav gotovo nelagodno počutijo. Tako stanje bo neizbežno vodilo v razpad Pomurskih lekarn. Poudaril je, da se je treba zavedati, da to zadeva okoli 115.000 prebivalcev Pomurja. O tem, kaj bi to pomenilo za nadaljnje odnose med občinami, raje ne govori, ne ve, če si kdo upa prevzeti to odgovornost; na nikogar pa ne želi kazati. Na podlagi povedanega je županu predstavil pobudo v imenu Neodvisne stranke Pomurja, kjer se zelo zavzemajo za čim tesnejše in večje sodelovanje med občinami, da v aprilu skliče izredno sejo mestnega sveta s predmetno problematiko. Na izredno sejo se naj povabijo vodstvo Pomurskih lekarn in predstavnik zaposlenih, glede dilem o zakonitosti poslovanja mogoče tudi predstavnik lekarniške zbornice in še kdo drug. Na tej izredni seji bi v umirjenem tonu poskušali zadevo zaključiti oziroma dokončati. Na koncu je še povedal, da so jih pred krat-

kim ljudje izvolili, ker jim zaupajo, in to zaupanje je treba upravičiti. Upravičijo ga lahko le tako, da se lotijo sleherne problematike, saj gre to zlasti v korist občanov Mestne občine Murska Sobota in tudi prebivalcev celotnega Pomurja. Odgovor župana: Glede problematike Pomurskih lekarn je povedal, da breme te teme v mestu čuti že nekaj časa. Na več sejah mestnega sveta je bilo o tem že veliko povedanega. Želi si, da bi zgodba bila končana, da Pomurske lekarne, katere ustanovitelj je tudi Mestna občina Murska Sobota, delujejo zakonito, in to ni naperjeno proti kolektivu, verjame pa, da na zaposlene vpliva. Pobude za sklic izredne seje je vesel in jo bo sklical. Povabil bo vse akterje, tudi direktorja, ki je bil že nekajkrat vabljen na sejo, a se je ni udeležil. Prav tako bo povabil člane odbora za nadzor proračuna, ki so s sklepom v parlamentu ugotovili, da je poslovanje lekarn nezakonito, in druge predstavnike inštitucij, ki so prav tako ugotovile, da je poslovanje nezakonito, zato tečejo postopki pred sodišči. Tako bo lahko vsakdo povedal svojo zgodbo. Ko se govori o preostalih občinah, se sprašuje, kakšno pravico odločanja ima Občina Moravske Toplice, ki je podelila že dve privatni koncesiji in ima še vedno glas v Pomurskih lekarnah (tudi Gornja Radgona ima koncesijo in še katera občina), njihovi občani pa nič ne doprinesejo k Pomurskim lekarnam. Z mestno upravo je poskušal že pred letom in pol nekajkrat z občinami urediti odlok, kjer bi bil opredeljen delež (koliko prebivalcev ali koliko prometa ima, toliko glasov bi vsaka

maj 2019

občina imela), saj se 50 odstotkov prometa v Pomurskih lekarnah ustvari v Murski Soboti. Pojasnil je, da ne bo nikoli potegnil poteze, ki bi pomenila, da bi uporabniki karkoli občutili pri dobavi zdravil. Je za dialog, vendar ne takega, kjer bo zgodbo predstavljala samo ena stran. Kot župan ne more hoditi mimo problemov, brez da bi ukrepal, saj je zadolžen za zakonitost poslovanja, tudi njega so ljudje zaradi tega izvolili. Boštjan BERLAK: Ponovno je izpostavil vprašanje, kako je z zagotovitvijo dostopa do večstanovanjskih objektov na Kocljevi ulici 10 do 14. Želi, da občani izvejo, v kateri fazi je postopek. Odgovor mestne uprave: Odgovor mestne uprave glede navedene problematike je bil objavljen v aprilski številki javnega glasila Soboške novine. Postavil je vprašanje, kakšne so možnosti zagotovitve dovozne poti za enoto vrtca Gozdiček s strani Ulice Štefana Kovača. Kot je znano, ima enota na tisti strani parkirišče, kjer bi lahko zaposleni parkirali. Kot je seznanjen, dostop s tiste strani dejansko ni mogoč. Odgovor mestne uprave: Glede dovozne poti za enoto vrtca Gozdiček je mestna uprava opravila pogovore z lastniki zemljišča, vendar do dogovora ni prišlo. Dodeljenih je bilo nekaj dodatnih daljincev za zapornico, vendar problem ostaja odprt.

Bojan PETRIJAN: Glede nabave učnih gradiv je povedal, da so pred kratkim na nacionalni televiziji predstavili raziskavo, s katero je bilo ugotovljeno, da starši otrok pri nabavi učnih gradiv v devetem razredu plačajo okoli 500,00 EUR več kot pa drugod po Sloveniji. Pri tem ne želi, da bi popolnoma ogrožali kakovost učnih vsebin, ampak izključno cilja na to, da bi ugotovili, ali je mogoče prihranke doseči tam, kjer imajo vpliv na odločitve. O tem odloča tudi svet staršev, ko se gradiva predlagajo. Od nekje 400,00 do 500,00 EUR se mu zdi ogromna razlika. Odgovor mestne uprave: Odgovor bo sporočen, ko bo mestna uprava prejela konkretizirano vprašanje o navedeni problematiki. Povedal je, da je del naselja Černelavci brez osvetlitve, in sicer gre za podaljšek Liškove ulice. Prosi za ustrezno ureditev. Odgovor mestne uprave: Mestna uprava si bo manjkajoči del trase javne razsvetljave ogledala skupaj s Krajevno skupnostjo Černelavci in javnim podjetjem Komunala ter bo manjkajočo javno razsvetljavo tudi izvedla (predvideno s planom proračuna za leto 2019), vendar samo če je treba osvetliti odsek ceste, ki je javna površina. Pripravil: Sekretariat splošne zadeve

Kako naprej s Pomurskimi lekarnami? Ksenija Glažar Pred peto redno sejo mestnega sveta je potekala še prva izredna seja o Pomurskih lekarnah. Na prvi izredni seji so mestni svetniki razpravljali o stanju v javnem zavodu Pomurske lekarne, kjer po besedah direktorja občinske uprave Srečka Đurova kljub zakonski obveznosti pri nabavi zdravil ne izvajajo javnih naročil.

Občina opozarja na »nedopustno poslovanje lekarn« Mestna občina Murska Sobota, ki je ena od soustanoviteljic zavoda, že več kot tri leta opozarja na nedopustno poslovanje lekarn. Đurov je uvodoma pojasnil, da so Pomurske lekarne med letoma 2003 in 2019 za blago ali storitve plačale 365 milijonov evrov in od tega 99,7 odstotka sredstev porabile mimo pravil javnega naročanja. Pojasnil je še, da so 364 milijonov evrov za nabavo zdravil na podlagi neposrednih pogodb plačale zgolj desetim ponudnikom. V Mestni občini Murska Sobota zato vztrajajo, da je treba upoštevati zakonodajo, in poudarjajo, da je iz javnih evidenc razvidno, da je nabava zdravil v skladu z zakonom mogoča, saj jo izvajajo v mnogih javnih zavodih v Sloveniji. »Dolžnost javnega zavoda, da zdravila nabavlja po pravilih javnega naročanja, je predpisana zato, da se v transparentnem

in konkurenčnem postopku izberejo najugodnejši ponudniki, s tem pa doseže najnižja cena za vse uporabnike. Nespoštovanje predpisov o javnem naročanju privilegiranim dobaviteljem omogoča monopolni položaj in posledično so zdravila dražja,« je poudaril.

Kršenje predpisov o javnem naročanju velik sistemski problem Ker je kršenje predpisov o javnem naročanju velik sistemski problem, za katerega bi morale poskrbeti pristojne institucije, so na sejo povabili predstavnike države in ustanov, ki so dolžne skrbeti za zakonito poslovanje lekarniških zavodov. Na opisane kršitve so se odzvali povabljeni predstavniki države in ustanov. Sodna izvedenka za javna naročila Darja Čerič je potrdila, da so javni lekarniški zavodi zavezanci za javna naročila tudi pri naročanju zdravil. Ministrstvo za javno upravo je odgovorilo, da so že večkrat poudarili, da morajo javni lekarniški zavodi (tudi Pomurske lekarne) spoštovati zakon o javnem naročanju. Podobno trdi računsko sodišče, ki je že leta 2016 v zbirnem poročilu izreklo, da morajo javni lekarniški zavodi zdravila nabavljati v skladu z veljavnimi javnonaročniškimi predpisi. Komisija za preprečevanje korupcije zadeve ne komentira, saj jo obravnava kot prijavo. Podobno tudi uprava kriminalistične policije, ki je zadevo predala sektorju kriminalistične policije PU Murska Sobota, in državna revizijska komisija, ki je zoper Ivana Zajca, kot pojasnjujejo na mestni upravi, že vložila obdolžilni predlog.

Zajc zadovoljen in razočaran hkrati Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, ki so jo že pred časom javni lekarniški zavodi v državi pooblastili za izvedbo skupnega javnega naročila pri nabavi zdravil, je na seji napovedal, da bodo prvi del javnega naročila izvedli julija za vseh 24 javnih lekarniških zavodov v Sloveniji in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. Ivan Zajc, vršilec dolžnosti direktorja Pomurskih lekarn, očitke zavrača in pravi, da gre za kompleksno zadevo, ki jo je treba urediti na ravni države, ter da so leta 2015 Lekarniško zbornico Slovenije pooblastili za izvedbo skupnega javnega naročila za zdravila.

»Po eni strani sem danes zadovoljen, da o sistemski problematiki, ki zadeva vse lekarniške zavode v Sloveniji, razpravljamo na podlagi vabila gospoda župana Aleksandra Jevška v Murski Soboti. Po drugi strani sem razočaran, ker nismo kljub pomanjkljivi zakonodaji, ki obravnava področje naročanja zdravil lekarn za nadaljnjo prodajo, problematike kljub več kot desetletnim odborom rešili na državni ravni,« je med drugim povedal Zajc.

60-dnevni ultimat Pomurskim lekarnam Mestni svetniki so po burni razpravi sprejeli dva sklepa. V prvem so potrdili, da so se seznanili s pro-

Če v 60 dneh ne bo zamenjano vodstvo v javnem zavodu Pomurske lekarne in zagotovljena zakonitost poslovanja, bo župan Jevšek naročil občinski upravi, da pripravi postopke za ustanovitev javnega zavoda Nove pomurske lekarne.

blematiko neizvajanja javnih naročil v Pomurskih lekarnah. Z drugim sklepom so potrdili, da bodo komisiji za nadzor javnih financ in odboru za zdravstvo državnega zbora predlagali izvedbo skupne seje, na kateri bi obravnavali problematiko neizvajanja javnih naročil v javnih lekarniških zavodih, ter da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev zakonitega poslovanja javnih lekarniških zavodov. Župan Aleksander Jevšek je izredno sejo zaključil z besedami, da »že več kot tri leta opozarjamo na to, da je treba zakone spoštovati. Poskušali smo z dialogom s Pomurskimi lekarnami, vodstvom in svetom zavoda. Naleteli smo na gluha ušesa in na kopico izgovorov, kaj se da in kaj ne. Namesto argumentov so prevladali drugačni interesi po zaščiti vodstva in po ohranjanju ustaljenih praks nabave zdravil mimo javnih naročil in s točno določenimi dobavitelji«. Dodal je še, da so bile Pomurske lekarne ustanovljene, da služijo ljudem, ne pa zasebnim interesom. Zato občina ne more in ne bo pristala na oškodovanje občanov na račun lobijev iz farmacije. »Zato si tudi danes ne morem zatiskati oči pred tem, kar je narobe. To bi bilo najlažje: izogniti se konfliktu, ne drezati v interese in pustiti vrtičke nedotaknjene. Ampak občanke in občani me niso izvolili, da pogledam stran. Zato bom, če v 60 dneh ne bo zamenjano vodstvo v javnem zavodu Pomurske lekarne in zagotovljena zakonitost poslovanja, naročil občinski upravi, da pripravi postopke za ustanovitev javnega zavoda Nove pomurske lekarne,« je izredno sejo zaključil Jevšek.

/maj 2019

AKTUALNO

Za mir in sožitje med narodi Aleš Cipot Poklon padlim ob dnevu zmage nad grozotami fašizma in nacizma iz druge svetovne vojne. Padlim vojakom so se dan pred praznikom s polaganjem vencev pri spomeniku zmage ter pri piramidi in grobovih vojakov Rdeče armade na murskosoboškem pokopališču poklonili veleposlanik Republike Ukrajine Mihajlo Brodovič, namestnik veleposlanika Azerbajdžana Rauf Namazov in namestnica veleposlanika Gruzije Irina Iashagashvili, dan pozneje pa še veleposlanik Ruske federacije dr. Doku Zavgajev, predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB, predstavniki veteranskih društev vojne za Slovenijo, predstavniki Društva Slovenija-Rusija in društva vojnih veteranov iz Moskve. Spominske slovesnosti so se udeležili številni gostje iz Rusije. Delegacije so se spominu padlim s položitvijo vencev poklonile tudi na murskosoboškem pokopališču.

Veleposlanik Republike Ukrajine Mihajlo Brodovič pri piramidi in grobovih vojakov Rdeče armade na murskosoboškem pokopališču.

Zahvala za zgledno skrb za spomenike Zbrane so na obeh slovesnostih nagovorili župan Aleksander Jevšek, veleposlanik Republike Ukrajine Mihajlo Brodovič in veleposlanik Ruske federaci-

je dr. Doku Zavgajev, ki se je zahvalil Republiki Sloveniji ter Mestni občini Murska Sobota, ker zgledno skrbita za spomenike padlim partizanom in vojakom Rdeče armade. V imenu Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota sta vnukinji

Doku Zavgajev, Aleksander Jevšek in Zoran Hoblaj na Trgu zmage v Murski Soboti.

predsednika Evgena Emrija prebrali zgodovino svoje družine, ki ima korenine v Rusiji. V imenu Društva Slovenija-Rusija je nagovor ob prazniku prebrala Nadja Ivanc Miloševič. Sporočilo župana Aleksandra Jevška je bil poziv, da se upremo fašizmu in popu-

lizmu, da branimo mir in sožitje med narodi v Evropi in svetu, da branimo človekovo dostojanstvo za vsako ceno. Da nam nikoli več ne bo treba postavljati tovrstnih spomenikov, da mame ne bodo ostale brez sinov, žene brez možev in otroci brez očetov.

Spomin na upor proti okupatorju Jasmina Muhič

lja vprašanje o trianonski pogodbi. »Ali ni paradoksalno, da se poleg tega postavlja še vprašanje o tem, čigava je Istra? Mi Slovenci smo v času narodnoosvobodilne vojne predrago plačali z življenji, enako tudi v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo, da bi to lahko mirno gledali,« je izpostavil v govoru in dodal, da ne bomo dovolili, da kdorkoli postavlja vprašanja o slovenski meji.

Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju z organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB pripravila slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Uvodoma je zbranim na proslavi čestital župan Aleksander Jevšek, ki je spomnil še na letošnji veliki slovenski praznik – na 100-letnico priključitve Prekmurja. Jevšek se v času pomembnih mejnikov sprašuje, ali ni paradoksalno, da se po stotih letih priključitve postav-

Ponosni na prehojeno pot

Slavnostni govornik Aleksander Krpič je izrazil veselje nad tem, da se slovenski narod tiste usodne pomladi ni predal.

Na tedanje čase in na dogodke iz leta 1941 se je spomnil slavnostni govornik Aleksander Krpič, podpredsednik Mestne organizacije ZB NOB in prvi poveljnik OSTO občine Murska

Sobota. V govoru je omenil usodno pomlad in poudaril, da se slovenski narod ni predal, temveč je 27. aprila 1941 v Ljubljani ustanovil Osvobodilno fronto slovenskega naroda. »Slovenski narod se je tako ponosno uprl močnejšemu okupatorju. Od Osvobodilne fronte dalje Slovenci znamo in zmoremo opravljati in voditi svojo državo ter iskati in najti zaveznike za realizacijo ciljev. Izkušnje Osvobodilne fronte smo uporabili še pri plebiscitu ter se uspešno spopadli z Jugoslovansko ljudsko armado,« je povedal Krpič, ki meni, da je s to popotnico bila odprta pot do samostojne Republike Slovenije. »Slovenija, praznuj in bodi ponosna na prehojeno pot,« je zaključil.

Odmevale partizanske pesmi Melita Marič

borcev za ohranjanje vrednot NOB Evgen Emri, ki je spregovoril o zgodovini. Partizanski pevski zbor, ki letos obeležuje 75. obletnico ustanovitve, spada med starejše pevske zbore v Sloveniji in je edini, čigar osnovno poslanstvo je ohranjanje pesmi upora in partizanskih pesmi. Pred nastopom v Murski Soboti so svečano zasadili brezo v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih.

Člani Partizanskega pevskega zbora Ljubljana so se na Trgu zmage pred spomenikom osvoboditeljem poklonili padlim v drugi svetovni vojni in skupaj z murskosoboškim županom dr. Aleksandrom Jevškom zapeli nekaj pesmi. Navzoče je nagovoril tudi predsednik območnega združenja

Partizanski pevski zbor Ljubljana, ki le¬tos obeležuje 75. obletnico usta¬novitve, spada med starejše pevske zbore v Sloveniji.

AKTUALNO

maj 2019

Mladi in starejši z željo, da bo planet čistejši Geza Grabar Vodilo dobro obiskanega dogodka z okroglo mizo je bilo, da morajo za ohranitev planeta Zemlje sodelovati vse generacije. Ob svetovnem dnevu Zemlje je Akademija distribucije Elektra Maribor v sodelovanju z Domom starejših Rakičan, Srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota ter Osnovno šolo III Murska Sobota v murskosoboškem centru starejših organizirala medgeneracijski dan. Starejši spoštujejo okolje in Zemljo, ki jim je v preteklosti omogočila dobro življenje ter razvoj, na katerega so ponosni. Mladi se zavedajo pomena ohranitve planeta, na katerem živimo, za prihodnost, kar dokazujejo z znanjem, ki ga uporabljajo za razvoj novih tehnologij za čistejše okolje.

Prvi koraki že narejeni Na predavanju o novih tehnologijah, znanju in poklicih v energetiki

Simbolična zasaditev drevesa pred murskosoboškim centrom starejših (od leve): Uroš Kolarič, Ludvik Sukič, ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, in Zoran Hoblaj. / Foto: Geza Grabar

je Peter Kaube, direktor projektov pri Elektru Maribor, med drugim poudaril, da moramo Zemljo čisto ter polno življenja in naravne lepote zapustiti generacijam, ki prihajajo. Osnova je prehod v sodobno energetsko družbo. Uroš Kolarič, direktor murskosoboške enote Elektra Maribor, je dodal, da je zaradi moč-

no onesnaženega zraka v Murski Soboti v zimskem času zaradi koncentracije zdravju škodljivih delcev PM10 kot posledice uporabe fosilnih goriv v individualnih kuriščih nujno potreben prehod v nizkoogljično družbo. Ta se je z vgradnjo električnih toplotnih črpalk, vedno večjim deležem električnih vozil

Mladi se zavedajo pomena ohranitve planeta, na katerem živimo, za prihodnost. / Foto: Aleksandra Grah

ter pridobivanjem električne energije iz sončnih in drugih elektrarn na obnovljive vire že začel. Samo v Prekmurju se na leto vgradi več sto električnih toplotnih črpalk, priklopljenih je 380 sončnih elektrarn in postavljenih okrog dvajset polnilnic za električne avtomobile. Zoran Hoblaj, direktor Doma starejših Raki-

čan, pravi, da zavest za čisto okolje ni samo skrb mladih in delovno aktivnih prebivalcev, temveč tudi starejših, saj so prav ti ustvarjali današnji svet in družbo. »Naše stanovalce zanimajo najnovejši dosežki na področju zelenih tehnologij,« je poudaril in izrazil veselje, da je bila letošnja prireditev v enoti njihovega doma.

Kaj po »penziji«? Ksenija Glažar Tudi na avstrijski strani se soočajo z istimi izzivi glede staranja, zato je murskosoboška občina pristopila k projektnemu sodelovanju. Župan Aleksander Jevšek in župan avstrijskega Bad Radkersburga Heinrich Schmidlechner ter predstavnik partnerskega podjetja Human technology Styria iz Gradca Christoph Kurre so aprila podpisali pismo o nameri o sodelovanju občin na področju zdravja. Na pobudo predstavnikov občine Bad Radkersburg in murskosoboške območne enote Nacionalnega inštituta za jav-

no zdravje je bilo lani vzpostavljeno sodelovanje na področju zdravja. Ustanovljena je bila čezmejna delovna skupina PROMURA, ki je prepoznala ključne skupne izzive čezmejne regije na področju zdravja in predlagala skupne projektne ideje. Namen čezmejne skupine je okrepiti sodelovanje na področju aktivnega in zdravega staranja, izmenjave dobrih praks in iskanja skupnih rešitev za boljše zdravje prebivalcev. V skupini slovenskih partnerjev so poleg zdravstvenih ustanov Splošne bolnišnice Murska Sobota, Zdravstvenega doma Murska Sobota in Zdravstvenega doma Gornja Radgona še regijske razvojne agencije, Dom starejših občanov Radenci, Zdravilišče Radenci, Pomurska gospodarska zbornica, Center za zdravje in razvoj ter predstavniki občin.

Isti izzivi

Namen čezmejne skupine je okrepiti sodelovanje na področju aktivnega in zdravega staranja.

Župan Jevšek je ob tej priložnosti povedal, da se regiji z obeh strani meje soočata z istimi izzivi na področju zdravja in staranja prebivalstva. S sodelovanjem, ki bo temeljilo na izmenjavi dobrih praks, lahko, kot pravi Jevšek, storimo veliko za to, da se bodo starejši tudi po aktivni delovni dobi počutili koristni, da bodo lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispevali za dobrobit družbe ter da bodo tretje življenjsko obdobje živeli bolj srečno. Predstojnica murskosoboške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Tatjana Kranjc Nikolić je med drugim povabila na prvo konferenco Alpe Adria o zdravju, ki je maja potekala v Bad Radkersburgu, prihodnje leto pa jo želijo gostiti pri nas.

Mladi krepili solidarnost Melita Marič V Rakičanu iskali ideje, kako lahko vsak izmed nas prispeva k bolj solidarni družbi. RIS Dvorec Rakičan je v sodelovanju z Zavodom za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) organiziral regionalni dogodek aktivnosti Dajmo solidarnosti zagon!, ki se je odvil v prostorih rakičanskega dvorca. Tam so mladi skupaj s strokovnjaki s področja mladinskega dela raziskali, ali je solidarnost vrednota ter kako jo živimo kot posamezniki in kaj pomeni za družbo. Kot je povedal organizator dogodka Blaž Ščavničar, dogodek

vsebinsko pomembno sovpada s časom, ko je solidarnost zaradi vse večjega individualizma na preizkušnji in jo je zaradi tega kot družbeno vrednoto treba še posebej krepiti. »Na izkustvenih delavnicah, ki smo jih s strokovnjaki s področja mladinskega dela izvedli na dogodku, smo mladi in vsi drugi, vpeti v mladinsko delo, iskali ideje, kaj solidarnost za nas sploh je oziroma kaj nam pomeni in kako jo še bolj prenesti v vsakdan. Tako individualno kot skupinsko smo z razpravo, igro vlog ter drugimi nekonvencionalnimi in inovativnimi metodami, uporabili smo denimo tudi pametne telefone, pridobivali ideje, kako si mladi predstavljamo bolj solidarno družbo. Seznanili smo se še z možnostmi mobilnosti v okviru programa Evropske solidarnostne

enote na področjih prostovoljstva, zaposlitve in pripravništva.«

Dogodki po celotni Sloveniji

Dogodka se je poleg številnih mladih udeležilo veliko predstavnikov različnih organizacij, ki so vpete v mladinsko delo in se ukvarjajo s socialnim vključevanjem.

Aktivnost Dajmo solidarnosti zagon! je sestavljena iz dvanajstih regionalnih dogodkov, nacionalnega sektorskega dogodka in nacionalnega medsektorskega dogodka. Regionalne dogodke po regijah v sodelovanju z Zavodom za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT) organizira regionalni partner Eurodesk Slovenija, čigar vloga je v prvi vrsti mladim predstaviti priložnosti za mobilnost mladih v Evropi in informacije o evropski mladinski politiki ter s tem spodbujati njihovo participacijo.

/maj 2019

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Kresovanja združujejo vaščane Pušča z mlajem in kresom

čevapčiči, langašem in gasilskimi palačinkami.

V Nemčavcih ročno postavili že 19. mlaj

Krajevne skupnosti so ob prazniku dela pripravile številna kresovanja, ki jih je letos sicer precej oviral dež. Zbrali smo nekaj utrinkov, ki dokazujejo, da so kresovanja pomemben del vsakoletnega druženja vaščanov tudi v naši občini.

Člani Prostovoljnega gasilskega društva Pušča so ob vaškem domu v romskem naselju Pušča že tradicionalno postavili mlaj kot simbol svobode in delavskih pravic. Sicer pa v drugih romskih naseljih tega običaja ne praznujejo. Kljub temu da se je zaradi slabega vremena dogodka udeležilo manj obiskovalcev, so zvečer tradicionalno prižgali kres. S kurjenjem kresov so namreč delavci v preteklosti opozarjali na svoje pravice, danes pa velja zlasti za družabni dogodek.

V Bakovcih pod streho

Kresovanje v Černelavcih

Krajevna skupnost Bakovci je organizirala praznovanje ob prazniku dela, ki je letos zaradi slabih vremenskih razmer potekalo v tamkajšnjem vaškem domu. Tradicionalnega prižiga kresa in povorke do športnorekreacijskega centra v Bakovcih tokrat zaradi dežja ni bilo, so pa obiskovalci lahko v domu prisluhnili Prekmurski godbi Bakovci. Nastop so popestrile bakovske mažoretke. Zbrane je nagovorila tudi predsednica krajevne skupnosti Tadeja Bencak. Za glasbo je vse do jutranjih ur skrbel Mišo Kontrec s svojim bendom.

Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Černelavci so v Černelavcih pripravili tradicionalno kresovanje, ki je tudi letos potekalo »pod bregom«. Pred prižigom kresa so v poznih popoldanskih urah postavili mlaj, kar so s prijetnimi zvoki popestrili člani Pihalnega orkestra Murska Sobota. Slabo vreme tokrat obiskovalcev ni razjezilo, saj jih je pod šotorom vse do zgodnjih jutranjih ur zabavala skupina Špirit. Poskrbljeno je bilo tudi za pestro kulinarično ponudbo, saj so obiskovalci lahko izbirali med pasuljem,

Melita Marič, Aleksandra Grah, Natalija Kreft, Geza Grabar

V tamkajšnjem športnorekreacijskem centru pri vaškogasilskem domu se je na predvečer prvega maja odvila tradicionalna prireditev. Uigrana ekipa več kot desetih domačinov je pod vodstvom predsednika domačih gasilcev Karla Fujsa uvodoma ročno postavila mlaj, zatem so prižgali še prvomajski kres. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu je tradicionalna prireditev pritegnila blizu petdeset krajanov vseh generacij, ki so se ob dobri hrani in pijači po tradiciji družili pozno v noč. Če je za prireditev in majsko drevo tradicionalno poskrbela domača krajevna skupnost, so za logistiko prijetnejšega dela v nadaljevanju poskrbeli člani tamkajšnjega športno-rekreacijskega društva.

V Krogu ribe na brodarski način Kljub slabemu vremenu se je tudi v Krogu pri lovskem domu zbralo nekaj ljudi. Manjši kres je zagorel in navdušil najmlajše, lovska družina pa je kot vsako leto pripravila ribe na brodarski način in bograč.

Bakovci

Krog

Černelavci

Pušča

Nemčavci

PREDSTAVLJAMO

maj 2019

»Ne zahteva veliko, a je vztrajen« Ob pomoči spletnih klepetalnic sklepa prijateljstva po vsej Sloveniji

Jasmina Muhič Ko sem tisto jutro na Facebooku poiskala Simona Štiblarja in z njim vzpostavila prvi stik, me je že na začetku opozoril na svojo motnjo v duševnem razvoju in avtizem. Rad se pogovarja, a zlasti v spletnih klepetalnicah. Pogovor v živo mu povzroča še nekaj manjših težav, mi je sporočila njegova mama Zdenka. K njej me je napotil Simon, da smo se dogovorili za kavo in pogovor. »V živo je malo zadržan. Za pogovor z njim si je treba vzeti čas, veliko ga je treba spraševati in vprašanja ponavljati, saj ima z govornim izražanjem še nekaj težav,« mi je povedala. A z leti, zdaj je devetnajstletnik, se tudi to izboljšuje, zato med druženjem ob kavi te zadržanosti skorajda ni bilo opaziti.

Razveseli se šolskega jutra Simonove težave v razvoju je opazila pri petih mesecih, ko je postajal vedno bolj apatičen, ni se odzival nanjo in ne na igrače, še pri dveh letih ga recimo igra z žogo ni zanimala. Njenih opažanj zdravniki niso vzeli preveč resno, je pa vzgojiteljica pri njegovih štirih letih potrdila, da res precej zaostaja in da nima zbrane radovednosti. Tudi jedel ni sam in še danes se boji noža, čeprav se zdaj že sam prehranjuje. Po vrtcu so se v družini odločili, da ga vpišejo na Osnovno šolo IV Murska Sobota, ki je šola s prilagojenim programom, kjer imajo zaposlene izkušene kadre, ki

Simon navdušenje kaže na svoj način in ima poseben način govora – ponavlja besede in na vprašanja odgovarja z vprašanji.

Simon zbira račune za nagradno igro Finančne uprave. Žrebanja potekajo na tri mesece. Ima že cel kup računov, se pa razveseli vedno novih kupčkov, ki ga pričakajo v poštnem nabiralniku. Kdor mu želi pri zbiranju pomagati, naj z njim vzpostavi stik prek njegovega profila na Facebooku.

mu bodo pri izobraževanju lahko najbolj pomagali in mu tudi največ dali. Simon je zmeraj rad hodil v šolo in še zdaj se razveseli vsakega šolskega jutra, saj se bo spet kaj novega naučil ali pa kaj lepega ustvaril za mamo in sebe.

Obiskuje zadnjo stopnjo vseživljenjsko učenje. Mama in Simon živita skupaj z očetom, a sta se, mi zaupa mama Zdenka, oče in Simon v razvoju nekako oddaljila. Zelo rad pa ga je oče že v mlajših letih vzel s sabo na kegljišče,

saj Simon obožuje individualne športe, kot so kegljanje, plavanje in kolesarjenje, ki so tudi njegovi hobiji. Ob tem se med pogovorom strinjamo, da zelo rad navezuje stike s številnimi ljudmi iz celotne Slovenije.

»Veliko časa preživi za računalnikom, klepeta s prijatelji in tudi z neznanci, jih prosi za račune, ki jih zbira, zelo pa se razveseli majice, skodelice ali kozarca,« pove mama Zdenka. »Ne zahteva veliko, a je vztrajen. Pri tem naredi vse, da to tudi dobi,« še doda, Simon pa se ob tem nasmehne in pripomni, da zelo rad sklepa prijateljstva z ljudmi iz celotne Slovenije. Zelo rad gleda tudi nadaljevanke ter dokumentarne oddaje in programe o živalih, z mamo pa rada pogledata tudi kako turško serijo. Med pogovorom izvem, da je Simon čisto pravi najstnik – rad se lepo obleče, varčuje denar za morje, saj neizmerno obožuje vodo, njegove želje in sanje pa se nič kaj ne razlikujejo od tistih njegovih vrstnikov. »Rad bi spoznal punco,« mi prizna in doda, da mu je nerodno vzpostaviti prvi stik, saj se boji zavrnitve. Mama ga ob tem opomni, da mora biti do punc vedno prijazen, v splošnem pa vedno hvaležen ljudem in včasih tudi ne tako neposreden, kot zna biti. Ampak to je Simon. Prijeten devetnajstletnik z motnjo v duševnem razvoju in avtizmom, ki zelo rad igra nagradne igre, si poleti želi na križarjenje in pozimi v tople kraje.

»Rad bi spoznal punco,« mi prizna in doda, da mu je nerodno vzpostaviti prvi stik, saj se boji zavrnitve.

Rišejo nasmehe na obraze otrok Jasmina Muhič

dli piškote in se greli s čajem ob Zimskih pravljicah.

Društvo Pisani mehurčki je nastalo na pobudo vzgojiteljic in vzgojiteljev pomurskih vrtcev, ko so članice leta 2014 uprizorile gledališko igro za otroke, s katero so gostovale po pomurskih vrtcih in šolah.

Najlepša zabava v mestu, pripravljena po otrokovih željah

Petra Jauk kot začetek omenja tudi praznovanje prvega rojstnega dne, ko jo je znanka prosila za organizacijo hčerine rojstnodnevne zabave. Takrat se je resnično začelo. Petri je organizacija bila všeč, otroci na zabavi so uživali, starši pa so jo po zabavi prosili, da zabavo priredi še za druge otroke. Zabav je bilo tako vedno več in Petra je rabila pomoč. Anja Meško, s katero se poznata že skorajda vse življenje, je bila pripravljena na sodelovanje. »Naše društvo skrbi zlasti za ustvarjalno preživljanje prostega časa otrok, vsako leto se trudimo dodati novo dejavnost, ki bi privabila otroke, da pustijo doma telefone in televizijo ter pridejo v našo družbo,« pravita.

Pisani mehurčki so včasih bili v središču mesta, danes pa domujejo na Gregorčičevi ulici v Murski Soboti, kjer so dobili nove prostore. V njih vedno vlada pozitivna energija, zato otroci tja radi pridejo in se vedno z veseljem vrnejo.

Rojstnodnevne zabave, poletni tabori, kreativne delavnice, lov na zaklad … Večinoma organizirajo rojstnodnevne zabave, pripravljajo pa tudi poletne tabore, ustvarjalne

delavnice, lov na zaklad po Murski Soboti ali delavnice na željo otrok. Letos se obetajo spomladanski pohod po mestu, poletne kreativnice na prostem v sodelovanju z Il cafejem in jesenske ustvarjalne delavnice, pozimi pa bodo je-

Jaukova pojasni še, da se trudijo vsakemu otroku pričarati najlepšo rojstnodnevno zabavo, zato se tudi na začetku zabave z vsakim otrokom pogovorijo o njegovih željah. »Vsi, ekipa Pisani mehurčki, otroci in starši, smo mnenja, da je vsem najbolj všeč, če se z otroki odpravimo ven na svež zrak. Da jih popeljemo na razburljiv lov na zaklad po Murski Soboti, kjer spoznajo vse večje znamenitosti 'našoga maloga varaša'. Seveda vsako pot skrbno prilagodimo starosti otrok in njihovim zmožnostim,« pravi Jaukova, ki v začetku zabave otrokom pusti nekaj prostega časa, da igralnico raziščejo, se igrajo in ne sledijo navodilom. »Tako se sprostijo in so pripravljeni na sodelovanje, ko morajo skupaj raziskovati in stakniti glave, da pridejo do zaklada, ki je skrit nekje v mestu. Naše zabave so tematsko obarvane, taka so tudi vabila na zabavo,« dodaja. Poleg tega

poskrbijo za prosto igro otrok, gibanje otrok in razgibavanje možganov, krepijo timski duh in ne tekmovalnosti ter zares skušajo uresničiti in omogočiti slavljencu rojstni dan, kot si ga želi. Včasih jih obišče klovn Berti, ki poskrbi za norčavost in smeh malih navihancev. »Odlično sodelujemo s pivnico Zvezda, kjer nam prijazno osebje vedno skrbno pripravi mizo in hrano, ki nas že čaka po napornem lovu na zaklad. Na koncu seveda ne manjka torta (za katero poskrbijo starši slavljenca) v naših prostorih ter pisani disco z zanimivimi plesnimi igrami, ki je še pika na i tej zabavi.«

Mehurčki z ustvarjalnimi zamislimi ustvarjajo pisan prostor Ekipa je v isti sestavi že nekaj časa, vedno pa sprejmejo nove, nadobudne člane z veseljem do dela z otroki ter mlade po srcu. Njihova vrata so vedno odprta za nove člane, nove ideje in nove projekte. Mehurčki, ki trenutno skrbijo za zabavo otrok, so poleg Petre in Anje še Petra, Marina, Renata, Katja, Jure in Tija.

/maj 2019

PREDSTAVLJAMO

Izboljšujejo življenja ranljivih skupin ljudi Ksenija Glažar Županovo priznanje za naj prostovoljno organizacijo leta 2018 v Mestni občini Murska Sobota je prejelo Območno združenje Murska Sobota Rdečega križa Slovenije. Kot pojasni Albina Knapp, sekretarka murskosoboškega območnega združenja Rdečega križa, povezujejo 41 krajevnih organizacij. Poslanstvo in naloga Rdečega križa je tudi z močjo humanosti izboljšati življenja ranljivih ljudi, zato ju vsako leto uresničujejo ob podpori prostovoljcev, članov in mentorjev Rdečega križa, zunanjih sodelavcev, poslovnih partnerjev, vladnih in nevladnih ustanov ter podjetij, ki jih podpirajo z donacijami. Letno jim v povprečju na različnih področjih delovanja pomaga najmanj 400 prostovoljcev.

Največ pozornosti reševanju stisk ljudi Prostovoljci območnega združenja delujejo na različnih področjih, najbolj odmevno pa je zagotovo krvodajalstvo, kjer je cilj zagotovitev zadostnega števila krvodajalcev za potrebe Splošne bolnišnice Murska

Območno združenje Rdečega križa v Murski Soboti je postalo nepogrešljivo z razvejano paleto dejavnosti.

Sobota. Poleg motiviranja krvodajalcev, pridobivanja novih in ohranitve obstoječih organizirajo, kot pravi sekretarka, krvodajalske akcije, usmerjene v enakomerno in nemoteno preskrbo s krvjo za vse bolnike, ki bodo kri potrebovali za zdravljenje ali okrevanje po poškodbah ali drugih nesrečah. »Tako moramo na območju UE Murska Sobota zagotoviti okoli sto krvodajalcev na teden, kar je v povprečju 56 krvodajalskih akcij na Enoti za transfuzijsko dejavnost Splošne bolnišnice Murska Sobota ter štiri terenske krvodajalske akcije,« pojasni sogovornica.

Prostovoljci nepogrešljivi Prostovoljci delujejo tudi na področju prve pomoči. V Murski So-

boti imajo tri ekipe in osemnajst prostovoljcev, ki vsako leto brezplačno na priložnostnih mestih izvajajo demonstracije prve pomoči in oživljanja, delijo kampanjska gradiva v šolah in na različnih javnih mestih ter osveščajo in usposabljajo o najnujnejših ukrepih prve pomoči na javnih prireditvah. Prostovoljci Rdečega križa so nepogrešljivi, ko pride do naravnih in drugih nesreč, angažirani so pri izvajanju ukrepov zdravstvenega varstva ljudi ter izvajanju ukrepov za sprejemanje, nastanitev in preskrbo ogroženih ljudi. »Skrbimo za boljšo kakovost življenja starejših oseb, zlasti z obiski starejših, invalidov in bolnih. Včasih jim ponudimo pomoč na domu, po navadi

jim prinesemo materialno pomoč. V decembru organiziramo srečanja starejših ali pa jih čez leto peljemo na izlet,« še pove sogovornica. Prostovoljci ogromno ur opravijo pri delu z ranljivimi skupinami, kot so Romi, brezdomci, otroci, migranti in zasvojene osebe. Tudi zanje poskrbijo z materialno pomočjo ali organiziranjem in izvedbo različnih delavnic ali usposabljanj.

Letno okoli 4500 ur prostovoljnega dela »Vse, kar naši prostovoljci za opravljeno delo dobijo, so le drobna simbolna darilca, kot so pisalo, beležka ali brezrokavnik. Včasih jih lahko povabimo na brezplačno predavanje, usposabljanje ali sreča-

nje; če nam finančna sredstva omogočajo, jih enkrat letno peljemo na strokovne ekskurzije ali oglede znamenitosti po Sloveniji. Ker dobro sodelujemo z avstrijskim Rdečim križem, nas vsaki dve leti povabijo v Mariazell, kjer poteka mednarodno srečanje rdečekrižarjev,« pravi Knappova. V povprečju opravijo okoli 4500 ur prostovoljnega dela na leto. Priznanje za naj prostovoljno organizacijo jim pomeni priznanje za uspešno in požrtvovalno delo. Hkrati jim veliko pomeni, da doprinos Rdečega križa k splošnemu dobremu v družbi ni spregledan. »Skupaj zmoremo več!« še doda sekretarka.

Prostovoljci območnega združenja delujejo na različnih področjih, najbolj odmevno pa je zagotovo krvodajalstvo, kjer je cilj zagotovitev zadostnega števila krvodajalcev za potrebe Splošne bolnišnice Murska Sobota.

V veri iskati, kar nas povezuje Ksenija Glažar

tukaj zgledno, na ravni najvišjih meril in z visoko stopnjo verske tolerance. Iz teh razlogov se Slovenija lahko od Prekmurja marsičesa nauči, je še poudarila. Zbrane sta nagovorila župan dr. Aleksander Jevšek, ki je med drugim povedal, da ne bi mogli najti primernejšega mesta za tovrstno razpravo, kot je Prekmurje, kjer smo znani po strpnosti in sprejemanju drugačnosti, ter Laura Anderson, namestnica odpravnika poslov Ameriškega veleposlaništva v Sloveniji. Ameriška ambasada v Sloveniji je prepoznala vsebinsko kakovost projekta in projekt tudi finančno podprla, s čimer je pripomogla k ustvarjanju programske vsebine, ki drugače po vsej verjetnosti ne bi bila vključena v medijsko agendo.

V Murski Soboti so predstavniki verskih skupnostuih razpravljali o verski pluralnosti in strpnosti v Prekmurju. Društvo za prepih znanja in informacij Vöter je v Mensani izvedlo okroglo mizo o verskih skupnostih v sodobni družbi in njihovem ugodnem sobivanju, s katero so zaključili projekt »Različni koraki, enake poti«.

»Ni dovolj le strpnost« Okrogle mize z aktualno tematiko verskih skupnosti v sodobni družbi in sobivanja so se udeležili predstavniki petih od sedmih verskih skupnosti iz naše regije: duhovnik rimskokatoliške cerkve dr. Franc Zorec, duhovnik evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, pastor binkoštne cerkve Andrej Bojnec, pastor krščanske adventistične cerkve mag. Zmago Godina in predstavnica reformatorske krščanske cerkve Slovenije Emőke Rozgonyi. Razpravljali so o verski pluralnosti in strpnosti v Prekmurju. Vsebinsko se niso omejevali le na ozke teološke vsebine, temveč je okrogla miza prikazala vpliv verske pluralnosti na življenje v lokalnem okolju. Verske skupnosti kot pomembne soustvarjalke družbenega življenja namreč bistveno vplivajo na pozitiven razvoj posameznika ter na

Okrogla miza je pomembno zaokrožila projekt »Različni koraki, enake poti«, v okviru katerega so nastale tudi štiri raziskovalno-izobraževalne oddaje.

razvoj širše multikulturne in duhovne identitete v Prekmurju. Godina je med drugim povedal, da se različne verske skupnosti v regiji ne ogrožajo, temveč bogatijo. Poudaril je, da ni dovolj le strpnost, ampak moramo težiti tudi k razumevanju. Novak je spomnil, da je bila v preteklosti v Murski Soboti navada, da so se katoliški župnik, evangeličanski duhovnik in judovski rabin ob petkih skupaj sprehajali, kar je bil svetel vzgled tudi za druge. Poudaril je še pomen

spoštovanja in ljubezni, ki sta temelj zdrave družbe. Zorec je poudaril, da je pomembno iskati tisto, kar nas povezuje. Nekaj običajnega so pri nas ekumenski poročni obredi, ko ženin in nevesta pripadata različnim verskim skupnostim ter prejmeta blagoslov obeh.

»Prekmurje je svetel zgled« »Skozi izvajanje projekta smo spoznali, da ima Prekmurje med vsemi slovenskimi pokrajinami

najbolj pestro religiozno podobo, hkrati pa verske skupnosti živijo v simbiozi. Ekumenizem v tej pokrajini ni le beseda, o kateri se razpravlja in razmišlja, ampak srž življenja z vsemi prednostmi in tudi izzivi, ki jih te razlike prinašajo. Prekmurje je svetel zgled,« pravi predsednica društva Ines Sukič. Dodaja še, da tu ne poznamo radikalnih notranjih ideoloških delitev in da je tudi sobivanje različnih ver, ki sicer nikoli ne more biti popolnoma idealno,

Novak je spomnil, da je bila v preteklosti v Murski Soboti navada, da so se katoliški župnik, evangeličanski duhovnik in judovski rabin ob petkih skupaj sprehajali, kar je bil svetel vzgled tudi za druge.

INTERVJU

maj 2019

»Bolj smo se bližali končnemu cilju potovanja, bolj je bil Geza zgovoren« Aleš Cipot

in to ne glede na to, da je tam pokopanih več tisoč padlih vojakov. Glede na dolgo pot bi morali biti v bistvu razočarani, ampak smo za čuda vse sprejeli zelo mirno.

Stric Geza se je s skupino potnikov odpravil na pot v ukrajinske Zaturce, in sicer po sledeh dedka Petra Kutoša, ki je bil v prvi svetovni vojni ranjen na frontni črti prav v okolici tega kraja. O tem je Gezi v njegovem otroštvu veliko pripovedoval. Druščina potomcev in literatov je želela izvedeti kaj več in iz te želje je nastal film »Stric Geza ide v Zaturce«. Niti potniki na avtobusu niso pričakovali takšnega filma, kvečjemu film potopisne narave. Avtorja filma sta Jože Glažar in Štefan Kardoš. Kardošev roman je izšel pri Društvu Argo, nasledniku Založbe Franc-Franc, v zbirki Med Rabo in Muro. Naš sogovornik je eden od avtorjev filma – Jože Glažar. Do tega filma s Štefanom Kardošem nista sodelovala, čeprav sta se po nekih naključjih, čeprav pravijo, da naključij ni, srečevala že prej. Filma smo se lotili na njegovo pobudo. Njegova sestrična Lili naju je povezala že pred tem potovanjem v Zaturce. Ko sem s Štefanom Celcem zaključeval dokumentarni film o Ameriki, je Štefan skorajda sočasno napisal knjigo »Vse moje Amerike«. Potem se je ta Amerika nekako nadaljevala z Zaturci. Res splet naključij, ki so se, kot kaže, morala zgoditi. Katere vloge sta prevzemala ob nastajanju filma? Vloge, ki sva jih s Štefanom prevzemala ob nastajanju filma, so se močno prekrivale. Preprosto povedano, oba sva avtorja. Če sliki odvzameš besedo, ni filma. Velja tudi obratno, seveda. Nisva se obremenjevala, kdo opravlja katero vlogo. Sam sem v nastajanje filma vložil ogromno energije in se z njim ukvarjal precej drugače kot z drugimi filmi doslej. Od vseh mi verjetno pomeni največ.

Jože Glažar: »Sledi nadaljevanje in na tem že aktivno delamo. Tematika naslednjega filma se bo na nek način nadaljevala v novem filmu, ampak vseeno – šlo bo za nov film.«

se je odprla dober mesec pred potovanjem. V filmu smo zaradi dramatizacije to prikazali, kot da se je dogajalo na poti. Večina drugih zapletov se je dejansko zgodila na poti in jih nismo prirejali, recimo tisti s počeno gumo na avtobusu. Na koncu smo posneli manjkajoče prizore, na primer o smrtelnem ftiču, kar so dejansko bili zadnji posneti kadri, ki pa so v filmu prikazani na začetku. Lahko si predstavljam, da so vas pred potovanjem v Ukrajino mučila vprašanja, katero in koliko snemalne opreme vzeti s sabo na pot. To je večna dilema. S sabo sem vzel objektiva, s katerima običajno

ne snemam, ter majhno brezzrcalno kamero in dron. Nisem vedel, ali lahko na mejnih prehodih pride do zapletov, hkrati sem želel čim lažjo opremo. Z manjšo opremo nastopajoče tudi manj prestrašiš. V prvih dveh dneh je bilo opaziti nekaj strahu pred kamero, potem pa se je zlasti Geza bolj odprl. Bolj smo se bližali končnemu cilju potovanja, bolj je bil Geza zgovoren. Ukrajina je, kot pravite, podobna Madžarski. Brezmejne njive in ravnina, kamor seže pogled, le da je vse še desetkrat večje. Na cilju, v Zaturcih, pa šok. Potovanje je trajalo pet dni, prevozili smo približno 2500 kilometrov. Pred potovanjem si ni-

smo znali predstavljati, kaj točno nas čaka v Zaturcih. Prihod nas je kljub vsemu dobesedno šokiral. Ukrajinski gostitelji so nas v Zaturcih, kjer je v prvi svetovni vojni potekala frontna črta in kjer je bil ranjen Peter Kutoš, pripeljali pred ogromno njivo brez vsakršnih vidnih znakov, spomenikov, grobišč, česarkoli že pač, kar bi nakazovalo, da je tu nekoč, pred stotimi leti, potekala ena od bitk, ki je bila osrednjega pomena za naš film. Videti je bilo le ravnico in njivo, kamor ti seže pogled. Tudi Zaturci so pravzaprav majhna vas. Na pokopališču, na katerega smo se prav tako odpravili, nismo našli nobenega groba oziroma spomenika kateregakoli Prekmurca,

Kdo vam je priskočil na pomoč pri distribuciji filma? Alešu Pavlinu in Andreju Štritofu, koproducentoma iz Produkcije hiše Perfo, je bil film zelo všeč. Če smo film v Prekmurju obvladali sami, smo drugje pri distribuciji potrebovali pomoč. Pred kratkim smo film prikazali tudi v polnem Kinodvoru v Ljubljani, sledile bodo nove ponovitve.

»Sam sem v nastajanje filma vložil ogromno energije in se z njim ukvarjal precej drugače kot z drugimi filmi doslej. Od vseh mi verjetno pomeni največ.« Kaj pravijo prve kritike? Prve kritike so zelo pozitivne, ampak ne bomo presenečeni, če bodo sledile tudi negativne. Že ob prvih minutah montaže sem popolnoma zaupal v uspeh filma. In to se je dejansko zgodilo. Vsekakor pa sva s Štefanom že z dosedanjim dosežkom zelo zadovoljna, posebnih ambicij s filmom nimamo. Upamo še na prikazovanje filma na kakšnem festivalu. Resda gre za srednjemetražni film, traja 48 minut, ki je primeren za televizijsko prikazovanje. Nismo se obremenjevali z dejstvom, da nimamo celovečernega filma. Nikakor pa filma naknadno nismo želeli raztegovati, saj bi ga s tem tudi uničili.

Sprva se nista nameravala lotiti »pravega« filma. Ampak rezultat je verjetno presenetil vse? Štefan mi je še pred potovanjem predstavil koncept. Vendar ko smo se odpravili v Ukrajino, smo bili brez posebnih pričakovanj. Pravzaprav ni nihče pričakoval, da bo iz tega nastal »pravi« film. To je bilo več kot dobrodošlo, saj smo lahko ustvarjali brez pritiskov, spontano. Koliko je v filmu zaigranih prizorov? Stvari, ki so se zgodile na poti, niso bile zaigrane. Osrednjemu liku v filmu Gezi je potovanje pomenilo ogromno. V prizorih je reagiral tako, kot se odziva vsak običajen človek. Solze na njegovem licu so bile spontane in iskrene. Zaradi zgodbe in dramatizacije smo nekaj prizorov in dejstev resda priredili in zaigrali. Dilema, ali se je Peter res boril in bil ranjen v Zaturcih,

Velik pečat filmu daje glasba. Za glasbeno podlago je zaslužen Dejan Berden. Film sem podlagal z njegovimi posnetimi klavirskimi improvizacijami iz arhiva, kar se je zelo dobro izkazalo. Brez pretiravanja lahko rečem, da se je izkazala njegova genialnost. Imel sem veliko težav združevati sproščeno vzdušje na avtobusu, podloženo s takšno in drugačno veselo glasbo iz zvočnikov avtobusa, z resno glasbo Dejana Berdena. Tako sem bil večkrat prisiljen prizore iz avtobusa snemati v nočnih urah, ko so potniki spali, da sem lahko pričaral pristne zvoke potovanja, denimo brnenje avtobusa po brezmejnih ukrajinskih cestah. Naslovna skladba v filmu »Kama ideš?« je pesem skupine Ethnotrip, eno izmed pesmi je zapela tudi Katarina Šebök.

Stric Geza ide v Zaturce Dokumentarni film Štefana Kardoša in Jožeta Glažarja. Četrtek, 23. maj 2019 ob 19.30 Gledališče Park Murska Sobota

Lahko konec filma razumemo tudi kot napoved naslednjega? Film »Stric Geza ide v Zaturce« se je končal. Končal se je tam, kjer se je. Sledi nadaljevanje in na tem že aktivno delamo. Tematika naslednjega filma se bo na nek način nadaljevala v novem filmu, ampak vseeno – šlo bo za nov film.

/maj 2019

PREDSTAVLJAMO

Čas je za akcijo! Ksenija Glažar Otvoritveni vikend ob Soboškem jezeru privabil številne od blizu in daleč. Prvi odzivi so odlični. Regijski promocijski center Expano je tudi uradno odprl vrata. V njem lahko obiščemo gostilnico in regijski TIC ter si v interaktivnem doživljajskem parku ogledamo razstavo. Teden dni pozneje je ob Soboškem jezeru potekal še otvoritveni vikend s pestrim dogajanjem, kulinariko, stojnicami, športnimi aktivnostmi, animacijo, zabavo in glasbenim programom.

Pestro dogajanje ves konec tedna Otvoritveni vikend je sovpadal z velikonočnimi prazniki. Parkirna mesta so bila ta konec tedna polna, še več ljudi je do jezera prikolesarilo. Čeprav je okolica novega paviljona že na daleč bila videti kot mravljišče, so se organizatorji iz Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota na dogajanje zelo dobro pripravili in v dveh vročih dneh za gostinsko ponudbo poskrbeli tudi v bližini motoričnega parka in paviljonov za piknik. Zato gneče ni bilo pretirano čutiti. Je pa dogajanje nekaj potrpežljivosti zahtevalo pri izposoji športne opreme za vodne športe, saj je različne ponujene športne aktivnosti želelo preizkusiti veliko obiskovalcev. Ob jezeru je potekal še regionalni turistični bazar, organizatorji so poskrbeli za bogato kulinarično ponudbo, obiskovalcem so bili na voljo vodena vadba v gibalnem parku, diskgolf in footgolf, igre z loki in fotostojnica, za najmlajše pa poslikava obraza, lesena igrala, vrtiljak s košarami, izdelava zmajev in čolničkov, vožnja s kočijo ter še kaj. Na jezeru so se obiskovalci lahko preizkusili v različnih športnih aktivnostih: surfanju, supanju, jadranju, pedolinu, flying rodeu, zorbingu na vodi ter vožnji s kajakom in kanujem. Spoznali so lahko tudi potapljanje. Ves čas je bil pester tudi glasbeni program z gosti, kot so Marko banda, Džezzva, Samo Budna z bendom, Tjaša in Dejan, Take Nine Orchestra, Müve, Edna in Romano Glauso.

Zadovoljni organizatorji in ponudniki Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, ki je bil organizator otvoritvenega vikenda, pravi, da je bil dvodnevni dogodek ob Soboškem jezeru sicer načrtovan za 13. in 14. april, vendar so ga zaradi slabega vremena prestavili na naslednji konec tedna. »Prireditev je v celoti uspela: vse, kar smo načrtovali, smo izpeljali, vreme je bilo čudovito, število obiskovalcev pa daleč nad pričakovanji, kljub praznikom, morda pa prav zato. Tudi vsi, ki so nam pri organizaciji pomagali, so bili nadvse zadovoljni. V prvi vrsti je to bila Mestna občina Murska Sobota, ki je celotno prireditev financirala, zelo pomemben del so prispevali društva, zavodi, podjetja in druge institucije ter tudi posamezniki, ki so prostovoljno sodelovali,« pravi Perhavčeva. Zahvaljujejo se vsem, ki so pomagali, da je otvoritveni vikend uspel.

Expano je tudi uradno odprt. Prvi odzivi obiskovalcev so vzpodbudni. / Foto: Aleš Cipot

To so Center šolskih in obšolskih dejavnosti CŠOD Murska Sobota, Osnovna šola III Murska Sobota, Vrtec Murska Sobota, Zdravstveni dom Murska Sobota, Planinsko društvo Matica, Kolesarski klub Pomurje, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, Panexfun, Kajak kanu klub Rotoattivo, Surf in sup klub Pomurje, Potapljaško društvo Murska Sobota, Roto Group in Jadralno društvo Iccadria. Dodaja še, da se je na prireditvi pokazalo, kakšne možnosti imamo za razvoj dejavnosti na jezeru in ob njem, pri čemer se zavedajo, da vsega ne bo mogoče izvajati že letos. Na primerljivih destinacijah je tak razvoj trajal desetletje in več. Želijo pa si, da bi to bilo čim prej. »Idej nam ne manjka, moramo le najti investitorje, ki bodo prepoznali potencial tega jezera.« Ponudba bo, kot pravi direktorica, pestra že to poletje. Za dejavnosti na vodi si bo mogoče izposoditi surf, sup, jadrnico, kajak in kanu, za začetnike ali tiste, ki bodo želeli izboljšati znanje, pa bo mogoče najeti tudi učitelja. V gibalnem parku bo ob določenih dneh vodena vadba, izposoditi si bo mogoče kolesa, po predhodnem dogovoru je tu mogoče igrati footgolf, diskgolf in paintball ter poleteti s toplozračnim balonom. Obeta se tudi nekaj zelo raznolikih prireditev, med njimi športne prireditve, koncerti in festival za otroke. Zlatko Janjič iz Panexfuna o zanimanju za športne aktivnosti na vodi v času otvoritvenega vikenda pravi, da je preseglo pričakovanja: »Zanimanja za vse športne aktivnosti na vodi je bilo veliko.« Dodaja še, da bodo od sredine maja in do konca poletne se-

zone ob Soboškem jezeru vsak dan nudili izposojo športne opreme za različne vodne športe: kanuje, kajake, supe, jadralsko opremo in drugo.

Družba prijateljev iz Maribora in Slovenske Bistrice pravi, da jim je ureditev Soboškega jezera všeč. Tudi z dogajanjem v času otvoritvenega vikenda so bili zelo zadovolj-

ni. »Prišli smo pogledat, ker smo na družabnih omrežjih zasledili lepe fotografije. Še se bomo vrnili, verjetno poleti. Zelo nam je všeč tukaj. Zelo všečno je urejeno.«

Družba prijateljev iz Češke je v času velikonočnih praznikov bila na kolesarskem potepanju po Pomurju in se je ustavila tudi ob Soboškem jezeru. Ureditev jezera jim je bila zelo všeč. Navdušeni so bili nad pomursko kulinariko in glas-

bo. Poskusili so pomurska vina in piva ter hamburgerje in uživali v glasbenem programu. Na podoben način imajo, kot pravijo, urejena jezera tudi na Češkem in jim je podobna ureditev nekdaj degradiranih območij všeč.

Slavica in Andrej Najžar iz Radencev sta do Soboškega jezera prav tako prikolesarila. »Odlično je. To je pomembna pridobitev za celotno Pomurje,« pravita. Na razstavi še nista bila, ker sta se ustavila med kolesarjenjem, si jo pa bosta zagotovo ogledala naslednjič. Andrej se

jezera spominja še iz mladosti, saj je odraščal v Murski Soboti in je tukaj ribaril in se kopal. V spominu so mu ostale številne pijavke, ki so jih s telesa odstranjevali s peskom. »Zdaj je čisto drugače. Kot bi bili na morju. Če se bo poleti mogoče kopati, se bova še gotovo ustavila,« dodajata.

Milan Vohar iz Bakovcev je k jezeru pripeljal otroke in vnuke iz Ljubljane in Dokležovja. Lotili so se veslanja in drugih aktivnosti, ki

so bile na voljo. »Lepo je. Poleti sem veliko tukaj, zdaj pa sem pripeljal še vnuke. Ogledali si bomo razstavo in se vrnili tudi poleti,« pravi Vohar.

Zadovoljna tudi Lukačeva in Jevšek Helga Lukač, vodja Expana, pravi, da je kar nekaj obiskovalcev ob otvoritvenem vikendu zavilo tudi na razstavo. »Zlasti so to bili turisti, ki so si želeli ogledati interaktivni doživljajski park, domačini pa so želeli čim prej izvedeti, kaj vse ponuja interaktivna razstava. Z obiskom razstave smo zadovoljni. Zadovoljstvo je toliko večje, saj prejemamo pohvale za izvirno predstavitev in vidimo, da se obiskovalci na razstavi zabavajo. Skozi igro se namreč največ naučimo in nove vsebine nam dalj časa ostanejo v spominu,« pojasni. V poslovnem središču Expano, kjer potekajo delavnice, sestanki, srečanja in izobraževanja, je prostor tudi za manjše razstave. Med 18. in 26. aprilom so si obiskovalci lahko ogledali diplomska dela mladih diplomantov arhitekture iz srednje Evrope. Na ogled je bilo postavljenih čez trideset projektov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Liechtensteina in Slovaške. Tudi v prihodnje bodo v Expanu gostili manjše razstave. Lukačeva za maj napoveduje fotografsko razstavo Mankice Kranjec, vnukinje našega pisatelja Miška Kranjca. Zadovoljen je tudi župan Aleksander Jevšek, ki pravi, da je bil tam v soboto in nedeljo z družino. »Kogarkoli sem srečal, vsi so bili zadovoljni, vzhičeni, ne samo Sobočani ali Prekmurci, ampak tudi tisti, ki so prišli od daleč. Mislim, da smo dobro začeli.«

Športne aktivnosti, izposoja koles in najem prostora za piknik ob Soboškem jezeru Številne športne aktivnosti Podjetje Panexfun bo v sodelovanju s Surf in sup klubom Pomurje ter Kajak kanu klubom Rotoattivo ob jezeru ponujalo izposojo kajakov, kanujev, supov, surfov, rekreativnih jadrnic, pedolinov, električnih koles in štirikolesnikov. Ob jezeru so obiskovalcem na voljo paintball, archery tag, diskgolf, footgolf, speedminton, badminton in še kaj. Organizirali bodo tudi teambuildinge, rojstnodnevne zabave, športne dneve ter zabavna in rekreativna srečanja za različne skupine, kot so recimo fantovščine in festivali. Najem koles in prostorov za piknik V regijskem TIC-u v Expanu je za izposojo na voljo štirideset klasičnih koles različnih velikosti (moška in ženska) s pripadajočo opremo (otroški sedeži, čelade, kolesarske torbe, ključavnice itd.). Tam je mogoče tudi najeti prostor za piknik ob Soboškem jezeru oziroma najti vse informacije o možnostih najema. Regijski TIC nudi informacije o izposoji koles iz sistema Soboški biciklin, ki ima na voljo tudi električna kolesa. Podrobnejše informacije so objavljene na spletnih straneh www.visitmurskasobota.si in www.expano.si.

PREDSTAVLJAMO

maj 2019

Hop na Soboški biciklin in uživat! Natalija Kreft Foto: Lara Varga

Kako si izposodite kolo?

Sistem za izposojo koles Soboški biciklin je bil nadgrajen s tremi novimi postajami za izposojo in petnajstimi dodatnimi kolesi, od tega je šest e-koles. V okviru nadgradnje sistema za avtomatizirano izposojo koles so ob dveh obstoječih postajah (pri BTC Murska Sobota in na Trgu zmage) bile postavljene tri nove postaje za izposojo, in sicer ob paviljonu Expano pri Soboškem jezeru, pri Dvorcu Rakičan in v Krogu ob športno-rekreacijskem objektu. Vsaka postaja je opremljena s terminalom z zaslonom LCD in ogrodjem z desetimi zaklepnimi mesti, ki so obenem polnilnice za električna kolesa. Pri nadgradnji sistema je bilo nabavljenih petnajst novih koles, od tega je šest električnih koles. Tako bo odslej v sistemu na voljo 25 koles. Ob dodatnih postajah in novih kolesih je nadgrajen tudi sistem izposoje, ki je odslej uporabnikom bistveno prijaznejši, saj poteka neposredno ob postajah prek računalniškega terminala. Ob dodatnih postajah, kolesih in nad-

Sistem izposoje je odslej veliko bolj prijazen, ob tem je bila prenovljena tudi spletna stran www.soboskibiciklin.si.

gradnji sistema izposoje je bila izvedena še nadgradnja spletne strani www.soboskibiciklin.si.

Nadgradnja v okviru projekta Interreg Znesek investicije v nadgradnjo s postavitvijo treh novih postaj, nabavo koles in storitvijo vzdrževanja in nadgradnje programskega dela

sistema je znašal 63.524,79 EUR (z DDV). Nadgradnja se je izvedla v okviru projekta IronCurtainCycling, ki ga Zavod za kulturo, turizem in šport izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska v obdobju 2014–2020 in ga delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

• Registracija je možna izključno preko spletne strani www. soboskibiciklin.si. Potrebna je e-registracija uporabnika in izvedba plačila za storitev preko e-plačevanja. V tem primeru e-plačilo služi kot potrdilo identifikacije uporabnika. Uporabnik po registraciji prejme podatke na svoj e-mail. • Na postajališču Soboškega biciklina izberete kolo, ki si ga želite izposoditi (upravljavec opozarja, da pred izposojo preverite, če je kolo brezhibno). • Na računalniškemu terminalu (kiosku) z zaslonom LCD pritisnete na zaslon za začetek. Nato izberete jezik in sledite navodilom na zaslonu. Sistem Soboški biciklin lahko uporabljate le z uporabniškim imenom in geslom. • Za prijavo v sistem vpišete uporabniško ime in geslo. Za izposojo koles ali druge storitve sledite navodilom na zaslonu. Če se odločite za izposojo kolesa, počakajte, da sistem preveri vse ključavnice in sporoči, katera kolesa so na voljo. Ponudil vam bo številke ključavnic s kolesi, ki so vam na voljo. • Ko izberete kolo, počakajte, da sistem obdela vašo izbiro, in jo potrdite. Priporočamo vam, da pred izbiro najprej preverite, če so vsa kolesa brezhibna in nepoškodovana, ter šele nato izberete kolo. • Po potrditvi imate dvajset sekund časa, da pristopite do ključavnice, v kateri je izbrano kolo. • Za odklepanje ključavnice pritisnete gumb, ki utripa v zeleni barvi. Po pritisku na gumb z eno roko primete kolo za sedež, z drugo za krmilo. Sprednje kolo rahlo potisnete naprej, potem ga povlečete nazaj in odstranite iz ključavnice. Če vam iz kakršnegakoli razloga ne uspe odstraniti kolesa iz ključavnice, močno potisnite kolo nazaj v ključavnico. Prepričajte se, da je zaklenjeno. Postopek izposoje ponovite od začetka. Uporabnik lahko kolo uporablja vse dni v tednu, z upoštevanjem časovne omejitve v višini 14 ur. Obstaja možnost najema dveh paketov in sicer letni najem za 15 evrov in dnevni najem za 5 evrov.

PIKNIK 10.00 -17.00 MURSKA SOBOTA

/maj 2019

NA OBISKU

Poklici, kjer boste takoj dobili službo Ksenija Glažar Pomurska podjetja se soočajo s pomanjkanjem tehničnega kadra. Povpraševanje je veliko, ponudba pa ne sledi zahtevam trga.

poklice. »Tako rekoč vsi dijaki se lahko po koncu šolanja zaposlijo, če to seveda želijo. Lahko se odločijo tudi za nadaljnji študij ali študij ob delu. Imamo dva dislocirana programa, lahko postanejo strojni inženirji ali pa informatiki.« O zaposlitveni

tržnici, ki so jo v taki obliki letos izvedli prvič, pravi, da so se podjetja prej predstavljala individualno, zadnje čase pa tudi podjetja kažejo večji interes, zato so se odločili za obliko tržnice, ki se je je udeležilo kar 23 podjetij. Z odzivi so zelo zadovoljni.

Kakšne so potrebe pomurskih podjetij?

Na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota so izvedli Zaposlitveno tržnico, ki so jo organizirali v sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico, Območno obrtno-podjetniško zbornico Murska Sobota in pomurskimi podjetji.

Prvič na tržnici kar 23 podjetij Pomursko gospodarstvo se že nekaj časa sooča zlasti s pomanjkanjem tehničnega kadra, zato podjetja v iskanju primerne delovne sile sodelujejo s šolami in drugimi ustanovami. Na prvi izvedbi Zaposlitvene tržnice, ki se je odvijala v okviru projekta »Right Profession II – Pravi poklic za razvoj regije«, se je dijakom SPTŠ Murska Sobota predstavilo kar 23 pomurskih podjetij, ki so predstavila delovanje, programe in zaposlitvene možnosti ter tudi počitniško delo, prakso in štipendije. Ludvik Sukič, ravnatelj SPTŠ Murska Sobota, pravi, da v glavnem izobražujejo za deficitarne

Daleč največ povpraševanja po tehničnih kadrih Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, pravi, da ob izvajanju projekta »Right Profession – Pravi poklic za razvoj regije« na zbornici opažajo, da je med delodajalci daleč največ povpraševanja po tehničnih kadrih. To dokazujejo tudi analize evidentiranja kadrovskih potreb med delodajalci. »Govorimo o različnih tehničnih profilih in različnih stopnjah izobraževanja. Najbolj iskani so strojni tehniki, elektrotehniki, računalničarji in gradbeniki, v splošnem rabimo tehnične kadre štiriletnega programa, ki so pozneje inženirski kader, vse več je tudi povpraševanja po triletnih profilih poklicnega izobraževanja,« pravi Grah. V naslednjih letih bo, kot še opažajo, na račun upokojevanja več potreb zlasti po inženirskem kadru. V mnogih podjetjih so pred upokojitvijo strokovnjaki, ki kot mentorji na mlajše sodelavce v podjetjih prenašajo svoje znanje. V naslednjem obdobju zato želijo v regiji dati poudarek vajeniškemu oziroma mentorskemu sistemu izobraževanja. Na Pomurski gospodarski zbornici že izobražujejo mentorje, tudi v mlajši generaciji, da bi znanje, ki je v podjetju, razvojno prešlo na mlajše rodove. »Govorimo o triletnem izobraževanju za vajence, ki se v Sloveniji trenutno izvaja poskusno. V šolskem letu 2018/19 je v vajeništvo iz naše regije vključena le Srednja šola za gostinstvo in turizem Raden-

Sanja Miljuš Herman, vodja Akademije Pomgrad, pravi, da v Pomgradu iščejo zlasti kader s srednješolsko izobrazbo. »Trenutno je največ potreb po zidarjih, tesarjih, železokrivcih in krovcih. Med drugim iščemo

tudi strojnike, ki bi upravljali mehanizacijo. To so poklici, ki so zaposljivi naslednji dan po zaključku šolanja,« pravi Miljuš Hermanova. V Pomgradu dijakom nudijo tudi štipendije ter šolske in počitniške prakse.

V podjetju Medicop imajo po besedah razvojnika in tehnologa Blaža Sobočana največ potreb po strojnih tehnikih in elektrotehnikih, potrebujejo pa tudi električarje in navadne proizvodne delavce, kjer ni pomembna stroka, za terensko delo pa še vodovodne inštalaterje in elektromonterje. Iščejo še strojne tehnike in

elektrotehnike, programerje in računalničarje, pa tudi strokovnjake elektrotehnične stroke, nekaj pa tudi prodajnikov. »Selimo se v nove prostore, kjer bomo potrebovali več novih kadrov. Največ jih potrebujemo s tehničnega področja strojništva in elektrotehničnega področja, v glavnem za razvoj,« pravi Sobočan.

Mateja Šlebinger, nabavnica v podjetju Codex, pravi, da v podjetju, ki je specialist za področje ležajev in pogonske tehnike, trenutno iščejo tehnične sodelavce s področja strojništva in

računalništva, rabijo sodelavce v službah zagotavljanja kakovosti, za preverjanje skladnosti izdelkov, reševanje reklamacij in laboratorijske meritve, v službi prodaje in v nabavni službi.

Janez Tišler iz podjetja Niros prav tako pove, da je v njihovem podjetju vedno dobrodošel kader tehničnih strok. Opažajo, da je za tovrstne poklice v zadnjem času več zanimanja, a Tišler pravi, da bi morali te poklice

bolje ovrednotiti, saj bi morali biti primerljivi s poklici v javni upravi in drugje. »Vsako leto nudimo dijakom možnost opravljanja šolske prakse, kjer imajo dijaki priložnost spoznati podjetje,« dodaja Tišler.

Ludvik Sukič, ravnatelj SPTŠ Murska Sobota, pravi, da v glavnem izobražujejo za deficitarne poklice.

ci s programoma gastronomske in hotelirske storitve. V prihodnje želimo v regijo pripeljati še dva nova strojna programa, oblikovalec kovin – orodjar in strojni mehanik, ter program mehatronika,« dodaja Grah. Na srednji biotehniški šoli si vodstvo šole prizadeva pridobiti

nove živilske programe. Prav tako bo treba glede na povpraševanje močno zastopanih gradbenih podjetij v regijo znova pripeljati gradbene programe. Glede na razvojne usmeritve velikih podjetij je trenutno zelo iskan tudi kader s področja lesarstva.

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, se zaveda, da je zaposlitvena perspektiva vezana predvsem na tehnične kadre.

NA OBISKU / PODJETNIŠTVO

Vsi mladi ne razmišljajo le o tujini Med naključno izbranimi dijaki šole si vsi želijo najti zaposli-

tev v regiji in jih tujina (za zdaj) ne mika.

Ksenija Glažar

Aurora Coworking in Pomurski tehnološki park sta v poslovnem središču Expano, kjer med drugim potekajo tudi delavnice, sestanki, srečanja in izobraževanja, izvedla dogodek z izmenjavo veščin na temo vztrajnosti, odpornosti in opolnomočenja. Dogodek je ena od aktivnosti mednarodnega projekta »Sprejemanje neuspeha za spodbujanje podjetništva druge priložnosti v Podonavju (DanubeChance 2.0)«.

vidim kot zaposlena v kakem uspešnem pomurskem podjetju, kjer bom s svojim znanjem prispevala k njegovemu razvoju. Trenutno smo v razredu kar tri dekleta,« pravi Maša, ki poziva dekleta, naj se pogumno odločijo za ta poklic, saj danes poklicev ne delimo več na moške ali ženske.

Poštenim podjetnikom ponuditi drugo priložnost Tomaž Lapoša iz Pomurskega tehnološkega parka je uvodoma pojasnil, da gre po raziskavah v Evropi letno v stečaj kar dvesto tisoč podjetij, kar pomeni 1,7 milijona izgubljenih delovnih mest, okrog polovica podjetij pa propade v prvih petih letih poslovanja. Raziskave so še pokazale, da so zagonska podjetja, ki so že imela težave, bolj uspešna, ustvarjajo več dobička in zaposlujejo več ljudi. Zato je poštenim podjetnikom, ki jim ni uspelo, pomembno ponuditi drugo priložnost. Ravno ti podjetniki se soočajo s številnimi težavami, tudi stigmatizacijo, zato potrebujejo več vztrajnosti in poguma. Poslovne začetke, vzpone in padce, strahove, s katerimi se na poslovni poti soočajo, motivacijo in načine za preseganje območja udobja so predstavili Monika Horvat iz Mojster Marketinga, Tomaž Zaman iz podjetja Codeable in Aleksandra Krumpak, danes zaposlena v Pomurskem tehnološkem parku.

Monika Horvat: »Vzponi in padci so del vsakdana« Monika Horvat iz Mojster Marketinga je predstavila svojo poTudi Siniša Zečevič, dijak tretjega letnika triletnega elektrotehničnega programa, bi se rad zaposlil doma oziroma

v Sloveniji, ker ima tu družino in prijatelje. Prakso je opravljal v Pomgradu in bil z njo zadovoljen.

Žiga Korotaj, dijak četrtega letnika strojništva, bo po srednji šoli šel študirat gradbeništvo v Maribor, nato pa se želi zaposliti doma, v pomurski regiji. »Tu-

kaj sem odraščal in tukaj mi je zelo všeč. Raje delam doma za manj denarja, kot da bi šel v tujino in pustil vse za sabo. O tujini zato za zdaj ne razmišljam.«

Zakaj (p)ostati podjetnik Kako se na podjetniški poti soočiti z ovirami in strahovi ter zakaj je vztrajnost na tej poti ena ključnih vrlin.

Maša Kočar, dijakinja tretjega letnika programa strojni tehnik, se je za ta poklic odločila, ker jo veseli delo na širšem področju strojništva. »Dandanes je tehnologija usmerjena v strojništvo in stroje, zato lahko na tem področju veliko dosežeš. Želim nadaljevati s študijem strojništva in se po zaključku

maj 2019

slovno zgodbo, v kateri so, kot pravi, še vedno prisotni strahovi in stalni izzivi. V začetku jo je bilo strah, da ne bo dovolj dobra, da bi izpolnila pričakovanja strank. Na maturi je dosegla največje število točk in na presenečenje bližnjih šla študirat medijske komunikacije, čeprav ji je učiteljica v prvem razredu rekla, da iz nje na tem področju ne bo nič. V podjetništvo se je podala na klic notranjega glasu in brez posebnega poznavanja ter morala motivacijo zanj poiskati v sebi. Izziv ji predstavlja urnik oziroma delovnik, saj je pogosto treba delati po dvanajst ur in tudi med dopustom. Kot pravi, je pomembno, da si vztrajen in slediš notranjemu glasu. Spominja se začetkov, ko je prve mesece zaslužila le nekaj deset evrov, vendar je stranke vztrajno iskala, tudi zunaj regije, in dohodki so začeli rasti. Prelomen dogodek je bila odpoved dveh strank, saj je takrat začela iskati še druge možnosti in pripravila prve delavnice s področja digitalnega marketinga. Kljub priložnostim za redno zaposlitev želi ostati podjetnica in raje išče rešitve, kjer jih drugi morda ne vidijo. Zanimiva težava, s katero se je soočila na začetku poslovne poti, je bila starost, saj je pri 26 letih nekatera podjetja niso vzela resno.

Namesto da bi ceno svojega dela spustil, jo je raje dvignil Tomaž Zaman je programer in ustanovitelj podjetja Codeable, ki je platforma za povezovanje programerjev Wordpress s podjetji, ki iščejo programerje za projektno delo. Izhaja iz podjetniške družine. Oče, ki je imel livarno, je želel, da nekoč postane livar, njega pa so bolj zanimali računalniki. Zaznamovale so ga očetove besede, da iz njega ne bo nič, ker ne zna fizično delati. Čeprav je oče že pokojni, mu še vedno želi dokazati, da zna in zmore, a dela z glavo, za razliko od očeta, ki je delal z glavo in rokami. Pomembno se mu zdi vztrajati v tem, kar počneš. Največja laž podjetnikov je,

kot pravi, da ko si sam sebi šef, si lahko sam določaš urnik. Pogosto dela, tudi ko ne dela, saj je v celoti odvisen od strank. Njegovi začetki niso bili lahki, saj se je pri prijavah za programerska dela soočal z veliko konkurenco programerjev iz manj razvitih držav, ki so bili precej cenejši. Zato se je odločil, da cene ne bo znižal, temveč jo bo raje zvišal in postal najdražji. Takrat se je začel prijavljati na bolj izbrane razpise. Kljub višji ceni so ga stranke začele najemati. Delal je manj in zaslužil več. Veliko se je naučil iz zavrnitev in o njih spisal posebno knjigo pravil, ki danes veljajo v njegovem globalnem podjetju, ki ima sedež na Danskem.

Treba je odkriti tisti »zakaj« Poslovno zgodbo, povezano z neuspehi, je delila tudi Aleksandra Krumpak, danes zaposlena v Pomurskem tehnološkem parku, ki je nekoč doživela celo stečaj svojega podjetja. »Nekaj časa po stečaju sem zbrala toliko poguma, da sem začela vzroke za neuspeh iskati znotraj sebe ter prenehala kriviti različne osebe in okoliščine. Vedela sem, da nima smisla začenjati znova, če mi ne bo prej uspelo odkriti tistega 'zakaj', saj bi se pot verjetno končala enako. Med ugotovitvami je tudi ta, da sem zaradi smrti očeta na začetku pubertete v najožjem družinskem okolju izkusila občutke pomanjkanja varnosti, pozornosti, zaupanja, upoštevanja in resničnega videnja sebe ter zaradi tega razvila mnoge strahove. Pravijo, da se tisto, kar kričiš v gozd, vrne kot odmev. In tako, kot sem jaz svoje strahove in negativna pričakovanja nezavedno sporočala okolju, sem si kot odmev v svoje življenje pritegnila ravno takšne ljudi in situacije, ki so poskrbeli, da so se moji največji strahovi uresničili. Ko mi je uspelo (p)ozdraviti nekaj strahov, so se tudi moje življenjske situacije spremenile in nekatere razrešile na presenetljiv način,« pravi Aleksandra Krumpak.

Monika Horvat je prve mesece zaslužila le nekaj deset evrov, vendar je stranke vztrajno iskala, tudi zunaj regije, in dohodki so začeli rasti.

/maj 2019

NA OBISKU

Brezplačno do znanja tujih jezikov, računalništva ... Aleksandra Grah Na Ljudski univerzi Murska Sobota zaposlenim ali brezposelnim, starejšim od 45 let, ponujajo števila brezplačna izobraževanja. V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022, ki ga financirata Evropska unija ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, so za skoraj tri tisoč udeležencev, kolikor se jih bo vanj vključilo do konca projekta, na voljo nove priložnosti in nova znanja za osebnostno rast. Vse do oktobra 2022 Ljudska univerza skupaj s partnerji izvaja izobraževalne programe za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, ki so namenjeni zlasti zaposlenim ter iskalcem zaposlitve, prednostno tistim, ki so starejši od 45 let, s končano manj kot štiriletno

srednjo šolo. Vendar so glede na povpraševanje za trideset odstotkov udeležencev mogoča odstopanja.

Pomagajo tudi podjetjem Kot pravi organizatorka izobraževanja odraslih Dragana Vučković, je projekt priložnost, da si brezplačno pridobijo ustrezne temeljne in poklicne kompetence tisti, ki so se v preteklem obdobju najmanj vključevali v vseživljenjsko učenje. Kot še pojasni, se nanje lahko obrnejo podjetja, ki želijo izobraževanja izvesti za svoje zaposlene, ali pa posamezniki. Trenutno je med najbolj priljubljenimi program zdravega življenjskega sloga, ki ga vodi nutricionistka, vanj so recimo vključeni

zaposleni Vrtca Murska Sobota. Prav tako ta program izvajajo v društvu Pomelaj v okviru skrbi za svoje zaposlene, v Ozari pa izvajajo program UŽU Moj korak. Poleg standardnih tečajev tujih jezikov nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine in madžarščine ter računalništva ponujajo tečaje po meri, kot so komunikacija, zdrav življenjski slog, trajnostni razvoj, energetika, e-bančništvo, šiviljstvo, lončarstvo in mnogi drugi, saj je, kot še pravi Vučkovićeva, ob zadostnem številu prijav mogoče vse. Skupina se oblikuje ob prijavi najmanj desetih oseb. Nudijo tudi priprave na certificiranje znanj iz tujih jezikov, računalništva, zakona o upravnem postopku itd.

Več informacij je na voljo na telefonski številki 02 536 15 63 ali na e-naslovu tpk@lums.si. In-

teresenti se lahko oglasijo tudi osebno na Ljudski univerzi Murska Sobota.

Tečaji tujih jezikov

nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina, madžarščina itd.

Tečaji računalništva

osnovni računalniški tečaji, Excel, PowerPoint, družabna omrežja, mobilne aplikacije itd.

Tečaji PO MERI

komunikacija, zdrav življenjski slog, trajnostni razvoj, e-bančništvo, šiviljstvo, lončarstvo itd.

Priprave na certificiranje znanja

iz tujih jezikov, računalništva, ZUP-a, slovenščine za tujce itd.

DODATNE INFORMACIJE

02 536 15 63 ali na e-naslovu tpk@lums.si ali osebno na LUMS

KDO se lahko vključi?

brezposelni ali zaposleni, prednostno starejši od 45 let (vendar ne upokojenci in študenti)

»Še enkrat bi se odločil za novinarstvo!« Geza Grabar

do, ki ima pet minut časa. »Nisem hotel pihati v ta rog. Če bi ostal še nekaj let, se pri svojem delu ne bi (več) dobro počutil.«

Ivan Gerenčer, starosta slovenskega novinarstva, pravi, da je resnica lahko samo ena. In novinarjeva naloga je, da jo pove.

Človek in resnica na prvem mestu

Kako hitro mineva čas, nas spomni tudi Geđo, kakor ga poznamo prijatelji, dolgoletni novinar Dela. Junija bo namreč minilo že polnih sedem let, odkar je odložil novinarsko pero. Vendar ima marsikdo še vedno občutek, da je njegove zanimive in raziskovalne članke v Delu ter prav tako legendarne kolumne, poimenovane Prekmurska gibanica, prebiral še včeraj.

Pri Delu začel in končal Kot se spominja, se je z novinarstvom, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve, v pravem pomenu besede srečal leta 1970, ko je bil v prvem letniku študija za ta poklic na obvezni praksi pri tedanjem Pomurskem vestniku (danes Vestniku). Tja se je na prakso vrnil tudi v drugem letniku. Zadnji leti študija je bil štipendist Dela, zato je postajalo legendarno in prostorsko utesnjeno Delovo dopisništvo na vogalu na murskosoboški tržnici (danes so to prostori trafike Salamon) vedno bolj njegov drugi dom. Zaslužen je, da je od leta 1989 prostorno Delovo dopisništvo v poslovnih prostorih na bližnji Kocljevi ulici. Leta 1976 se je pri Delu redno zaposlil. Da je dobil status rednega novinarja, je moral v prvem letu zaposlitve skozi zahtevno t. i. interno Delovo novinarsko šolo, kjer so uredniki in drugi iz tega ceha z več zornih kotov spremljali njegovo delo. Pravi, da je lepo obujati prijetne spomine na čase, ko

Ivan Gerenčer: »Neodvisni mediji veliko stanejo, zato je danes takih ostala le še peščica.«

je bilo novinarstvo poklic, ki se ga ni mogel (ni upal!) lotiti vsakdo.

Ivan Gerenčer = kolumna Prekmurska gibanica Marsikdo novinarja Ivana Gerenčerja še danes najbolj pozna po kolumni Prekmurska gibanica, ki jo je ob torkih objavljal od leta 1989 in vse do upokojitve leta 2012. Ker jih je na leto spisal okoli štirideset, se jih je v tem času nabralo okrog tisoč.

Vsaj o dveh, treh ljudeh je v njih pisal na piker, pogosto tudi kritičen način, kar pomeni, da je v tem času z novinarskega zornega kota osvetlil nekaj tisoč Prekmurcev. Ker je »pokrival«, kot rečemo v novinarskem žargonu, levi breg Mure, prleškega pa po Boroviču še danes aktivni Jože Pojbič, je bil temu primeren in skrbno izbran tudi naslov. V javnosti še danes kroži anekdota, da številni niso vedeli, da Ivan Gerenčer piše za Delo, so pa vedeli, da Ivan Ge-

renčer piše Prekmursko gibanico. Čeprav je imel veliko ponudb za sodelovanje tudi z drugimi mediji, je ostal temu časniku zvest do konca aktivne novinarske poti, kjer si je z leti na dopisništvih pridobil najvišji status – poročevalec-komentator. Da se je upokojil predčasno, pri 61 letih, opravičuje z dejstvom, da se ni mogel sprijazniti s tem, v kakšne skrajnosti je zabredlo tudi slovensko novinarstvo, ki se ga s plačljivimi in naročenimi članki gre že vsak-

Spoštovanje do ljudi – preprostih in poštenih, tistih iz marginalnega okolja ali vplivnih – zanj nikoli ni bilo f loskula, temveč vodilo, ki mu je sledil ves čas opravljanja novinarskega poklica, ki je – v to je trdno prepričan – najboljši poklic na svetu. Če se tudi novinarstvo v veliki večini primerov ne bi tako materializiralo, ko vsakdo gleda na to, da bi tudi z naročenimi članki čim več zaslužil, bi poklic z veseljem opravljal še danes. »Nikoli nisem razmišljal o plači, ki jo za svoje delo dobim,« pravi. A v časih, ko je bil na vrhuncu novinarske ustvarjalnosti in na terenu z odlično razpredeno družbeno mrežo, je še veljalo pravilo, da so dobri, neodvisni novinarji dobro zaslužili. Tudi to dejstvo se je danes žal čisto sprevrglo. Kaj počne Ivan Gerenčer, ki že 62 let živi v Murski Soboti in je po očetu Strehovčar, po materi pa iz Lendavskih goric, danes? »Sem polno zaseden, a nič ne naredim,« se pošali. Večji del leta z ženo Bredo preživita na vikendu v Neradnovcih na Goričkem, kjer imata tudi vrt. Veliko bere. Tudi dnevno časopisje. Po stari navadi je največji užitek časopis prelistati in prebirati ob jutranji kavici, pripomni. »Nekoč sem časopise prebiral od začetka do konca, danes jih začenjam od zadnje strani.« Že nekaj desetletij vsako jutro telovadi ter tako ohranja zdravje in telesno kondicijo, kot vitalnega upokojenca ga srečujemo na številnih prireditvah v mestu in okolici, precej časa nameni tudi vnuku.

KULTURA

maj 2019

Prekmurščina bo dobila poseben status Melita Marič Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota spada med vidnejše organizacije v iniciativnem odboru za pripravo aktivnosti ob 100-letnici združitve Prekmurcev z matičnim narodom. V okviru projekta Prekmurski jezik in kultura, ki poteka ob pomoči in sodelovanju številnih strokovnjakov, je društvo na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine in bilo z njo uspešno, kar pomeni, da bo prekmurščina še letos vpisana v ta razvid.

Prekmurščina v preteklosti knjižni jezik Prekmurski knjižni jezik (ali prekmurska knjižna norma) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmur-

skega narečja in je v slovenskem jezikovnem območju edini knjižni jezik, ki je ostal po oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika. V 18. stoletju sta v slovenskem prostoru obstajali dve knjižni normi, ena od teh je bila vse do konca druge svetovne vojne tudi prekmurska knjižna norma. Ta je bila med drugim utemeljena skozi protestantizem in nabor literature, ki je večinoma nabožna. Med temi velja posebej omeniti Küzmičev prevod Nove zaveze, ki je leta 1771 izšel pod naslovom »Nouvi zákon ali testamentom Goszpodna nasega Jezusa Krisztusa«. Ta zaradi svoje kakovosti še danes velja za enega od referenčnih prevodov Svetega pisma.

Pomembnost prekmurskega jezika Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota je ob zavedanju pomembnosti jezika kot osrednjega gradnika narodnostne pripadnosti in identitete, ki je v zgodovini Prekmurja odigral ključno vlogo pri ohranjanju narodnostne zavesti prekmurskega življa kot dela slovenskega jezikov-

škofijski ordinariat ter Kulturno-umetniško društvo Beltinci. Vlogi so priložili 26 enot bibliografije in sedem enot filmografije, devetnajst fotografij, videoposnetek in pet zvočnih posnetkov.

Vpisana bo enota prekmurščina

Vpis ima tudi praktične učinke, saj zagotavlja pravno varstvo, ki ga opredeljujeta konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine in zakon o varstvu kulturne dediščine.

nega in etničnega prostora, zasnovalo širši modularni projekt Prekmurski jezik in kultura. V okviru omenjenega projekta je društvo v lanskem letu na Slovenski etnografski muzej naslovilo pobudo za vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine. V pobudi je bilo navedenih šest

deležnikov, in sicer Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota, Združenje Pomurska akademsko znanstvena unija – PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republiki Sloveniji, katoliška cerkev, murskosoboška škofija (RKC), murskosoboški

Kot nosilec prijave (argumentacijo je pripravila članica društva Tadeja Hari) je društvo 22. marca 2019 prejelo obvestilo, da prijavljeni element izpolnjuje zahtevane kriterije in da je primeren za vpis v razvid. Še letos bo tako v register nesnovne kulturne dediščine vpisana enota prekmurščina. Slovenski etnografski muzej oziroma koordinator nesnovne kulturne dediščine je pristojen za pripravo gradiva, ministrstvo za kulturo pa vodi postopek vpisa v register.

Zagotavlja pravno varstvo Po besedah predsednika društva Marjana Fariča ima vpis v register izjemen simbolni pomen, v splošnem pa pomeni priznanje jezikovne samobitnosti prekmurskega jezika kot celote.

Spomenik borcem vzhodne fronte Aleksandra Grah Nova knjiga Štefana Kardoša »Stric Geza gre v Zaturce« je osvetlila vidik dogajanja na vzhodni fronti – enem od bojišč prve svetovne vojne. Knjiga je izšla kot 21. zvezek knjižne zbirke Med Rabo in Muro, ki gradi duhovne mostove med porabskimi Slovenci in matično domovino, izdalo pa jo je Društvo za humanistična vprašanja ARGO v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem. Njen avtor Štefan Kardoš je v slovenskem literarnem prostoru najbolj znan kot romanopisec, ki, kot pravi urednik knjižne zbirke Franci Just, v naš prostor uvaja nove literarne pristope

in s svojimi prvimi romani tematizira posameznika, potujočega po labirintih osebnosti. Nova knjiga »Stric Geza gre v Zaturce« predstavlja nadaljevanje njegove literarne poti k prednikom. Strica Geza je pravzaprav humoreska in resnična oseba, navdušen zgodovinar z izjemnim spominom, ki je pripovedoval o svojem starem očetu Petru Kutušu, ki se je boril na vzhodni fronti v ukrajinskih Zaturcih, kjer je bil julija 1916 tudi hudo ranjen.

»Ker so bili naši dedje na strani poražencev, se je o vzhodni fronti govorilo bistveno manj,« pravi Kardoš in doda, da je bilo na potovanju veliko čustvenih trenutkov, na poti so člani dobili širok uvid v dogajanje pred prvo svetovno vojno. Odpravo je z brezpilotnim letalnikom spremljal Jože Glažar. Na koncu poti je stric Geza pomirjen, a s prvoosebnim pripovedovalcem je malo drugače, saj ga pot zanese v Pariz.

Spominsko potovanje v kraje trpljenja Geza si je vedno želel videti Zaturce in na družinskem srečanju se je porodila ideja, da bi se tja tudi odpravili. In tako je res lani aprila rodbinska in strokovna odprava krenila na pot. Pot v Ukrajino je bila spominsko potovanje v kraje trpljenja po poteh dedov in pradedov.

Knjiga je izšla kot 21. zvezek knjižne zbirke Med Rabo in Muro, ki gradi duhovne mostove Poleg knjige je izšel tudi dokumentarni film, ki je bil premierno prikazan 18. aprila, ponovitev pa bo v Gledališču Park na ogled v četrtek, 23. maja ob 19.30.

med porabskimi Slovenci in matično domovino.

Trenutki življenja brez olepševanja Uredništvo Foto: Mikk Murska Sobota V Mikkovi galeriji Odprto obrobje je potekala otvoritev prve letošnje razstave. Prva umetnica, ki je na ogled postavila svoja dela, je skoraj domačinka Sara Kager. Fotografska razstava z naslovom »Jutra v G-molu« je serija aktov, ki temelji zlasti na lepoti naravnega, kar je tudi rdeča nit. Prikazati telo v

Fotografska razstava

obliki, v kakršni je, prikazati trenutke življenja brez olepševanja ter v njegovi surovosti najti krhkost in mehkobo.

z naslovom »Jutra v G-molu« je serija aktov,

Le naravna svetloba Je odraz enostavnosti in hkrati kompleksnosti človeka, kontrast pridiha mistike in čiste resničnosti, svetlobe in senc, barvne in črno-bele tehnike. Celotna serija je bila posneta na različnih lokacijah in z različnimi modeli, povsod je bila uporabljena le naravna svetloba, posegov v postprodukciji pa je bilo zelo malo.

ki temelji zlasti na lepoti naravnega, kar je tudi rdeča nit.

Na fotografijah je Sara Krager želela prikazati telo v obliki, v kakršni je.

/maj 2019

KULTURA

Zbirali sredstva in motivirali mlade Aleš Cipot, Aleksandra Grah V Glasbeni šoli Murska Sobota so bili v minulih tednih zelo dejavni. Med drugim so pripravili dobrodelni glasbeni dogodek SKLADba, namenjen zbiranju sredstev za šolski sklad. Obiskovalci so napolnili dvorano Gledališča Park in pomagali zbirati sredstva, s katerimi bodo v glasbeni šoli lahko pomagali socialno šibkejšim učencem pri aktivnejšem vključevanju v izobraževalni program šole in pri izvedbi dodatnih aktivnosti, za katere v rednem programu zmanjka sredstev. Na glasbenem dogodku so nastopili solisti, zbor in šolski pihalni orkester, gost večera je bil tamburaški orkester KD Ivan Kaučič iz Ljutomera.

Mladi talenti pokazali spretnosti Glasbena šola Murska Sobota je prav tako organizirala 1. Soboški

Soboški festival mladih glasbenikov je odlična motivacija za učence in njihove mentorje. / Foto: Aleksandra Grah

festival mladih glasbenikov. Kot pravijo na glasbeni šoli, so festival zastavili kot motivacijski dogodek za učence in njihove mentorje. Cilji tekmovanja učencev glasbenih šol severovzhodne Slo-

venije in partnerskih glasbenih šol so spodbujanje razvoja mladih glasbenikov, izmenjava pedagoških izkušenj med mentorji, odkrivanje nadarjenih učencev ter spodbuda pri njihovem raz-

Na dobrodelnem glasbenem dogodku SKLADba so zbirali sredstva za socialno šibkejše učence šole. / Foto: Aleš Cipot

voju in nadaljnjem glasbenem izobraževanju. Na odru se je zvrstilo veliko nadarjenih mladih glasbenikov, pevcev, pianistov in violinistov. Na koncu so podelili 35 zlatih, sedemnajst srebrnih,

dve bronasti priznanji in priznanje za udeležbo. 24 učencev tekmovalcev Glasbene šole Murska Sobota je prejelo štirinajst zlatih, devet srebrnih in eno bronasto priznanje.

druženju z uličnimi umetniki iz Maribora in Gradca. Pravi še, da smo v Murski Soboti, vsaj kar se grafitov tiče, še dokaj »čisti«, saj je tukaj grafitarstvo razmeroma neznan pojem. »Pri grafitih je najpomembnejša sposobnost preslikave, torej da vsebino z majhne slike preslikaš na ogromno steno. In te veščine ni preprosto usvojiti,« poudarja Purgaj. Ker grafitarstvo pri nas ni legalno, veliko akcij poteka ponoči, kar zahteva še več iznajdljivosti, avtor pa mora ostati anonimen. Dve glavni akciji v Murski Soboti sta potekali javno, po vnaprejšnjem dogovoru. Ob pobudi Galerije Murska Sobota je Gregor Purgaj z grafiti opremil transformator pri knjižnici, na svoj račun je z osveženo podobo prišel tudi Bibliobus. Na to tematiko je bila v knjižnici na ogled razstava, nastala v sodelovanju s Knjižnico Vele-

nje in poimenovana »Uživi v trenutku ...«, ki prikazuje del scene v večjih slovenskih mestih.

Stene, ki navdihnejo Aleksandra Grah V knjižnici je murskosoboški umetnik Gregor Purgaj osnovnošolcem skušal predstaviti ulično umetnost in grafitarstvo. S predavanjem in predvajanjem kratkega filma »Ulična umetnost in grafiti« se je Purgaj sprehodil po tej vrsti umetnosti, na katero imajo ljudje različne poglede. Medtem ko jo nekateri gledajo z neodobravanjem, jo drugi uvrščajo med pomembne umetniške dosežke. Za Gregorja Purgaja so bili grafiti točka, ki ga je popeljala v svet resnega ustvarjanja, čeprav se je, kot pravi, vse začelo bolj kot igra. Znanje je zajemal zlasti ob

Grafitarstva se je naučil sam, in to v času, ko še ni bilo pametnih telefonov in močnih spletnih povezav.

Medtem ko jo nekateri gledajo z neodobravanjem, jo drugi uvrščajo med pomembne umetniške dosežke. Za Gregorja Purgaja so bili grafiti točka, ki ga je popeljala v svet resnega ustvarjanja.

Upokojenci so si podarili kulturni popoldan Geza Grabar Murskosoboško društvo upokojencev oziroma člani literarne sekcije in mešanega pevskega zbora Vladimir Močan (na fotografiji) se niso izneverili tradiciji in so na pragu pomladi pripravili literarno-glasbeni popoldan. Z njim so obeležili praznika žena in mater. V prostorih restavracije Zvezda so peli, plesali, re-

Kultura je pomemben del življenjskega utripa murskosoboškega društva upokojencev.

citirali in brali. Skratka, popoldan je bil poln kulture upokojencev. In te ni malo! Poleg že omenjenega pevskega zbora so poldrugo uro dolg program oblikovali Ludvik Škaper, Majda Klement, Štefan Žibrik, Irena Hozjan, Olga Antič in Ana Novak s pesmimi, Olga Gutman in Ivanka Klopčič s prozo, s solo petjem Matilda Slavič, v prijetnem programu pa je s Škaperjem nastopila predsednica Angela Novak. Zaplesale so upokojenke folklorne skupine Zveze Slovencev na Madžarskem ter zaigrali in zapeli člani vokalno-instrumentalne skupine Cvetje v jeseni iz Občine Tišina. Ker društvo na kulturnem področju odlično sodeluje s šo-

lami, so prispevek z nekaj kratkimi pesmimi dodali učenci OŠ III Murska Sobota pod vodstvom Branke Jančar.

V prostorih restavracije Zvezda so peli, plesali, recitirali in brali. Skratka, popoldan je bil poln kulture upokojencev. In te ni malo!

ŠPORT

maj 2019

Priznanji za Anico Djordjević in kegljaški klub Geza Grabar Športna zveza Murska Sobota, ki pokriva 31 športnih panog, je imela doslej 49 članov, po novem jih ima 53. Novi člani so namreč postali Avto moto društvo Štefan Kovač, Atletski klub Goričko, boksarski klub ter Surf in sup klub Pomurje. Vsi imajo sedež v Murski Soboti.

Tisoče športnikov in rekreativcev Redke so lokalne skupnosti v mestnih občinah po Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako razvejano športno dejavnostjo, kot jo ima murskosoboška. Na območju občine namreč na tekmovalnih področjih deluje več kot sto različnih športnih klubov, društev in zvez, kamor je vključenih nekaj tisoč športnic in športnikov; zelo bogat je tudi interesni program športa otrok in mladine ter športne rekreacije občanov, zveza pa vodi in koordinira še delavske športne igre.

Kdo je prejel plakete Anica Djordjević je bila pobudnica razvoja in popularizacije ritmične gimnastike v Pomurju in Sloveniji ter je plaketo dobila za življenjsko delo. V mladih letih je bila v tej športni panogi večletna republiška prvakinja in državna reprezentantka nekdanje Jugoslavije. Po prihodu v Slovenijo leta 1977 je več kot štirideset let opravljala vsestransko delo na področju športa, je tudi začetnica tega športa v pomurski regiji ter dolgoletna trenerka državnih prvakinj in državnih reprezentantk nekdanje države in Slovenije v ritmični gimnastiki. Kegljaški klub, ki ima za sabo pol stoletja aktivnega delovanja, je edini v mestni občini, ki goji to športno panogo. V preteklih petdesetih letih je klub dosegal odlične tekmovalne rezultate. Zadnja leta ga kot predsednik aktivno vodi Dušan Pohovnikar.

V dveh letih z 250 na 320 tisoč evrov Predsednik zveze Andrej Gomboši je na 23. seji skupščine kljub nekaterim težavam ugodno ocenil delo zveze v minulem letu, kar potrjuje, da so trdno odločeni v svo-

S podelitve priznanj (od leve): Goran Gutalj, sekretar zveze, Anica Djordjević, Andrej Gomboši, Dušan Pohovnikar in Igor Makari, podpredsednik zveze.

Na letni skupščini so tradicionalno podelili plakete zveze. Za leto 2018 sta plaketi prejela Anica Djordjević iz Društva za ritmično gimnastiko Murska Sobota in Kegljaški klub Radenska iz Murske Sobote.

jem poslanstvu, ki ga je treba z leti nadgrajevati. Poudaril je, da si bodo v zvezi v prihodnje prizadevali za konstanten vir financiranja, kar ga ob razumevanju župana oziroma občinske uprave ter občinskega sveta navdaja z optimizmom. Financiranje Letnega programa športa iz proračuna je Mestna občina Murska Sobota z 250 tisoč evrov v letu 2017 lani povečala na 300 tisoč evrov, letos pa naj bi se ta znesek dodatno povečal še za 20 tisoč evrov. Upajo, da bo znesek 350 tisoč evrov, na katerega računajo, dosegljiv v letu ali dveh. Tudi to zvezo kot krovno organizacijo na področju športa v murskosoboški mestni občini, je poudaril predsednik, zavezuje k še bolj zagnanemu in načrtnemu delu. Gomboši, ki je tudi član skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez in je v nadzornem odboru te krovne organizacije na področju športa v državi, je povedal, da si v Športni zvezi Murska Sobota kot nadgradnjo dejavnosti v športu zveze na regijskem področju že od sredine lanskega leta prizadevajo, da bi dobili sedež regijske pisarne OKS, ki je zdaj v Moravskih Toplicah.

V občini imamo odlične plesalke Uredništvo Foto: Plesna šola Urška Pomurje Več kot trideset plesalk Plesne šole Urška Pomurje se je udeležilo mednarodne plesne tekme Inter dance fest v Sarajevu. Domov so se vrnile s kar osemnajstimi medaljami. V Sarajevu je nastopilo 2859 plesalcev iz 91 plesnih klubov iz dvanajstih držav. Ekipa je ponovno dokazala, da plesalke Plesne šole Urška Pomurje niso le med najboljšimi doma, temveč

tudi v širši regiji. Precej jih prihaja iz murskosoboške mestne občine.

Že prvi dan enajst odličij Skupno so dekleta na tekmovanju osvojila osemnajst medalj, v nadaljevanju pa se osredotočamo na tista, ki prihajajo iz naše občine (vsa dekleta v klubu sicer trenirajo v Murski Soboti). Prvo mesto je v kategoriji disco solo mladincev osvojila Gloria Makovec, medtem ko je Nuša Jud v članski konkurenci v disco parih s Taro Ficko prav tako stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. V kategoriji disco malih skupin mladincev je zmagala skupina Pink Ladies, ki jo sestavlja sedem deklet, od teh iz naše

Plesalke zdaj že trenirajo za naslednje kvalifikacije v Ljubljani in ciljajo na odlične uspehe tudi na državnem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih, ki bo zadnji teden junija.

občine Iva Pavlič, Mara Škerlak Marič ter Živa Elly Horvat, ki se je v kategoriji disco solo uvrstila še na četrto mesto med mladinkami, medtem ko je v isti kategoriji članic prav tako četrto mesto zasedla Nuša Jud. Elis Lucu je pri deklicah osvojila šesto mesto. Tudi drugi dan tekmovanja so dekleta iz naše občine dosegla nekaj vidnih uvrstitev. Mara Škerlak Marič je v duetu z Brino Mernik osvojila drugo mesto v kategoriji jazz. Dekleta so blestela tudi v skupinskih plesih, kjer so medalje za tretje mesto v različnih starostnih kategorijah odnesle Mara Škerlak Marič, Maša Šeruga, Sara Mešič, Ana Maučec, Zala Šabjan, Nuša Jud, Gloria Makovec, Živa Elly Horvat in Iva Pavlič.

Regijske igre specialne olimpijade Aleksandra Grah Na Osnovni šoli IV Murska Sobota so potekale regijske igre specialne olimpijade MATP, namenjene otrokom z najtežjimi motnjami v gibalnem in duševnem razvoju. Na igrah s kar 25-letno tradicijo je sodelovalo enajst ekip oziroma 103 udeleženci, ki so se pomerili na

sedmih različnih postajah. Letos so uvedli novo igro, ki je tekmovalce še posebno zabavala, in sicer metanje taktilnih blazinic v bazen z baloni.

Na igrah s kar

Ni zmagovalcev

ekip oziroma 103

»Gre za prilagojene igre, saj na koncu ni zmagovalca, temveč so pomembni druženje, sodelovanje in pozitivna potrditev. S tem lahko tudi na lokalni ravni pokažemo, da z igrami spodbujamo in udejanjamo inkluzijo,« je povedala organizatorka letošnjih regijskih iger specialna pedagoginja Monika Hamler.

25-letno tradicijo je sodelovalo enajst

udeleženci, ki so se pomerili na sedmih različnih postajah. Na tovrstnih dogodkih je pomembna predvsem pozitivna potrditev.

/maj 2019

ŠPORT

Pomagaj nogometašem Mure do Evrope Aleš Cipot

poredni tekmi na Fazaneriji razšla z rezultatom 2:2. Maribor se tako lahko pohvali z napredovanjem v finale pokala, Mura pa z dejstvom, da je Maribor v letošnjem prvenstvu ni premagal, niti je ni nadigral. Še vedno Murin tabor burijo sodniške napake, ki so odločilno zaznamovale tudi prvi letošnji februarski derbi obeh nasprotnikov v Mariboru.

NŠ Mura se glede na trenutno stanje na lestvici Prve lige Telekom Slovenije bori za evropsko vozovnico. Mura se trenutno z ramo ob rami z Aluminijem in Celjem bori za četrto mesto na lestvici, ki še vodi v Evropo. Pred začetkom prvenstva so v taboru Mure poudarjali, da je cilj obstanek med prvoligaši. Toda že nekaj časa je jasno, da si je Mura obstanek že zagotovila. V klubu ostajajo na realnih tleh, seveda pa bodo postorili vse, da si priborijo igranje v Ligi Evropa.

Peričić odhaja v Maribor

Mura obstala v polfinalu pokalnega tekmovanja V nedavnih dveh pokalnih tekmah je bil za odtenek boljši Maribor s skupnim rezultatom 2:1. Na prvi polfinalni tekmi v Ljudskem vrtu je Maribor z evrogolom Hotića Muro premagal z 1:0. Povratna tekma na Fazaneriji se je končala z rezultatom 1:1, tudi

Muraši bodo naslednjo tekmo na Fazaneriji igrali v soboto, 18. maja ob 20. uri. V goste prihajajo nogometaši Gorice.

tokrat je Maribor povedel z izjemnim zadetkom, tokrat nekdanjega muraša Dareta Vršiča. V finalu

pokala Slovenije se bosta tako 30. maja v Celju pomerila Maribor in Olimpija. Poleg dveh pokalnih

tekem sta še tretjo – prvenstveno – Mura in Maribor odigrala konec aprila. Takrat sta se v za-

Čeprav se še letošnje prvenstvo ni zaključilo, se je že začelo kadrovanje. Ljubitelji Mure Mariborčanom zelo zamerijo – kot pravijo – nešportno kadrovanje. Tik pred zaporednima tekmama na Fazaneriji so v taboru Maribora uspeli prepričati branilca Mure Špira Peričića, da je dober mesec dni pred zaključkom prvenstva, ko ima še veljavno pogodbo z Muro, podpisal novo pogodbo in bo tako v novem prvenstvu igral v vijoličastem dresu. Misli vodstva Mure so že usmerjene v bližnjo prihodnost in pogovore z novimi potencialnimi nogometaši črno-belih. Novo pogodbo z Muro je že podpisal odličen vratar Matko Obradović.

Mladi rokoborci prvič na tekmovalni blazini Jasmina Muhič Rokoborsko društvo Sobota je organiziralo prvi turnir EŠR za predšolske in šolske otroke. Turnirja, ki se je odvil v vadbenih prostorih društva (nekdanja Ekonomska šola Murska Sobota), se je udeležilo 45 otrok iz Maribora, Poljčan in Murske Sobote. Rokoborsko društvo Sobota je zastopalo deset mladih rokoborcev, ki so skoraj vsi prvič stopili na tekmovalno blazino. V kategoriji do 20

Deset mladih rokoborcev iz RD Sobota je prvič na tekmovalni blazini pokazalo naučene prijeme in vzvode.

kg (predšolski otroci) se je Luka Pok uvrstil na tretje mesto, Tilen Vitez je bil četrti, v kategoriji do 29 kg (1. in 2. razred) je šesto mesto zasedel Vid Jeneš, v kategoriji do 32 kg (1. in 2. razred) je prvo mesto zasedel Mark Cipot, Primož Sukič je bil tretji, v kategoriji do 36 kg (3. in 4. razred) je Natan Šavel bil prvi, drugi je bil Mark Durič, v kategoriji do 39 kg (3. in 4. razred) je Klemen Vitez pristal na šestem mestu ter v kategoriji do 48 kg (3. in 4. razred) je prvo mesto osvojil Patrik Cipot, drugo mesto pa Natan Vogrin. Trenerji so ponosni na mlade tekmovalce in vsem iskreno

čestitajo za pogum, znanje in vse medalje, ki so jih osvojili. Naslednji turnir bo v maju, ko ga bo gostila ekipa iz Maribora.

iz Veržeja (Splošna bolnišnica Murska Sobota), za njo se je uvrstila Ana Gomboc iz Rogašovcev (Zdravstveni dom Murska Sobota), tretja je bila Luana Laura Luk iz Beltincev (Splošna bolnišnica Murska Sobota). Od domačih tekmovalcev v absolutni konkurenci velja omeniti še četrto mesto dijakinje Katarine Lopert Gomboc iz Rogašovcev (izven konkurence) in peto Ive Horvat, študentke medicine iz Dankovcev.

navdušen, zato upa, da bo prihodnje leto ob jubilejni, dvajseti izvedbi boljša. Za jubilej načrtujejo posebno razstavo v murskosoboški Galeriji, kjer naj bi kronološko predstavili fotografije vseh dosedanjih tekov in različne spominske majice, ki so jih v tem času podeljevali udeležencem.

Turnirja, ki se je odvil v vadbenih prostorih društva (nekdanja Ekonomska šola Murska Sobota), se je udeležilo 45 otrok iz Maribora, Poljčan in Murske Sobote.

Zdravniki tekli že devetnajstič Geza Grabar Prekmurski zdravniki in ljubitelji teka se niso izneverili tradiciji in so tretjo soboto v aprilu na atletskem stadionu pri OŠ I Murska Sobota in v mestnem parku pripravili že 19. Prekmurski zdravniški tek. V absolutni moški konkurenci je na 6,7 km dolgi progi podobno kot lani zmagal Rudi Höfferle, zobozdravnik iz Novega mesta, drugi je bil študent Jure Lang iz Murske Sobote, tretje mesto pa sta si razdelila mag. Alojz Horvat

Želijo še več tekačev Prekmurski zdravniški tek bo naslednje leto obeležil 20. obletnico.

iz Dankovcev (pulmolog v zasebni specialistični ambulanti v Murski Soboti) in Leon Lang iz Murske Sobote (zasebna ambulanta splo-

šne medicine v Murski Soboti). Jure Lang je tekel izven konkurence. V absolutni ženski konkurenci na 4,5 km je zmagala Anja Kosi

Mag. Horvat, ki je bil pred skoraj dvema desetletjema eden pobudnikov Prekmurskega zdravniškega teka, je ob koncu poudaril, da ga veseli, da organizatorji in udeleženci vztrajajo pri tem edinstvenem teku v pokrajini ob Muri. Sicer nad udeležbo ni bil ravno

Za jubilej načrtujejo posebno razstavo v murskosoboški Galeriji, kjer naj bi kronološko predstavili fotografije vseh dosedanjih tekov in različne spominske majice.

ŠPORT

maj 2019

Mladi Rakičanec cilja na evropsko medaljo Aleš Cipot

posleni v vojski in policiji. Tudi Jure se spogleduje z možnostjo, da bi se tako kot oče nekoč zaposlil v Slovenski vojski, in to celo kot pilot helikopterja. Danes je dijak Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, kjer obiskuje smer strojništva. Spogleduje se s študijem strojništva, morebiti tudi z zaposlitvijo v tej dejavnosti, saj se zaveda, da se bo v prihodnje težko preživljal samo s strelstvom. V prvi vrsti zaradi slabih pogojev za treniranje v TVD Partizan resno razmišlja o prestopu v enega sosednjih klubov, ki sicer ni na ravni ŠSD Murska Sobota, ima pa neprimerno boljše pogoje za treniranje. Ponudbe sosednjih klubov niso skrivnost in če se pogoji do dopolnjenega osemnajstega leta ne bodo korenito izboljšali, Jure zapušča matični klub.

Jure Sočič je prejemnik priznanja za najboljšega športnika Mestne občine Murska Sobota za leto 2018. Danes šteje šestnajst let, športno pot pa je začel v četrtem razredu devetletke, pri devetih letih starosti. Ker je tudi njegov oče športnik in član Športnega strelskega društva Murska Sobota, je Jure športno pot začel prav na strelišču v TVD Partizan. Čeprav je imela njegova Osnovna šola III Murska Sobota dolga leta zelo močno ekipo strelcev, Jure ni bil vključen v krožek, ki ga je vodil učitelj matematike Slavko Sapač, saj v tistem času krožek še ni deloval. Juretov oče tekmuje še danes.

Tekmuje z zračno in malokalibrsko puško Jure, ki prihaja iz Rakičana, tekmuje z zračno puško na deset metrov in malokalibrsko puško na petdeset metrov. Z zračno puško tekmuje še v svoji starostni kategoriji kadetov. Kot odličen strelec je član reprezentance, vendar v kategoriji mladincev, saj reprezentančne selekcije nimajo kadetske ekipe. Kot pravi, so kadeti v reprezentanci precej boljši od mladincev. Streljanje z zračno puško trenira na strelišču v TVD Partizan,

Trenira brez trenerja

Jure je član mladinske reprezentance Slovenije.

streljanje z malokalibrsko puško pa na zunanjih streliščih v Ljutomeru in Rakičanu. V minuli sezoni je z zračno puško v kadetski kategoriji dosegel državni rekord in postal državni prvak, državni prvaki so postali tudi s kadetsko ekipo, zmagal je v kadetski ligi, prav tako v drugi slovenski članski ligi, s člansko ekipo so se uvrstili v 1. B ligo. Jure je tudi aktualni šolski prvak. In kateri deja-

vniki tako odločilno vplivajo, poleg nadarjenosti, na tako prevladujočo vlogo tekmovalcev kadetske ekipe? »Kadeti zlasti veliko več treniramo kot člani, tudi reprezentanca nam organizira mnogo več pripravPri treniranju je zlasti pomembna zadostna količina pravilno izvedenih treningov, torej treningov, pri katerih je strelec mentalno in telesno popolnoma osredotočen. Zelo pomemb-

no je tudi odrekanje drugim stvarem v življenju, da si lahko stoodstotno osredotočen na trening in šport v splošnem. To so dejavniki, ki prvake ločijo od tistih, ki jim vedno nekaj malega zmanjka.

Zapušča matični klub Vrhunski strelci v Sloveniji, resda jih ni dosti, so v glavnem za-

Zanimivo je, da Jure trenira brez trenerja. Vsaj v klubu. Dejstvo je, da v tako majhni regiji ni lahko najti vrhunskega trenerja. Jure priznava, da bi streljanje pod vodstvom trenerja vsekakor potreboval. Njegov reprezentančni trener v mladinski vrsti je Damjan Klopčič, selektorica je Andreja Vlah. Večji del sezone trenira vsak dan, v soboto in nedeljo so na vrsti tekmovanja. Ko je večina sezone mimo, trenira v zmanjšanem obsegu trikrat tedensko, vikendi pa so takrat namenjeni prostemu času, družini in prijateljem. Juretovo glavno razvedrilo je sicer ribištvo.

Napredek zahteva zelo veliko časa Aleš Cipot

Zmaguje tudi na mednarodnem nivoju

Maja Čopi je bila že četrtič izbrana za naj športnico Mestne občine Murska Sobota.

Običajno trenira štiri- ali petkrat tedensko, sredo, ko treningov nima, izkoristi za učenje in sprostitev. Ob sobotah in nedeljah so na programu tekmovanja. Na tekmovanja potujejo s kombiji, avtobusom in občasno z letalom, stroški potovanj in vadnin niso majhni, je pa zato v športni gimnastiki oprema tekmovalca razmeroma poceni. Dres stane tudi 150 evrov, copati okoli 15 evrov. Maja je večkrat osvojila državno prvenstvo in je zmage dosegla tudi na mednarodnih tekmovanjih. Letos so s pravilnikom izenačili državna in mednarodna tekmovanja. Kot pravi, je napredek v športu očiten. Uvedli so težje elemente, sojenje na tekmah je strožje. Njena vzornika v Sloveniji sta Tina Maze in Peter Prevc, v svetu orodne gimnastike pa Simone Biles, saj jo njeni uspehi res navdušujejo. Tudi velika vrnitev Lindsey Vonn po poškodbi se ji je zdela čudežna, drugače pa občuduje vsakega športnika, saj je vsak šport po svojem zahteven ter zahteva še veliko odrekanj in treningov. Nobenega športa ne podcenjuje, saj se zelo dobro zaveda, koliko napora športniki vložijo v uspeh. Rekreativno se rada loti različnih športov, veselita pa jo še igranje in drama. Dodaja še, da naziv najboljše športnice zelo ceni.

Maja tekmuje v športni gimnastiki, v disciplini akrobatika, ki se v zadnjih letih intenzivno razvija. Tekmuje na malem in velikem trampolinu ter v športni akrobatiki. V prejšnjih letih je več tekmovala v orodni gimnastiki. Razlogi za preusmeritev v športno gimnastiko se skrivajo v tem, da orodna gimnastika ni bila dovolj financirana, tudi pogoji za treniranje so bili slabi, ob tem pa je v tem športu še zelo težko uspeti. Zlasti po pogojih za treniranje se ni bilo mogoče primerjati z drugimi klubi. V klubu imajo več uspešnih športnic, zelo uspešna klubska sotekmovalka je Asja Benčec, v njem pa deluje približno osemdeset športnih gimnastičark različnih starosti. Žal večina športnic vsaj v obdobju srednjega šolanja preneha trenirati, ker v tem športu ne vidijo prihodnosti. Pojav ni značilen le za Mursko Soboto, temveč za celotno Slovenijo.

Želi ostati povezana s športom »Odkar smo začeli razvijati vadbo na trampolinu, sta se močno razvili tudi orodna in ritmična gim-

Za Majo Čopi (na fotografiji v sredini) je nov naziv najboljše športnice dodatna spodbuda za še bolj zavzeto delo v športni gimnastiki.

nastika. V zadnjih petih letih smo vsi močno napredovali,« razloži Maja, sicer dijakinja prvega letnika športnega oddelka Gimnazije Murska Sobota. Trenirati je začela s šestimi leti, že takrat pod vodstvom Danijela Štravsa. Na vsak način želi do zaključka šolanja ostati zvesta treniranju in tekmovanju v športni gimnastiki. Je tudi članica državne mladinske reprezentance, glede am-

bicij pa ostaja zelo realna. Zaveda se namreč, da popoln uspeh na mednarodnem področju zahteva ogromno odrekanja, ob tem pa razume še pomembnost izobraževanja in družine. Še naprej se želi udeleževati mednarodnih tekem in državnih prvenstev, vendar ne zaradi osvajanja, kot pravi, olimpijskih lovorik, temveč želi pridobivati novo znanje. »Napredki na trampolinu in v športni ak-

robatiki zahtevajo zelo veliko časa,« doda. Tudi v prihodnje želi ostati povezana s športom, najverjetneje to pomeni, da bo postala fizioterapevtka ali kineziologinja. Povezana želi ostati tudi s panogo športne gimnastike ter znanja in strast do tega športa prenašati na mlade generacije, vendar ne vlogi trenerke. Ima status športnice, kar ji olajša ukvarjanje s športom.

/maj 2019

RAZPISI

Na podlagi 87. člena Stanovan-

stanovanj v najem (Uradni list RS,

na o socialnem varstvu (3/07-UPB2

(Uradni list RS, št. 51/09 in 57/13)

Javnega stanovanjskega sklada Mes-

jskega zakona (Uradni list RS, št.

št. 14/04 s spremembami), Zakona

s spremembami), Odloka o ustano-

in Prednostnih kategorij za prido-

tne občine Murska Sobota dne 27. 2.

69/03 s spremembami), Pravil-

o splošnem upravnem postopku

vitvi Javnega stanovanjskega skla-

bitev neprofitnega stanovanja v na-

2013, Javni stanovanjski sklad Mes-

nika o dodeljevanju neprofitnih

(ZUP UPB 2 s spremembami), Zako-

da Mestne občine Murska Sobota

jem, ki jih je sprejel Nadzorni svet

tne občine Murska Sobota objavlja

JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM ZA LETO 2019 1. PREDMET RAZPISA 1.1.

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo v najem 35 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem dodeljena na podlagi prednostnih list. Stanovanja bodo oddana v najem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2020 in 2021. Oblikovane bodo tri ločene prednostne liste: • Lista A1 (10 stanovanj za prosilce, ki imajo enega ali dva člana) • Lista A2 (15 stanovanj za prosilce, ki imajo tri člane ali več) • Lista B (10 stanovanj) Za vse tri liste velja, da so stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu pred razpisom (2018) ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.2. tega javnega razpisa. Prosilci bodo na posamezne prednostne liste uvrščeni skladno s površinskimi normativi skladno s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

1.2.

Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja pod točko 1.1. tega razpisa bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03 s spremembami) in sklepa Nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Primer: Lista A1 – za stanovanje v izmeri 39,05 m2, točkovano s 303 točkami, znaša najemnina v aprilu 2019, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 96,92 EUR. Lista A2 – za stanovanje v izmeri 57,38 m2, točkovano s 331 točkami, znaša najemnina v aprilu 2019, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 151,93 EUR. Lista B – za stanovanje v izmeri 56,93 m2, točkovano s 350 točkami, znaša najemnina v aprilu 2019, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 204,41 EUR.

Razpisnik neprofitnih stanovanj lahko vsakih pet let preveri, ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenem s Stanovanjskim zakonom in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

2. RAZPISNI POGOJI 2.1.

Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo v času razpisa in najmanj en mesec pred objavljenim javnim razpisom prijavljeno stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota.

2.2.

3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV

Listi A1 in A2 – prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč in če dohodki njegovega gospodinjstva v letu 2018 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 1092,47 EUR. Lista B – prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine in če dohodki njegovega gospodinjstva v letu 2018 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 1092,47 EUR.

3.1.

Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov ter živijo v slabših socialno-zdravstvenih razmerah, mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za listi A1 in A2 ter 25 odstotnih točk za listo B.

Če več prosilcev doseže enako število točk tega razpisa, imajo prednost kategorije prosilcev z večjim številom družinskih članov, kot nadaljnji kriterij se upošteva manjši dohodek na družinskega člana za listi A in večji dohodek na družinskega člana za listo B.

2.3. Upravičenci in splošni pogoji

3.2.

2.3.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem

LISTA A1 IN A2 Velikost gospodinjstva

morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: • da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike in solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; • da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji

LISTA B %

Meja dohodka (neto dohodek) v EUR

točki, se skladno s 6. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: • prosilci, ki imajo daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota; • prosilci z doseženo srednjo, višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo.

3.3.

Prednostne kategorije, opredeljene v točkah 3.1. in 3.2., se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk:

3.4.

Prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bodo sestavljene na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ter dodatnih pogojev, določenih s tem javnim razpisom.

4. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na javni razpis od 15. 5. 2019 do vključno 14. 6. 2019 v vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota ali na Javnem stanovanjskem skla-

PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV

LISTA

Mlade družine, mladi: • starost družine do 35 let • starost prosilca do 30 let

100 50

Družina z večjim številom otrok: • najmanj trije otroci • za vsakega nadaljnjega otroka

100 50

Invalidi in družine z invalidnim članom: - invalidnost

Družina z manjšim številom zaposlenih: • zaposlenost v družini

Državljani z daljšo delovno dobo: • brez stanovanja ali podnajemniki

Žrtve nasilja v družini

Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja

PREDNOSTNE KATEGORIJE SKLADNO S 6. ČLENOM PRAVILNIKA Stalno bivanje prosilca na območju MOMS • za bivanje nad 5 do 10 let • za bivanje nad 10 do 15 let • za bivanje nad 15 do 20 let • za bivanje nad 20 let

Meja dohodka (neto dohodek) v EUR

1-člansko

983,22

od 90 do 200

od 983,22 do 2184,94

2-člansko

135

1474,83

od 135 do 250

od 1474,83 do 2731,18

3-člansko

165

1802,58

od 165 do 315

od 1802,58 do 3441,28

4-člansko

195

2130,32

od 195 do 370

od 2130,32 do 4042,14

5-člansko

225

2458,06

od 225 do 425

od 2458,06 do 4643,00

6-člansko

255

2785,80

od 255 do 470

od 2785,80 do 5134,61

Stopnja izobrazbe: • srednja izobrazba • višja izobrazba • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba • doktorat, magisterij

10 20 30 40 5 10 15 20

RAZPISI du Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, Murska Sobota, ob uradnih urah (ponedeljek od 8.00 do 14.00, sreda od 8.00 do 15.00, petek od 8.00 do 13.00) ali na spletni strani Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (www.jss-moms.si). Vloge bo sprejemalo vložišče Mestne občine Murska Sobota do vključno 14. 6. 2019, in sicer vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 14.30, v sredo od 8.00 do 15.30 in v petek od 8.00 do 13.30). Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.

K vlogi prosilec obvezno priloži naslednja dokazila: 1. izjavo o premoženjskem stanju prosilca (obr. A), 2. izjavo o izpolnjevanju pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem skladno Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov (obr. B), 3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2018 (osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz naslova študentskega dela, invalidnina, dohodek iz kmetijstva itd.). Kot dohodek se ne štejejo dodatek

maj 2019

za pomoč in postrežbo ter drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče itd. (obr. C1, C2 in C3), 4. opis stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer (obr. E), 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek itd., 6. fotokopijo pogodbe odločbe o zaposlitvi.

ali

OPOMBA: Če so prosilec in preostali družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, prijavljeni na ločenih naslovih, je treba za vsak naslov posebej dostaviti dokazilo o statusu stanovanja.

Prosilec k vlogi po potrebi priloži (neobvezne priloge): 1. točkovalni zapisnik – stanovanje, ovrednoteno z največ 110 točkami (obr. 3,19); 2. obojestransko podpisano izjavo o obstoju zunajzakonske skupnosti (obr. D); 3. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 4. zdravniško potrdilo o nosečnosti (pri številu družinskih članov se upošteva tudi zdravniško izkazana nosečnost);

5. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);

ki domovi, zatočišča – varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju;

6. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – potrdilo, da je preživnina neizterljiva, oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;

14. potrdilo o poravnanih obveznostih do razpisnika.

7. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome; listine, izdane v tujini, morajo biti nostrificirane);

Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.

8. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 9. dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS); 10. potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo; 11. odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 12. strokovno mnenje Centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materins-

13. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja;

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.

SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.

Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostne liste upravičencev v roku najpozneje 6 mesecev po zaključku razpisa. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki enkrat zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta s seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Ob bistvenih spremembah, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in se prosilca lahko črta s seznama upravičencev.

Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.

Vse informacije zainteresirani dobijo pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, Murska Sobota, v času uradnih ur: • ponedeljek od 8.00 do 14.00, • sreda od 8.00 do 15.00, • petek od 8.00 do 13.00,

Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda.

ter na naslednjih telefonskih številkah: 02 525 16 26 ali 02 525 16 27 ali 02 525 16 37.

Po proučitvi in točkovanju vlog bo 10 upravičencev razpisa uvrščenih na prednostno listo A1, 15 upravičencev na prednostno listo A2 in 10 upravičencev na prednostno listo B, in sicer po številu zbranih točk. Stanovanja bodo oddana v najem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2020 in 2021.

Številka: 430-0039/2019-202 Datum: 29. 4. 2019

Gaby Flisar, univ. dipl. ekon. Direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA in OTROŠKI POČITNIŠKI DOM MURSKA SOBOTA – BAŠKA Tel.: 02 534 86 72, 031 538 381, e-pošta: dpmms@siol.net

Razpis za zdravstveno letovanje otrok in šolarjev v letu 2019 Društvo prijateljev mladine Murska Sobota bo ob pomoči namenskih sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije organiziralo zdravstveno letovanje otrok v Otroškem počitniškem domu v Baški na otoku Krku za 581 otrok iz Pomurja (otroci iz upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer). Po letošnjem razpisu ZZZS se zdravstvenega letovanja lahko udeležijo otroci, šolarji in mladostniki v starosti od dopolnjenega 5. leta do dopolnjenega 19. leta, ki imajo v medicinski dokumentaciji pri izbranem zdravniku zapise o večkratni hospitalizaciji ali so bili pogosteje bolni, kar natančneje pomeni, da imajo v medicinski dokumentaciji v obdobju od 17. februarja 2018 do 28. februarja 2019 dva in več zapisov o hospitalizaciji ali bolezni. Vsi otroci, šolarji in mladostniki, ki izpolnjujejo navedene pogoje in bodo pravočasno dobili napotnico pri osebnem zdravniku, se bodo udeležili zdravstvenega letovanja.

CENA LETOVANJA • ekonomska cena zdravstvenega letovanja znaša: 365,00 EUR • od tega ZZZS, OE M. Sobota sofinancira letovanje v višini: 277,70 EUR • starši otrok z napotnico prispevajo: 87,30 EUR Zdravstveno letovanje otrok iz UE Murska Sobota bomo organi-

zirali v dveh izmenah, in sicer: • I. izmena od 31. julija do 10. avgusta 2019 • II. izmena od 10. avgusta do 20. avgusta 2019 Postopek prijave otrok, šolarjev in mladostnikov na zdravstveno letovanje v UE Murska Sobota bo potekal na naslednji način: • Starši otrok dobijo napotnico za letovanje v ambulanti osebnega

zdravnika otroka, in sicer v obdobju od 20. maja 2019. • Izpolnjeno oz. potrjeno napotnico starši vložijo na sedežu DPM Murska Sobota, Trg zmage 4, Murska Sobota bodisi osebno ali po pošti ali pa jo odložijo v poštni nabiralnik v II. nadstropju do 23. junija 2019. • Na letovanje se lahko prijavijo tudi otroci, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev in za-

radi tega ne prejmejo potrjene napotnice pri izbranem zdravniku. V tem primeru starši za letovanje svojega otroka prispevajo 365,00 EUR, kolikor znaša polna ekonomska cena letovanja. Prijavnico za letovanje straši dobijo na sedežu DPM Murska Sobota. Vse aktivnosti v zvezi z letovanjem otrok se bodo za UE Murska Sobota začele z 20. majem 2019. Pisarna DPM Murska Sobota bo od takrat odprta tri dni v tednu, in sicer: • ob ponedeljkih in četrtkih: od 8.00 do 12.00 • ob sredah: od 12.00 do 16.00 K sodelovanju vabimo mlade in mlade po srcu, ki se želite preizkusiti kot voditelji otrok na letovanju v Baški. Vloge s kratkim življenjepisom pošljite na e-naslov: dpmms@siol.net. S spoštovanjem, predsednica DPM M. Sobota Lili Miloševič

/maj 2019

GASILCI

Gasilstvo na trdnih temeljih Geza Grabar V občinsko gasilsko zvezo je vključenih dvanajst društev s 1036 člani in članicami, od tega jih je 371 iz operativnih, 141 iz veteranskih, 126 iz pionirskih in 97 iz mladinskih vrst.

sta en mandat zvezo kot predsednik in poveljnik vodila Jože Pintarič in Štefan Vereš ter tri mandate Štefan Barbarič in Franc Olaj.

Nekaj obveznosti še odprtih Tudi lani so obveznosti zveze in njenih komisij na organizacijskem

in operativnem področju izpeljali po ustaljenih načrtih, enako po načrtu opremljanja in veljavnem pravilniku sofinanciranja opreme. Novo vozilo je lani dobilo PGD Pušča, za PGD Veščica bo dobavljeno letos. Predsednik je bil tudi kritičen, saj nekatera društva niso izpolnila nalog: omenil je oddajo poročil o delovanju za leto 2018 in

finančnih poročil, nekatera društva ne vodijo evidenc članstva, niso še spremenili vodstvenih kadrov v evidencah, nekateri predstavniki društev se ne udeležujejo sej upravnega odbora in poveljstva. Tudi pri članskih izkaznicah je še nekaj zamudnikov, zato jih je opozoril, da morajo to področje urediti do občinskega tekmovanja.

V poročilih na skupščini Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota v Rakičanu so si bili enotni, da je tudi 21. leto delovanja krovne gasilske organizacije v občini prežeto z vrsto uspehov in da so se pri izbiri novih vodstev v volilnem letu 2018 tako pri društvih kakor pri zvezi dobro odločili. Podobnega mnenja so bili številni gostje.

Dobro sodelovanje Predsednik Borut Koren po prvem letu mandata ugotavlja, da je zveza v vseh letih delovanja dosegla zaupanje prostovoljnih gasilskih društev kot članic ustanoviteljic in takšno raven organiziranosti, da lahko v sistemu zaščite in reševanja deluje enotno. Zveza povezuje in sodeluje z mladino, člani, članicami in veterani, je poudaril in dodal, da so upravičili pričakovanja mestne uprave, ki jim finančno pomaga na področju opremljanja in usposabljanj, enako tudi drugih sorodnih ustanov. »Posebno skrb posvečamo mladim, kajti podmladek bo naš naslednik za prihodnost. Veliko vlagamo v operativno delo, kajti operativa je gonilna sila zveze. Nikoli ne pozabljamo članic in veteranov, saj so prav oni zaslužni za dosedanji razvoj. Lahko smo ponosni, da so predhodnikom v gasilstvu uspeli taki koraki,« je bil hvaležen dosedanjemu vodstvu. V dvajsetih letih

Gasilska zveza Mestne občine Murska Sobota je opravila letno skupščino v Rakičanu.

Maja so v vseh društvih tradicionalni letni pregledi urejenosti gasilske opreme in praktične usposobljenosti operativnih gasilcev; junija bo v Markišavcih občinsko tekmovanje; julija bodo v Pušči namenu predali novo vozilo; avgusta sledijo gasilski tabor za mlade, prevzem motorne brizgalne v Bakovcih in prevzem novega vozila v Veščici; septembra načrtujejo srečanje članic in veteranov ter sodelovanje na različnih ravneh na regijskih tekmovanjih; oktobra pa bodo tradicionalno na ravni zveze na sporedu številne zaščitno-reševalne vaje.

ODPRTO DRŽAVNO TEKMOVANJE MAŽORETNE ZVEZE SLOVENIJE

18. in 19. maj 2019 v športni dvorani OŠ III Murska Sobota in v drevoredu Martina Luthra v Murski Soboti sobota, 18. maj 2019 dogajanje: OŠ III M. Sobota 10:00 10:40 11:40 12:00 12:15 12:45 13:15

Otvoritev Solo KADET Solo JUNIOR Solo SENIOR Par KADET Par JUNIOR Par SENIOR

dogajanje: drevored Martina Luthra 16:30 16:35 17:10 17:40

Parada KADET POM-POM Parada KADET PALICA Parada JUNIOR PALICA Parada SENIOR PALICA

nedelja, 19. maj 2019 dogajanje: OŠ III M. Sobota 10:00 11:15 12:00 12:05 13:30 15:00 15:40

PRVI KORAK CICI KORAK Figurativa KADET POM POM Figurativa KADET PALICA Podelitev PRVI in CICI KORAK Figurativa JUNIOR PALICA Figurativa SENIOR PALICA

17:00 Razglasitev rezultatov SKUPINE

Mestna občina

dogajanje: OŠ III M. Sobota 18:30 Razglasitev rezultatov SOLO & PAR

VLJUDNO VABLJENI! MAŽORETKE BAKOVCI VSTOPNINA: odrasli - 8,00 EUR, mladina - 5,00 EUR, predšolski otroci - brezplačno.

MURSKA SOBOTA

Opravili blagoslov, kmalu pripravljajo 7. Moto srečanje Moto klub Jekleni jahači Bakovci, ki deluje že devetnajsto leto, je z bakovsko župnijo pred novo motoristično sezono pripravil blagoslov motorjev in njihovih lastnikov. Na devetem blagoslovu, ki je potekal pred župnijsko cerkvijo sv. Ane in ga je opravil matični župnik Franc Zorec, se je zbralo blizu trideset članov društva. Družno so opravili molitev za varno in srečno vožnjo, tega pa brez strpne vožnje ni mogoče doseči. Člani motorističnega društva so se pred novo motoristično sezono tudi simbolično prešteli ter izrazili željo, da bi jih bilo ob koncu sezone toliko ali pa še več. Po blagoslovu so se tradicionalno podali na panoramsko vožnjo. V teh dneh so sicer v klubu osredotočeni na pripravo 7. Moto srečanja, ki bo potekalo 31. maja in 1. junija v Bakovcih pri starem mlinu. Vstop na dogodek je prost, za dobro razpoloženje pa bodo poskrbeli z živo glasbo. / Geza Grabar

Na voljo občanom Poveljnik Bojan Horvat je operativno poročilo razdelil na več segmentov. Vsa društva so v minulem letu skupaj opravila 207 intervencij, največ PGD Murska Sobota (182 oz. 88 % vseh). Na občinskem tekmovanju v Nemčavcih je sodelovalo rekordnih 39 ekip; tri enote – dve iz PGD Murska Sobota in ena iz PGD Bakovci – so se uvrstile na državno tekmovanje v Gornji Radgoni. Na področju usposabljanj so manjše taktične vaje opravili že ob pregledih posameznih društev, v večjem obsegu jih bodo oktobra v mesecu varstva pred požari v bolnišnici v Rakičanu, na OŠ III Murska Sobota ter na kmetiji v Satahovcih. Tudi na izobraževanje niso pozabili, je povedal Horvat, saj so se nekateri operativni člani udeležili tečajev za gasilske častnike, višje gasilce ter sodnike gasilskih in gasilsko-športnih disciplin, zveza pa je organizirala tečaj za operativne gasilce. Poleg tečaja za gasilske značke za gasilsko mladino so se ti udeležili regijskega kviza in tekmovanja v orientaciji. Opremljanje je potekalo po načrtu, ki ga je izdelala posebna komisija za nabavo opreme. Člani društev so vidno nalogo opravili na področju varovanja različnih športnih prireditev. Horvat je mnenja, da so bili v poveljstvu gasilske zveze v minulem letu uspešni in so se po najboljših močeh trudili, da so bili na razpolago občanom. »Vsi skupaj s požrtvovalnostjo in humanostjo pomagati sočloveku dokazujemo, da znamo in zmoremo tudi v današnjem času negovati načela prednikov in jih prenašati na mlajše rodove,« je svoje poročilo zaključil poveljnik.

KRIŽANKA / OBVESTILA

maj 2019

Varno na kolo Policijska uprava Murska Sobota Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Foto: Aleš Cipot

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do torka, 4. junija 2019, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec križanke iz prejšnje številke (št. 186): Ladislav Vöröš, Stara ulica 6, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

murska sobota nekoč

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

V času od 6. pa vse do konca maja 2019 po vsej Sloveniji potekajo poostrene aktivnosti za zagotavljanje večje varnosti kolesarjev. Tudi pomurski policisti v tem času opravljamo pogostejše nadzore nad kolesarji in vozniki, ki kolesarje ogrožajo. S tem želimo kolesarje opozoriti na upoštevanje prometnih pravil in odgovornejše vedenje v cestnem prometu, obenem pa preostale udeležence opozoriti, da so v cestnem prometu tudi kolesarji. Zlasti želimo opozoriti na pomembnost uporabe varnostne čelade in dosledno upoštevanje prometnih pravil. Kolesarji namreč najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi nepravilne smeri vožnje, vožnje pod vplivom alkohola in neupoštevanja pravil o prednosti, pogosto tudi hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste. V obdobju med leto-

ma 2015 in 2018 je bilo na območju Policijske uprave Murska Sobota v prometnih nesrečah udeleženih 310 kolesarjev, od teh je en kolesar umrl, 58 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Od 310 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, so jih ti povzročili 180.

Kolesarjem svetujemo: • Bodite vidni, nosite svetla in odsevna oblačila ter imejte ob slabem vremenu in v temi vedno prižgane luči. • Uporabljajte kolesarsko čelado. • Predhodno drugim voznikom nakažite svoje ravnanje. Vedno nakažite smer, preden speljete, zavrete ali spremenite smer. • Med parkiranimi vozili vozite naravnost, med njimi ne vijugajte. • Ne prevozite rdeče luči. • Ne kolesarite na pločnikih, razen če je tam označena steza za mešani promet pešcev in kolesarjev. • Ne vozite v nasprotno smer po kolesarskih stezah. • Ne vozite v nasprotno smer v enosmerni ulici, razen ko je to dovoljeno (z znakom za kolesarje). • Ne vozite čez prehode, ki so namenjeni samo za pešce.

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: VDAJA, BRIAN, ROLKA, IZ, OP, ZGUBA, NUGAT, KOLPORTER, ČETA, ABEL TASMAN, ŽIR, RIHARD, ČRETINA, ATENE, KANJA, ČB, VENE, NOVAK, LEK, LL, TKAVC, ATIKA, AJD, USAIN, RB, IGRAČ, OBIRAČ, KORUND, PRUNELA, ALESI, DOM, ETON, JEK, KROMAT, IND, MATI, ALF, LASSE, ATOMSKI REAKTOR, KIRETA, INK.

Trg zmage nekoč. Na desni strani del današnje Slovenske ulice, v ozadju stavba, kjer se danes nahajata mestna uprava in upravna enota. Foto: Jože Kološa

Preostale udeležence pozivamo, naj bodo pozorni na kolesarje, še zlasti na otroke in starejše. Kolesarjenje je namreč zdravo, aktivno in prijetno, zato poskrbimo, da bo tudi varno. / Foto: Ksenija Glažar

Naslednja številka Soboških novin izide v ponedeljek, 17. junija. Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Romeo Varga (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Robert Žižek, Nives Cajnko, Andrej Mešič, Slavica Meglič in Vlasta Veren. Naslovnica: Soboško jezero, foto: Ksenija Glažar Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Grafična priprava: Jože Dolinšek, s. p. Tisk: Jože Dolinšek, s. p. Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166 Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto in slovnično pravilnost izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev dogodkov.

/maj 2019

PRIREDITVE IN DOGODKI

KOLEDAR DOGODKOV DOGODKI ZA OTROKE

sreda, 15. 5. 2019, od 9.00 do 17.00

MEDNARODNI DAN DRUŽINE – prost vstop na vse razstave za družine / Pomurski muzej Murska Sobota

vsako sredo ob 16.30

pravljične ure / igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 15. 5. 2019, od 9.00 do 17.00

MEDNARODNI DAN DRUŽINE – prost vstop za ogled razstave Roberta Černelča »Percepcija filma« za družine / Galerija Murska Sobota

vsako soboto med 10.00 in 12.00

knjižnica igrač / igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 16. 5. 2019, ob 12.00

regijska revija mladinskih plesnih skupin Mladinske plesne vizije 2019, JSKD OI MS / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 17. 5. 2019, ob 17.00

otroška predstava z rajanjem: »PUJSA PEPA SE PREDSTAVI« BTC City Murska Sobota

četrtek, 16. 5. 2019, od 18.30

program prekmurskih kulturnih društev Kultura za vsak čas, JSKD OI MS / pred Gledališčem Park v Murski Soboti

četrtek, 16. 5. 2019, ob 19.30

nacionalno odprtje TEDNA LJUBITELJSKE KULTURE: »Sprehajalec ptic« – plesni omnibus z živo glasbo, JSKD OI MS Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 15. 5. 2019, ob 19.30

TEO COLLORI IN MOMENTO CIGANO, gipsy/swing Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 16. 5. 2019, ob 19.00

predstavitev pesniške zbirke Karla Turnerja: »Zacumprani cimper«, Založba Cajt / avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 25. 5. 2019, od 10.00 do 12.00

Sprehod ob glasbi: Happy Vibe, MIKK MS Trubarjev drevored v Murski Soboti

17. 5., 31. 5., 14. 6. 2019 od 10.30 do 19.00

SOČNA VILICA, ZKTŠ MS Slovenska ulica v Murski Soboti

torek, 28. 5. 2019, ob 19.30

gala baletni večer MADŽARSKE BALETNE AKADEMIJE Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 17. 5. 2019, ob 15.00

Mikkov šahovski turnir za osnovne šole / Mikk Murska Sobota

petek, 17. 5. 2019, ob 16.00

zaključni dogodek projekta 321 go: tiskovna konferenca s predstavitvijo projektnih dosežkov / Pomurski muzej Murska Sobota

sreda, 29. 5. 2019, ob 19.00

koncert združenih mladinskih pevskih zborov OŠ III MS in OŠ Beltinci / »TAM V MEGLICAH NAD MURSKO VODO« Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 17. 5. 2019, ob 17.00

nastop Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača Murska Sobota v okviru zaključka projekta 321 go / Pomurski muzej Murska Sobota

četrtek, 30. 5. 2019, ob 18.00

koncert učencev, zborov in orkestrov Glasbene šole Murska Sobota grajska ploščad v mestnem parku v Murski Soboti

petek, 17. 5. 2019, ob 18.00

domoznanski večer / »Prekmurci in prekmurščina«, Bernarda Roudi in Suzana Panker / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 7. 6. 2019, ob 19.30

jubilejni koncert ob 5. obletnici obstoja upokojenskega zbora STARI KOVAČI, Sekcija Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 18. 5. 2019, od 9.00

23. BOGRAČIADA, hotel Diana parkirišče hotela Diana v Murski Soboti

sobota, 8. 6. 2019, od 10.00 do 12.00

Sprehod ob glasbi: Harmonikarski orkester Murska Sobota, MIKK MS Trubarjev drevored v Murski Soboti

sobota, 18. 5. 2019, od 9.00 do 17.00

MEDNARODNI MUZEJSKI DAN – prost vstop na vse razstave muzeja Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 15. 6. 2019, od 10.00 do 12.00

Sprehod ob glasbi: Pihalni orkester Murska Sobota in Ingolstadt, MIKK MS / Trubarjev drevored v Murski Soboti

sobota, 18. 5. 2019, od 9.00 do 17.00

MEDNARODNI MUZEJSKI DAN – prost vstop Galerija Murska Sobota

sobota, 18. 5. 2019, ob 11.00

nastop glasbene gostje Nike Zorjan BTC City Murska Sobota

sobota, 18. 5. 2019, ob 17.00

nastop glasbenih gostov Mance Špik in Isaaca Palme BTC City Murska Sobota

sobota, 18. 5. 2019, ob 20.00

MIKK ÉLECTRONIQUE Mikk Murska Sobota

ponedeljek, 20. 5. 2019, ob 18.00

literarni večer / Stanislav Gorza: »Samuel & Jeeny«, »Turbolenca življenja« in »Popackana zaobljuba«, Založba Smart-team dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ob ponedeljkih ob 20.00

transmisijska meditacija, Vlasta Zrinski Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

torek, 21. 5. 2019, ob 17.00

predavanje dr. Bojana Zadravca: »Soboški Židje«, U3 MS dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 22. 5. 2019, ob 18.00

predstavitev ponatisa / Matija Slavič: »Prekmurje« (1921) in »Slovenska krajina: zbornik ob 15-letnici osvobojenja« (1935), dr. Andrej Hozjan dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 22. 5. 2019, ob 20.00

filmski teden Evrope: »Bergman: eno leto, eno življenje« Mikk Murska Sobota

četrtek, 23. 5. 2019, ob 19.30

KONCERTI

PREDAVANJA četrtek, 23. 5. 2019, ob 17.30

Simona Kralj Lopert: Kronična ledvična bolezen kot dodatna diagnoza, Društvo revmatikov MS dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 23. 5. 2019, od 18.00 do 20.00

Stane Perkič: Odnosi, telo, denar in čarovnija Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

sreda, 29. 5. 2019, ob 17.00

Martin Raj: Predstavitev pacientovih pravic, Hospic MS dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 30. 5. 2019, od 16.00 do 18.00

Gregor Šikman: Vpliv misli in čustev na telo Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

RAZSTAVE na ogled do 30. 5. 2019

razstava del akademskega slikarja Ladislava Danča Galerija Robin v Murski Soboti

na ogled do 20. 6. 2019

Robert Černelč: »Percepcija filma« (risbe, slike, videi) Galerija Murska Sobota

sobota, 18. 5. 2019, ob 10.00

javno vodstvo po razstavi Roberta Černelča, vodi kustosinja razstave Irma Brodnjak / Galerija Murska Sobota

ponovitev dokumentarnega filma Štefana Kardoša in Jožeta Glažarja: »Stric Geza ide v Zaturce« / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 18. 5. 2019, ob 11.00

vodstvo po razstavah »Rimska cesta v odsevu večnosti«, vodi dr. Branko Kerman, in »Za vedno na Plesah«, vodi Samo Sankovič Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 24. 5. 2019, ob 12.00

podelitev pomurske raziskovalne nagrade 2018, PIF, PAZU in PIŠK MS dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

torek, 28. 5. 2019, ob 17.00

Znamke prekmurskih in medmurskih izdaj 1919 Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 24. 5. 2019, ob 18.00

akademski večer z Evgenom Carjem, PIŠK MS in PAZU dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ponedeljek, 3. 6. 2019 (na ogled do 30. 6. 2019)

Oton Župančič – razstava ob 70-letnici smrti, PIŠK MS avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 25. 5. 2019, ob 9.00

vodenje po mestu, ZKTŠ MS Hranilnica prekmurskih dobrot v Murski Soboti/TIC MS

ponedeljek, 3. 6. 2019, ob 16.00 (na ogled do 28. 6. 2019)

Umetniki za Karitas, Karitas Koper in PIŠK MS dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 25. 5. 2019, ob 9.00

mednarodna razstava nemških ovčarjev, Kinološko društvo Murska Sobota / poligon kinološkega društva ob murskosoboški južni obvoznici

ponedeljek, 3. 6. 2019, ob 18.00 (na ogled do 17. 6. 2019)

prva klubska fotografska razstava Fotokluba Murska Sobota: »Voda« avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 25. 5. 2019, ob 20.00

Sindikat Mladi plus – pub kviz + poslušalnica: Ex Yu vs. Nu Yu Mikk Murska Sobota

torek, 28. 5. 2019, ob 16.00

predstavitev priložnostne znamke Pošte Slovenije ob 100. obletnici priključitve Prekmurja / Pomurski muzej Murska Sobota

torek, 28. 5. 2019, ob 19.00

bralna značka za odrasle – zaključna prireditev avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 30. 5. 2019, ob 18.00

brezplačen pregled pozicije atlasa – 1. vratno vretence, Gregor Šikman Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

četrtek, 30. 5. 2019, ob 18.00

predstavitev knjige Marije Orel: »Modrosti in skrivnosti za ohranjanje mladosti« dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 31. 5. 2019, ob 18.00

literarno-glasbeni večer / dr. Jana Rošker, dr. Sebastjan Vöröš in skupina Večni problem: »Na prepihu – dialog med Kitajsko in Prekmurjem«, Prekmursko društvo general Maister MS, PIŠK MS in Univerza v Ljubljani, FF, Oddelek za azijske študije avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 31. 5., in sobota, 1. 6. 2019

Petroleum Beat glasbeni festival, Petroleum Beat, Ustvarjalno društvo Lendava / prireditveni prostor ob Soboškem jezeru

sobota, 1. 6. 2019, od 7.00 do 20.00

srečanje starodobnih vozil – Prekmurje 2019, Motoklub Veterani Murska Sobota Obrtna ulica 28, Murska Sobota

sobota, 1. 6. 2019, ob 9.00

vodenje po mestu, ZKTŠ MS Hranilnica prekmurskih dobrot v Murski Soboti/TIC MS

sobota, 1. 6. 2019, od 10.00 do 17.00

družinski piknik 2019, MIKK MS mestni park v Murski Soboti

sobota, 1. 6. 2019, ob 21.00

ogled finalne tekme UEFA Lige prvakov grajsko dvorišče v Murski Soboti

torek, 4. 6. 2019, ob 18.00

literarni večer / Tone Partljič: »Nebesa pod Pohorjem« in »Ne bom jih pozabil«, Založba Litera dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 8. 6. 2019, od 10.00 do 18.00

kulinarični dogodek SLADKO PREKMURJE drevored Martina Luthra v Murski Soboti

petek, 14. 6. 2019, od 8.00 do 18.00

POLETNI SEJEM, Komunala Murska Sobota in ZKTŠ MS središče Murske Sobote

sobota, 15. 6. 2019, ob 9.00

vodenje po mestu, ZKTŠ MS Hranilnica prekmurskih dobrot v Murski Soboti/TIC MS

sobota, 15. 6. 2019, od 17.00 do 21.00

POLETNA MUZEJSKA NOČ – prost vstop za ogled razstave Roberta Černelča »Percepcija filma« / Galerija Murska Sobota

sobota, 15. 6. 2019, od 18.00 do 24.00

POLETNA MUZEJSKA NOČ – prost vstop na vse razstave muzeja in spremljajoče dogodke Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 15. 6. 2019, ob 21.00

100 let rojstva Franceta Štiglica – projekcija dveh filmov po literarni predlogi Miška Kranjca: »Povest o dobrih ljudeh« (1974) in »Veselo gostüvanje« (1985), Pomurski muzej Murska Sobota grajsko dvorišče v Murski Soboti (Mikk ob slabem vremenu)

RAZSTAVE sreda, 15., in četrtek, 23. 5. 2019, ob 17.00

fotodelavnica Po soboškem parku s pametnim telefonom, Petra Jovanovska / Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

sobota, 18. 5. 2019, ob 10.00

muzejska družinska delavnica / Pomurski muzej Murska Sobota

torek, 21. 5. 2019, ob 10.00

kuharska delavnica, Ljiljana Delič / Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

sreda, 29., in četrtek, 30. 5. 2019, ob 9.00

Coca-Colina priložnost za mlade Mikk Murska Sobota

sreda, 29. 5. 2019, ob 9.30

glasbena delavnica – ljudska pesem, Marjana Škrilec Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

sobota, 15. 6. 2019, ob 18.00

muzejska družinska delavnica Pomurski muzej Murska Sobota

RAZSTAVE ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 in četrtkih od 17.00 do 18.00

nordijska hoja Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

sobota, 18. 5. 2019, ob 10.00

kolesarjenje ob Muri z gorskimi kolesi – 20 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS /pred paviljonom Expano ob Soboškem jezeru

sobota, 18., in nedelja, 19. 5. 2019, od 10.00

5. odprto državno tekmovanje Mažoretne zveze Slovenije, Društvo prekmurskih mažoretk Bakovci telovadnica OŠ III Murska Sobota in drevored Martina Luthra

sobota, 18. 5. 2019, ob 20.00

NŠ Mura : ND Gorica – prvenstvena tekma 34. kroga 1. slovenske nogometne lige / Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti

sobota, 25. 5. 2019, ob 10.00

kolesarjenje za ženske – 25 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS pred paviljonom Expano

sobota, 25. 5. 2019, ob 10.00

13. kolesarski maraton BTCIKLIN / BTC City Murska Sobota

sobota, 25. 5. 2019, ob 15.00

Soboški tek in pohod, ZKTŠ MS / Športni park Fazanerija v Murski Soboti

sobota, 1. 6. 2019, ob 10.00

kolesarjenje ob Muri z gorskimi kolesi – 20 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS / pred paviljonom Expano

sobota, 15. 6. 2019, ob 10.00

družinsko kolesarjenje – 15 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS pred paviljonom Expano

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.