Soboske novine, september 2018

ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

17. september 2018 / številka 179

Kot se za mesto spodobi Osmi september je bil za šport v Murski Soboti poseben dan. Na ta dan so namreè tudi uradno odprli dvorano s tremi novimi igrišèi. Od zdaj bo tenis mogoèe igrati vse leto.

V Teniškem klubu Murska Sobota so o pokritih igrišèih za

tenis razmišljali že pred desetimi, petnajstimi leti, zadnjih pet let pa so aktivno snovali predloge in iskali možnosti za realizacijo. Lani so zamisel po veèletnem prizadevanju pripeljali do toèke, ko so lahko zaèeli z gradbenimi deli. »Pred nami je najveèja investicija teniškega kluba v njegovi zgodovini od leta 1987, ko je nastalo prvih pet igrišè s pešèeno podlago. V ponos nam je lahko, da nam je ta projekt

Kmalu celovita ureditev kolesarskih stez in povezav / stran 7

uspelo realizirati. V obdobju desetih let je tenis v regiji doživel moèan porast, veè je rekreativnih igralcev tenisa in tudi tekmovalcev,« je povedal predsednik kluba Iztok Škraban. Investicija je vredna 350 tisoè evrov, financirali pa so jo teniški klub in iz sredstev Fundacije za šport za sofinanciranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, delež v višini 100 tisoè evrov pa je prispevala še Mestna obèina Mur-

ska Sobota. Dvorana je postavljena na prostoru, kjer je prej bil zgrajen stadion za tenis, in je opremljena s tremi novimi igrišèi, ki ustrezajo vsem standardom in normativom, zato bo še dolga leta služila namenu. Teniški klub v Murski Soboti šteje okrog 120 èlanov vseh starosti, ki bodo zdaj teniško infrastrukturo imeli na razpolago vse leto, kar je v nagovoru na otvoritvi poudaril tudi murskoso-

Soèno, zabavno in z obilo dobre glasbe / stran 10

boški župan Aleksander Jevšek.

Slednji je nedaleè stran (na Mestnem stadionu Fazanerija) le nekaj dni pred tem položil temeljni kamen za postavitev reflektorjev, ki so v današnjem nogometnem svetu za tekme na najvišji ravni pravzaprav nuja. Murska Sobota tako v letošnjem letu na športnem podroèju pridobiva dve pomembni investiciji, ki bosta dvignili kvaliteto športne scene v mestu in obèini.

»Ko se èlovek upokoji, lahko preide v neko praznino« / stran 15

2

/ september 2018

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Center za socialno delo na novi lokaciji

Dijak Biotehniške šole Rakièan državni prvak v oranju

Center za socialno delo Murska Sobota se je z 10. septembrom preselil v nove poslovne prostore. Najdete jih na Trgu zmage 7, v stavbi banke NLB, vhod je s strani tržnice pred podhodom. Do strokovnih delavcev vas bosta usmerila usmerjevalna tabla ali varnostnik.

Strokovni delavci opravljajo enake naloge kot na prejšnji lokaciji, tudi uradne ure ostajajo enake. Za uporabnike so, kot pravi direktorica mag. Nataša Meolic, novi prostori veliko prijaznejši. Uredili so posebno sobo za timsko delo. Novost je soba za stike otrok s starši, ki prispeva k še kakovostnejšemu delu. Do prvega nadstropja, kjer se nahajajo novi prostori, je urejen dostop z dvigalom, urejen pa bo tudi dostop za invalide. Uradna otvoritev bo konec septembra. / Ksenija Glažar

Matej Sinic iz Biotehniške šole Rakièan (na fotografiji desno) je osvojil titulo najboljšega v kategoriji plugi krajniki. 62. državno tekmovanje oraèev Slovenije in 24. državno tekmovanje dijakov biotehniških šol v oranju je sicer potekalo v Radvanjah pri Mariboru. Državni prvak v kategoriji obraèalni plugi je postal Uroš Pate, med ekipami pa je slavila Bela krajina. Najbolje uvršèena tekmovalca v posamezni kategoriji bosta Slovenijo zastopala na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Združenih državah Amerike. / Foto: ZOTKS

Osnovnošolci v Krogu prejeli èebelnjak

Fotoklub postavi svetlobo na ogled

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je Podružnièni osnovni šoli Krog podaril èebelnjak, ki ga je prejel od Èebelarske zveze Slovenije. Židan je bil namreè vodja projekta za svetovni dan èebel. Na šoli v Krogu sicer že nekaj let deluje èebelarski krožek, v katerega so aktivno vkljuèeni tamkajšnji uèenci, nov èebelnjak pa bo zagotovo še dodatno vzpodudil zanimanje za èebelarstvo med mladimi. Èebelarski krožek na šoli trenutno obiskuje okrog 30 uèencev, vodi pa ga Janko Rožman, ki je tudi predsednik Èebelarske zveze društev Pomurja.

Fotoklub Murska Sobota postavlja na ogled tretjo klubsko fotografsko razstavo na temo svetlobe. V avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota si lahko ogledate 28 fotografij šestnajstih avtorjev. Fotografija lahko nastane le ob prisotnosti svetlobe, saj že sama beseda fotografija v izvoru pomeni zapis svetlobe. Tako je na ogled pestra paleta izbranih fotografij, kjer se avtorji razlièno poigravajo s svetlobo ali pa skušajo svetlobne uèinke ujeti v objektiv. Še zlasti s ponosom predstavljajo tiste fotografije, ki so že bile uspešne na domaèih in mednarodnih nateèajih. Razstava bo na ogled do 22. septembra. V letošnjem letu nas èaka še ena pregledna razstava za leto 2018, ki bo v zaèetku decembra. / Aleš Cipot

Šarkezi v Pušèi z nogometnim taborom

Mladi nogometni upi v Rakièanu

Ob 60. obletnici delovanja NK Pušèa so na tamkajšnjem nogometnem igrišèu pripravili prvi nogometni tabor Marinka Šarkezija, ki velja za romsko nogometno legendo, saj je edini romski nogometaš na svetu, ki je kdaj zaigral v Ligi prvakov. To je bilo z Mariborom, kjer Šarkezi zdaj deluje kot trener ženske nogometne ekipe. Tabor, ki je bil namenjen otrokom, je organiziral Nogometni klub Pušèa v sodelovanju z Zvezo Preporod, Medobèinsko nogometno zvezo Murska Sobota in Mestno obèino Murska Sobota. V septembru bo na sporedu še osrednja prireditev praznovanja 60-letnice delovanja NK Pušèa. / Uredništvo

Nogometni klub Rakièan je organiziral tradicionalni turnir mlajših selekcij Centeršut, na katerem so sodelovali mladi v starostnih skupinah U7, U9 in U11. Med drugim je na turnirju sodelovala tudi ekipa mladih nogometnih upov iz pobratenega srbskega mesta Paraæina.

Mladi so pokazali obilo spretnosti in znanja, s èimer so zagotovo upravièili upanje, da bodo nekoè postali uspešni nogometaši. Toda najbolj je bilo seveda pomembno sodelovanje, ki na tovrstnih turnirjih vedno preseže konèni rezultat. / Foto: NK Rakièan

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK

september 2018

/

3

Velik korak naprej za teniške navdušence Karlo Vratariè Pokrito teniško igrišèe v Murski Soboti je velika pridobitev za vse ljubitelje tega športa. »Osnovno vodilo za zaèetek ideje o teniški dvorani je bilo dejstvo, da otroci, ki so poleti obiskovali teèaje tenisa, jeseni z igranjem v Murski Soboti niso mogli nadaljevati. Številni so popolnoma prenehali s tenisom, saj jih starši niso mogli voziti v Bad Radkersburg ali Radence,« je ob otvoritvi med drugim povedal župan Aleksander Jevšek in dodal, da bo Mestna obèina Murska Sobota v tem letu v šport vložila veè kot milijon evrov, teniško dvorano pa smatra za najboljšo investicijo med njimi.

Da bi iz nerazvitega postali razviti »Izredno sem vesel te teniške dvorane v Murski Soboti, saj to veliko pomeni tudi za slovenski tenis. Vedno sem trdil, da je Prekmurje teniško nerazvita regija, vendar sem preprièan, da bodo s to dvorano šle stvari na boljše, kar je dobro tudi za tenis nasploh,« je

povedal predsednik Teniške zveze Slovenije Marko Umberger in dodal, da je krovna organizacija maksimalno podprla projekt in ga Fundaciji za šport predlagala za sofinanciranje.

Niè veè na treninge v Avstrijo Nove pridobitve je zelo vesel eden najboljših gluhih igralcev tenisa na svetu Marino Kegl, sicer rojen Soboèan, ki se je doslej pozimi vozil vse naokoli, da je lahko normalno treniral. »Teniška dvorana v Murski Soboti je izredno velika pridobitev, in to ne samo za tukajšnji klub, temveè za celotno Pomurje. Celoletno igranje tenisa bo vsekakor pripomoglo k popularizaciji tega èudovitega športa. Meni osebno to

Zaèetki tenisa v Murski Soboti segajo v daljno leto 1926, razvoj tega športa pa je bil v preteklosti zelo odvisen od igrišèa, saj je zaradi slabega vzdrževanja igrišèe kar dvakrat propadlo. V zaèetku osemdesetih so se v Teniškem klubu Murska Sobota zbrali zanesenjaki in ljubitelji te igre, ki so si za nalogo zadali izgradnjo lastnih

pomeni izredno veliko, saj bom odslej lahko tudi pozimi popoldne treniral in se pripravljal na velika tekmovanja tukaj doma. Doslej sva se z oèetom v zimskem èasu vozila na trening v Avstrijo, na poti sva prevozila tudi osemdeset kilometrov,« nam je povedal Kegl.

Partija tenisa namesto prereza traku Namesto obièajnega prereza traku ob odprtju novih objektov so se organizatorji v tem primeru odloèili za teniški dvoboj dvojic.

Prvi so uradno na pešèeno podlago stopili župan Jevšek, direktor Teniške zveze Slovenije Gregor Krušiè ter slovenska teniška igralca Andreja Klepaè in Marino Kegl.

teniških igrišè. Leta 1987 jih je mesto dobilo kar pet. Konec osemdesetih je klub štel že 500 èlanov, leta 1990 so bili zgrajeni klubski prostori, štiri leta pozneje še dodatna tri igrišèa, od tega eno s tribuno. Po letu 2000 je zanimanje za tenis upadlo, zdajšnje vodstvo pa si prizadeva, da bi tenis ponovno zaživel.

Prava smer Murska Sobota je danes drugaèna.

Smo ena od dvanajstih razvojno najbolj prodornih obèin v Sloveniji.

Poveèuje se zaposlenost, zmanjšuje se brezposelnost. Družinska podjetja krepijo svoje naložbe in v mestu imamo nove investitorje. Kot skupnost skrbimo drug za drugega, tudi z obsežnimi programi za otroke in mladino, za družine in starejše, za invalide in manjšine, za šport in kulturo.

Postajamo privlaèna in prepoznavna turistièna destinacija, ki je samo v prvi polovici letošnjega leta dosegla turistièni obisk celotnega leta 2015. Skrbimo za skladen razvoj celotne obèine in vseh naselij. Smo središèe regije, s katero smo vedno bolj povezani – s cestami in skupnimi projekti. Mursko Soboto spreminjamo skupaj.

To se danes zdi samoumevno. A ni bilo vedno tako. Najprej smo se morali poenotiti okoli skupne vizije in ciljev. Povezali smo se, da smo Murski Soboti skupaj zagotovili razvoj.

Prepire smo zamenjali s sodelovanjem, izpeljali množièen proces priprave mestne strategije in si skupaj domislili vizijo naše obèine, uredili smo poslovanje obèine, javnih podjetij in zavodov, da danes bolje izpolnjujejo svoje naloge za skupnost. S prenovo in živahnim utripom mestnega središèa mestu vraèamo življenje, razvijamo dobre odnose v mestu, regiji, državi in v mednarodnem prostoru. Z veliko poguma smo zaèrtali razvojne projekte in v obèino pripeljali rekorden obseg razvojnih sredstev, da trajnostno spremenimo to mesto, obèino in skupnost za visoko kakovost življenja.

A najpomembnejša sprememba je optimizem. Iz kraja in regije, ki sta obupala zaradi porazov, nastajata Murska Sobota in Pomurje, pripravljena na izzive prihodnosti.

Po številnih pogovorih z vami vem, da je to prevladujoèe mnenje v naši skupnosti. Od vas dobim vpogled v probleme in ideje za rešitve. Vi mi s spodbudo ali kritiko dajete motivacijo in energijo, zato je to veè od mojega obèutka in ugodnih statistiènih podatkov. To je danes zavest in energija Murske Sobote. To je prava smer.

Zelena prestolnica Pomurja. Pametno mesto, ki s svojimi storitvami celovito odgovarja na potrebe in prièakovanja obèank in obèanov. Trajnostno mesto, ki umno gospodari, da ustvarja najširše razvojne uèinke v dobro celotne skupnosti. Mesto, ki ga naèrtno razvijamo tako, da izboljšujemo pogoje za kakovost življenja vseh. Da Murska Sobota postane mesto, v katerega se bodo mladi vraèali. To je naša vizija, to je naša smer.

Od leve proti desni: Gregor Krušiè, Andreja Klepaè, Aleksander Jevšek, Iztok Škraban in Marino Kegl.

Danes odloèamo o tem, ali bomo ohranili to smer, s pogledom jasno usmerjenim naprej, kjer se izrisuje mesto prihodnosti.

Odloèen sem, da ta vizija s premišljenimi in pogumnimi koraki postane resniènost. Zato na vsakem koraku navdihujem in povezujem, ker verjamem, da lahko iz Murske Sobote in Pomurja naredimo veè. Pred štirimi leti so mnogi dvomili v to, da je mogoèe razvojno zaostalo mesto spremeniti v razvojno prodorno obèino. Toda to smo dosegli. To smo dosegli skupaj.

Delo pa še ni konèano, zato bom ponovno kandidiral za župana. Da skupaj nadaljujemo obdobje napredka in razvoja, nas èaka še veliko izzivov.

Preprièan pa sem, da jih lahko rešimo, èe nadaljujemo z delom, ki daje rezultate. Da se še bolje povežemo in pametneje organiziramo ter postanemo zgled obèine, ki se je znala spremeniti v dobro in v korist vseh. V Evropi in svetu prepoznavna po dobrih ljudeh in dobrih stvareh.

Vse dobro.

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Odslej se bo lahko tenis v Murski Soboti igral tudi pozimi.

4

/ september 2018

SVETNIŠKI KOTIÈEK / AKTUALNO

Premalo smo storili za izboljšanje življenja v mestni obèini Marjan Žekš, Modra lista Antona Štihca Moj prvi mandat kot èlan mestnega sveta v hramu demokracije na obèinski ravni je minil, kot bi trenil.

Zapomnil si ga bom zlasti po številnih vsakoletnih elaboratih, s katerimi smo žal zlasti zviševali cene zdaj ene, nato druge gospodarske javne službe, po tem, da smo obèinskim javnim zavodom iz

leta v leto razdeljevali veè denarja, ter tudi po tem, da smo poskrbeli za najmlajše, za novorojence. Zato sem preprièan, da vsi skupaj nismo naredili dovolj za izboljšanje življenja obèank in obèanov. Kljub temu da smo v Modri listi zagovarjali odloèitve, ki bi pocenile življenje v mestni obèini, jih je bilo bore malo. Tudi nove ceste in obvoznice so bistveno premalo za

hitrejši razvoj in preboj, o katerem vsi tako radi govorimo. Zanj potrebujemo nova (produktivna) delovna mesta, ki jih je bilo v tem mandatu premalo. Ker so volitve pred vrati, nas bodo volivci imeli priložnost ponovno oceniti. In samo to je tisto, kar bo na koncu dejansko štelo. Zato si za naslednja štiri leta želim, da bi bilo med izvoljenimi svetniki še veè povezo-

vanja, in to ne samo med enako misleèimi, ampak tudi med drugaèe misleèimi.

na podlagi tega prijavljali na evropske in državne razpise in bili pri tem izjemno uspešni. Kot še nikoli doslej v Mestni obèini Murska Sobota. Prepoznali smo priložnosti in zbrali pogum, èeprav so se ideje mnogokrat zdele (pre)drzne. In tako so nastali projekti in produkti, ki štrlijo iz povpreèja (regijski promocijski center Expano z motoriènim parkom, Soboško jezero, celovita prenova mestnega središèa, Hranilnica prekmurskih dobrot, Mensana itd.), bili smo odlièni organizatorji mnogih vrhunskih kulturnih, turistiènih in športnih dogodkov, na podlagi izjemne

predstavitve smo bili izbrani za gostitelje svetovnega prvenstva v tekmovanju s toplozraènimi baloni v letu 2020, vidno sodelujemo v mreži mest, skrb za revitalizacijo mestnega jedra je že spremenila podobo mestnega središèa itd.

Vsega, kar bi želeli narediti, ni bilo moè izpeljati v zgolj štirih letih, zato bo v naslednjem mandatu treba zaèeto dokonèati. Znanje, energijo in denar pa nato usmeriti v posodobitev že desetletja zanemarjene prometne in komunalne infrastrukture, še naprej ustvarjati pogoje za razvoj malih in srednjih podjetij ter turizma – športnega

(kolesarstvo, Soboško jezero in Fazanerija), zelenega (obmoèje ob Muri v Krogu in Bakovcih) in kulturnega (vrhunski dogodki, kulturna dedišèina), pri vsem tem se pa še intenzivneje povezovati na regijski ravni. A vse to je treba naèrtovati in izvajati s pravo mero, da bo Mestna obèina Murska Sobota še nadalje ostala prijetno domovanje vseh generacij.

Tisoè nevarnosti preži na tistega, ki želi nekaj doseèi. (japonski pregovor) Županu bomo tudi v prihodnje pomagali premagovati ovire tisti, ki z njim stremimo k boljšemu.

štirih let, smo si skorajda zagotovo vsi enotni v preprièanju, da je mesto prijaznejše, njegovi prebivalci pa bolj sprošèeni, manj je prerekanja in veè optimizma. Mali princ pravi: »Nihèe ni nikdar zadovoljen tam, kjer je.« V èloveški naravi je, da si želi veè in boljše ter da se izzivi in tudi težave rešujejo. Zagotovo ima mesto velike izzive na podroèju kanalizacijskega omrežja, ker so se v preteklosti prikljuèki le množili, omrežje le krpalo, premalo pa se je posveèalo celovitim rešitvam. Vendar smo v preteklem letu naposled prišli do spoznanja, da je tovrstno krpanje premalo, da je

treba zavihati rokave, odpreti obèinsko blagajno ter urediti kanalizacijsko omrežje za zdajšnjo in tudi naslednjo generacijo. »Bistvo bo oèem skrito,« a vendar bo verjetno držalo »sreèni so«, ker so se konèno uredile nevšeènosti, kot so med drugim vlažni zidovi, poplavljene kleti in ceste. »Pušèava je lepa,« je rekel Mali princ, »zaradi vodnjaka, ki se nekje skriva v njej.« Nismo najveèji, nimamo najvišjih stolpov, nekateri celo pravijo, da naše mesto ni najlepše na svetu. A vendar trdim, da je naše mesto lepo, ker v njem živijo moji somešèani, moji ljudje, moji prijate-

lji, moja družina in ker imamo srce, ki je odprto in toplo. Vendar pa je lepo tudi zato, ker smo ga v zadnjem obdobju v veliki meri uredili in polepšali. In še ga bomo. »Od vsakogar smeš zahtevati le to, kar zmore,« pravi Mali princ. Naše mesto zmore veliko, saj se je v preteklem mandatu navsezadnje naredilo veliko: obvoznica, Expano, dvorec Rakièan se konèno intenzivno ureja, vse skupaj dobiva veliko lepšo podobo. Sami od sebe moramo tudi v prihodnosti zahtevati veliko, ker zmoremo veliko, ker imamo srce, ki je predano našemu mestu.

Niè veè povpreèni Mag. Brigita Perhavec, Socialni demokrati (SD) Z nastopom mandata novega obèinskega vodstva, zlasti proaktivnega župana g. Aleksandra Jevška, so se v naši obèini na široko odprla vrata vsem tistim, ki si želimo ustvarjati mesto in obèino po meri sodobnega èloveka. Skozi mesto in obèino sta zavela pozitivizem in optimizem. Konèno smo se zaèeli povezovati in sodelovati. Uspešno projektno pot, ciljno usmerjeno, smo tako skupaj z županom in obèinsko upravo naèrtovali obèinski javni zavodi z razliènih podroèij, nevladne organizacije in drugi, se

Bistvo je oèem (ne)vidno Dr. Robert Celec, Stranka modernega centra (SMC) Odloèil sem se, da tokratni svetniški prispevek o razvoju Mestne obèine Murska Sobota v preteklem mandatu navežem na knjižno mojstrovino »Mali princ« francoskega pisatelja in letalca Antoina de SaintExupéryja oziroma na njegove nepozabne citate, ki bi morali vsakemu èloveku dati misliti. Bistvo brezèasne zgodbe je skrito v znamenitih vrsticah, ki jih izreèe lisica: »Kdor hoèe videti, mora gledati s srcem.« Ob pogledu na Mursko Soboto danes, v primerjavi z obdobjem izpred

Za vedno se je poslovil Geza Farkaš (1948–2018) Nekdanji naèelnik Upravne enote Murska Sobota je to delo opravljal od leta 1995 in vse do leta 2012, ko se je upokojil.

Njegova življenjska pot je bila zelo pestra, zlasti na javnodružbenem podroèju. Geza Farkaš se je rodil leta 1948, osnovno šolo je med drugim obiskoval v Kanèevcih, pozneje še v Murski Soboti, kjer je obiskoval tudi gimnazijo.

Nato se je vpisal na študij politologije in je po zakljuèku študija kariero sprva zaèel v šolstvu.

Pouèeval je namreè v Šalovcih in Maèkovcih, nato ga je pot vodila v družbeno-politièno sfero, saj je

med drugim delal pri Zvezi socialistiène mladine Slovenije. Najvidnejšo vlogo je opravljal med letoma 1995 in 2012, ko je bil na èelu murskosoboške upravne enote. Življenjsko pot je konèal pred kratkim, star 70 let. Gospod Farkaš, poèivajte v miru.

Foto: Dnevnik, Zlata nit

Najvidnejšo vlogo je opravljal med letoma 1995 in 2012, ko je bil na èelu murskosoboške upravne enote.

AKTUALNO

september 2018

5

/

»Otrok se najlažje uèi skozi igro« Aleksandra Grah O tem, na kaj paziti, da bo prehod v šolsko obdobje èim lažji, in kakšen je vpliv staršev na šolsko delo otrok, smo se pogovarjali s psihologinjo Brino Vlaj.

Slednja pravi, da je vpliv staršev na šolsko delo otrok velik in izrednega pomena z razliènih vidikov, saj imajo starši pomembno vlogo pri navajanju otroka na redno in dobro opravljeno delo ter na razvoj otrokovih ciljev in vrednot.

Vpliv staršev se neposredno odraža v otrokovi uèni uspešnosti, še pomembnejši je posreden vpliv, pojasnjuje. »Ko se starši zanimajo za otrokove domaèe naloge in šolske dejavnosti, otroku s tem posredno sporoèajo, da jih zanima, kaj se dogaja v njegovem življenju. Veliko pomeni že samo to, da starš vpraša otroka, kako je bilo v šoli, in mu pusti, da mu o tem prosto pripoveduje,« še dodaja psihologinja.

Pojasni še, da lahko šola in šolsko delo postaneta sèasoma zanimiva in tudi zabavna pogovorna tema, hkrati pa se ob tem gradi odnos med otrokom in starši, pri èemer je še zlasti pomembno, da otroci razvijajo obèutek lastne vrednosti v varnem okolju in poklicno identiteto. Izpostavi, da je otroku treba ob

primernem èasu dopustiti tudi primerno mero svobode. Pri tem je pomembno, da se otroci sèasoma osamosvojijo v šolskem delu ter se nauèijo sami uravnavati delo in zabavo.

Razvoj predbralnih strategij in predpisalnih sposobnosti Pri majhnih otrocih je bolj kot delo za pisalno mizo pomembno, da

razvijajo razliène predbralne in predpisalne sposobnosti ter razliène druge spretnosti, pravi sogovornica in dodaja, da bodo recimo vezanje vezalk, prijemanje majhnih predmetov in igra z njimi, rezanje s škarjami in podobno predšolskemu otroku dali veliko veè kot to, da bo že na pamet znal abecedo. »Seveda ni niè narobe, da mu takrat, ko otrok pokaže željo po tem znanju, to na primeren naèin omogoèimo

spoznati in ga spodbujamo k radovednosti. A pri tem ne pozabimo na pomembnost dr ugih vešèin.

Plezanje in skakanje otrokom omogoèata ob razvijanju gibalnih spretnosti tudi razvoj prostorskih in kolièinskih predstav, ki mu bodo pozneje prišle še kako prav pri matematiki, fiziki in še kje. Otrok se najveè, najlažje in najraje uèi skozi igro, tako lahko štejemo rožice v naravi, skoke ali krožnike na mizi in podobno.«

Zaènite z gospodinjskimi opravili Že majhni otroci zmorejo pomagati pri marsikaterem gospodinjskem opravilu in pri tem razvijajo razliène spretnosti, saj posnemajo odrasle ter naèeloma želijo poèeti in poskusiti to, kar delajo starši. »Niè zato, èe so še nekoliko manj spretni in ne pometejo najboljše; škoda je, èe takrat starši prevzamejo nalogo, saj s tem otroci dobijo obèutek, da ni pomembno, èe sploh kaj postorijo. Èe otroci pomagajo pri gospodinjskih opravilih, se nauèijo tudi odgovornosti in zavedanja, da je doloèena opravila treba redno opravljati. To se pozneje prenese na šolsko delo,« še pojasni psihologinja.

Psihologinja Brina Vlaj: »Veliko pomeni že samo to, da starš vpraša otroka, kako je bilo v šoli, in mu pusti, da mu o tem prosto pripoveduje.«

Starši naj pomagajo pri razvoju uènih navad Mnogi starši se sprašujejo, koliko naj pomagajo otroku pri šolskem

delu, kar je po mnenju psihologinje težko doloèiti v splošnem, saj se ne nazadnje zelo razlikujemo v sposobnostih. Vendar bi naj starši pomagali èedalje manj oziroma naj zgolj preverjajo, ali je narejeno vse, meni Brina Vlaj in doda, da je pomembno, da otroku pomagajo razvijati uène navade in notranjo motivacijo za šolsko delo. Sprva je ta motivacija zunanja, s èimer pa ni niè narobe. To namreè pomeni, da otroka lahko nagradimo za dobro opravljeno šolsko (ali drugo) delo, vendar mu namesto materialnih nagrad raje namenimo priljubljeno aktivnost.

Aktivno pri pouku Brina Vlaj pravi, da je otroka dobro spodbujati k aktivnemu sodelovanju pri pouku, obenem pa, da se naj otrok ne boji vprašati uèiteljice ali šolske svetovalne delavke za pomoè. Enako velja tudi za starše. »Uèencem sem vedno poudarjala, da ni šibak tisti, ki si poišèe pomoè. Prav nasprotno. S tem, da pridejo do mene, pokažejo, da jim je mar in da bi radi konstruktivno rešili problem. Da to zmoreš, kaže na to, da si moèan.

Zavedati pa se je treba, da nekateri potrebujejo veè pomoèi in podpore, nekateri pa manj, v kakršni koli obliki že. Prav vsakdo lahko najde nekaj, v èemer je dober, in pomembno je, da se nauèi biti sreèen,« zakljuèi psihologinja.

6

/ september 2018

AKTUALNO

V svet znanja vstopilo 188 prvošolcev Ksenija Glažar V Mestni obèini Murska Sobota je 3. septembra prviè v šolske klopi sedlo 188 prvošolcev. Starši lahko do 1. decembra 2018 uveljavljate enkratno denarno pomoè za prvošolce.

V šolskem letu 2018/2019 imamo v obèini 188 prvošolcev, in sicer 68 na OŠ I, 42 na OŠ II, deset na podružnièni šoli v Krogu, 49 na OŠ III, osem na OŠ IV in enajst na OŠ Bakovci. Ob tem pomembnem dogodku je otroke na slavnostnih sprejemih po šolah obiskal župan Aleksander Jevšek in jim zaželel veliko veselja do uèenja. Še zlasti ga veseli, ko ga pozneje v šolskem letu z rumeno rutico okrog vratu v mestu pozdravljajo »Zdravo, župan«. V spomin na prvi šolski dan so prejeli otroško monografijo »Murska Sobota je tudi moje mesto«.

»V šoli so prijazne uèiteljice in vzgojiteljice« Na OŠ III Murska Sobota je prvošolce in njihove starše prisrèno nagovorila tretješolka Jerca Recek: »Veseli smo, da ste prišli v šolo med nas. Vsak dan se bomo skupaj igrali in veselili. Postali bomo dobri prijatelji. V šoli je lepo. Tu se boste nauèili veliko novega in zanimivega.

V šoli so prijazne uèiteljice in vzgojiteljice, ki vas bodo uèile pisati, brati in raèunati. Veliko se boste igrali, risali boste in seveda tudi telovadili. Želimo vam, da bi se v šoli prijetno poèutili in da bi zaèutili, da je to vaš drugi dom. Dom, v katerem boste dobili novo in veliko družino.

Drage prvošolke, dragi prvošolci, dobrodošli med nas.«

Osnovna šola I Murska Sobota

Osnovna šola Bakovci

Osnovna šola II Murska Sobota

Osnovna šola III Murska Sobota

Enkratna denarna pomoè za prvošolce Pri Mestni obèini Murska Sobota je treba predložiti vlogo, ki jo dobite v vložišèu ali na spletni strani obèine. Vlogi je treba priložiti potrdilo o stalnem bivališèu za prvošolca in upravièenca ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu oziroma dokazilo pristojnega organa o zakonitem zastopništvu, èe zakoniti zastopnik – upravièenec ni eden od staršev. Eden izmed pogojev je, da imata vsaj eden od staršev in otrok vsaj dve leti stalno bivališèe na obmoèju

Mestne obèine Murska Sobota. Vlagatelj mora v roku 180 dni od prejema odloèbe pri Mestni obèini Murska Sobota predložiti dokazila (kopije raèunov ali drugih enakovrednih listin, ki se glasijo na vlagatelja) o plaèilu za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z vpisom otroka v prvi razred osnovne šole, v vrednosti najmanj 178,57 EUR. Toliko znaša višina denarne pomoèi za prvošolce v letošnjem letu.

Pravico lahko uveljavljate do 1. decembra 2018.

Starši prvošolcev (oziroma zakoniti zastopniki) lahko uveljavljajo enkratno denarno pomoè za prvošolce.

Iz Baške s èudovitimi spomini Uredništvo Foto: arhiv DPM Murska Sobota Tudi letos je Društvo prijateljev mladine Murska Sobota ob pomoèi sredstev ZZZS in donatorjev organiziralo letovanje za skupno 625 otrok, od tega 279 otrok iz UE Murska Sobota.

V Otroški poèitniški dom Baška, ki je v lasti murskosoboške mestne obèine, sta se v dveh izmenah odpravili dve skupini otrok, obe v spremstvu pedagoškega in medicinskega kadra. Cilji letovanja so namenjeni zdravstveni preventivi in krepitvi zdravja otrok, toda nikakor ne gre zanemariti njegovih socializacijskih vidikov. »Mlajši otroci prviè odidejo od doma ter pridobijo veliko socialnih vešèin in koristnih navad, uèijo se skrbeti zase in svoje stvari ter postanejo bolj samostojni.

Starejši otroci oziroma mladostniki, ki so že bolj vpeti v družbo in njene norme, doživijo poèitnice, kjer svobodno ustvarjajo in se družijo,« pozitivne vidike letovanja opisuje Lili Miloševiè, predsednica Društva prijateljev mladine Murska Sobota.

Pohvale za Nemca Otroci so nastanjeni v poèitniškem domu, delijo si športne rekvizite, sodelujejo v igrah, sooblikujejo pravila sobivanja, pojejo in plešejo, tekmujejo in navijajo drug za drugega. »Gre za univerzalne vrednote, ki gradijo èloveško skup-

nost, èloveku dajejo dostojanstvo, èloveštvu pa upanje. Naši otroci so tega vsekakor vredni in zanje se velja potruditi. Navsezadnje bodo krojili našo prihodnost. Pri tem ne smemo pozabiti izrednega prispevka mag.

Bojana Nemca, ki je delo ravnatelja Otroškega poèitniškega doma Baška opravljal dolgih 35 let in ki ima velike zasluge, da je dom po osamosvojitveni vojni ostal v slovenskih rokah oziroma v rokah mestne obèine,« je preprièana predsednica društva.

Dom nujno potrebuje zamenjavo oziroma obnovo strehe

Nekateri otroci so prviè videli morje. Veselje je bilo nepopisno.

Bojan Nemec je sicer kljuèe doma letos predal novi ravnateljici Nataši Klepec. Po mnenju Miloševièeve je stkal izjemno dobre odnose z lokalno skupnostjo v Baški in razvil dragoceno podporno mrežo, ki jo bomo po njenem mnenju potrebovali tudi v prihodnje. Dom nujno potrebuje zamenjavo oziroma obnovo strehe. Njena dotrajanost grozi, da bodo z minevanjem èasa nastajali samo še veèji stroški.

Brez pomembnih donatorjev nikakor ne bi šlo »Upravièeno se bojimo, da lahko v doloèenem trenutku presežejo zmogljivost financerja. Že vnaprej hvala županu dr. Aleksandru Jevšku za njegovo razumevanje in podporo pri tem velikem projektu. Hvala Mestni obèini Murska Sobota, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vsem donatorjem in tudi vsem prostovoljcem, voditeljem, zdravnikom, medicinskim tehnikom, športnim animatorjem in pedagoškim vodjem za sodelovanje, strokovno podporo in nesebièno pomoè. Brez vas v Baški ne bi bilo nasmejanih otroških obrazov in na vas vsekakor raèunamo tudi v prihodnosti. Posebej hvala donatorjem, ki ste letovanje omogoèili otrokom iz družin, potrebnih dodatne finanène podpore. Nekateri njihovi otroci so letos prviè videli morje. En sam pogled v njihove oèi bi vam povedal vse,« še dodaja predsednica DPM Murska Sobota.

AKTUALNO

september 2018

7

/

Kmalu celovita ureditev kolesarskih stez in povezav na obmoèju obèine Ksenija Glažar Med pomembnejše investicije Mestne obèine Murska Sobota spada projekt ureditve kolesarskih stez in povezav.

Izvedba se bo zaèela že letos in se še intenzivneje nadaljevala v letu 2019. O trasah in zaèetku del smo se pogovarjali z dr. Hugom Mauèecem, višjim svetovalcem za podroèje cestnega prometa in komunalne prispevke pri mestni upravi.

steza skladno s smernicami za umešèanje kolesarske infrastrukture v urbanih obmoèjih razširjena s sedanjih 1,50 metra na dva metra.

Obenem bo urejen loèen hodnik za pešce širine 1,70 metra. Ureditev obravnavanega obmoèja posega na obstojeèe parkirišèe bližnjega blokovskega naselja, zato bodo tamkajšnja parkirna mesta preurejena s sedaj pravokotnih na parkirna mesta z vzdolžnim parkiranjem.

Ob enosmerni dvostranski kolesarski stezi bosta dve parkirni mesti za avtomobile preurejeni v parkirišèe za kolesa s stojali za kolesa, kjer bo mogoèe kolo prikleniti na stabilno stojalo, prostor bo nudil zavetje ter bo razsvetljen in viden.

»Sklenjena mreža zagotavlja Rekonstrukcija kolesarske razbremenitev preostalih povezave na Gregorèièevi cest« ulici v Murski Soboti

V okviru vzpostavitve kakovostnih kolesarskih povezav so predvidene rekonstrukcije kolesarskih stez ob Lendavski ulici v Murski Soboti, povezave na Gregorèièevi ulici v Murski Soboti od križišèa s Slomškovo ulico s križišèem z Ulico Staneta Rozmana, izvedba kolesarske povezave na južni in severni strani Slomškove ulice ter rekonstrukcija dvosmerne kolesarske steze med Mursko Soboto in Rakièanom.

Projekti so bili izdelani v letu 2017, prva dela bodo izvedli še letos, nadaljevala pa se bodo v letu 2019.

Vrednost naložb v vzpostavitev kolesarskih povezav je ocenjena na 1,4 milijona evrov, 80 odstotkov vrednosti bo sofinanciranih iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe in Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek iz obèinskega proraèuna. »Z modernizacijo cestne infrastrukture, izgradnjo manjkajoèih odsekov kolesarskih stez ter ureditvijo prometnovarnostne signalizacije bodo zagotovljeni kljuèni pogoji za razvoj kolesarskega prometa v celotni mestni obèini,« pravi Mauèec. Dodaja, da sklenjena mreža zagotavlja razbremenitev preostalih cest in uèinkovitost posega. Kolesarsko omrežje mora biti, še poudari, enakomerno razporejeno po celotni obèini.

Projekti vzpostavitve in ureditve kakovostnih kolesarskih povezav v mestu Murska Sobota (obnove in novogradnje) bodo prispevali k uresnièevanju ciljev iz Trajnostne urbane strategije na podroèju trajnostne mobilnosti in varovanja okolja (kakovost zraka). Prav tako bo projekt prispeval k uresnièevanju ciljev Celostne prometne strategije na podroèju trajnostnih oblik mobilnosti.

Rekonstrukcija kolesarske steze ob Lendavski ulici v Murski Soboti V prihodnjem letu se bo po besedah višjega svetovalca za podroèje cestnega prometa zaèela ureditev odseka kolesarske povezave s hodnikom za pešce ob Lendavski ulici v skupni dolžini 120 metrov.

Ker trenutni gabariti kolesarskih površin ne zadostujejo pogojem navodil za projektiranje prometnih površin, bo enosmerna kolesarska

Prihodnje leto bo urejena tudi kolesarska povezava na Gregorèièevi ulici v Murski Soboti, in sicer na obmoèju med križišèem Gregorèièeve ulice z Ulico Staneta Rozmana in križišèem na jugu (med Slomškovo in Gregorèièevo ulico) v dolžini približno 400 metrov. Tukaj je kolesarska povezava predvidena kot enosmerna dvostranska neposredna kolesarska povezava.

Kolesarska povezava med predvidenim krožnim križišèem Slomškove ulice in Gregorèièeve ulice ter predvidenim krožnim križišèem Gregorèièeve ulice in Ulice arhitekta Novaka je zasnovana kot enosmerna dvostranska kolesarska steza na zunajnivojskem ploèniku širine dveh metrov, ki pušèa dovolj prostora, pribl. 1,60 metra, za hodnik za pešce. Za takšno ureditev bo obstojeèi ploènik razširjen za okoli 0,65 metra. V vzhodnem delu ulice je predvidena rekonstrukcija v obmoèju predvidenega krožnega križišèa med Gregorèièevo ulico in Ulico arhitekta Novaka, kjer je predvideno krožno križišèe, kar bo urejeno še v letu 2018.

Povezava med predvidenim krožnim križišèem med Gregorèièevo ulico in Ulico arhitekta Novaka ter predvidenim krožnim križišèem med Gregorèièevo ulico in Ulico Staneta Rozmana je zasnovana kot enosmerni dvostranski kolesarski pas širine 1,80 metra na vozišèu. S tem ukrepom bodo obstojeèi ploèniki namenjeni pešcem. Za potrebe kolesarskega pasu bo obstojeèa cesta zožena na širino voznega pasu tri metre, kar bo prispevalo k umiritvi motornega prometa.

Predvidena tri krožna križišèa Na zahodni strani Gregorèièeve ulice se predvidene kolesarske povezave nahajajo na parkirišèu z vzdolžnim parkiranjem, ki bo z izvedbo kolesarskega pasu na vozišèu ukinjeno.

Ob kolesarski povezavi sta predvideni nova urbana oprema in nova ureditev javne razsvetljave. V obmoèju krožišèa na dvignjenem platoju Slomškove in Gregorèièeve ulice je predvideno parkirišèe za kolesa s stojali. Umešèanje kolesar-

ske povezave na Gregorèièevi ulici bo neposredno vplivalo na promet z motornimi vozili. Kot uèinkovit ukrep za umiritev motornega prometa so predvidena tri krožna križišèa na dvignjenih platojih, ki bodo locirana glede na križanje preènih ulic (Slomškova ulica, Ulica arhitekta Novaka in Ulica Staneta Rozmana) z Gregorèièevo ulico. V obmoèju krožnih križišè hitrost motornih vozil upade na približno 25 km/h, razmeroma majhna razdalja med njimi pa voznikom onemogoèa veèje hitrosti. Dodaten ukrep za umirjanje prometa bo zoženje voznih pasov s sedanjih 4,50 ali petih metrov na tri metre.

Kolesarska povezava na južni in severni strani Slomškove ulice Kolesarska povezava med križišèem Cankarjeve ulice s Slomškovo ulico na zahodu in križišèem na vzhodu (med Slomškovo in Gregorèièevo ulico) v dolžini okoli 600 metrov bo urejena kot enosmerni dvostranski kolesarski pas optimalne širine 1,80 metra na vozišèu. S tem bodo ploèniki na celotnem obmoèju namenjeni prometu pešcev. Za potrebe kolesarskega pasu bo cesta zožena na širino voznega pasu od 2,50 do 2,7 metra, kar bo prispevalo k umiritvi motornega prometa. Dosedanja parkirišèa z vzdolžnim parkiranjem motornih vozil bodo z novo ureditvijo ukinjena. Ob kolesarski povezavi so predvidene urbana oprema in nova ureditev javne razsvetljave ter obnova asfaltnega vozišèa. Dela so predvidena še v letošnjem letu in bodo potekala po sklopih.

V prihodnjem letu se bo zaèela ureditev odseka kolesarske povezave s hodnikom za pešce ob Lendavski ulici v skupni dolžini 120 metrov.

mobilnosti. V projekt je vkljuèena ureditev kolesarske povezave od Markišavcev do Puconcev v dolžini 2382 metrov. Izvedena bo ob državni regionalni cesti in obèinski cesti, po katerih se kolesarji, ki se vozijo na delo v Mursko Soboto, trenutno zaradi slabega stanja vozišèa in poveèanega tovornega prometa ne morejo varno in udobno peljati.

Kolesarska povezava bo predstavljala zvezno povezavo in dopolnjuje že obstojeèo izgrajeno kolesarsko omrežje v Mestni obèini Murska Sobota. Navezuje se na javni potniški promet in omogoèa povezovanje regijskega središèa z zaledjem.

Urejena bo tudi javna razsvetljava.

Naèrti še za ureditev novih kolesarskih povezav V drugi fazi èrpanja evropskih sredstev iz naslova Urejanje kolesarskih povezav v okviru CTN so predvidene prijava izgradnje kolesarskih povezav na Kroški ulici v Murski Soboti, novogradnja enosmerne kolesarske steze od krožišèa pri TC Maximus ob Ulici Štefana Kovaèa in do Šolskega naselja z izgradnjo mostu za kolesarje èez razbremenilni kanal Ledava ter ureditev kolesarske povezave proti Nemèavcem, ki bi se navezovala na Termalno kolesarsko pot, ki je regijska kolesarska povezava.

Rekonstrukcija kolesarske steze med Mursko Soboto in Rakièanom Urejena bo tudi dvosmerna kolesarska steza Murska Sobota– Rakièan, in sicer na odseku od BS MOL Mala Nova ulica do spiralnega krožišèa v dolžini 253 metrov. Od regionalne ceste bo ostala loèena z obstojeèim zelenim pasom. Na odseku od spiralnega krožišèa do uvoza k Splošni bolnišnici Murska Sobota bo kolesarska steza loèena z zelenim pasom z obstojeèim opornim zidom zaradi lokacije avtobusnega postajališèa in obcestnim travnatim jarkom. Nasproti bencinskega servisa MOL bo ob kolesarski povezavi postavljen kolesarski števec.

Jeseni letos je predviden zaèetek del ureditve krožnega križišèa na uvozu k Splošni bolnišnici Murska Sobota.

Vse omenjene kolesarske steze in povezave bodo urejene v okviru prve faze CTN.

Ureditev kolesarske steze med Markišavci in Puconci Mestna obèina Murska Sobota je oddala prijavo za ureditev trase kolesarske povezave Markišavci–Puconci v okviru drugega povabila dogovora za razvoj regij v okviru naložbe spodbujanja multimodalne urbane mobilnosti – gradnje regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne

Dan brez avtomobila in uradno odprtje obnovljenega Trga zmage Vabimo vas, da se nam pridružite na prireditvah ob Evropskem dnevu brez avtomobila, ki ga bomo letos s pestrim programom obeležili v torek, 18. septembra 2018, med 9.00 in 13.00 na obmoèju okrog Trga zmage (drevored Martina Luthra,

del Slovenske in Kardoševe ulice).

Ob tej priložnosti bomo simbolièno tudi uradno odprli obnovljen Trg zmage, ki je bil obnovljen v sklopu projekta »Prenova mestnega središèa – 1. Faza« v okviru Celostnih teritorialnih naložb.

Spremenjen prometni režim Obvešèamo vas, da bosta za namen izvedbe prireditve v torek, 18. septembra 2018 od 5.00 do 13.00 zaprti Slovenska ulica (od Lendavske ulice do krožišèa) in del

Kardoševe ulice (od objekta bivše cvetlièarne Park do obèinskega dvorišèa), na delu med obèinskim dvorišèem in Grajsko ulico pa bo spremenjen tudi prometni režim.

8

/ september 2018

AKTUALNO

Konèno prenovljeno balinišèe Karlo Vratariè Mestna obèina Murska Sobota je na pobudo in dolgoletno željo Društva upokojencev Murska Sobota v juniju pristopila k obnovi obstojeèega balinišèa na Kocljevi ulici.

Balinišèe ob stavbi na Kocljevi ulici 4, kjer so med drugim tudi stanovanja upokojencev in sedež Društva upokojencev Murska Sobota, je bilo zgrajeno pred 45 leti. »Obnovljeno balinišèe bo služilo namenu, seveda po dogovoru, ki ga bomo uredili in zapisali. Sestavili bomo urnik dejavnosti posameznikov, ob športnih dnevih lahko balinišèe uporabljajo tudi osnovne ali srednje šole. V imenu vseh se

zahvaljujem za razumevanje, saj tudi starejši želimo uriti svoje športne sposobnosti. Velja, da starejši potrebujemo veè gibanja. Na tem prostoru se bo vedno nekaj dogajalo, pa naj bo to vadba, tekmovanja ali kaj drugega,« je na otvoritvi med drugim povedala predsednica murskosoboškega društva upokojencev Angela Novak. Med obnovo balinišèa so obnovili dve stezi za balinanje, med njima so uredili tlakovce, obnovili so kovinsko ograjo in robnike ter uredili odvodnjavanje balinišèa in preostalo opremo na njem. Obnovo je izvedlo javno podjetje Komunala, vrednost investicije je bila okrog 30.000 evrov.

turo zlasti za starejše in invalide. S tem seveda želijo spodbuditi tudi druge obèane k aktivnemu preživljanju prostega èasa, gibanju in s tem k zdravemu naèinu življenja.

Kmalu tudi v Bakovcih?

Toda balinanje kot šport ni razvito samo v mestu, ampak tudi v okoliških krajevnih skupnostih. Župan si je skupaj z investitorji denimo že ogledal balinišèe v Bakovcih, kjer nameravajo obnoviti tamkajšnjo infrastrukturo in dodati streho, da bi upokojenci lahko balinali tudi ob slabšem vremenu.

Spodbuditi druge obèane Kot je na otvoritvi povedal župan Jevšek, želijo na mestni obèini z obnovo balinišèa zagotoviti ustrezno športno-rekreacijsko infrastruk-

Balinanje je priljubljena oblika rekreacije èlanov številnih društev v naši obèini.

Ko se na pikniku sreèajo starejši Geza Grabar Center za starejše Murska Sobota, ki je enota rakièanskega doma, je v ustaljenem terminu – drugo soboto v septembru, pripravil tradicionalni, tokrat že osmi piknik.

Na njem se že vse od zaèetka zberejo stanovalci in zaposleni, sorodniki, prijatelji, znanci in predstavniki organizacij, s katerimi ta ustanova sodeluje. Kot je poudarila vodja enote Marta Ferencek, na ta

naèin enoto z vsemi 55 stanovalci odprejo za vse in vsakogar posebej.

To ni samo piknik, temveè ob tem še prijateljsko sreèanje, je dodala. Sicer se lahko ustanova pohvali z nizom drugih dogodkov ter dobrim sodelovanjem s šolami, društvi in drugimi organizacijami iz okolja, s èimer negujejo zgledno vpetost v okolje, v katerem delujejo. Zoran Hoblaj, direktor Doma starejših Rakièan, je poleg težav, s katerimi se sreèujejo vsi podobni zavodi v državi – neprestano zniževanje plaèil ZZZS za nego stanovalcev in številna odprta vprašanja pred sprejemanjem zakona o dolgotrajni oskrbi –, nanizal tudi nekaj svetlih toèk.

Poudaril je, da kot prvi v državi vzpostavljajo mrežo dnevnih cen-

trov. Ta že nekaj let uspešno deluje prav v tej enoti, letos naj bi ju odprli v Bakovcih in Turnišèu, naèrtujejo ga še na Tišini. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili nepogrešljiv pevski zbor Škrjanèek, ki deluje v centru, plesalci Folklornega društva Bistrica, mlada violinistka Maja Cigan iz lendavske glasbene šole ter uèenke devetega razreda OŠ III Murska Sobota, ki so zapele ob klavirski spremljavi mentorice Tjaše Šimonke. Tako kot vsa leta doslej je center za zunanje obiskovalce odprl vrata svojih prostorov, ogledati si je bilo mogoèe še priložnostno zgodovinsko razstavo o Prekmurju med letoma 1920 in 1940 ter prelistati domsko glasilo »Zrelo klasje«.

Piknik je potekal v sprošèenem vzdušju in s pestrim kulturnim programom.

Lovci v Müzgah z novostmi Geza Grabar Lovska družina BakovciLipovci je prvo nedeljo v avgustu pri svojem lovskem domu v gozdièku v Müzgah pripravila jubilejno dvajseto Hubertovo lovsko mašo.

V èast živim in v spomin pokojnim lovcem jo je daroval župnik v Bakovcih dr. Franc Zorec, ki je med drugim spregovoril o sv. Hubertu, zavetniku in zašèitniku lovcev. Ob tej priložnosti se je lovska družina župniku zahvalila za dosedanje sodelovanje ter mu v spomin podarila sliko z lovskim motivom in rožni venec iz roževine, ki so ga spletli lovci sami.

Zahvale so prejeli še njihova èlana Jože Kuhar in Drago Grlec, gonilni sili pri urejanju doma in okolice, ter njuni ženi. Pomembne lovske pridobitve je zbranim predstavil èlan družine Bojan Bohnec. Èlani LD Bakovci-Lipovci so letos ob pomoèi Mestne obèine Murska Sobota ter

Verniki bakovske in sosednjih župnij so se pri maši zbrali v lovskem spominskem vrtu, kjer je v spomin na umrle èlane te zelene bratovšèine zasajenih trideset lip.

drugih sponzorjev in donatorjev v lovskem domu in okrog njega opravili vrsto del. Tako so uredili parkirišèe za osebna vozila, dovozno pot do doma in notranjost ter zgradili hladilnico in predprostor.

Uredili so tudi nove sanitarije in vodovod ter zasadili drevesa. Najveèji dosežek, za katerega so si lovci že dalj èasa prizadevali, je pridobitev elektrike v lovskem domu. Lovci so novosti

proslavili z lovskim druženjem, saj so za vse obiskovalce pripravili slastne lovske specialitete.

Bronasti znak za 40 let dela Med tistimi, ki se jim je murskosoboška lovska družina na tradicionalni prireditvi pri lovskem domu v Krogu nedavno oddolžila za aktivno minulo delo v zeleni bratovšèini, je tudi Jože Rajnar iz

Bronasti znak je prejel Jože Rajnar.

Kroga. Je lovec v lovskem revirju Krog, za njim pa je že štirideset let uspešnega lovskega dela v tej lovski družini. V tem èasu je doživel veliko lepega in dobrega ter vèasih tudi kaj manj prijetnega. Rajnar je doslej deloval v upravnem odboru lovske družine in v njeni kinološki sekciji.

Ves ta èas je bil prvi med enakimi in veliko oporo pri tem mu je dajala njegova družina. V štiri desetletja

dolgem lovskem stažu je med drugim sodeloval pri gradnji lovskega doma v Krogu ter pri gradnji lovskih prež in drugih objektov v lovišèu matiène lovske družine. Pravi, da je priznanje, ki mu ga je v imenu Lovske zveze Slovenije podelil starešina LD Murska Sobota Marjan Štiblar, krona njegovega dosedanjega delovanja v matièni lovski družini.

AKTUALNO

september 2018

9

/

»Pomurje postavimo tja, kjer je nekoè že bilo« Geza Grabar, Jasmina Muhiè Da dobre zgodbe rastejo, potrebujejo povezovanje in združevanje. Tako gostom lahko ponudimo prvovrstno doživetje spoznavanja Pomurja.

Kar sedem ponudnikov je zbranih v zgodbo Gourmet over Mura, kulinarièni izlet oziroma prvovrstno doživetje spoznavanja Pomurja, ki popotnike popelje na razliène destinacije severovzhodne Slovenije. Zgodbo so zaèele gostilna Rajh, Šunkarna Kodila in vinska klet Marof, pridružili so se jim še štirje novi ponudniki: domaèija Firbas, pivovarna Bevog, vinarstvo Steyer in oljarna Kocbek.

Projekt so ponudniki predstavili

toèno na sredini reke Mure na brodu in s tem pokazali povezovanje uspešnih zgodb z obeh bregov. »Združeni smo moènejši,« je preprièanih vseh sedem, ki si želijo še veè novih ponudnikov, da bi regijo postavili tja, kjer je nekoè že bila. Projekt je zastavljen kot kulinarièni izlet, ki ga lahko izbere turist, gost oziroma tudi nekdo iz Pomurja, ki si kupone enega ali veè ponudnikov kupi glede na èas, ki ga želi nameniti za uživanje v dobrotah naše pokrajine, in seveda glede na okus. Ob nakupu vsaj treh kuponov je kupec deležen 10odstotnega popusta. »Vavèerjev ni treba izkoristiti v enem dnevu, èeprav to priporoèamo, ker si tako gost sestavi vrhunsko kulinarièno izkušnjo Pomurja v enem dnevu,« pojasni Tanja Pintariè iz gostilne Rajh, ki doda še, da se gost lahko vrne tudi èez pol leta ali leto dni, saj kupon ne poteèe. Glavni namen

ponudnikov je gosta obdržati v pokrajini, da tukaj prenoèi. »Kuponi za izbrane ponudnike so že na voljo, in sicer pri vseh ponudnikih, vpletenih v zgodbo Gourmet over Mura,« pojasnjujejo združeni. In kaj gostu ponudijo? »Pri nas meni s štirimi hodi, v Šunkarni Kodila ogled šunkarne in degustacijo, v vinski kleti pripravijo vinsko degustacijo z ogledom vinske kleti, podobno v vinarstvu Steyer. Na domaèiji Firbas pripravijo domaè narezek, gibanico in ogled kmetije, pivovarna Bevog in oljarna Kocbek pripravita degustacijo. Vsi ponudniki gostu tudi razložijo, kako poteka njihovo delo,« na kratko pove Pintarièeva.

Vseh sedem ponudnikov je na dvorišèu Soboškega gradu pripravilo Gourmet over Mura party, kjer so pred goste postavili vrhunsko kulinariko združenih in tudi preostalih domaèih ponudnikov.

Združeni smo moènejši, pravijo Rajh, Marof, Kodila, Bevog, Firbas, Steyer in Kocbek.

Festival prekmurske šunke in gibanice V pristnem okolju renesanènega gradu v Murski Soboti je kulinariènoturistièno prireditev v sodelovanju z Mestno obèino Murska Sobota tradicionalno zopet pripravilo Društvo za promocijo in zašèito prekmurskih dobrot. Kot pravi Janez Kodila, predsednik in eden pobudnikov za ustanovitev društva ter (so)lastnik in direktor družinskega podjetja Kodila iz Markišavcev pri Murski Soboti, si s številnimi podporniki, najbolj pa prav z mestno obèino, kar je na podelitvi priznanj z ocenjevanj potrdil tudi župan dr. Aleksander Jevšek, prizadevajo, da bi prireditev iz sedanje dvodnevne prerasla v veèdnevno, morda tedensko. In da ne bi bila samo kulinarièna in družabna, temveè tudi strokovna, turistièna in etnološka. So na dobri poti, da se to v bližnji prihodnosti tudi zgodi. Že prvi dan, v petek, so si torej vrhunski

kuharski mojstri prizadevali, da bi na kulinariènem veèeru obiskovalcem sicer tradicionalno prekmursko kulinariko predstavili s pridihom sodobnosti, torej so jedi, a ne le šunko in gibanico, predstavili kot kreacije na malo drugaèni, višji ravni. Brez odliènih vin z razliènih bregov prekmurskega vinorodnega okoliša – od Gorièkega do Lendavskih goric – prav tako ni šlo. Sobotna prireditev, ki je bila namenjena širšemu krogu obiskovalcev in tradicionalno zelo množièno obiskana, je bila z nastopi številnih prekmurskih ljudskih skupin tudi etnološko obarvana. Pri ocenjevanju so sodelovali tudi ponudniki iz naše obèine. Srebro med šunkami je pripadlo Šunkarni Kodila (Markišavci); zlato pri gibanicah murskosoboškemu Mlinopeku, srebro pa Lovenjakovemu dvoru iz Polane, Kodili ter gostilni in mini restavraciji Rajh, hotelu Diana in družbi Zvezda Turizem, vsi iz Murske Sobote.

Vse ocenjene gibanice je bilo mogoèe tudi pokusiti.

Ne samo zrezki, ki gledajo èez rob krožnika Ksenija Glažar V okviru projekta »Flagship Products« je nastala nova zanimiva knjiga »Obredi in obedi Pomurja« z veè kot šestdesetimi recepti z vodilnimi produkti regije, kot so buèe, jabolka, med, mleko, žita in mineralna voda.

Projekt, ki se izvaja v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija–Avstrija 2014–2020 ter ga financirajo Evropska unija oziroma Evropski sklad za regionalni razvoj in Mestna obèina Murska Sobota, je na novinarski konferenci najprej predstavila Snežana S. Slekovec, strokovna sodelavka in vodja pro-

jekta pri ZKTŠ Murska Sobota, ki je eden izmed projektnih partnerjev.

Cilj projekta je ustvariti nova partnerstva in turistiène produkte ter spodbuditi mreženje na podroèju razvoja, marketinga in distribucije vodilnih produktov obmejne regije. V èasu trajanja projekta je ZKTŠ Murska Sobota izvedel veè aktivnosti. Izdali so knjigo, ki so jo pripravili skupaj z avtorico besedila in zasnove knjige Valentino Smej Novak. »Obedi v Prekmurju niso nikoli samo obedi in obredi nikoli niso samo obredi, še zlasti èe jih ne spremljajo obedi,« je avtorica uvodoma predstavila novo knjigo.

Dodala je še, da je danes kuharska knjiga lahko prepoznavna in uspešna le, èe recepti kažejo širšo zgodbo, ki vkljuèuje kulturno dedišèino, tradicijo ter ljubezen do zemlje in vsega, kar na njej zrase in se pridela. Poudarila je, da gre za

jedi, ki jih gostinci lahko ponudijo v gostilnah ali restavracijah in tudi v manjših lokalih, zaradi preproste priprave so namreè lahko tudi prigrizek ob pijaèi.

V Pomurju kakovostne in slastne jedi Recepti so podkrepljeni z lepimi fotografijami, za katere je poskrbel fotograf Matej Fišer, ki med drugim pravi, da si želi, da bi knjiga prispevala k razbijanju stereotipa, da turist v Pomurju za malo denarja dobi velik zrezek, ki gleda èez rob krožnika, in zraven še gobovo omako. Želi si premik v razmišljanju v smislu, da v Pomurju strežemo kakovostne in slastne jedi. Tako so zbrane jedi v knjigi tudi prikazane.

Dušan Zelko, uèitelj praktiènega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, je povedal, da so

Pri nastajanju receptov v knjigi »Obredi in obedi Pomurja« so sodelovali tudi lokalni gostinci in proizvajalci vodilnih produktov.

nove jedi in recepte razvijali skupaj z dijaki, ki so bili pri ustvarjanju jedi

zelo zagnani in so prispevali veliko novih idej.

10

/ september 2018

AKTUALNO

Soèno, zabavno in z obilo dobre glasbe Ksenija Glažar Foto: Aleš Cipot, Ksenija Glažar, Jasmina Muhiè Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je ponovno poskrbel za pestro in raznoliko poletno dogajanje v Murski Soboti.

V glasbenem delu se je zvrstilo 37 poletnih prireditev, ki jih je obiskalo skoraj 7000 ljubiteljev glasbe, poezije in gledališèa, in to vse od otrok do najstarejših. S petimi Soènimi vilicami so poskrbeli za pestra kulinarièna doživetja.

Veliko dobre glasbe V okviru festivala Soboško poletje so na Trgu kulture nastopili številni raznoliki glasbeniki in glasbene skupine, npr. Oto Pestner & Sekstakord, Špièikuc orchestra, Brina, Kontrabant, Alenka Godec, Èompe, dalmatinska klapa More in TO KD Ivana Kauèièa Ljutomer ter Nina Strnad/Vox Arsana & jazz trio.

Na grajskem dvorišèu so nastopili mladinski simfonièni orkester Raanana iz Izraela, v sodelovanju z Glasbeno šolo Murska Sobota udeleženci 25. mednarodnega poletnega glasbenega tabora Glasbene

mladine Slovenije, mladinski komorni orkester iz Bromleyja (Velika Britanija) in mladinski simfonièni orkester iz Aucklanda z Nove Zelandije. Ob sobotnih dopoldnevih so na Trgu kulture na raèun prišli najmlajši. Zanje so pripravili predstave in zakljuèni glasbeni dogodek »Si vüpaš« z Moiro.

Sobotni veèeri so bili rezervirani za Skrito dvorišèe. Med drugimi so na priljubljenem dvorišèu ob Hranilnici prekmurskih dobrot nastopili Vesna Pisaroviæ, Brest feat. Vesna Zornik, Astrid Kuljaniæ iz ZDA, Ton Risco European Quartet, Kristina Oberžan, Doroja, Slo-blues ter Severa in Gal Gjurin. Lokacijo so obiskovalci zelo dobro sprejeli.

Poezija in filmski veèeri prav tako navdušili Letošnja novost je bila Knjižnica pod zvezdami, ko so obiskovalci lahko pod zvezdnatim nebom in v soju luèk poslušali poezijo, prepleteno z glasbo. Julija sta nastopila Ditka in Feri Lainšèek, avgusta pa Vlado Poredoš Trio. Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je v sodelovanju z Razvojnim centrom Murska Sobota in Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota v avgustu pripravil filmske veèere na prostem. Avgusta so ob sredah na grajskem dvorišèu, ob slabem vremenu pa v Gledališèu

Park, predvajali projekcije celoveèernih glasbenih dokumentarnih filmov o glasbenih legendah, kot so Janis Joplin, The Beatles, Grace Jones in Whitney Houston.

»Imamo izjemno publiko« Mag. Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, pravi, da jim je letos poleti nekajkrat zagodlo slabo vreme, zato so morali prireditve preseliti v Gledališèe Park.

Koncert skupine Brest z Vesno Zornik so prestavili v Hranilnico prekmurskih dobrot, kar se je izkazalo kot odlièna rešitev v zadnjem trenutku. Na dva veèerna koncerta so obiskovalci celo poèakali pod dežniki, ko pa je dež prenehal in se je prireditev s krajšim èasovnim zamikom zaèela, je sledil èaroben veèer. »Letošnji novosti sta bili veèer uglasbene poezije Knjižnica pod zvezdami na Skritem dvorišèu, ki smo ga izvedli na pobudo in skupaj s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, ter filmski veèeri na grajskem dvorišèu, ko smo v avgustu pripravili projekcijo pod zvezdami. Letos smo se odloèili za cikel glasbenih dokumentarnih filmov. Izjemni so bili tudi koncerti klasiène glasbe na grajskem dvorišèu,« dodaja Perhavèeva. O letošnjem dogajanju direktorica zakljuèi, da so z obiskom zelo

Doroja na odru Skritega dvorišèa.

Knjižnica pod zvezdami v režiji Ditke in Ferija Lainšèka.

Zakljuèni glasbeni dogodek Soboškega poletja, poimenovan »Si vüpaš«.

Oto Pestner je dal vse od sebe.

Pogled na prizorišèe Skritega dvorišèa ob nastopu Vlado Poredoš Tria.

Skrito dvorišèe je tudi letos nudilo zelo intimno vzdušje.

Soboško poletje je bilo ponovno odlièno obiskano.

zadovoljni, saj je kljub navedenim nevšeènostim (z vremenom) 37 poletnih prireditev obiskalo skoraj 7000 ljubiteljev glasbe, poezije, gledališèa ... od otrok do najstarejših. »Še zlasti nas veseli, da so bile tudi nove prireditve odlièno obiskane, pravzaprav smo bili nad obiskom preseneèeni. Imamo izjemno publiko. To ni le naša trditev, to nam vsakokrat povedo tudi nastopajoèi. Hvala vsem.«

Ob petkih dišalo po raznolikih domaèih in tujih okusih Slovenska ulica že od pomladi opojno diši ter ponuja mnogotere okuse in bogata kulinarièna doživetja, kar se bo nadaljevalo vse do jeseni. Jedi domaèih in tujih restavracij so dopolnjevali vrhunska vina domaèih vinarjev, raznolik pivski

izbor in drugi kreativni napitki.

Sprošèeno druženje so popestrili z glasbo in aktivnostmi za otroke.

Trgovci ob Slovenski ulici so ponujali popuste ob nakupu v trgovinah. »Letos se je zvrstilo pet Soènih vilic, ena je bila zaradi slabega vremena odpovedana, èakata nas še dva dogodka. V septembru se bomo 14. septembra družili na Zacumprani dabuki in 28. septembra na zadnji Soèni vilici tretje sezone, ki smo jo poimenovali Jesenska kulinarièna pravljica. Soèna vilica ostaja priljubljen, dobro obiskan ulièni dogodek. Obisk je, kot pri vseh prireditvah na prostem, moèno odvisen od vremena. Verjamemo, da nas èakata lep september in uspešen zakljuèek letošnjih kulinariènih druženj na Slovenski ulici,« pravi Snežana S. Slekovec, strokovna sodelavka Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.

SOBOŠKO POLETJE

Irena iz Murske Sobote pogosto obišèe Soboško poletje. »Veè ali manj se redno udeležujem koncertov Soboškega poletja na Trgu kulture in tudi Skritega dvorišèa.

Letos je bila na Skritem dvorišèu enkratna Dorina, lani so mi bili zelo všeè Prašnati, na Soboškem poletju pa so prav tako zanimivi vsi nastopajoèi. Glasba je vedno dobra.

Rada obiskujem tovrstne dogodke.« Tudi Metka iz Kroga pride veèkrat na Soboško poletje in Skrito dvorišèe. »Ambient je na Skritem dvorišèu še posebej zanimiv.«

Majda iz Vanèa vasi je prav tako redna obiskovalka Soboškega poletja in Skritega dvorišèa. »Glasbeni izbor je dober, vedno pripeljejo zanimive glasbene goste, program je raznolik in zanimiv, saj je vedno kaj drugaènega in zanimivega. Všeè mi je tudi Soèna vilica, kjer se prav tako veèkrat ustavim, še zlasti me pritegnejo mednarodni okusi.« Vse tri na prireditve redno prihajajo, tokrat pa so se sreèale nakljuèno; Majda pravi, da je bilo prijetno po dolgem èasu spet poklepetati. »V odliènem vzdušju lahko tukaj tudi poklepetamo s prijatelji in znanci,« še doda Majda.

Mlada družina iz okolice Murske Sobote je obiskovala otroške predstave, ki so se ob sobotah dopoldne odvijale na Trgu kulture.

Nataša pravi, da je za otroke v Murski Soboti dovolj dogajanja,

vendar bi ga lahko bilo še veè in tudi v drugih letnih èasih. Skupaj z Darjanom obiskujeta tudi Skrito dvorišèe in Soboško poletje, vèasih pa si privošèita malo drugaèno malico na Soèni vilici.

AKTUALNO

september 2018

/

11

SOÈNA VILICA

Otroci so v sklopu Soboškega poletja uživali ob programu, ki je bil namenjen prav njim.

Slovenska ulica je bila od pomladi prizorišèe Soène vilice.

Mag. Brigita Perhavec (zgoraj) in Snežana S. Slekovec iz Zavoda za kulturo turizem in šport Murska Sobota, sta zadovoljni z obiskom njihovih prireditev èez poletje.

Suzana Petrijan iz hotela Diana pravi, da na Soèni vilici ponujajo domaèe, prekmurske jedi in sezonske. »Obiskovalci najveè povprašujejo po dödolih in ciganski

peèenki. Vzdušje na Soèni vilici nam je všeè, obiskovalcev je veliko.

Tiste, ki naših jedi ne poznajo, zanima, kaj sploh so in iz èesa so narejene.«

Zvone, Silva, Vera in Jože iz Radeè so obiskali Mursko Soboto za par dni in se v hotelu Diana seznanili z dogodki v mestu.

Pritegnila jih je tudi Soèna vilica. »Dobro smo jedli. Poskusili smo dödole, cigansko peèenko in bograè, zdaj bomo poskusili še

langaš, pa še kaj. Zelo nam je všeè. Želeli bi ostati še do veèernega koncerta zasedbe Èompe, vendar moramo domov. Vèeraj smo bili na koncertu mladih simfonikov z Nove Zelandije. Obiskali smo še muzej. Murska Sobota je lepa,« pravi drušèina turistov.

12

/ september 2018

AKTUALNO

Zabavne, pouène in ustvarjalne poèitnice Ksenija Glažar Številni javni zavodi, društva in druge organizacije so v poèitniškem èasu poskrbeli za raznolike poèitniške delavnice in tabore, s katerimi so otrokom in mladostnikom popestrili poèitniške dni.

so jo akademska slikarka Natalija Šeruga ter drugi usposobljeni mentorji in animatorji. Udeleženci so spoznavali osnove likovnih prvin, barvni krog skozi praktièno delo (risanje in slikanje), senèenje, toniranje, mešanje barv, spoznavanje razliènih risarskih in slikarskih tehnik ter še veliko zanimivega. Na veselih nemških in angleških poèitnicah je bil poudarek na uèenju

jezika s strokovno usposobljenimi mentorji in animatorji iz Slovenije in tujine. Pri izvedbi poèitniških programov je sodelovalo veè prostovoljcev iz tujine, ki so mladim poèitnikarjem predstavili države, od koder prihajajo.

Spoznavali so konje Poèitnikarji so si ogledali konjeniški center, spoznavali so grajske konje, opremo, prehrano konjev, èišèenje in jahanje konjev, se zapeljali

s koèijo, iskali skrite podkvice v grajskem parku ter na ustvarjalnih delavnicah izdelovali razliène izdelke na temo konjev.

V Rakièanu so se uèili nemšèine in anglešèine ter slikanja Za osnovnošolce so pripravili veè zanimivih poèitniških programov: vesele nemške poèitnice, vesele angleške poèitnice in veselo slikarsko šolo. Vsi programi so obsegali številne pouène in zabavne aktivnosti, iskanje skritih zakladov v dvorcu in parku, druženje z grajskimi konji, spoznavanje grajskega življenja, veliko gibanja, kopanje v bližnjih termah ali na kopališèu in ustvarjalno izdelovanje unikatnih izdelkov.

Vesela slikarska šola je bila namenjena otrokom in mladostnikom od 5. do 14. leta starosti, ki so želeli poèitnice preživeti na zabaven, razgiban in ustvarjalen naèin. Vodili

Ob koncu poèitnic je Center za družine Murska Sobota, ki deluje v okviru RIS Dvorec Rakièan, pripravil tridnevni brezplaèni poletni konjeniški tabor.

Ustvarjalno v Galeriji Murska Sobota

Pri RIS Dvorec Rakièan so tudi v letošnjih poletnih poèitnicah poskrbeli, da otrokom ni bilo dolgèas.

Ustvarjanje se je zaèelo v zaèetku julija, ko so pripravili fotografsko delavnico pod mentorstvom fotografinje Nataše Kos. Med ogledom fotografske razstave »Dolgoèasje s kavèa« je avtorica predstavila, na

kakšen naèin nastajajo njene fotografije, ob tem pa je sodelujoèe seznanila z osnovami fotografiranja.

Med drugim so v poèitnicah pripravili še likovno delavnico pod mentorstvom likovne pedagoginje Eve Žule. Izhodišèe delavnice je bila njena razstava »Vez«.

Tudi v Mikku zabavno in kreativno Tabora sta obsegala kreativnozabavne in izobraževalne delavnice, na kulinariènih delavnicah so udeleženci pomagali ustvariti kosilo, popoldne pa so sledile animacije v in ob bazenih mestnega kopališèa.

Kot so povedali udeleženci tabora, so med drugim ustvarjali družabne igre in kopalne bombice, se seznanili s tem, kako nastane dež, spoznavali nove plese in jogo ter se preizkusili v razliènih športnih igrah, po kosilu pa je sledilo težko prièakovano kopanje na murskosoboškem kopališèu.

Poèitniške ustvarjalne delavnice za otroke so prav tako pripravili v Galeriji Murska Sobota. / Foto: arhiv Galerije Murska Sobota Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota je med poèitnicami pripravil dva poletna tabora za osnovnošolce.

V Hiši Sadeži družbe poèitniški tabori Otroci so se med drugim udeležili dveh enotedenskih taborov: jezikovnega in veselega zakljuènega

V muzeju spoznavali Slovane Osrednja tema so bili Slovani, kar je povezano z novo muzejsko obèas-no razstavo »Za vedno na Plesah – Prvi Slovani v Soboti«.

Razstava prikazuje najdbe z lokacije današnje Petrolove bencinske èrpalke na Plesah v Murski Soboti, kjer so sodelavci muzeja odkrili slovanske grobove iz zgodnjega srednjega veka in poleg grobov še številne pridatke. »Vse to skušamo otrokom na delavnicah prek ustvarjanja tudi predstaviti. Ogledali smo si razstavo. Iz gline smo skušali poustvariti lonèek, ki je bil pridan v grob dekleta, pa ogrlice, kakršne so bile odkrite v grobovih, spoznavali smo nošo Slovanov in si izdelali punèko z oblaèili, znaèilnimi za ta èas,« pravi Mateja Huber, kustosinja in pedagoginja v muzeju. Na delavnicah se jim je letos pridružila

tabora. Na obeh je bilo veliko veselja, sprošèenega druženja in seveda nepozabnih spominov ter vezi, ki bodo otrokom ostali za vedno.

Pomurski muzej Murska Sobota je v èasu poèitnic v dveh terminih vabil na muzejske poèitniške delavnice.

devetošolka Iza Šiftar, ki se je v minulih letih veèkrat zapored

udeležila tovrstnih delavnic, zdaj pa pomaga kot prostovoljka.

Tudi v Hiši Sadeži družbe v Murski Soboti je bilo èez poèitnice pestro, zlasti pa ustvarjalno. / Foto: arhiv Hiše Sadeži družbe

IZPOSTAVLJAMO

september 2018

13

/

»Cerkev se mora nauèiti nove navzoènosti in bližine pri mladih« Aleksandra Grah Pogovarjali smo se z Aljažem Bašo, novim murskosoboškim kaplanom, ki ga v prostem èasu lahko sreèate tudi na nogometnem igrišèu, kjer je najraje v vlogi sodnika ali navijaèa.

igral duhovnika in imel mašo. Klic je rasel, èeprav sem imel tudi punco, èeprav sem kdaj bil prvi, ko je bilo treba kaj ušpièiti, èeprav sem bil kdaj preveè glasen na nogometni ali odbojkarski tekmi. Glejte, tudi apostoli so bili razlièni, imeli so zanimivo preteklost, Jezus jih je poklical in spremenili so naèin življenja in šli za njim. Gospod me je poklical, tako kot je mnoge in klièe še mnoge, da »bi bili z Njim« (Mr 3,14), kot so bili apostoli. Poklical me je Gospod, to ni moja zasluga.

Z avgustom ste sprejeli mesto kaplana v murskosoboški župniji. Kako se poèutite na novem delovnem mestu?

S prvim avgustom sem postal kaplan v Murski Soboti in moram priznati, da se tukaj zelo dobro poèutim. Že od prvega dneva sem se vkljuèil v življenje te župnije, seveda se na posamezne stvari še privajam, gospod župnik me poèasi uvaja v življenje župnije. Mesec uvajanja je mimo, zato je treba zavihati rokave in poprijeti za delo.

Slišati je, da v prostem èasu radi igrate odbojko in nogomet ter tudi navijate. Ali to drži?

Tako je. V prostem èasu rad spremljam in igram nogomet in odbojko, kar se sicer na zunaj ne opazi preveè (smeh). Še raje sem v vlogi sodnika ali navijaèa. Seveda bom šel navijat tudi za Muro, pa èeprav prihajam iz Beltincev in navijam za ND Beltinci. Upam, da mi v nobenem od obeh krajev tega ne bodo zamerili (smeh).

Pravite, da vas je na pot duhovništva pripeljal Božji klic in da ste že od mladih nog radi zahajali v cerkev. Kako ste zaèutili ta klic?

Božji klic v duhovništvu – ja.

Vsak poklic èloveka je Božji klic, ker ga Bog želi na tistem mestu, Bog mu je dal talente za ta poklic, èlovek pa ga mora prepoznati in nanj odgovoriti. Tako sem tudi jaz prepoznaval in preèišèeval svojo poklicanost ter odgovoril nanj. Od malih nog sem rad hodil k maši in sem kmalu zaèel ministrirati. Ko sem prišel od maše, sem se še doma

Kot mlad kaplan se verjetno lažje poistovetite z mladimi. Kaj jim v današnjem èasu manjka oziroma zakaj se mnogi ne najdejo?

Letos bo v Rimu potekala Sinoda mladih. Tajništvo za sinodo je že pripravilo prve informacije o njej in tudi o nekaterih odgovorih na vprašanja mladim v anketi. Mladi odrasle kristjane prosijo, naj so ob njih in jim pomagajo pri pomembnih odloèitvah. Mladi potrebujejo oporo, da se nekoga oklenejo, oprimejo. Cerkev se mora nauèiti nove navzoènosti in bližine pri mladih.

Kot kristjani moramo biti drug drugemu bližnji. Mlade je treba poslušati, tako jih namreè spoznamo in jim lahko svetujemo. Papež Franèišek pravi, da je treba z mladimi iti ven, iti proti bivanjskim obrobjem življenja, torej tja, kjer je v igri prihodnost. Cerkev potrebuje mlade z mladostnim oblièjem, poživljenim od znotraj.

Katere vrednote vas vodijo skozi življenje?

V življenju so mi pomembne vrednote družina, spoštovanje življenja, ljubezen, upanje in odpušèanje.

In kaj je za vas glavni smisel življenja?

Moj glavni smisel življenja je slediti Gospodu, ki me je poklical, in vsem ljudem delati dobro. Lahko bi rekel, da je zame glavni smisel življenja opevanje Gospodove ljubezni.

Za novomašno geslo sem si izbral besede iz psalma 89: »Gospod, tvojo ljubezen bom na veke opeval« (Ps 89,1). Kakšna je ta ljubezen? To je ljubezen, o kateri Jezus pravi: »Nihèe nima veèje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá svoje življenje za svoje prijatelje!« (Jn 15,13) V svojem duhovniškem poslanstvu želim opevati-oznanjevati Ljubezen, ki je od vekomaj, Ljubezen, ki je prišla na zemljo in meso postala, Ljubezen, ki je živela med nami, Ljubezen, ki je trpela in za nas na križu umrla, Ljubezen, ki je za nas vstala od mrtvih, Ljubezen, ki je šla v nebo in poslala Duha Tolažnika, Ljubezen, ki je »z nami vse dni do konca sveta« (Prim. Mt 28,20b).

Novi murskosoboški kaplan pravi, da Cerkev potrebuje mlade z mladostnim oblièjem, poživljenim od znotraj.

Pomoè materam v stiski Jožef Kociper V Karitas želimo stati ob strani ljudem v stiski. Po veèletnem iskanju rešitev za matere v stiski materinstva smo konèno našli vsaj zaèetne rešitve. Že leta 2011 so nas kot Škofijsko karitas Murska Sobota strokovne službe centrov za socialno delo v Pomurju povabile k iskanju rešitev s programom materinskega doma v naši pokrajini. Od takrat smo zaèeli zbirati ustrezna znanja in izkušnje.

Najveè smo jih prejeli od pionirja na tem podroèju Zavoda Pelikan Karitas, ki je prvi v Sloveniji zaznal velike potrebe mater, ki se znajdejo v stiskah materinstva. Zakonca Imre in Lidija Jerebic sta kot soèutna socialna delavca orala ledino na tem zahtevnem socialnovarstvenem podroèju. Pomurski dokumenti za razvoj socialnovarstvenih programov so že takrat glavno prednost dajali prav potrebam za razvoj prvega pomurskega materinskega doma. Junija 2015 so nas direktorica murskosoboškega centra za socialno delo mag. Nataša Meolic,

Marjeta Ferlan Istiniè z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter mag. Rofina Bernjak kot predstavnica Mestne obèine Murska Sobota povabile k ponovnemu razmisleku o vzpostavitvi nujno potrebnega materinskega doma v Pomurju. Na delovnem sreèanju smo spoznali, da lahko država Slovenija po nacionalnem programu sofinancira samo še en materinski dom. Takrat smo se dokonèno odloèili stopiti na pot podpore materam ob njihovih posebno velikih stiskah tudi pri Škofijski karitas Murska Sobota, sicer bi lahko v pokrajini ob Muri ostali tudi brez tega zadnjega materinskega doma, èe bi ga prej vzpostavila katera druga regija.

Novembra 2015 smo s podporo župnije Sveti Jurij ob Šèavnici, ki je svojo hišo za potrebe izvajanja programa prvega pomurskega materinskega doma dala v brezplaèen najem, že nastanili prvo mater z dvema otrokoma. Nekaj mesecev kasneje je Svet pomurske razvojne regije podprl vzpostavitev prvega materinskega doma v Pomurju in pomurskim obèinam priporoèil, da podpišejo izjavo o podpori in jo posredujejo na Škofijsko karitas Murska Sobota. V jeseni prvega leta

delovanja smo že ugotavljali, da so stiske mater tako pogoste, da nam je zaèelo v domu primanjkovati prostih mest.

Èas je za Mursko Soboto Letos ugotavljamo, da moramo enoto materinskega doma vzpostaviti tudi v gospodarskem in upravnem središèu regije, saj imajo matere veliko opravkov pri mestni ali državni upravi ali pa v drugih ustanovah. Matere bi tako imele veè možnosti za boljše šolanje svojih otrok, zlasti otrok s posebnimi potrebami. Letos junija smo pri županu dr. Aleksandru Jevšku imeli delovno sreèanje, na katerem smo iskali možnosti in dobre rešitve za ustanovitev enote materinskega doma v Murski Soboti. Ker Mestna obèina Murska Sobota trenutno nima primerne hiše za izvajanje programa materinskega doma, je objavila povabilo k oddaji v najem srednje velike hiše, ki ima vsaj štiri sobe, dve kopalnici, eno veèjo in eno manjšo kuhinjo ter dva skupna prostora.

Danes lahko vsi skupaj ugotavljamo, da smo bili pri programu prvega pomurskega materinskega doma kot regija zelo složni, kajti soglasna podpora sveta pomurske razvojne

Svetovalnica je namenjena žrtvam nasilja in zlorab ter je odprta vsak delovni dan v Lazarjevem domu, Gregorèièeva ulica 4A v Murski Soboti.

regije je bila odloèilna, da smo v Pomurju pridobili ta nadvse pomemben program. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem pomurskim županom, zlasti pa županu Mestne

obèine Murska Sobota, ki se je za razvoj prvega pomurskega materinskega doma še posebej zavzel.

Upamo, da bomo v letu 2019 odprli še enoto v Murski Soboti.

14

/ september 2018

V SREDIŠÈU

Takšna bo Sobota v petek ...

Grega Konkoliè Zadnji septembrski petek bo v Mursko Soboto prinesel obilo zanimivih aktivnosti.

V petek, 28. septembra 2018, se bo v širšem središèu Murske Sobote odvila prireditev Festival znanstvene ustvarjalnosti SOBOTA V PETEK, ki jo organizira Pomurski tehnološki park v sodelovanju z Mestno obèino Murska Sobota. Pester nabor aktivnosti, ki bodo za vse obiskovalce popolnoma brezplaène, bo dopolnilo vzporedno dogajanje, ki je v našem mestu že ustaljeno.

izkazala tudi prej omenjena organizatorja prireditve, ki sta koordinatorja aktivnosti na lokalnem obmoèju. V Murski Soboti se bo dogajanje zaèelo že zjutraj. Namenjeno bo vsem obèanom, prireditelji pa so uèencem okoliških osnovnih šol omogoèili, da se ga organizirano udeležijo v dopoldanskem èasu.

Dogajanje bo trajalo do veèera, in sicer na veè lokacijah v širšem centru mesta.

Spodbujanje radovednosti in uèenja Pod šotorom v novem drevoredu Martina Luthra bo stala Hiška

eksperimentov, interaktivna razstava za spodbujanje radovednosti in uèenja. Na isti lokaciji bo potekala delavnica Drzni eksperimenti s samostojno izdelavo nezahtevnih stvari, kot sta glasbeni inštrument in papirnato letalo, in to z domaèimi, vsakdanjimi izdelki, obiskovalci pa bodo stvaritve lahko odnesli domov. Obe aktivnosti bosta na voljo od 9. do 19. ure. V dvorani Mladinskega informativnega in kulturnega kluba bodo potekale Znanstvene dogodivšèine, ki so kot improvizacija promocije izobraževanja s privlaènimi tematskimi poskusi, skupaj z izvrstno interakcijo z udeleženci, nekakšna

jazzovska umetnost v znanosti.

Poleg orisanih šovov bodo na isti lokaciji potekale projekcije dokumentarnega filma, v galeriji pa si boste lahko ogledali razstavo »Ko je bil [doloèen znanstvenik] še mlad«, katere avtor je Božo Kos. Vse aktivnosti bodo na voljo od 9. do 17. ure.

Pogovori z znanstvenikom, konferenca ...

V osrednjem prostoru Hranilnice prekmurskih dobrot bodo od 9. do 14. ure potekali Pogovori z znanstvenikom, kjer se bodo lahko udeleženci spustili v debato z znanstvenikom, ki deluje na dolo-

èenem raziskovalnem podroèju, a je vseeno navdušen nad odkrivanjem novih spoznanj, in z njim pokramljali o vsakdanjih pojavih.

Na isti lokaciji bo od 9. do 20. ure na voljo EU-kotièek, ki bo udeležencem ponudil priložnost, da se informirajo o vsebinah aktivnosti, ki jih opravljajo funkcionarji. Pod šotorèkom pred stavbo bodo od 9. do 19. ure razstavljene optiène iluzije Optikalije. V prostorih Pomurske gospodarske zbornice bo od 9. do 13. ure potekala konferenca Urbane inovacije v lokalnem okolju, na kateri bodo govorniki predstavili dobre prakse iz velikih mest iz Slovenije in tujine ter predloge inovativnih rešitev za implementacijo na obmoèju pomurskih obèin.

Noè ima svojo moè Omenjeni dan zaznamuje evropska noè raziskovalcev, v okviru katere se skladno s pobudo Evropske komisije za en dan odprejo vrata mnogih raziskovalnih organizacij po vsej Evropi, ki s poljudnimi predstavitvami svojega dela navdušujejo zanimanje vseh in zlasti mlajših generacij za naravoslovje in poklice ter vsakdanje življenje ljudi, ki delujejo na tovrstnih ter sorodnih podroèjih. Kot nadgradnjo so Ustanova Hiša eksperimentov, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Tehnološki muzej Slovenije in številni tretji partnerji skupaj zasnovali projekt Noè ima svojo moè, v okviru katerega bodo izvedli dogajanje v 21 krajih po državi.

Podporo omenjenemu projektu sta

Sprošèen zakljuèek

Podrobnosti urnika in vsebin boste lahko kmalu našli na spletnih straneh www.p-tech.si in www.nocmoc.eu/#dogajanje. Vljudno vabljeni! / Foto: Domen Pal

Celotno dogajanje bo dodobra zaèinila zadnja letošnja Soèna vilica, katere tematiko izvirno in pomenljivo opisuje naslov Jesenska kulinarièna pravljica. Na tradicionalni lokaciji na Slovenski ulici, v primeru napovedi slabega vremena pa pod šotorom v drevoredu Martina Luthra, bo potekala od pol enajste do 19. ure. V èasu pisanja tega prispevka so potekali še dogovori o izvedbi projekta Café scientifique, veèernega sprošèenega druženja z znanstvenikom, v zgornjem nadstropju bara Bunker ter postavitve razstave slik mikroskopsko poveèanega in oèem nevidnega sveta v izložbah na Slovenski ulici.

INTERVJU

september 2018

15

/

»Ko se èlovek upokoji, lahko preide v neko praznino« Ksenija Glažar Danica Flisar iz Murske Sobote je letošnja prejemnica zahvalne listine Mestne obèine Murska Sobota za dolgoletno uspešno vodenje in predstavljanje Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3 Murska Sobota).

Društvo se ukvarja z izobraževanjem starejših in ima v slovenski mreži univerz za tretje življenjsko obdobje vidno mesto. Kot prostovoljka vlaga veliko prostega èasa, energije in znanja v uèinkovito vodenje društva, da se lahko èlanice in èlani v tretjem življenjskem obdobju èim aktivneje vkljuèujejo v izobraževanje skladno s svojimi interesi, da duhovno rastejo, se prijetno družijo ter s svojim delovanjem in vseživljenjskim uèenjem vkljuèujejo v družbo.

Kako oziroma zakaj ste se pridružili Društvu U3 Murska Sobota? Še pred upokojitvijo smo v službi dobili raèunalnike, ki sem jih gledala bolj od daleè. Ko sem se upokojila, je bilo treba napisati kak dopis. Vnukinja mi je sicer pokazala, kako se to naredi, in me spodbujala, da se tega sama nauèim in ne postavljam vedno istih vprašanj.

Iskala sem možnost uèenja osnov raèunalništva, ko mi je nekdo povedal, da to izvaja Društvo U3 Murska Sobota. Vkljuèila sem se in se zaèela uèiti raèunalništva. Že drugo leto sem bila imenovana v upravni odbor in nato izbrana za predsednico. Potrudila sem se, da sem upravièila njihovo zaupanje.

Zdaj skušam to funkcijo predati mlajšim naslednikom.

Vsebine društva so zelo široke in raznolike, organizirate izobraževanja, predavanja, strokovne ekskurzije, fotoklube itd. Kaj vse spada v nabor dejavnosti oziroma kaj vse nudite èlanom?

Pred zaèetkom študijskega leta na obènem zboru sprejmemo program. Društvo bi naj zlasti izobraževalo po željah èlanov, zato vedno upoštevamo njihove predloge. V novem študijskem letu bomo poleg že uveljavljenih programov ponudili tudi nove. Nadaljevali bomo z izobraževalnimi programi jezikov: angleškim jezikom v štirih stopnjah, nemšèino (zaèetno in nadaljevalno), italijanšèino in španšèino. Poleg tega pripravljamo program Etnologija, ki bo letos na našo željo vkljuèeval tudi nareèja. V tem okviru organiziramo dve ekskurziji. Izvajali bomo zaèetni in obnovitveni program raèunalništva.

Program Umetnost skozi èas prav tako izvajamo že veè let, na željo èlanov naj bi se letos posvetili slovenskim likovnim ustvarjalcem.

Nudimo še program s podroèja zdravja in prehrane. Že lani smo izvajali program Zgodovina Sloven-

V Društvu U3 Murska Sobota veliko pozornosti posveèajo vkljuèevanju starejših v izobraževanje in druženje.

cev, nadaljevali bomo s študijskim krožkom Spoznavajmo Slovenijo in njene sosede ter medgeneracijskim projektom Spoznavajmo dedišèino naših krajev, ki ga izvajamo skupaj z uèenci OŠ III Murska Sobota. Pri tem projektu obiskujemo razliène kraje po Sloveniji, letos smo obiskali Vrhniko in Maribor. Nov program bo Pravo za vsakdan. Šlo bo za tematska sreèanja o osnovah dedovanja, sestavi oporoke, pravicah, ki jih lahko uveljavljamo na CSD, negi na domu, vkljuèitvi v dom in podobnih tematikah. Èlani so predlagali še teme o vrtnarjenju, zlasti z vidika novosti, permakulture in visokih gred. Razpisali bomo dramski krožek, naše èlane zanimajo še slovenski in drugi pregovori in reki, zgodovina oblaèenja 20. stoletja, letos bomo imeli še bralni krožek.

Menda želite izvajati prav poseben program ...

Izvajati želimo program Sobota – spoznajmo naše mesto, kjer bi podrobneje in z razliènih vidikov

spoznavali Mursko Soboto. Zveza univerz v Ljubljani je pred leti ustanovila program »Znaš, uèi drugega«, kjer gre za uèenje v dvoje, pri katerem mentor podari svoje znanje uèencu. To bi nam prišlo v poštev pri uèenju rokovanja s pametnimi napravami. V Društvu U3 Murska Sobota organiziramo predavanja v okviru kluba U3, letos bomo recimo obnovili znanje o pravilni uporabi samodejnega defibrilatorja, klopnem meningitisu in sožitju med generacijami, pripravili bomo potopisna predavanja in podobno. Izvajamo tudi delavnice, zelo aktiven je naš fotografski krožek, vabimo na oblikovanje gline, izdelovanje punèk iz cunj za Unicef, risanje in slikanje ter še marsikaj. Ob stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matiènim narodom bomo organizirali niz predavanj in tako bolje spoznali Prekmurje in Prekmurce.

Ogromno je programov. Vse to je treba tudi koordinirati. Vpis v novo študijsko leto imamo 19. in 20.

septembra. Posamezni krožek izvajamo, èe je prijavljenih vsaj pet udeležencev.

»Za mnoge, ki niso imeli stika z raèunalnikom, je zelo potrebno, da se izobrazijo na raèunalniškem opismenjevanju.«

Prehod iz aktivne dobe v pokoj ni vedno preprost. Kakšno naj bo tretje življenjsko obdobje?

Ko se èlovek upokoji, lahko preide v neko praznino. Nekateri so veseli in komaj èakajo, da se upokojijo in konèajo z delom.

Doma imajo morda vnuke in malo vrta ter so s tem zadovoljni. Veè kot polovica ljudi pa obèuti veliko stresa, ker izgubijo status, ki so ga

Pridružite se Univerzi za tretje življenjsko obdobje Nove èlane vljudno vabijo k vpisu v številne izobraževalne programe.

Vpis bo v sredo, 19., in v èetrtek, 20. septembra 2018, v uèilnici 7 na Ljudski univerzi v Murski Soboti, Slomškova 33, od 9. do 12. ure.

Za vas so pripravili številne izobraževalne programe: od uèenja tujih jezikov do zdravja in prehrane, bralnih ter dramskih krožkov, mode, številnih delavnic, medgeneracijskih projektov, študijskih krožkov, uporabe pametnih

naprav in dopolnilnih dejavnosti ter številne druge zanimive vsebine.

Prispevek za 30-urne programe je 50 evrov, za 16-urne programe pa 25 evrov. Pri delavnicah udeleženci pokrijejo dejanske stroške izvedbe.

Izvedbo medgeneracijskega projekta in študijskega krožka delno sofinancira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Izobraževalna sreèanja potekajo

praviloma enkrat na teden po dve pedagoški uri skupaj.

Dodatne informacije: 051 358 180 Program podpirajo: Ljudska univerza Murska Sobota, MIZŠ Ljubljana in Mestna obèina Murska Sobota.

imeli v službi. Izgubijo sodelavce, ne vedo, kaj storiti s svojim potencialom, znanjem in izkušnjami.

Družba ne poskrbi, da bi taki ljudje lahko to izkorišèali še naprej. Zdaj je v pripravi strategija dolgožive družbe, po kateri naj bi upokojenci imeli še vedno možnost delati in se izobraževati, le oblika še ni doreèena. Za mnoge, ki niso imeli stika z raèunalnikom, je zelo potrebno, da se izobrazijo na raèunalniškem opismenjevanju. Danes je e-osvešèanje pomembno, imamo e-banèništvo, e-naroèanje, e-recepte, e-obrazce itd. Starejšim bi bilo treba dati tovrstno osnovno znanje, da ne ostajajo na tem podroèju nepismeni. Nekateri so vse življenje hrepeneli po nekem znanju, niso pa imeli možnosti, da bi ga razvijali. To lahko zdaj nadoknadijo. Poleg znanja sta pomembna tudi druženje in socialna vkljuèenost. Veliko starejših ostane samih, družinsko gnezdo se sprazni, veliko je ovdovelih, ki so ogromno èasa sami.

V društvu smo kot velika družina, radi se imamo, posebno vzdušje vlada med nami. Vsi smo si med sabo enaki, vsi se tikamo. Šteje medsebojno druženje.

Pred kratkim ste za svoje požrtvovalno in prostovoljno delo v okviru društva prejeli zahvalno listino Mestne obèine Murska Sobota. Kaj vam to pomeni?

Priznanje mi seveda pomeni veliko. Vendar priznanje ne pripada le meni, ampak ga delim s èlani upravnega odbora oziroma vsemi èlani. Brez marljivosti vseh naših èlanov ga ne bi prejela. Zato sem ponosna na vse. Priznanje je za nas hkrati tudi promocija. Ugotavljamo, da nas marsikdo še ne pozna, ne ve, da obstajamo ali s èim vse se ukvarjamo. Priznanje nam pomeni tudi potrditev, da je izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju potrebno. Ponekod se še pojavljajo zastareli stereotipi, da se nam ni treba veè izobraževati, èe ne hodimo veè v službo. Priznanje je zato tudi dokaz, da se naše delo širše ceni.

V obrazložitvi je bilo zapisano, da imate poseben èut za odkrivanje talentov med novimi èlani, da znate pri vsakem odkriti, v èem je najboljši. Za kaj toèno gre?

Ko pride èlan k nam na prvi pogovor, tipam, se pogovarjam z njim, poišèem, kaj ga zanima, znam mu ponuditi in svetovati primerne programe. Moja vrlina je, da znam delati z ljudmi, jim svetovati, se pogovarjati z njimi, marsikdo tega nima. Skušam pomagati, svetovati in ljudi pripeljati do pravih vsebin.

»V društvu smo kot velika družina, radi se imamo, posebno vzdušje vlada med nami.«

Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, 9000 Murska Sobota GSM: 051 358 180, u3murskasobota@gmail.com, www.univerza3-msobota.si

Pametni telefon, družabna omrežja, jih uporabljate?

Seveda, uporabljam pametni telefon in Facebook.

16

/ september 2018

PREDSTAVLJAMO

Razvojni center Murska Sobota – vez med regijo in državo Natalija Kreft

projektov, ki bi lahko doprinesli k razvoju regije. Tako prijavljajo šest projektov, tri èezmejne in tri mednarodne. Med njimi je projekt, ki ga bodo prijavili za sredstva Norveškega sklada, sodelujejo pa s hrvaško Agencijo za regionalni razvoj, splitsko regijo, zahodnohercegovsko regijo in Združenjem mladih podjetnikov Evrope. »Projekt nagovarja brezposelnost med mladimi ter spodbuja mentorstvo mladim pri kreativnih idejah, start-upe in podobno,« pojasni aktivnosti Pirc.

Razvojni center Murska Sobota, ena izmed dvanajstih regionalnih razvojnih agencij v Sloveniji, je pomemben vezni èlen med državo in regijo oziroma lokalnimi samoupravami.

Tudi zato je delo odgovorno in obsežno. V zadnjih mesecih je manjša ekipa zaposlenih, v sodelovanju s preostalimi sodelujoèimi razvojnimi agencijami v regiji, intenzivno pripravljala in koordinirala t. i. dogovor za razvoj pomurske razvojne regije. 41 milijonov evrov težak dogovor so podpisali na zaèetku poletja. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je namreè potrdilo devetnajst projektov. Ob dograjenih vodovodnih sistemih B in C bodo sredstva namenjena še za projekte spodbujanja podjetništva, v okviru katerih bo v regiji za potencialne domaèe in tuje investitorje dograjenih in na novo zgrajenih sedem poslovnih con. Potrjenih je tudi devet projektov gradnje kolesarskih omrežij. »Zaèetek izvedbe veèine potrjenih projektov lahko prièakujemo konec leta. Po podpisu dogovora so namreè projekti v fazi priprave vloge za neposredno potrditev operacije. Po prejetju odloèitve o podpori gredo v izvedbo, ki je zatem v rokah obèin,« razložita Sabina Potoènik Magdiè in Sonja Vratariè, strokovni sodelavki in koordinatorki dialoga z državo.

Izlušèiti priložnosti, ki privlaèijo Dogovor je le en korak na poti h konkurenènosti regije. Razvojni center neposredno izvaja splošno promocijo Pomurja kot gospodarsko privlaène destinacije ob pomoèi regijske blagovne znamke POMURJE REGION. Ob tem potekajo intenzivni pogovori s potencialnimi tujimi investitorji. »Glavno vodilo, ki povezuje razliène akterje, je težnja po vzpostavitvi takšnih gospodarskih okvirov, ki bodo omogoèili rast regije,« pove direktor centra Bojan Kar. Ekipi se je pred kratkim pridružil dr. Tadej Pirc, ki med drugim skrbi za komunikacijo in aktivnosti na podroèju internacionalizacije pomurskih podjetij in za neposredne tuje investicije: »Potencialne investitorje nagovarjamo neposredno, zavedamo se, da je lahko koristno vsakršno mreženje.

Dobivamo impulze, da smo zanimivi tistim, ki jih zanimajo lokalne zgodbe, nekaj, kar ima identiteto, in ne zgolj veè samo poceni delovna sila. To so države severa in zahoda. Vendar to zahteva nekoliko drugaèno pot nagovarjanja, kot smo je bili v tem okolju vajeni v preteklosti, ko smo vabili kogarkoli. Stremimo k investicijam v vsebine, ki imajo razvojni potencial.«

Sodelovanje v mednarodnih projektih V pripravi so pilotni strokovni

Expano – edinstven primer tovrstnega povezovanja v Pomurju

Ekipa Razvojnega centra Murska Sobota išèe nove priložnosti za regijski razvoj. / Foto: Funkit Marketing / Head Lens Media

krožki znotraj projekta Right Profession II, ki bodo v jesenskem èasu dva do tri mesece potekali z uèenci od 6. do 9. razreda osnovne šole. »Zlasti s ciljem, da uèence motiviramo, pripravimo in usmerimo v tehniène poklice. Da uèencem približamo poklice, ki so iskani in dobro plaèani. Obenem želimo, da tudi srednje šole prepoznajo pomen tovrstnih krožkov,« pojasni koordinator projekta Pavel Janèiè. V tem projektu bodo srednje šole na osnovnih šolah izvajale prikaze robotike, legorobotike in mehatronike. V ospredju bodo tudi poklici lesar, strojnik in keramièar. Ob delavnicah pripravljajo ogled dobrih praks na Madžarskem za strokovne delavce, svetovalce oziroma strokovni kader.

Tovrstni projekti so dobro sprejeti.

Opaziti je namreè poveèan trend povpraševanja mladih po tehniènih poklicih.

Rally z elektriènimi vozili V okviru projekta E-SME bo ponovno organiziran tridnevni dogodek E-via – rally z elektriènimi vozili. »Dogodek se letos zaène v Murski Soboti, in sicer v petek, 12. oktobra, ob 8. uri pred regionalnim promocijskim centrom Expano. Na približno šesto kilometrov dolgo pot se bo odpravilo 36 ekip oziroma 36 elektriènih vozil iz Slovenije in Avstrije. Prevozili bodo pot od

Murske Sobote, mimo Moravskih Toplic in Lendave ter po Gorièkem do avstrijskega kraja Stubenberg am See (vzhodna Štajerska) in nazaj do Ptuja,« dogodek predstavi koordinator projekta Simon Sukiè. V ospredju ni zgolj promocija trajnostne mobilnosti, temveè tudi promocija regije – regije, ki je naklonjena trajnostnim naèelom. V okviru projekta so bile izvedene strokovne konference in delavnice, ki so pripomogle k identifikaciji kljuènih poslovnih priložnosti na podroèju e-mobilnosti za mala in srednja podjetja. V nadaljevanju projekta, ki traja še leto dni, bo projektna skupina razvijala poslovne modele, ki malim in srednjim podjetjem omogoèajo prehod na novo vrsto mobilnosti oziroma priložnosti za nove start-upe. Ob pomoèi takih projektov lahko tudi mala in srednja podjetja delijo znanja in si s tem poveèajo konkurenènost.

Oživljanje mestnih središè Projekt City cooperation II povezuje 24 mest iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. »S projektom želimo poveèati zanimanje obiskovalcev mest za mesta, zlasti za mestna središèa, in mesta na turistiènem zemljevidu izpostaviti kot blagovne znamke z novimi turistiènimi produkti, ki poudarjajo identiteto mest.

Poleg tega si prizadevamo za razvoj in obujanje mestnih jeder, povezovanje lokalnih podjetnikov in skupno ponudbo na trgu. Gre za nadaljevanje projekta Sodelovanje mest, tokrat smo usmerjeni v gospodarstvo oziroma v oživljanje mestnih središè. Pripravljamo skupni informacijski sistem Smart City z aplikacijami za predstavitev ponudbe in trženje. Ena vidnejših aktivnosti v projektu je tudi t. i. City Academie – priprava razliènih izobraževanj in dogodkov za mestne uprave in druge kljuène deležnike pri promociji mest. Predvidene so pilotne aktivnosti za oživljanja mestnega jedra ob pomoèi gospodarstva,« pove nekaj veè o projektu Aleš Skaliè, strokovni sodelavec in koordinator projekta.

Z mestno obèino sodelujejo, med drugim, pri projektu GO IN NATURE, v okviru katerega izvajajo aktivnosti za razvoj obmoèja ob reki Muri.

Poleg tekoèih projektov ekipa aktivno išèe priložnosti s predlogi

Projekti, ki se bodo izvedli v Mestni obèini Murska Sobota: Severna obrtno-industrijska cona – SOIC Murska Sobota – ureditev obmoèja II. in delno III. faze 1.301.047 EUR (država: 266.608 EUR, EU: 799.824 EUR, MOMS: 234.615 EUR) Daljinska kolesarska povezava med Mestno obèino Murska Sobota in Obèino Puconci 775.937 EUR (država: 44.625,16 EUR, EU: 178.500,62 EUR, MOMS: 552.811,22 EUR) Nadgradnja vodovodnega sistema B 33.975.595 EUR (država: 4.143.485 EUR, EU: 23.297.910 EUR, obèine partnerice projekta – skupaj: 1.355.781 EUR) Info: EuropeDirect Slovenija, RC MS

Ob vseh mednarodnih projektih je Razvojni center Murska Sobota koordinator najveèjega regijskega projekta – izgradnje interaktivnega doživljajskega centra in gospodarskega vozlišèa Expano. »Sodelujemo pri pripravi vsebin, investicijske dokumentacije, razvojnih naèrtov in programa razstave, sodelujemo tudi pri pripravi postopkov javnega naroèanja. Vse to z idejo, da Expano zaživi kot osrednji regijski center, ki ima dve nalogi: promocijo Pomurja kot privlaène turistiène destinacije in kot prostor privlaènih priložnosti poslovnega investiranja,« obsežen projekt povzame Kar. »Projekt je velika priložnost za regijo, saj pri njem sodeluje vseh 27 obèin. Ob tem ne želimo ustvariti izložbe za obèine, temveè želimo v ospredje postaviti ponudbo celotne regije.

Pod eno streho želimo ponuditi najboljše, kar teh 27 obèin ponuja.« Pri tem so si zastavili smele cilje: »Expano bo generator, promotor in integrator pomurskega turizma.

Obiskovalcem od blizu in daleè bo približal izvirnost Pomurja in edinstvenost njegovih doživetij, hkrati bo usmerjen v ustvarjanje turistiènih skupnosti ter razvoj novih in inovativnih turistiènih produktov visoke kakovosti.«

Naèrtujejo nove uporabniške izkušnje Ker je projekt regijskega pomena, bo upravljanje projekta prevzela ekipa Razvojnega centra. Koordinacijo trenutnih aktivnosti vodi Helga Lukaè: »Expano je predstavitev Pomurja v malem. Predstavitev lepot, dobrot, bogastva, tradicij in gostoljubnosti regije. Obiskovalcem ponujamo digitalne izkušnje na najnovejših tehnologijah, ki zagotavljajo pristnost Pomurja in povabilo iz digitalnega v analogno raziskovanje. Da bodo vse te vsebine lahko zaživele, je potrebno sodelovanje celotne regije. Veseli nas, da okolje to prepoznava. Razvojni center bo s prevzemom Expana v upravljanje skrbel za nemoteno delovanje in zagotavljanje vrhunskih uporabniških izkušenj, obenem bo zagotavljal primerno promocijo tako Expana kot celotne regije z razliènimi marketinškimi akcijami.

In ne nazadnje že zdaj naèrtujemo nove uporabniške izkušnje, ki se jih bomo lotili, da bomo naslednjo sezono lahko spet ponudili novo doživetje.« S tem namenom bodo oblikovali dodatno ekipo s speci-

PREDSTAVLJAMO fiènimi znanji, razpisi se bodo po besedah Kara zvrstili do jeseni.

SPOT – vse na eni toèki V Expano se z otvoritvijo seli tudi SPOT svetovanje, s katerim Razvojni center Murska Sobota z dvema podjetniškima svetovalcema skupaj z Obmoèno obrtno-podjetniško zbornico Murska Sobota in Pomursko

gospodarsko zbornico pomaga potencialnim domaèim podjetnikom. »Na enem mestu nudimo brezplaène informacije za potencialne podjetnike, brezplaèno udeležbo na usposabljanjih, brezplaèno registracijo in še marsikaj,« pojasnita strokovna sodelavca Iris Lanšèak in Tine Novak. Od januarja do junija so opravili veè kot tristo posameznih svetovanj ter

september 2018

osemnajst brezplaènih delavnic in usposabljanj. Najveè je povpraševanja po aktualnih razpisih, naèinih sofinanciranja in razliènih statusnih oblikah, zanima jih, kako se lotiti trženjske dejavnosti. SPOT svetovanje nudi pomoè pri pripravi poslovnega naèrta, informira o novostih, kot je zakon o varovanju osebnih podatkov. Do selitve v

17

/

Expano se toèka SPOT nahaja na Lendavski 5 v Murski Soboti.

Vsak je nepogrešljiv èlen Razvojni center je vez med regijo in državo, vez med raznolikimi èlani ekipe pa je zagotovo Nina Sukiè, ki zavzeto skrbi, da so zadeve znotraj hiše pravno-formalno urejene kljub pestremu naboru del. »Dokler se

nisem pridružila ekipi, si razsežnosti dela Razvojnega centra nisem predstavljala. Vsak dan je nekaj novega in vsak zaposleni je pomemben in nepogrešljiv èlen verige.« Pestro dogajanje v Razvojnem centru, z vsemi aktualnimi in svežimi informacijami, bodo uporabnikom še bolj približali v septembru s prenovljeno spletno stranjo www.rcms.si.

»Pomurje na dlani« tik pred odprtjem Aleksandra Grah Foto: Aleš Cipot To jesen se bodo odprla Vrata v Pomurje, vrata v paviljon Expano, kjer bo predstavljena izbrana ponudba pomurskih lepot in dobrot.

Snovalci verjamejo, da se prava moè skriva v vkljuèevanju in sodelovanju, saj si že celotno obdobje snovanja »top zgodb Pomurja« prizadevajo kot skupnost zastaviti strategijo, povezati vire in združiti akcijo do skupne vizije.

Tako poèasi nastajajo in se dodelujejo še zadnje vsebine, ki jih bodo obiskovalci doživeli v interaktivnem doživljajskem parku. Park bo podkrepljen s številnimi novimi,

Okolica dobiva èudovito podobo.

najnaprednejšimi tehnologijami, ki bodo pri obiskovalcih nagovarjale èute in dušo.

Polet nad Pomurjem – izkušnja izpred 84 let Èe navedemo le eno od nepozabnih virtualnih izkušenj, bo ta omogoèala ponovno doživetje poleta nad Pomurjem, in to v paviljonu. Polet, ki je pokrajino ob Muri in vas Ženavlje vpisal na svetovni zemljevid, se je zgodil pred 84 leti, ko sta v vasi Ženavlje s stratosferskim balonom pristala profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst. V javnem prostoru paviljona bosta umešèena turistièni in informacijski center s storitvami za obiskovalce ter trgovina s tradicionalnimi pomurskimi dobrotami in izdelki. Kot je povedala strokovna sodelavka Razvojnega centra Murska Sobota Helga Lukaè, si prizadevajo za skupnostni in trajnostni turizem, ki v ospredje postavlja spoštovanje partnerjev ter naravne in kulturne dedišèine. Na enem mestu bodo torej združene nove pomurske zgodbe, ki jih bodo ustvarjali številni partnerji in ponudniki v regiji.

Premik vode z mislimi Kot nam je pojasnila Helga Lukaè, bo ena izmed unikatnih in nepozabnih izkušenj povezana z vodo in njeno življenjsko energijo.

Obiskovalci bodo z aplikacijo oblikovali vodne vzorce na vodni zavesi, kjer se bo vsakiè natisnil unikaten vodni natis, ki ga bodo lahko ujeli s svojim fotoaparatom ali pametnim telefonom. V nevrotermah se bodo lahko preskusili v koncentraciji misli ter dobili informacije o nastanku in znaèilnosti vode naših term. To je po besedah sogovornice le delèek popolnega obèutenja Pomurja, saj bo paviljon ponudil mnogo veè. Veè o tem seveda ob odprtju.

Expano bo predstavljal Pomurje v malem.

Priložnost za nadaljnji razvoj Trenutno v okolici paviljona skrbno urejajo vse podrobnosti in jezerske brežine, ki bodo videzu Expana dale piko na i. Tako nastajajo veènamenski prireditveni prostor, motorièni park ter prostor za piknike in druženje v naravnem okolju. Vèeraj še degradirano obmoèje gramoznice z Expanom, ki je recikliran paviljon s svetovne razstave v Milanu, in urejanjem južnega dela Soboškega jezera poèasi dobiva novo podobo, ki ustvarja priložnosti za nadaljnji razvoj te izjemne lokacije z najboljšimi doživetji regije.

Z aplikacijo boste lahko oblikovali vodne vzorce na vodni zavesi.

Tudi motorièni park bo velika (evropska) atrakcija.

18

/ september 2018

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Zanimanje za življenje v Krogu vse veèje Ksenija Glažar V Krajevni skupnosti Krog se poleg prioritetne ureditve prostora ob reki Muri posveèajo razliènim potrebam krajanov in dobro sodelujejo z mestno obèino.

ob nogometnem igrišèu, ki se nahaja med vasjo in reko Muro,« pove Vogrinèiè Barbarièeva. Dosedanji prostori kluba malega nogometa namreè niso veè primerni, saj je šlo

le za zaèasni objekt. Nov objekt bo, kot predvidevajo, postavljen še pred zimo. »Gre za zapušèeno obmoèje, kjer je bilo nekoè celo odlagališèe mesne industrije. Obmoèje smo

krajani sanirali in tam uredili hribèek za sankanje. Uredili bomo še tekaško stezo in postavili igrala za najmlajše. Tukaj bo v prihodnje nastal športno-rekreativni center, ki

O pomembnih izvedenih delih in željah za prihodnost smo se pogovarjali s predsednico krajevne skupnosti Eriko Vogrinèiè Barbariè.

Želijo nova stanovanjska obmoèja

Varna vožnja èez mostova do Mure Kot pravi predsednica, so v zadnjih (štirih) letih v Krogu naredili zelo veliko. »Po dolgih letih èakanja nam je le uspelo urediti oba mostova èez reko Muro, ki se nahajata med vasjo in brodom pri Muri. Urejena sta bila v okviru projekta Go in nature.« V okviru istega projekta se je v sodelovanju z Mestno obèino Murska Sobota zaèela tudi ureditev obmoèja ob brodu pri Muri. Že je urejeno parkirišèe, zdaj urejajo kolesarsko poèivališèe, predvidena je postavitev nadstrešnice za postajališèe sistema izposoje koles Soboški biciklin.

Nekdanje odlagališèe postaja športno-rekreativni center »Kmalu bomo zaèeli s postavitvijo novega veènamenskega prostora

ga bomo izkorišèali tudi za druge prireditve in druženja krajanov,« še dodaja sogovornica. Pred nedavnim so uredili Pleènikovo ulico, ki je bila prej ena najslabše urejenih ulic v Krogu, vkljuèno s sistemom odvodnjavanja, optiènim omrežjem in preplastitvijo ceste. Infrastrukturo želijo obnoviti še na Vodnikovi in Ravenski ulici, kjer so še stare asfaltne prevleke, tam tudi ni urejenega sistema odvodnjavanja in optiènih kablov, enako želijo urediti Rožno in Dobelsko ulico.

Erika Vogrinèiè Barbariè, predsednica KS Krog, je zadovoljna z opravljenim v zadnjih letih.

Ob trgovini v jedru naselja so uredili otroško igrišèe, ki ga z igrali sproti dopolnjujejo. Deloma so sanirali vaško-gasilski dom, ki bo zahteval še nekaj investicij, zlasti želijo spremeniti naèin ogrevanja in urediti klimatsko napravo. Urediti želijo raèunalniško sobo, ki bi bila namenjena starejšim za uèenje raèunalništva, mladim pa za razne krožke in tekmovanja. Skupaj z Mestno obèino Murska Sobota pripravljajo spremembo prostorskega naèrta za KO Krog, da bi razširili stanovanjska obmoèja. Zanimanja za življenje v kraju je, kot pravi predsednica, veliko. Priseljujejo se zlasti mlade družine, saj imajo v kraju šolo, vrtec, urejene prometne povezave z mestom in potrebno infrastrukturo. Poleg tega veliko pozornosti namenjajo reševanju socialnih stisk krajanov ter dobro sodelujejo z društvi v kraju, šolo in vrtcem ter z Mestno obèino Murska Sobota.

V Satahovcih nekateri pomembni izzivi Ksenija Glažar

športno-rekreacijskem centru, ob nogometnem igrišèu,« pove. Dolgoroèna želja je ureditev objekta ob nogometnem igrišèu, ki je brez ogrevanja in fasade. Urejali so tudi pokopališèe. Poveèali so prikljuèno moè elektriène energije in odstranili drevje, ki je dvigovalo tlakovec in se vrašèalo v mrliško vežico, ter zasadili novo. V naèrtu imajo še zamenjavo ograje pokopališèa, kar naj bi izvedli še letos v okviru ureditve nevarnega križišèa pri pokopališèu.

V Krajevni skupnosti Satahovci so v sodelovanju z Mestno obèino Murska Sobota v zadnjih (štirih) letih izvedli veliko projektov, ki podobo naselja spreminjajo na boljše.

Najveèja investicija, financirana iz proraèuna mestne obèine, je bila zamenjava strešne kritine na gasilskem domu. Najbolj si želijo ureditve nevarnega križišèa pri pokopališèu. O izvedenih projektih in željah za prihodnost smo se pogovarjali z Markom Ružièem, predsednikom KS Satahovci.

Zamenjali strešno kritino na gasilskem domu

Nujna ureditev cest Ružiè med veèjimi investicijami, ki so jih v naselju izvedli v zadnjih (štirih) letih, najprej izpostavi regulacijo potoka Mokoš, ki ob dolgotrajnejših nalivih, ko se v strugo vrne voda, navadno poplavlja. Na tem podroèju bodo, kot pravi, še potrebni dodatni ukrepi, a bo težave poplavljanja Mokoša treba urediti na višji ravni in ne zgolj na ravni krajevne skupnosti. »Ker je bil del naselja še vedno brez asfaltirane ceste, smo uredili tudi to. Išèemo še rešitev za gospodinjstvi, ki sta ostali brez asfaltirane poti in javne

Marko Ružiè, ki vodi KS Satahovci, najveèji izziv vidi v ureditvi nevarnega križišèa pri pokopališèu.

razsvetljave. Po celotnem obmoèju naselja bi bilo treba preplastiti ceste, kar seveda ogromno stane, vendar nas èakajo druge, bolj nujne investicije. Prednost ima sistem odvodnjavanja. Nekaj smo že postorili, proti kroški gramoznici smo cesto, ki je bila popolnoma neprehodna, uredili in vodo speljali v Mokoš,«

dodaja Ružiè. Še zmeraj obstajajo deli cestišè, kjer voda v èasu deževja zastaja, ker ni odtokov. Ena takih toèk je pri avtobusnem postajališèu, kjer otroci èakajo na avtobus, in pri še enem gospodinjstvu, kar naj bi, kot pravi predsednik, uredili še letos jeseni. Lotili so se tudi zamenjave svetil javne razsvetljave.

Konèno dobili otroško igrišèe »Lani smo konèno uredili otroško igrišèe. Mislim, da smo bili zadnja krajevna skupnost v Mestni obèini Murska Sobota, ki je bila brez otroškega igrišèa. Ostala nam je le še ograja okrog igrišèa. Igrišèe je v

Najveèjo investicijo v finanènem smislu je predstavljala strešna kritina gasilskega doma, ki so jo zamenjali minulo zimo. Za zamenjavo dotrajane strehe je bilo iz proraèuna Mestne obèine Murska Sobota namenjenih trideset tisoè evrov. Uredili so projektno dokumentacijo za ureditev mansarde, ki še prav tako ni urejena do konca. Naèrtujejo, da bi letos na starejšem delu gasilskega doma zamenjali še okna. Ob tem želijo urediti ekološki otok in prihodnje leto pridobiti javnega delavca, ki si ga zdaj delijo s še eno krajevno skupnostjo, zato veliko dela ostane krajanom. Lani so za potrebe krajevne skupnosti in društev v naselju kupili novo ozvoèenje. Želijo si tudi komasacije. Na tem podroèju so, kot pravi Ružiè, postopki že v teku, vendar se zavedajo, da gre za projekt, ki lahko traja veè let.

KRAJEVNE SKUPNOSTI

september 2018

19

/

Z investicijami bogat mandat v Bakovcih Aleksandra Grah Ob izteku štiriletnega mandata (2014–2018) smo se pogovarjali s predsednico Krajevne skupnosti Bakovci Nives Cajnko, ki nam je podrobneje predstavila investicije in dosežke iztekajoèega se mandata.

Trenutni mandat je bil po oceni predsednice pozitivno investicijsko naravnan, saj je v zadnjih štirih letih investicijski vložek dosegel približno milijon evrov. Investicije v cestno infrastrukturo so znašale 62.074 evrov, mednje pa štejejo ureditev otoka pred krajem, preplastitve ulic – del Poljske, del Ulice Ob potoku, del Ribiške ulice, asfaltiranje poškodovanih delov ulic v Malih Bakovcih in dela Ulice ob Muri. Obnova vodovoda v Bakovcih je stala 47.667 evrov in zajema celotno Ulico Ob potoku, celotno Zvezno ulico in prekope na Ribiški ulici. Za obnovo in novo postavitev razsvetljave so v krajevni skupnosti odšteli 9700 evrov. Po besedah predsednice so s postavitvijo ogledal v vrednosti 6000 evrov poskrbeli tudi za boljšo prometno varnost.

Ureditev Mokoša v vrednosti 140.000 evrov je financirala Agencija za okolje. Ureditev rokava Stare Mure in projektne dokumentacije je stala 11.857 evrov. V KS Bakovci so

se odloèili tudi za investicijo v šport, in sicer so leta 2015 v ŠRC Bakovci postavili fitnes na prostem v vrednosti 7000 evrov. Krajevna skupnost se je potegovala tudi za 10.000 evrov sredstev za nakup šolskega vozila.

Ureditev stene na vaškem domu je stala 5000 evrov, nakup kosilnice pa 1200 evrov. Stroški v višini 1850 evrov vkljuèujejo tudi montažo kotla v gasilskem domu, 3140 evrov je krajevna skupnost namenila pos-

tavitvi stebra za doprsni kip prvega župnika Martina Poredoša, montaža vrtnega pohištva v športnorekreacijskem centru pri balinišèu pa je stala 450 evrov. Skupna vrednost veèjih investicij je tako

V Krajevni skupnosti Bakovci so pod vodstvom Nives Cajnko v preteklih štirih letih izvedli nekatere pomembne investicije.

290.498 evrov, ob tem pa so se lotili še veè drugih, manjših investicij.

Prihajajo nove pridobitve Letos sredi septembra Bakovèane èakajo nove pridobitve: postavitev šotora nad balinišèem, preplastitev Ribiške ulice, preplastitev dela Mali Bakovci, Zvezne ulice in Ulice Ob potoku ter dokonèanje obnove vodovoda na Preèni ulici. Najveèja investicija je dnevni center za starejše s splošno in zobozdravstveno ambulanto, ki za kraj po besedah predsednice predstavlja najveèjo pridobitev. Investicijo v vrednosti 605.000 evrov pokrivajo Dom upokojencev Rakièan, Mestna o b è i n a M u r s k a S o b ot a t e r ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odprli naj bi ga v oktobru. »Èe povzamem štiriletni mandat, je bil ta investicijsko naravnan, saj smo uspeli urediti skoraj vse, kar smo imeli v planu. V krajevni skupnosti smo vložili okrog milijon evrov, kar je glede na prejšnje mandate najveèji finanèni dosežek, zato se v najveèji meri zahvaljujem županu za zelo dobro sodelovanje in posluh,« je mandat komentirala predsednica Nives Cajnko. V prihodnjem obdobju si v krajevni skupnosti prizadevajo dokonèati obnovo vodovoda in preplastitev cest ter obnovo vaškega doma z nadgradnjo vadbene dvorane za godbenike. »Najveèji cilj je, da z novim OPN pridobimo èim veè gradbenih parcel in tako spodbudimo priseljevanje mladih družin,« še zakljuèi Nives Cajnko.

V Rakièanu stavijo na druženje krajanov Karlo Vratariè

žarni zid na pokopališèu,« pravi Duriè.

Krajevna skupnost Rakièan je s površino 9,19 kvadratnega kilometra najveèja med naselji v mestni obèini in tudi po številu prebivalcev je v vrhu.

Spremembe bi olajšale vse Je pa predsednik potarnal, da bi se v Rakièanu in tudi marsikje drugje projekti in investicije uresnièevali hitreje, èe bi bil sistem drugaèe zastavljen. »V vasi bi lahko marsikaj rešili hitreje in uspešneje, èe bi pri zaposlenih na obèinski upravi naleteli na veè posluha, zlasti pa èe bi krajevne skupnosti imele lastna proraèunska sredstva, s katerimi bi prav gotovo hitreje in uspešneje zakljuèevale investicije, ki jih krajani potrebujejo in si jih tudi zaslužijo.«

Ob zadnjem popisu prebivalstva je v Rakièanu prebivalo nekaj manj kot 1400 prebivalcev. Tamkajšnjemu sedemèlanskemu svetu krajevne skupnosti predseduje Matjaž Duriè, ki si šteje v èast, da jim je v tem mandatu ponovno uspelo povezati društva v vasi – gasilce, nogometni klub, kulturno-turistièno društvo ter lovce, in sicer pri realizaciji nekaterih dogodkov, kot so praznovanje dneva žena, kresovanje ob prvem maju, jesenski pohod in miklavževanje.

Pozimi slab zrak

Veliko že postorili, naèrtov še precej Na infrastrukturnem podroèju je krajevni skupnosti uspelo urediti odvodnjavanje Cvetkove ulice, s èimer so rešili težave, ki so se pojavljale ob obilnejših nalivih.

Uredili so otroško igrišèe v parku in v središèu vasi, obnovili versko obeležje v vasi, uredili ulièno razsvetljavo, kjer je še ni bilo, ter polepšali videz parka. Seveda si tudi

Matjaž Duriè, predsednik KS Rakièan, v kraju vidi še številne potenciale.

v prihodnosti želijo obogatiti in polepšati kraj. »Želimo zgraditi

dodatne prostore za gasilsko društvo, urediti lastninsko vprašanje

nogometnega igrišèa, izdelati manjši fitnes v naravi in postaviti

Vse veèja težava je tudi promet skozi Rakièan, saj se tu nakopièijo vozniki iz Prlekije in z »Markovskega«. Tako bi po mnenju Durièa dolgoroèno bilo treba urediti problem prekomernega prometa skozi vas po Cvetkovi ulici, ki je postala obvozna cesta za vse, ki se vozijo na delo v tovarne v Severni obrtnoindustrijski coni in po nakupih v BTC. Dnevno na njej naštejejo tudi èez tisoè osebnih vozil in celo nekaj tovornega prometa. Pereè problem se pojavlja v zimskem èasu, ko nekateri krajani ne upoštevajo zakonodaje in v peèeh kurijo neprimerne surovine (odpadke). In prav tu bi morala mestna okoljska inšpekcija skupaj z dimnikarsko službo postoriti veè.

20

/ september 2018

KRAJEVNE SKUPNOSTI

V Kupšincih odslej dostojnejše slovo od pokojnikov Geza Grabar Foto: Melita Mariè Prizidek k poslovilni vežici je s temeljito ureditvijo proèelja in strehe dobil enoten videz. Vrednost del z obnovo in opremo notranjosti je veè kot 55 tisoè evrov.

Mrliška vežica, ki je bila namenu predana pred dobrimi 25 leti, je bila premajhna in je klicala po obnovi. S širitvijo so na pokopališèu v Kupšincih dobili sodoben objekt, ki ima v bližnji in daljni okolici le malo podobnih. Na priložnostni sveèanosti slovesne predaje in blagoslovitve nove pridobitve se je Jožef Recek, predsednik matiène krajevne skupnosti, v nekaj stavkih vrnil èetrt stoletja nazaj, ko so 23. maja 1993, tedaj še v okviru KS Èernelavci, odprli predhodnika tega objekta. Še pred gradnjo so v 90. letih s prostovoljnim delom poskrbeli za napeljavo elektriènega in vodovodnega omrežja. Slovo od pokojnikov se je v tem èasu spremenilo, je poudaril Recek, saj je èedalje veè žarnih pokopov. Zato v vežici ni potrebe po dveh poslovilnih prostorih, ki sta bila prostorsko precej utesnjena. Zaradi tega so v tem mandatu zaèrtali rekonstrukcijo objekta s prizidkom. S prvimi projekti in tehnièno dokumentacijo so zaèeli že pred dvema letoma; da bi

znižali stroške investicije, je bila naèrtovana samogradnja. A se je naèrt spremenil, saj je investicijo prevzela mestna obèina.

Zaèeli januarja letos Ko je Mestna obèina Murska Sobota opravila javno izbiro, se je pokazalo, da bo investicija vredna blizu 70.000 evrov, enkrat veè, kot je bilo predvidenih sredstev za obnovo v proraèunu obèine za leto 2017. Po reviziji projekta so zmanjšali nepotrebne stroške. Kljub težavam z izbranim izvajalcem iz okolice Ljubljane, ob èemer je Recek izpostavil, da se je ponovno potrdila pomanjkljivost zakona o javnih naroèilih, ki pravi, da je osnovno in

glavno merilo pri izboru izvajalca cena, so adaptacijo objekta in gradnjo prizidka vseeno v glavnini pripeljali do konca. Ostalo je le še nekaj drobnih del. »Ponosni moramo biti na ta objekt, saj bo po vsej verjetnosti tukaj zadnje domovanje slehernega izmed nas, ki se bomo odloèili za pokop na tem pokopališèu. Soèasno z izgradnjo smo v okviru sredstev, ki jih imamo v krajevni skupnosti na razpolago za vzdrževanje, na pokopališèu postorili še nekaj drugih del,« je omenil Recek. Tako so odstranili dotrajane ciprese in namesto njih zasadili gaber. Na novo so postavili in z rožami zasadili cvetlièna korita ter obnovili in opremili notranjost

Od leve: Jožica Gomboc, Andrej Èeh, mag. Leon Novak, dr.

Aleksander Jevšek in Jožef Recek.

objekta, vkljuèno z ureditvijo stavbnega pohištva.

Mestna obèina ni samo Murska Sobota Na koncu je Jožef Recek priznal, da brez izdatne pomoèi mestne obèine, župana dr. Aleksandra Jevška in v upravi mestne obèine višje referentke za javno gospodarsko službo oziroma zadolžene za investicije v krajevnih skupnostih Jožice Gomboc investiciji ne bi bili kos. Ker je smrt kot zakljuèek našega življenja neizogibna, ne more se ji izogniti ne bogat in ne reven, ne drugaèe misleè, si vsakdo zasluži dostojno slovo, zato v mestni obèini podpirajo tovrstne investicije, je poudaril župan dr.

Aleksander Jevšek. Nagovor je sklenil z ugotovitvijo, da mestna obèina ni samo mesto Murska Sobota, temveè tudi krajevne skupnosti. Na prireditvi se je zbralo veliko domaèinov in drugih gostov. K priložnostnemu programu, ki ga je povezovala Sara Rautar, so prispevali èlani vokalnoinstrumentalne skupine Cvetje v jeseni in njihov harmonikar, sicer domaèin Ludvik Škaper, ki je iz svoje pesniške zbirke »Se še spomniš« recitiral pesem »Izgubljeni sin«. Za kraj pomemben objekt sta blagoslovila evangelièanski duhovnik iz murskosoboške cerkvene obèine mag. Leon Novak in rimskokatoliški župnik iz tišinske župnije Andrej Èeh.

Kupšinski poslovilni objekt je eden najlepših daleè naokoli.

Pozdrav jeseni v Èernelavcih Aleksandra Grah V Kulturno-turistiènem društvu Èernelavci so se znova poklonili jeseni.

Zdaj že tradicionalna tridnevna prireditev se je zaèela v petek, 31. avgusta, zakljuèila pa v nedeljo, 2. septembra. Prvi dan prireditve se je zaèel z ogledom zelišènega vrta v Fokovcih, kjer je zbranim predavala mag. Tanja Buzeti z direktorata za dolgotrajno oskrbo. V osrednjem

delu prireditve, v soboto, je nastopilo veè folklornih in glasbenih skupin ter pevskih zborov. Z ljudskimi plesi in glasbo so v kulturnem programu nastopili mešani pevski zbor Èernelavci, ljudske pevke TD Vrtnica Beznovci, ljudski godci iz Èernelavcev, pevski zbor DU Marjetica Moravske Toplice, glasbenopevska skupina Cvetje v jeseni s Tišine, folklorna skupina upokojenk ZSM Porabje in Kulturno društvo Metulj. Zakljuèek prireditve je bil namenjen najmlajšim, ki so z veseljem spremljali predstavo

gledališke skupine KUKUC »Mala murska deklica«.

Prvi dan prireditve se je zaèel z ogledom zelišènega vrta v Fokovcih, v osrednjem delu prireditve, v soboto, pa je v Èernelavcih nastopilo veè folklornih in glasbenih skupin ter pevskih zborov.

Prireditev je tudi tokrat ponudila zelo pester program.

Mladi iz Èernelavcev pripravili nepozaben dan Karlo Vratariè, foto: Tine Franko V športno-rekreacijskem centru v Èernelavcih je potekal tretji športni, kulturni in avanturistièni festival ŠKAF. Tudi letos je Mladinsko društvo Èernelavci z zanimivim in atraktivnim programom poskrbelo za nepozaben dan, poln doživetij, športa in zabave. Tako so pripravili zabavne igre za vse starostne skupi-

ne, poskrbeli pa so tudi za najmlajše obiskovalce, saj so zanje pripravili zanimiv otroški program s plesno animacijo, delavnicami za otroke, poslikavo obrazov in napihljivim igralom. Letošnja novost je bil zanimiv in obširen športni program, saj se je v enem dnevu predstavilo veè kot šest obmoènih športnih klubov, ki so predstavili kickbox, odbojko, nogomet in hokej na travi. Pozno popoldne in zveèer sta bila na sporedu še ognjeni spektakel, imenovan Nunchaku show, in zabava z glasbeno skupino Prestiž, ki je za pravo mero glasbe, plesa, zabave in druženja skrbela dolgo v noè.

Letošnja novost je bil zanimiv in obširen športni program, saj se je v enem dnevu predstavilo veè kot šest obmoènih športnih klubov, ki so predstavili kickbox, odbojko, nogomet in hokej na travi.

Mladinsko društvo Èernelavci je ponovno poskrbelo za dan, poln zabave in gibanja.

PODJETNIŠKI FOKUS

september 2018

/

21

Panvita z novimi investicijami Geza Grabar Tehnološke posodobitve, skupaj vredne veè kot tri milijone evrov, za nove trende v kmetijstvu.

V Skupini Panvita (sedež ima v Rakièanu), najveèji kmetijski gospodarski družbi pri nas, je dejavnost poljedelstva ena najpomembnejših. Z najdaljšo, veè kot 70letno tradicijo je z desetimi vertikalno povezanimi družbami skupina moèno vpeta v pomurski in slovenski kmetijski prostor, saj v okviru družbe Panvita Kmetijstvo deluje na veè kot 3500 hektarjih.

Primarna poljedelska pridelava deluje v okviru profitnega centra Poljedelstvo. Da bi njihova kmetijska dejavnost ostala na visoki ravni

in na dolgi rok pomembno prispevala k nacionalni samooskrbi, v družbi nenehno sledijo tehnološkim posodobitvam oziroma so zelo dovzetni za novosti na tem podroèju. Ob vse bolj zaostrenih razmerah, ko hrana postaja strateška dobrina, se namreè dobro zavedajo naloge enega kljuènih akterjev prehranske varnosti celotne države. Prav s tem ciljem so v Panviti nedavno praktièno, torej na njivi, predstavili letošnje tehnološke posodobitve, vredne tri milijone evrov. Investicijo v vleèeno sejalnico za strnjeno setev za neposredno vsejevanje, kombinirani stroj za soèasno obdelavo tal in setev, oba stroja imata delovno širino šest metrov, kar 18-metrsko škropilnico, 7,7-metrski žitni kombajn in štiri traktorje je sofinanciral Evropski kmetijski sklad iz programa razvoja podeželja.

Konkurenèni le s pocenitvijo pridelave V družbi so preprièani, da jim bodo te pridobitve, ki so šele njihov prvi korak v smeri tehnološke posodobitve strojnega parka, omogoèale, da sledijo novemu trendu kmetijske pridelave, ki ga poznamo pod imenom pametno ali precizno poljedelstvo. Pravijo, da je to edina pot za primarno poljedelsko pridelavo v EU in Sloveniji, saj se le tako lahko na konkurenèen naèin zoperstavijo ponudbi poceni hrane iz Amerike in z drugih delov sveta iz z agrotehniènih vidikov sporne pridelave. Branko Virag, èlan uprave in direktor družbe Panvita Kmetijstvo, ki vodi tudi poljedelski profitni center, je preprièan, da precizno poljedelstvo, h kateremu v družbi vse bolj stremijo, pomeni ciljno izvedbo agrotehniènih ukrepov ter zmanjšanje kolièine

porabljenega repromateriala in energije. »S tem dosežemo zmanjšanje stroškov in manjšo obre-

menitev tal, kar na koncu pomeni poveèanje dobièkonosnosti in dodane vrednosti.«

Na najnovejše delovne stroje so v Skupini Panvita upravièeno ponosni.

Za nekoga odpadki, za drugega priložnost Društvo za varovanje okolja – REC Ali na rabljene in odveène predmete gledate kot na odpadke? Ali pa v njih mogoèe vidite tudi priložnost, da jih lahko v enaki obliki uporabi nekdo drug oziroma da jim lahko s prenovo omogoèi novo življenje?

Zbornica komunalnega gospodarstva navaja, da v Sloveniji vsako leto zavržemo veè kot štiri milijone ton odpadkov. Vsak od nas na leto zavrže veè kot štiristo kilogramov odpadkov, od tega je kar petina hrane. Vendar je veliko odvrženih stvari še uporabnih. Podjetje Saubermacher Komunala Murska Sobota v svojem letnem poroèilu o gospodarnem ravnanju z odpadki v letu 2017 navaja, da so zbrali 1291,4

tone kosovnih odpadkov, kljub temu da prepreèevanje nastajanja odpadkov v Sloveniji (in tudi v Evropski uniji) že dolgo uvršèamo med prednostne naloge. Tako vsako leto nastajajo nove pobude za nove naèine promocije zmanjševanja odpadkov, ponovne uporabe izdelkov in recikliranja materialov.

Namesto da bi stvari kupili, uporabili in zavrgli, lahko posamezniki uberemo nov, uèinkovitejši pristop, ki omogoèa bolj trajnostno rabo izdelkov. Izdelke, ki so za nas odveèno blago, èeprav so še funkcionalno uporabni, lahko podarimo, recikliramo ali jih obnovimo in ponovno uporabimo. Èe nimate èasa, volje ali idej za to, da bi nekaj naredili s pohištvom, ki vam ni veè všeè, hkrati pa se vam zdi nesmiselno kupovati novo, lahko poišèete nekoga, ki ponuja storitev obnove starejšega pohištva. Za vdihovanje novega življenja stolom, sedežnim garnituram, kotnim klopem, omaram, kredencam in drugemu pohištvu se lahko obrnete

Ko spoznavamo alternativne možnosti reševanja problematike odpadkov in onesnaževanja življenjskega okolja, se lahko odloèimo za pozitiven odnos do reciklaže ter za ekološko odgovorno in angažirano vedenje.

tudi na socialno podjetje Društvo za varovanje okolja – REC.

Kam se obrniti?

Dejavnost ponovne uporabe in obnavljanja starejšega pohištva društvo REC izvaja v Murski Soboti na Slovenski ulici 34 (pritlièni pros-

tori hotela Zvezda). Na društvo se lahko obrnete tudi, èe imate doma odveène kose pohištva in drugo opremo za dom, ki je še funkcionalno uporabna, vendar ne veste, kam z njimi (poklièite na 040 800 694). Ponovna uporaba ima namreè ekonomske, socialne in okoljske

uèinke: manj odloženih odpadkov na odlagališèih, podaljšanje življenjske dobe izdelkov, s èimer se varujejo naravni viri, ustvarjanje novih delovnih mest in možnosti za usposabljanje, promocija obrtnih poklicev, ki so v Sloveniji že skoraj izumrli, itd.

Mali ÈuDo èaka na otroke in starše Jasmina Muhiè »Ko se zaveš, da veè ne sanjaš, temveè da so se ti sanje uresnièile in imaš igralnico.« To se je to poletje zgodilo Barbari Muhiè, ki je za druženje z otroki dobila prostor v murskosoboški Mensani. Èeprav je vedno uživala v družbi najmlajših, o vzgojiteljski srednji šoli ali o pedagoški fakulteti nikoli ni razmišljala, se je pa v èasu poèitnic z veseljem udeleževala letovanj z otroki v Baški in na Debelem rtièu, pripravljala je programe športnih in kulturnih aktivnosti ter sodelovala pri izvedbi razliènih delavnic in nastopov. Muhièeva je vedno imela nemalo idej o dogodkih

za najmlajše. Poimenovala jih je ÈuDoviti dogodki, iz njih pa se je rodil mali pošastko Mali ÈuDo. Prostore si danes z otroki deli v Medgeneracijskem središèu Mensana, kjer v prvem nadstropju razpolagajo z igralnico v velikosti 45 kvadratnih metrov in z zunanjimi prostori. »Organiziramo raznovrstne dogodke in nanje skupaj z otroki vabimo tudi starše. Odrasli so takrat v konferenèni sobi nasproti igralnice, v kateri se igrajo, ustvarjajo in poslušajo pravljice njihovi otroci,« pojasnjuje Muhièeva in dodaja, da Mali ÈuDo najraje pripravlja èarobne rojstnodnevne zabave s princeskami, vitezi, gusarji, morskimi deklicami, gozdnimi živalmi, z Elso in Ano ter številnimi mavriènimi bitji.

Mlada podjetnica se je na poslovno pot podala sama, vendar z veseljem sprejme in podpre ustvarjalce ter z

njimi organizira dogodek, ki popestri program igralnice in pospeši razvoj otrok. »Všeè so mi dogodki za starše, pa naj je to razvajanje, predstavitev knjige ali pa recimo izdelava naravne kozmetike. Starši takrat uživajo na dogodku, otroci pa v aktivnostih v igralnici,« pravi Muhièeva, ki ne skriva veselja ob preteklih dogodkih. V šolskem obdobju bo igralnica delovala v popoldanskem èasu, in sicer od 14. ure naprej, ko ne bodo manjkale pravljice, igriva, zabavna in pouèna joga za otroke ter sprostitvene delavnice po metodi Relax kids, ki so namenjene staršem in otrokom.

ob 9. uri zjutraj zaène joga za noseènice, od 10.15 do 11.15 poteka joga za mamice z dojenèki, popoldne ob 17. uri pa Muhièeva za vse malèke vodi pravljièno jogo. Vse (preostale) dogodke, ki se odvijajo v igralnici Mali ÈuDo, lahko najdete

na Facebookovi strani Igralnica Mali ÈuDo in spletni strani www.malicudo.si, vse dodatne informacije lahko dobite na elektronskem naslovu barbara@ malicudo.si ali na telefonski številki 031 595 864.

Torek dan za jogo Mali ÈuDo vas vabi, da se mu ob torkih pridružite ter si privošèite èas zase in za svojega malèka.

Pripravil je kar tri vadbe, in sicer se

Igralnica Mali ÈuDo se nahaja v prostorih murskosoboškega Medgeneracijskega središèa Mensana (nekdanja Družbena prehrana).

22

/ september 2018

KULTURA

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota vabi k

VPISU ABONMAJEV ZA SEZONO 2018/19 KDAJ IN KJE? Od ponedeljka, 17., do èetrtka, 20. septembra 2018, od 14. do 17. ure pri blagajni Gledališèa Park.

ZAKAJ? Cenejše vstopnice, stalni sedež na vseh dogodkih, brezplaèno obvešèanje po obièajni ali elektronski pošti, odlièni dogodki, ki jih ne smete zamuditi!

KAJ? GLASBENI, LUTKOVNI in gledališka abonmaja: DRAMA/KOMEDIJA in KOMEDIJA.

LUTKOVNI ABONMA

GLEDALIŠKA ABONMAJA

Vanj bo vkljuèenih šest odliènih predstav razliènih slovenskih gledališè, primernih za otroke od tretjega do osmega leta. Zvrstile se bodo enkrat meseèno (naèeloma ob ponedeljkih) od oktobra 2018 do marca/aprila 2019. Dogovorili smo se za gostovanja petih predstav, zadnjo bomo izbrali iz aktualne sezone.

Predstave obeh abonmajev bodo enkrat meseèno (naèeloma med tednom), od oktobra 2018 do marca/aprila 2019. Dogovorili smo se za gostovanja štirih predstav za oba abonmaja, preostali predstavi bomo izbrali iz aktualne sezone.

ABONMA DRAMA/ KOMEDIJA Foto: Jaka Varmuž

PROGRAM LUTKOVNEGA ABONMAJA 2018/19 oktober 2018 / Brina Vogelnik: »BIBA MICA NA KONCERTU«, glasbena predstava november 2018 / Svetlana Makaroviè: »ŠÈEPER IN MBA«, Lutkovno gledališèe Maribor december 2018 / Svetlana Makaroviè: »SOVICA OKA«, Lutkovno gledališèe Ljubljana januar 2019 / Kitty Crowther: »ŠKRT ŠKRT KRA ÈOF!«, Lutkovno gledališèe Ljubljana februar 2019 / Jose: »AFRIŠKO SONCE«, Gledališèe MalihVelikih, Ljubljana

GLASBENI ABONMA

Foto: Iztok Zupan

Abonma vsebuje pet žanrsko zelo raznolikih glasbenih dogodkov, ki so jim skupni odlièni doma in v tujini uveljavljeni avtorji in izvajalci.

Koncerti se bodo zvrstili enkrat meseèno, od oktobra 2018 do marca/aprila 2019.

Foto: Peter Uhan

Vanj bo vkljuèenih šest predstav razliènih žanrov – od najbolj vznemirljivih dram do najboljših komedij in vsega vmes. Namenjen je radovedni publiki, ki jo zanima gledališèe v vsej raznolikosti, zlasti pa kakovosti.

PROGRAM ABONMAJA DRAMA/KOMEDIJA 2018/19: oktober 2018 / Ferdinand von Schirach: »TEROR«, Prešernovo gledališèe Kranj drama / tekmovalna predstava Borštnikovega sreèanja 2018 Bi ubili 164 ljudi, da bi jih rešili 70.000? Odloèite se! november 2018 / Vinko Möderndorfer: »TRI ŽENSKE«, Prešernovo gledališèe Kranj komièna drama / tekmovalna predstava Dnevov komedije 2018 So nakupovalni centri postali orodje za doseganje sreèe? Res lahko kupimo vse? december 2018 / po romanu Ivana Tavèarja: »VISOŠKA KRONIKA«, SNG Drama Ljubljana drama / tekmovalna predstava Borštnikovega sreèanja 2018 Smo Slovenci Izidorji ali Juriji? januar 2019 / Fran Milèinski, Igor Pison: »BUTALCI«, SNG Drama komedija / Komedija zmagovitih, veèno aktualnih slovenskih norosti.

ABONMA KOMEDIJA PROGRAM GLASBENEGA ABONMAJA 2018/19 oktober 2018 / muzikal »BRILJANTINA« (»GREASE«) Slovensko razlièico »Briljantine« je, tako kot najuspešnejši slovenski muzikal »Mamma Mia!«, na oder postavil producent Jurij Franko v sodelovanju z isto kreativno ekipo. december 2018 / Marko HATLAK & FUNtango s posebnim gostom Iztokom MLAKARJEM »Pa smo ju doèakali! Goriškega trubadurja Iztoka Mlakarja in virtuoza na harmoniki Marka Hatlaka skupaj na odru!« Delo januar 2019 / Glasba v teatru – teater v glasbi: BIG BAND RTV Slovenija in KLEMEN SLAKONJA Big Band RTV Slovenija je pod taktirko Lojzeta Krajnèana in v sodelovanju s Klemnom Slakonjo ustvaril glasbeno komedijo preseneèenj. februar/april 2019 / veèer avtorske glasbe SEVERA GJURIN Z ZASEDBO Glasbenica z veliko zaèetnico – Severa Gjurin. Njen izjemni glas spremlja kvartet odliènih, prekaljenih glasbenikov. marec 2019 / koncert klasiène glasbe KOMORNI GODALNI ORKESTER ANIMA MUSICAE (Budimpešta) s solistko na marimbi ALEKSANDRO ŠUKLAR Orkester s prestižnim nazivom nacionalni mladinski orkester za obdobje 2018–2020 z eno izmed najbolj obetavnih mladih umetnic na Dunaju.

Podrobneje o programu na www.zkts-ms.si

Foto: Peter Giodani

Obsegal bo šest predstav, ki so žanrsko opredeljene kot komedije ter publiki ob razmisleku ponujajo tudi smeh in sprostitev.

PROGRAM ABONMAJA KOMEDIJA 2018/19: oktober 2018 / Florian Zeller: »RESNICA«, Slovensko stalno gledališèe Trst vodvilska komedija / tekmovalna predstava Dnevov komedije 2018 Ali je »dobronamerna« laž res potrebna in koristna za ohranitev mirnega sobivanja? november 2018 / »BERAŠKA OPERA« – po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla, SNG Nova Gorica glasbena komedija / Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke? december 2018 / Jean Cocteau: »STRAŠNI STARŠI«, Mestno gledališèe ljubljansko absurdna komedija / Igra o neuresnièenih, zatajevanih in prepovedanih oblikah ljubezni. januar 2019 / Fran Milèinski, Igor Pison: »BUTALCI«, SNG Drama komedija / Komedija zmagovitih, veèno aktualnih slovenskih norosti.

Dobrodošli v novi sezoni!

Duša Škof, programska vodja

Umetniško ustvarjanje je resna stvar, ni pa resnobna Jasmina Muhiè

mentarni film, za katerega so se borili kar nekaj let.

Festival Fronta je potrdil, da je 13 sreèno število, zlasti pa to, da umetniško ustvarjanje zahteva predanost.

Naslednje leto po celotnem mestu?

V Murski Soboti se je ponovno odvil Festival Fronta. Umetniški vodja festivala Matjaž Fariè je ponosen, da so tudi letos v mesto uspeli povabiti izvrstne in mednarodno priznane plesne ustvarjalce, mlade talente in glasbenika, ki sta se predstavila z izjemnim koncertom. Letošnji festival sta s predstavo »Set setov« odprla najobetavnejša avtorja sodobnega plesa na svetu Maria Campos in Guy Nader. Na odru so se jima pridružile plesne skupine iz Španije, Belgije, Italije, Združenih držav Amerike in Slovenije. Kot vsako leto so se na festivalu predstavili mladi nadarjeni plesalci z mednarodnega tekmovanja OPUS 1. Fariè je ob tem še posebej izpostavil plesni doku-

»Umetniško ustvarjanje je resna stvar, ni pa resnobna,« meni Matjaž

Ples je najbolj èloveška umetnost.

Fariè in dodaja: »Umetnost je živahno polje komunikacije, mnogoterih naèinov in razliènih odzivov, ki osmisli naša življenja onkraj splošne obsedenosti s koristnostjo in unovèljivostjo. Je del življenja.

Umetniško ustvarjanje zahteva

predanost, ki vodi do izjemnosti.« In ravno to so potrdili umetniški ustvarjalci na trinajsti izvedbi Festivala Fronta, èigar program se je odvijal na štirih odrih. Èe so letos prviè predstavili plesni dokumentarec, si želijo naslednje leto del

programa plesnega festivala še dodatno razširiti po celotnem mestu in tudi po okolici.

Je tudi živahno polje komunikacije, mnogoterih naèinov in razliènih odzivov.

ŠPORT

september 2018

23

/

Fazanerija: reflektorji prihajajo!

Aleš Cipot Na Mestnem stadionu Fazanerija so z deli za izgradnjo reflektorjev že zaèeli, nedavno so slavnostno položili temeljni kamen za postavitev reflektorjev, ki so dandanes za igranje tekem že nujni.

Slovesno so temeljni kamen položili župan dr. Aleksander Jevšek, predsednik Nogometne šole Mura Robert Kuzmiè, nekdanji nogometaš in trener Jože Husar ter današnji nogometaš Nino Kouter. Županu, predsedniku kluba, predstavnikoma nekdanjih ter današnje generacije Mure so se pridružili najmlajši nogometaši nogometne šole, ki predstavljajo prihodnost

kluba. Na slavnostnem dogodku se so zbrali tudi predstavniki uprave kluba, predstavniki mestne obèine in zvesti privrženci kluba. Na temeljnem kamnu so zapisane besede: »Zgrešiš 100 odstotkov strelov, ki jih nisi izvedel.« Izrekel jih je Kanadèan Wayne Gretzky, ki je priznan kot najboljši hokejist v zgodovini lige NHL, velja pa tudi za najboljšega hokejista vseh èasov.

Bodo zasvetili že na letošnji tekmi?

Projekt izgradnje razsvetljave je razdeljen na štiri faze, v okviru prve bodo izvedli temeljenje. Dela v vrednosti 170 tisoè evrov izvaja družba Pomgrad, ki se je edina prijavila na razpis. V naslednjih fazah sledita postavitev drogov ter izvedba elektroinštalacijskih del in razsvetljave. Celotna postavitev razsvetljave bo stala okrog pol milijona evrov. V tem trenutku še ni

mogoèe napovedati, na kateri tekmi bodo reflektorji prviè zasvetili, obstaja pa želja, da bi se to zgodilo še letos na eni izmed zadnjih tekem v prvi ligi. »S klubom smo se dogovorili, da oni zabijajo na igrišèu in dosegajo rezultate, mi pa to poènemo ob igrišèih. Tukaj je dokaz, da je obojim uspelo, in s tem sem zelo zadovoljen,« je povedal župan Jevšek. Zadovoljni so tudi v klubu.

Dobro se zavedajo, da je bilo v nekaj letih, odkar delujejo v klubu, na podroèju izboljšanja infrastrukture na stadionu ogromno narejenega.

Odbojkarji Panvite Pomgrada so sredi priprav na novo sezono, ki se bo zaèela 13. oktobra.

Pred zaèetkom priprav se je trenerju ekipe Dejanu Fujsu v vlogi pomoènika trenerja pridružil Miha Žalig. Novi športni direktor je postal Jure Lukaè, ki je bil do zdaj èlan upravnega odbora.

Okrepitve in odhodi Ekipo so okrepili Zlatko Pulko (sprejemalec), ki je v lanski sezoni igral na Cipru, Luka Volovlek (sprejemalec), ki je igral za Braslovèe, Žan Beravs (podajalec), ki je igral za Triglav Kranj, ter Žan Vori (drugi po-

dajalec) in Val Krajcar (sprejemalec), oba èlana odbojkarske šole Panvite Pomgrada. Val Krajcar bo verjetno igral z dvojno licenco, kar pomeni, da bo lahko igral tudi za drugo ekipo, ki bo tekmovala v tretji ligi. Še vedno niso konèali razgovorov z morebitno novo okrepitvijo, ki igra na mestu blokerja. Domaèemu 17-letnemu perspektivnemu srednjemu blokerju Žanu Bedraèu želijo dati priložnost za igranje v prvi ekipi. Klub so zapustili Gregor Javornik, Klemen Hrastovec, Andrej Grut, Saša Ratkai, Jaka Baniè in Gregor Felkar, ki je prenehal z igranjem odbojke.

Stavijo na mlade Skozi sezono si v klubu želijo vkljuèevati mlade odbojkarje v ekipo, da bi se tako èim prej uveljavili, ter se ob pomoèi starejših in izkušenih prebiti med prvih šest

let, zelenica je dotrajana, igrišèe pa nameravajo premakniti bliže glavni tribuni.

Infrastruktura klièe po obnovitvah Toda s postavitvijo reflektorjev se dela na podroèju infrastrukture še ne bodo zakljuèila. V naslednjih obdobjih sledijo nove, velike investicije, ki so potrebne za zagotavljanje pogojev za treniranje in igranje tekem. Že danes nujno potrebujejo

Panvita Pomgrad s prenovljenim moštvom cilja na konènico Aleš Cipot

dodatna igrišèa za treniranje, vidno dotrajano je tudi glavno igrišèe.

Sistem drenaže bo letos star že 54

ekip. Cilj kluba je torej tudi letos konènica za prvaka Slovenije.

Prve tekme že na sporedu Do zakljuèka redakcije še ni bila potrjena izvedba tradicionalnega turnirja 5. in 6. oktobra v domaèi športni dvorani. Rezervna možnost v tem terminu je udeležba na turnirju v Èrnuèah ob slavnostni otvoritvi nove športne dvorane. Do zdaj so odigrali štiri pripravljalne tekme, prvo, z reprezentanco Egipta, so izgubili, premagali pa so avstrijski prvoligaški klub Weiz in Šoštanj. Èetrto tekmo so igrali po zakljuèku redakcije proti Šoštanju (12. 9.). Prihajajoèe pripravljalne tekme bodo odigrali proti Kalcitu iz Kamnika (18. 9.), udeležili se bodo turnirja v Zagrebu (20. in 21.

9.), ki ga organizira klub Mladost Monter, in Skerbinjekovega memoriala v Mariboru (28. in 29. 9.).

Prva faza del za postavitev reflektorjev na Mestnem stadionu Fazanerija se je zaèela.

Vroèe tribune Fazanerije prièakujejo Maribor Hitro se bliža vedno zelo vroèa tekma, tako na igrišèu kot na tribunah, med NŠ Mura in Mariborom.

V nedeljo, 30. septembra, ob 13. uri spet prièakujemo dobro zasedene tribune Fazanerije, ob tem pa si obetamo zlasti športno navijanje in športen boj, zmago pa seveda privošèimo domaèim nogometašem.

Zgodovina dvobojev med obema rivaloma na Fazaneriji postreže z zanimivimi podatki. Èe se omejimo na zadnje prvoligaške spopade takratne Mure 05 in Maribora, torej v sezonah 2011/2012 in 2012/2013, je Maribor na gostovanju v Murski Soboti štirikrat zmagal. Tekme so na tribune privabile številne gledalce, tudi privržence vijolièastih, v povpreèju se je na vseh štirih tekmah zbralo približno 2500 gledalcev, najveè na prvi tekmi oktobra 2011, ko jih je bilo približno 4000. Še vedno nam

ostajajo dobro v spominu zapisane tekme med letoma 1991 in 2004.

Prav leta 2004 je takratna Mura v zadnjem krogu z zmago proti Mariboru prepreèila Mariborèanom osvojitev naslova državnih prvakov.

Muraši z novim vratarjem Ob zakljuèku redakcije, tik pred domaèo tekmo z Olimpijo, domaèi klub in Mestni stadion Fazanerija zaznamuje pestro dogajanje. Najbolj odmeva zaèetek gradbenih del ob postavitvi reflektorjev. Tudi v igralski sestavi èlanskega moštva je prišlo do dveh neprièakovanih odhodov. V Turèijo se je vrnil branilec Siyar Kepir, kmalu za tem je moštvo zapustil še mladi in zelo nadarjeni Sebastjan Šlak. Ker je v letošnji sezoni najbolj »na prepihu« igralno mesto vratarja, se je klub tik pred zakljuèkom prestopnega roka odloèil podpisati enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja z novim vratarjem – Matkom Obradoviæem.

NŠ Mura : NK Maribor Nedelja, 30. septembra, ob 13. uri

Nove sile Panvite Pomgrada za novo sezono.

24

/ september 2018

ŠPORT

V legendarni telovadnici »odraslo« že 30 generacij otrok Aleš Cipot Letos mineva trideset let, odkar je Murska Sobota postala bogatejša za športno dvorano ob tretji osnovni šoli.

Zgradili so jo v dobrem letu dni, poleg odliènih pogojev za izvajanje športa uèencev šole pa sta postala kraj in regija bogatejša za takrat eno najveèjih dvoran, v kateri so trenirali in igrali tekme številni lokalni športni klubi. Mario Èep, 63-letni športni pedagog na Osnovni šoli III Murska Sobota, je bil èlan iniciativnega odbora, v katerem so bili še ravnatelj vseh šol Alojz Šela, rav-

nateljica šole Zinka Fariè in Tone Praèek iz zavoda za šolstvo. »7. januarja 1987 smo zasadili prvo lopato, dobro leto pozneje smo telovadnico zgradili. 27. aprila 1988 smo prvo športno dvorano v severovzhodni Sloveniji tudi uradno odprli,« je zaèetke opisal Èep.

Gostila pomembne dogodke Danes je športna dvorana dom rokometašev, igralcev namiznega tenisa in košarkaric. Èeprav je gostila mnogo »zgodovinskih« tekem in športnikov, so dvorano, razumljivo, gledalci najbolj napolnili ob glasbenih dogodkih, saj so jim namenili tudi veèji del parketne površine. V dvorani se je zbralo že tudi 2300 ljudi. V njej so gostili

balkanska prvenstva v rokoborbi in tekmo ameriške olimpijske rokometne reprezentance, v njej so trenirali košarkarji Olimpije s takratnim trenerjem Zmagom Sagadinom, januarja letos sta pripravljalno tekmo odigrali rokometni reprezentanci Slovenije in Srbije, dvorana je gostila tudi najveèja estradna imena Slovenije in nekdanje Jugoslavije. 35. obletnico so v njej praznovali tudi Avseniki. Težava, ki trenutno pesti dvorano, je dotrajan parket. Sproti posodabljajo razsvetljavo. Prizadevajo si, da bi v celoti prešli na razsvetljavo LED. Mario Èep ob tem zakljuèi: »A kar je najpomembnejše, v tej telovadnici je odraslo trideset generacij otrok, številni pa zdaj na istem mestu spremljajo odrašèanje svojih otrok.«

Športni pedagog Mario Èep za šport na tretji osnovni šoli skrbi že 38 let, pomembno vlogo pa je odigral pred tridesetimi leti ob postavljanju dvorane.

Za zmage odslej proti Šerbcu, Ivezièu, Cvijièu ...

Aleš Cipot Rokometaši Pomurja bodo v novi sezoni 2018/2019 po osemnajstih letih spet zaigrali v 1.B ligi.

Domaèi rokometaši tako po sezoni 2000/2001 spet tekmujejo v drugi najkakovostnejši ligi, ko je združena ekipa Pomurka-Krog, kljub obstanku v ligi, prenehala delovati. Ekipo Pomurja je Rokometna zveza Slovenije povabila v 1.B ligo naknadno kot tretjo ekipo v drugi ligi, saj je ena od ekip, ki si je zagotovila obstanek, izstopila iz tekmovanja. Pogoj za napredovanje, ki si ga je zastavil upravni odbor, je bil, da sestavijo konkurenèno ekipo, ki bo kos moènim ekipam v tej ligi.

Vloge favoritov lahko pripišemo šestim moštvom – to so Krško, Slovenj Gradec 2011, Drava Ptuj, Butan plini Izola, LL Grosist Slovan in Herz Šmartno. Te ekipe se bodo potegovale za vstop v višji rang tekmovanja. Cilj Pomurja je sredina lestvice, torej uvrstitev od sedmega do desetega mesta med štirinajstimi ekipami.

Prihajajo slavna trenerska imena V novi sezoni bodo v športni dvorani Osnovne šole III Murska Sobota kot trenerji nasprotnih ekip gostovali med drugimi tudi Gregor Cvijiè (Škof ljica), Uroš Šerbec

(Krško), Fredi Radojkoviè (Izola) in Slavko Iveziè (Slovenj Gradec).

Trener Pomurja ostaja Alan Potoènjak, ki bo na èelu rokometašev Pomurja že tretjo sezono. Pri igralskem kadru je prišlo do precejšnjih sprememb. Z aktivnim igranjem je

prenehal kapetan Mitja Kozelj, vratar Boštjan Belec se vraèa v matièni klub Dravo Ptuj. Ekipi se bodo pridružili vratar Matic Škerjanec, levo krilo Filip Bombek in krožni napadalec Matic Topolovec, vsi iz Velike Nedelje. Velika Nedelja

Domaèi rokometaši bodo po sezoni 2000/2001 spet tekmovali v drugi najkakovostnejši ligi.

namreè v novi sezoni ne bo igrala s èlansko ekipo. Iz Ormoža prihaja Rok Koderman, srednji zunanji igralec. Po poškodbi se vraèa Marko Jankoviè, Gregor Falež se vraèa po letu igranja pri ptujski Dravi, Anej Sever pa po nekajmeseèni prekinitvi igranja. Vraèa se tudi vratar Tilen Prosenjak, ki je pred èasom že igral pri Pomurju. »V sodelovanju z dosedanjimi èlani vodstva kluba, novimi sodelavci in vsemi ljubitelji rokometa želim, da se aktivnosti v klubu usmerijo v zagotovitev kakovostnega dela z mladimi, ustvarjanje kar najboljših pogojev za vrhunsko igro èlanske in drugih ligaških ekip ter zagotovitev ustreznih infrastrukturnih zmogljivosti za razvoj in popularizacijo rokometa v Pomurju.

Povabilo za igranje v 1.B državni rokometni ligi je nova priložnost za današnjo in vrsto prihodnjih generacij mladih, prav tako je tudi priložnost, da Pomurje postane prepoznavna rokometna športna destinacija. Preprièan sem, da nam bo v sodelovanju s pomurskimi obèinami, njihovimi šolami in klubi ter zlasti s pomurskim gospodarstvom to priložnost uspelo uresnièiti,« je pred sezono povedal novi predsednik RK Pomurje Marjan Kreslin.

Rokomet jih povezuje èez mejo Geza Grabar Rokomet je bil v Pomurju nekoè eden glavnih športov, kar pa se je do danes precej spremenilo. Èasi, ko je imel tudi Krog (ob Murski Soboti in Bakovcih) odlièen klubski rokomet, so žal minili, tradicija pristnih športnih vezi, stkanih v tistih èasih, pa živi še danes. Tako se nekdanji aktivni

igralci Rokometnega kluba Krog, zdaj združeni v sekcijo veteranov, poleti redno sreèujejo z vrstniki iz Monoštra v Porabju na Madžarskem. Kroški rokometni veterani so prijatelje porabske Slovence gostili na tradicionalni prijateljski mednarodni rokometni tekmi. Na domaèem asfaltnem igrišèu so jih premagali z rezultatom 24:13. Za gostitelje so najveè zadetkov k izdatni zmagi prispevali Aleš Kolmanko 9, Erik Babiè 6, Aleš Svetec 4 in Andrej Titan 2; pri Monoštru so po tri zadetke dosegli

Zsolt Szabo, Gabor Kozma, Gabor Lukaè in Laci Mesterhazi.

Obisk bodo kroški rokometaši z veseljem vrnili Na tovrstnih tekmah seveda ne šteje tekmovalni duh, v ospredju je namreè predvsem èloveški faktor.

Zato se vsako sreèanje nadaljuje s prijetnim druženjem. Obisk s povratno tekmo bodo kroški rokometaši madžarskim športnim prijateljem seveda z veseljem vrnili.

Gre za veè kot desetletje staro prijetno športno sreèanje, katerega rezultat je potisnjen nekoliko v ozadje, saj je v ospredju negovanje prijateljskih vezi.

ŠPORT

september 2018

25

/

Ameriški pridih v Bakovcih Aleksandra Grah

Avstrijo bi jim po besedah predsednika kluba Erika Kapuna zagotovil tudi veè tekem.

V ŠRC Bakovci se je odvijal otvoritveni turnir druge lige ameriškega nogometa.

V drugi ligi ameriškega nogometa, ki ga nekateri imenujejo tudi šport znanosti in gladiatorskih bojev, so se na otvoritvenem turnirju z ljubljanskimi Sokoli (Ljubljana Silverhawks) pomerile domaèe Štorklje iz murskosoboškega kluba Storks, drugo tekmo so odigrali Alpski vragi iz Kranja (Kranj Alp Devils) in celjski Zlatokopi (Celje Gold Diggers). Klub Murska Sobota Storks velja za edini klub v Pomurju, ki se ukvarja z ameriškim nogometom. Kot pravijo fantje, pod tem imenom že sedmo leto predstavljajo celotno regijo, saj so štorklje že desetletja zašèitni znak pokrajine ob Muri. Mladi igralci tega sicer bolj malo poznanega športa si prizadevajo, da bi še naprej rasli in napredovali v avstrijsko ligo. Preboj v

Želijo si trenerja

Cilji murskosoboškega kluba Storks so povezani s prebojem v avstrijsko ligo, s èimer bi pridobili veè tekem.

»Cilji za prihodnost so veliki, ampak tudi zelo povezani s finanènimi sredstvi. Kot že vsa leta do zdaj veèinoma delovanje kluba financiramo mi, igralci. Vse to se kaže tudi na igrišèu, naš najveèji problem je, da nimamo trenerja,« pojasnjuje Kapun. Ne glede na vse to so bili gledalci nad borbeno igro domaèe ekipe veè kot navdušeni.

Dodobra so zapolnili tribune in z obiskom izkazali podporo mladi ekipi, o kateri bomo v prihodnje gotovo še slišali. »Glede obiska je bil turnir veè kot uspešen, saj so bile tribune skorajda zapolnjene. Veseli nas, da nas domaèi ljudje podpirajo in jih tudi ta šport zanima. Cilji za prihodnost so veliki, ampak tudi zelo povezani s finanènimi sredstvi.

Kot že vsa leta do zdaj veèinoma delovanje kluba financiramo mi, igralci,« še dodaja Kapun.

Odlièni triatlonci iz naše obèine Ksenija Glažar Športno društvo Bakovci je letos ponovno organiziralo Dolgi triatlon Murska Sobota 2018.

Veè kot 50 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Èeške in Nemèije je v Soboškem jezeru najprej preplavalo 1,9 kilometra, nato so po Prekmurju prekolesarili 80 kilometrov ter v sklepnem dejanju 21 kilometrov pretekli skozi mestni del in murskosoboški park.

Menjalna prostora sta bila pri Soboškem jezeru in v drevoredu Martina Luthra v središèu mesta, kjer je bil tudi cilj tekmovanja.

Preizkušnjo so uspešno prestali

štirje Pomurci: Tomaž Mohar in Branko Durinek iz Murske Sobote, Štefan Buzeti iz Bakovcev in Rok Vidnar iz Dragotincev.

Veè kot 50 tekmovalcev je v Soboškem jezeru najprej preplavalo 1,9 kilometra, nato so po Prekmurju prekolesarili 80 kilometrov ter v sklepnem dejanju pretekli še 21 kilometrov.

državno prvenstvo èlanov 1 tretji, Buzeti v kategoriji za državno prvenstvo veteranov 6 prvi, Durinek v kategoriji za državno prvenstvo veteranov 4 drugi in Mohar v kategoriji moški skupno – brez licenc tretji. Soboèan Tomaž Mohar (na fotografiji drugi z leve), ki bo letos star 41 let, se s športom ukvarja že vrsto let. Triatloni mu seveda niso tuji, saj se jih je udeležil že veèkrat doma in v tujini, zlasti v Avstriji in na Madžarskem, konec meseca pa odhaja na podobno preizkušnjo v Beograd. Skupaj z otroki se ukvarja še s kajakaštvom. O triatlonu pravi, da je na koncu, ko si že utrujen, najtežje teèi.

Od leve proti desni: Rok Vidnar, Tomaž Mohar, Štefan Buzeti in Branko Durinek.

Najtežje je na koncu ...

Vidnar je bil v kategoriji za

Tudi Murska Sobota del tekaškega podviga Geza Grabar Ekstremni športnik in vsestranski dobrotnik Bogomir Dolenc iz Velenja si je zadal nenavaden podvig: med 25. avgustom in 5. oktobrom naèrtuje v športno-dobrodelnem projektu v 42 dneh preteèi natanko toliko maratonov. Èe vemo, da je dolžina klasiènega maratona 42,195 km in da je na leto s tekmovalnega vidika priporoèljivo preteèi dva ali tri maratone, gre pri tem za resnièno izjemen podvig.

Med 42 slovenskimi kraji, kjer bo pretekel maraton, si je izbral tudi Mursko Soboto. Po parku, okrog

Trga zmage in po mestnih ulicah je odmerjeno dnevno kolièino kilometrov v družbi pomurskih ljubiteljskih tekaèev premagoval drugo nedeljo v septembru. Med tistimi, ki je z maratoncem pretekel del proge, je bil tudi Boštjan Berlak, podžupan Mestne obèine Murska Sobota.

pirajo vse pristojne nacionalne športne organizacije in Olimpijski komite Slovenije, njegova ambasadorka je varuhinja èlovekovih pravic Vlasta Nussdorfer, èastni pokrovitelj pa predsednik države Borut Pahor, je zbiranje prostovoljnih prispevkov za ustanovo Mali vitez in male bolne junake.

Pomagala tudi obèina in Namen Dolenèevega številni obèani projekta 42 maratonov Med številnimi slovenskimi v 42 dneh je zbiranje obèinami, društvi in posamezniki se prostovoljnih prispevkov je vanj z donacijo v višini 500 evrov za ustanovo Mali vitez in velikodušno vkljuèila tudi Mestna obèina Murska Sobota, s prostovoljmale bolne junake. nimi prispevki na štartno-ciljnem prostoru pa tega dne tudi številni obèani in drugi obiskovalci.

Za male bolne junake Namen Dolenèevega projekta 42 maratonov v 42 dneh, ki ga pod-

Pred zaèetkom pri drevoredu Martina Luthra sta Dolenca pozdravila podžupan mestne obèine Boštjan Berlak (na fotografiji desno), in Goran Gutalj (levo), ki je na murskosoboškem zavodu za kulturo, turizem in šport zadolžen za šport.

26

/ september 2018

KRIŽANKA / OBVESTILA

Foto: Aleš Cipot

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do srede, 3. oktobra 2018, na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (julij 2018): Ida Lajnšèek, Lendavska ulica 51, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistiène agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne obèine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistiène agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: GLAVA, LANOS, AZIJA, MA, AN, URŠKA, BUREK, ORANGUTAN, TOMO, KEN ANNAKIN, TIP, OÈALI, ROJAK, JA, REN, DV, VATIKAN, NN, TAROK, KOVK, OITA, ARANŽIRKA, SCAT, ŽL, BARI, TAB, LAIK, RITEM, ODA, ÈOK, KELA, TOREK, ZAVINEK, AZIL, EMAJL, ÈAS, PRŠILKA, MAHATI, KEÈKA, MLADENIÈ, ANETO, ARKA.

MURSKA SOBOTA NEKOÈ

Trg zmage v Murski Soboti nekoè Foto: Ivan Vuèkiè

Naslednja številka Soboških novin izide v ponedeljek, 15. oktobra 2018.

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne obèine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovaè, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešiè, Goran Miloševiè, Marjan Žekš Naslovnica: pokrito teniško igrišèe v Murski Soboti, foto: Aleš Cipot Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Mariniè, Jasmina Muhiè Grafièna priprava: Jože Dolinšek, s. p.

Tisk: Jože Dolinšek, s. p.

Naklada: 7300 izvodov Meseènik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni obèini Murska Sobota brezplaèno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166 Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto in slovnièno pravilnost izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev dogodkov.

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

september 2018

/

27

Kebri na 25. Štrk touru v Rakièanu

Na Soèni vilici pomagali desetletni Niki

V rakièanski dvorec so ponovno prihrumeli številni hrošèi, in sicer v okviru 25. Štrk toura.

Organizator mednarodnega sreèanja teh zraèno hlajenih vozil znamke Volkswagen je tudi letos VW keeber klub Murska Sobota. Sreèanje se je v Rakièanu odvijalo od petka, 24. avgusta, do nedelje, 26. avgusta. Mednarodnega dogodka se vsako leto udeležujejo vozniki iz številnih evropskih držav, in sicer iz Avstrije, Nemèije, Italije, Madžarske in Poljske, ter tudi domaèi ljubitelji teh legendarnih modelov. Letošnja poletna, a tudi nekoliko mokra grajska kulisa je znova poskrbela za prav posebno vzdušje. Na tridnevnem sreèanju so goste zabavali glasbeni gostje, med njimi domaèini The Cock Tails in ansambel Balažic s solisti. / Aleksandra Grah

Peta letošnja Soèna vilica je bila najbolj domaèa, polna znanih, slovenskih jedi. Med drugim so ponudniki obiskovalce razvajali s cigansko peèenko s praženimi dödoli, z langašem z razliènimi nadevi, s prekmursko gibanico in posolanko, z izbranimi prleškimi vini in vrhunskim slovenskim pivom ter s prekmurskim bograèem, èigar izkupièek je bil namenjen Niki. Niko so na prireditvi obiskali tudi nogometaši Mure. Deklica je zaradi cerebralne paralize priklenjena na invalidski vozièek, s prostovoljnimi prispevki pa so zanjo zbrali 1050 evrov. / Aleš Cipot

Taborniške družine na taborjenju

Med letom se slišijo, enkrat na leto se sreèajo

Družine nekdanjih in sedanjih tabornikov (med njimi tudi iz naše obèine) so se zbrale v Domanjševcih na Gorièkem, kjer so obujale spomine na najlepše trenutke mladosti, ki so jih preživele na tabornem prostoru ob taborniškem domu. Seveda ni manjkalo dejavnosti za spoznavanje in doživljanje narave in naravnega okolja, tabornih veèerov ter dobre hrane, prav tako ne priložnosti za preizkušanje poguma in spretnosti. Posebna pozornost je bila posveèena otrokom tabornikov, ki so že ali pa šele bodo postali pravi taborniki. Organizator družinskega taborjenja – Zveza tabornikov Pomurja – obljublja, da bo taborniške družine naslednje leto spet povabila na skupno druženje. / Aleš Cipot

Radio TV klub Murska Sobota je bil v Nemèavcih gostitelj tradicionalnega vseslovenskega letnega sreèanja radioamaterjev. Za minulo leto so bili v tekmovalnem smislu najboljši radioamaterji iz Radencev, Kranja, Domžal, Moravè in Murske Sobote. Slednji najbolj po zaslugi Jožeta Hermana (Jože, S51ZO), ki se je v kategoriji en operater tokrat okitil s kar 25 zmagami. Organizatorji so ponosni, da sta jih letos obiskala Laila, HZ1HZ, prva ženska z radioamaterskim izpitom v Savdski Arabiji, ter radioamater Aleksander, IV3KKW, ki je èlan izvršnega odbora Mednarodne zveze radioamaterjev Regije 1 (IARU R1). Na koncu je bil simbolièno nagrajen tudi dolgoletni predsednik Radio TV kluba Murska Sobota Jože Novak, saj letos mineva petdeset let, odkar je postal zvest radioamaterizmu. / Geza Grabar

Na OŠ III snemali z ribièem Pepetom in Èuki

Zaèutile so naše kraje

Tretješolci OŠ III Murska Sobota so se podali na novo pustolovšèino in se preizkusili v igralskih vodah. V minulem šolskem letu so namreè sprejeli povabilo snemalne ekipe nacionalne televizije in njihove oddaje Ribiè Pepe ter posneli tri oddaje za novo sezono, ki bo predvajana to jesen. Ribiè Pepe je z uèenci 3. a in 3. b na snemalnih dogodivšèinah tekmoval v plavanju, nabiranju paradižnikov in peki èisto prave prekmurske gibanice, o kateri je ekipa povedala, da je najboljša. Snemanje so zakljuèili na grajski plošèadi pred Soboškim gradom in v parku pod mogoènimi drevesi, kjer so z odliènim nastopom uèence zabavali Èuki. / Aleksandra Grah

Mursko Soboto je obiskalo okrog sto slepih in slabovidnih žensk iz celotne Slovenije.

Organizator letošnjega sreèanja je bilo Medobèinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota. Udeleženke so enodnevno sreèanje zaèele na letališèu v Rakièanu, kjer so se na kuharski delavnici lotile izdelave prekmurske domaèe specialitete – prekmurske gibanice. Po slastni delavnici so se z vlakcem odpeljale proti Murski Soboti, ki so jo podrobneje spoznale, ustavile so se tudi v Pomurskem muzeju Murska Sobota, kjer so si ogledale stalno muzejsko zbirko. Po obisku muzeja so se sprehodile po Luthrovem drevoredu in prek Trga zmage do evangelièanske cerkve. Po ogledu središèa mesta so se z vlakcem vrnile na letališèe, kjer so poskusile slastne dobrote, nastale na kuharski delavnici. / Aleksandra Grah

28

/ september 2018

PRIREDITVE IN DOGODKI sreda, 19. 9. 2018, ob 10.00

predstavitev nove knjige lahkega branja Karoline Kolmaniè: »Tu je doma ljubezen« / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 22. 9. 2018, ob 11.30

CHILLAN Mikk Murska Sobota

sreda, 26. 9. 2018, ob 10.00

zakljuèek projekta Bralne vezi 2017/2018: podelitev Karolinine bralne znaèke / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

KOLEDAR DOGODKOV RAZSTAVE julij, avgust, september 2018

Za vedno na Plesah – Prvi Slovani v Soboti Pomurski muzej Murska Sobota

julij, avgust, september 2018

Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi Pomurski muzej Murska Sobota

julij, avgust, september 2018

Auschwitz – kraj na Zemlji: Auschwitz Album Pomurski muzej Murska Sobota

julij, avgust, september 2018

zbirka igraè družine Marton Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 14. 9. 2018, ob 18.00 (na ogled do 24. oktobra 2018)

razstava umetnikov iz Ingolstadta: Viktor Scheck – slike, Babette Überschär – skulpture Galerija Murska Sobota

èetrtek, 27. 9. 2018, ob 17.00

predstavitev s projekcijo in ogledom po Murski Soboti v okviru dnevov evropske kulturne dedišèine: Znamenite zgradbe preteklosti v mestu Murska Sobota / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 28. 9. 2018, ob 9.00

Noè ima svojo moè (znanstveni festival) Mikk Murska Sobota

sreda, 19. 9. 2018 (na ogled do 5. novembra 2018)

dela prof. Zdenka Huzjana, akad. slikarja: »Pesniku v spomin« / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 28. 9. 2018, od 10.30 do 19.00

SOÈNA VILICA: Jesenska kulinarièna pravljica Slovenska ulica

èetrtek, 20. 9. 2018, ob 10.00 in 17.00

javno strokovno vodstvo po razstavi umetnikov iz Ingolstadta / Galerija Murska Sobota

petek, 28. 9. 2018, ob 18.30

Oko besede in noè raziskovalcev / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 21. 9. 2018, ob 16.00

likovna razstava, LS Mozaik DU Murska Sobota, KUD Štefan Kovaè Murska sobota, LS Mavrica in JSKD Murska Sobota / BTC City Murska Sobota

torek, 2. 10. 2018, ob 18.00

literarno-spominski veèer: Milan Vincetiè (1957–2017) / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

èetrtek, 27. 9. 2018, ob 10.00

sobota, 13. 10. 2018

Festival bujte repe / Slovenska ulica

Naša dedišèina: kjer preteklost sreèa prihodnost (odprtje razstave v sodelovanju z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami) – v okviru dnevov evropske kulturne dedišèine / Galerija Murska Sobota

nedelja, 14. 10. 2018, ob 18.00

slovesnost ob spominskem dnevu Mestne obèine Murska Sobota / Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 28. 9. 2018 (na ogled do 12. oktobra 2018)

Veèernièina literarna bera 2017 avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ponedeljek, 15. 10. 2018, od 8.00 do 18.00

TREZINO SENJE mestno središèe Murske Sobote

petek, 28. 9. 2018, ob 16.00 (na ogled do 3. oktobra 2018)

razstava ob 50. obletnici: Zgodovinski razvoj obrti in podjetništva OOZ Murska Sobota avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

od ponedeljka, 1. 10., do petka, 5. 10. 2018

brezplaèen obisk razstave in ustvarjanje za družine v tednu otroka Atelje Pike in Packa, Galerija Murska Sobota

sreda, 10. 10. 2018, ob 17.00 (na ogled do 31. oktobra 2018)

Klavdija Celec: »Notranje pokrajine« dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 12. 10. 2018, ob 18.00

otvoritev razstave POLONE LOBREC Mikkova galerija Odprto obrobje

KONCERTI petek, 21. 9. 2018, ob 20.00

koncert Nuše Derende Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 29. 9. 2018, ob 20.00

RUSKA NOÈ, Manca Izmajlova Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 29. 9. 2018, ob 21.00

EDNA (SLO) Mikkov klubski prostor

petek, 5. 10. 2018, ob 19.00

ETHNOTRIP Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 12. 10. 2018, ob 19.00

mladinski simfonièni koncert Tapiola, Finska Gledališèe Park v Murski Soboti

PREDAVANJA sreda, 26. 9. 2018, ob 17.00

Viktor Bokan: Pogovor o slovesu (Hospic) dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

PREDSTAVE èetrtek, 11. 10. 2018, ob 19.00

Ferdinand von Schirach: »TEROR«, Prešernovo gledališèe Kranj Gledališèe Park v Murski Soboti

DELAVNICE sreda, 19. 9. 2018, ob 16.30

pravljièna ura z ustvarjalno delavnico v okviru dnevov evropske kulturne dedišèine: KAMEN NA KAMEN PALAÈA / igralnica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

èetrtek, 27. 9. 2018, od 16.30 do 18.30

literarna delavnica MLADE OÈI / Brankova soba v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota

od ponedeljka, 1. 10., do petka, 5. 10. 2018, od 16.30 do 19.30

MMC MIKK: delavnica Adobe InDesign Mikk Murska Sobota

sobota, 6. 10. 2018, ob 9.00

Mali ustvarjalci – dnevna delavnica lego robotike Mikk Murska Sobota

vsako soboto med 10.00 in 12.00

Knjižnica igraè / mladinski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

PREDSTAVE ZA OTROKE ponedeljek, 15. 10. 2018, ob 17.00

Brina Vogelnik: »BIBA MICA NA KONCERTU« Gledališèe Park v Murski Soboti

ŠPORT nedelja, 30. 9. 2018, ob 10.00

kolesarjenje TVD PARTIZAN Murska Sobota

nedelja, 30. 9. 2018, ob 13.00

nogometna tekma 1. SNL: NŠ MURA : NK MARIBOR Mestni stadion FAZANERIJA, Murska Sobota

nedelja, 7. 10. 2018, ob 10.00

kolesarjenje TVD PARTIZAN Murska Sobota

nedelja, 14. 10. 2018, ob 10.00

kolesarjenje TVD PARTIZAN Murska Sobota

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni obèini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turistiènih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistièni pisarni (Turistièno-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.