Sn marec 2018 web by Murska Sobota

ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / v. d. odgovornega urednika Tadej Buzeti

16. marec 2018 / številka 174

Kaže se razgled na Mensano in Expano Na obmoèju obèine trenutno poteka kar nekaj del, ki bodo dala nove oziroma prenovljene površine in objekte. Èe se boste v prihodnjih dneh in tednih vozili skozi samo središèe Murske Sobote ali po glavni cesti proti Bakovcem, boste lahko opazovali rast nekaterih novih projektov. Tako so v zelo intenzivni

fazi dela na objektu medgeneracijskega središèa Mensana v Murski Soboti, ki raste na obmoèju nekdanje Družbene prehrane. Toèen datum otvoritve še ni znan, bi pa vrata lahko odprla že v maju. Stavba namreè vse jasneje kaže svoje proèelje. Mensana naj bi sprva zaživela z odprtjem kuhinje s samopostrežno restavracijo, kavarno in teraso z gostinsko ponudbo ter eko pralnico. Nato bosta zaživeli delavnica in trgovina kot

Nova obmoèja za gradnjo hiš / stran 4

Center prenove in ponovne uporabe za tekstil in manjše pohištvo. V stavbi so predvideni še številni drugi prostori, med drugim frizerski salon, trgovina brez embalaže itd. Vidnejša pridobitev bodo oskrbovana stanovanja za starejše in stanovanja za mlade. Skupno bo na voljo šestnajst stanovanj, nekaj jih je že prodanih. Naslednja novost v središèu mesta je prenova ožjega središèa, ki se je zaèela s prenovo Trga zmage. Soèasno z

Vse se spreminja, a strast ne izginja / stran 14

ureditvijo Trga zmage bodo plošèad novega drevoreda podaljšali prek Slovenske ulice, in sicer v obliki klanèine za umirjanje prometa s prehodom za pešce. Tako bo segala do ograje evangelièanske cerkve, kjer bo prehod za pešce urejen tako, da se bo nadaljeval iz samega sprehajališèa. Kotièki za sprehajanje bodo na voljo tudi ob novem paviljonu, ki hitro raste ob Soboškem jezeru. Paviljon je na javnem nateèaju dobil ime

Expano. Izbrani prijavitelj FRANCFRANC bo moral pripraviti tudi podroben priroènik celostne grafiène podobe in s tem dopolniti manjkajoèo vrzel enovitega komuniciranja. Izbrano ime Expano s sloganom Doživite Pomurje in logotip bosta namreè namenjena pozitivni medijski promociji in grajenju zavesti o paviljonu kot gospodarskem in turistiènem središèu pomurske regije.

»Najlepše je, ko se zbudim z dobro idejo« / stran 21

/ marec 2018

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Bralo kar 200 otrok

Okolju najbolj prijazna sveèa

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so z gledališko predstavo sklenili bralno znaèko za otroke, stare od štiri do deset let. V projektu bralne znaèke, ki je pod vodstvom knjižnièarke Ane Sušec potekal od minulega februarja 2017 in do zdaj, je sodelovalo okrog dvesto otrok. Mladi bralci so sami ali pa skupaj s starši prebrali pet knjig s seznama, ob tem pa kaj napisali in razmišljanja opremili z ilustracijami. Ob zakljuèku bralne znaèke z naslovom Jaz pa berem so mladim bralcem pripravili prav posebno preseneèenje, saj so dogodek sklenili s predstavo »Moja luna« gledališèa Pravljièarna. Tako so na prireditvi skupaj z radovedno in vedoželjno sovico Uhico pokukali v knjige. V knjižnici obljubljajo, da bodo mlade bralce s tovrstnimi projekti spodbujali tudi v prihodnje. / Aleksandra Grah

Pomurski ekološki center se je konec leta lotil še enega odmevnega projekta. Ozavešèevalne delavnice izdelave dišeèe sveèe iz odpadnega jedilnega olja potekajo na vseh petih osnovnih šolah v obèini in tudi v vseh enotah vrtca. Na delavnice se je (tel. 041 298 447) še mogoèe prijaviti in jih bo zavod pripravljen izvajati tudi v morebitnih drugih okoljsko ozavešèenih sredinah. Za razliko od klasiènih parafinskih sveè so sveèe iz odpadnega jedilnega olja narejene iz obnovljivega vira ter so v celoti rastlinskega izvora. So popolnoma CO2-nevtralne, ne sajijo ter so dokazano zdravju in okolju prijazne. Gorijo 30 odstotkov dalj èasa in pri nižji temperaturi kot parafinske sveèe. / Geza Grabar

Krepili kulturno zavest

Tretji vrtèevski Kalejdoskop

Tudi Društvo diabetikov Murska Sobota je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo proslavo. Za zaèetek je ženski pevski zbor društva pod vodstvom Marije Rituper zapel himno, ki ji je sledila še recitacija tega Prešernovega besedila. Predsednica društva Danijela Santl Pintariè je po pozdravnem nagovoru na kratko orisala pomen kulturnega praznika, ki ni samo dan spomina, ampak je hkrati tudi opomin nam vsem, kako krepiti kulturo in narodno zavest. Med drugim so na dogodku predstavili knjigo Simone Rituper »Jezero tišine«. / Ivana Radovanoviæ

Pri Vrtcu Murska Sobota so v murskosoboškem Gledališèu Park že tretje leto zapored pripravili prireditev, ki so jo poimenovali Kalejdoskop. Nanjo zaradi omejenega prostora povabijo zlasti starše, ki jim predstavijo obogatitvene dejavnosti, ki jih izvajajo v vseh svojih enotah. Na prireditvi so sodelovali otroci in strokovne delavke iz vseh enot vrtca./ Jasmina Muhiè, foto: Aleksandra Grah

Že 50 let na skupni poti

Zima, za kmetijce èas izobraževanj

V zaèetku leta je minila natanko polovica stoletja, ki sta jo Katarina in Anton Benkoviè skupaj preživela z roko v roki ter v dobrem in slabem. V murskosoboški stolni župnijski cerkvi sv. Nikolaja sta se ob tej priložnosti udeležila zahvalne svete maše ob tem osebnem jubileju. Potem ko sta se upokojila, sta se odloèila, da bosta svoje bogato znanje še nadgrajevala. Zato obiskujeta razliène oblike izobraževanja v obliki teèajev, ki jih pripravlja Ljudska univerza Murska Sobota. Sta tudi zelo verna, saj tako rekoè nobena nedelja ne mine brez maše. Nedelja brez nje je duhovno pusta, pravita. / Geza Grabar

Na murskosoboškem zavodu Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije so izvedli številna izobraževanja, konec januarja in v zaèetku februarja pa v petih terminih in na dveh krajih tudi dodatno usposabljanje za izvajalce ukrepov rastlin oziroma po domaèe za imetnike izkaznic FFS (fitofarmacevtskih sredstev). Osnovno vodilo tovrstnih izobraževanj je, da pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev nikakor ne smemo pozabiti na lastno varnost in da je uèinkovitost teh sredstev kar v 70 odstotkih odvisna od uporabnika, torej od pravilnosti nanosa sredstev na rastlino. / Geza Grabar

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK

marec 2018

Mestno središèe se spreminja Ksenija Glažar Po slavnostnem odprtju drevoreda Martina Luthra decembra lani, uvodnega dela prve faze prenove mestnega središèa, Mestna obèina Murska Sobota nadaljuje prenovo. V drugem delu prve faze so zaèeli urejati Trg zmage in okolico. Pogovarjali smo se z Dušanom Haukom, višjim svetovalcem za projekte in investicije na oddelku za gospodarske dejavnosti, ter Angelco Dokl Mir, vodjo oddelka za okolje in prostor.

Ob Trgu zmage veè prostora za prireditve Kot pravi Hauko, bodo kmalu zaèeli obnavljati poti, ki vodijo do Trga zmage. Eliptièna oblika okoli spomenika ruskim osvoboditeljem bo urejena tako, da bo omogoèala prireditve in proslave na prostem. Parkovni del bodo v kar najveèji meri ohranili, le nekatera drevesa v zahodnem delu bodo presadili na ustreznejše lokacije. Park bo dobil tudi vso potrebno urbano opremo, javno razsvetljavo, stojna mesta za montažne drogove, novo informacijsko tablo in pitnik. Hkrati bodo na novo zatravili celotno površino Trga zmage. Obenem bodo oèistili in obnovili spomenik ruskim osvoboditeljem in njegov podstavek, da bo lepše sovpadal z okolico. Sanacijo spomenika bodo sofinancirali tudi veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji. Oboje naj bi bilo dokonèano predvidoma do sredine maja.

Prestavitev prehoda za pešce pri evangelièanski cerkvi Soèasno z ureditvijo Trga zmage bodo plošèad novega drevoreda

podaljšali prek Slovenske ulice, in sicer v obliki klanèine za umirjanje prometa s prehodom za pešce. Tako bo segala do ograje evangelièanske cerkve, kjer bo prehod za pešce urejen tako, da se bo nadaljeval iz samega sprehajališèa. Tako bodo smiselno zakljuèili veduto med evangelièansko cerkvijo in gradom ter ustvarili konèni videz.

Nadaljevanje prve faze prenove mestnega središèa na Slovenski ulici Februarja lani so bile predstavljene najustreznejše idejne zasnove preureditve celotnega mestnega središèa Murske Sobote, ki jih je Mestna obèina Murska Sobota iskala z javnim nateèajem. Nateèaj je dal veliko rešitev za širše obmoèje mestnega jedra, vse od Kardoševe do Slovenske, Kocljeve in Slomškove ulice. Tako v prvo fazo ureditve sodi tudi še Slovenska ulica v južnem delu. Promet ob Slovenski ulici bo po projektni dokumentaciji, ki je že dokonèana, kot pravi Angelca Dokl Mir, enosmeren. Drevored ob cesti bo dvojni, postavljena pa bo tudi nova urbana oprema. »Slovenska ulica bo multifunkcionalna. To pomeni, da ne bo robnikov, ampak bo vse v eni ravni, da jo po potrebi lahko zapremo, tam bo lahko potekal tudi dvosmerni promet ali pa bo enosmerna z enosmernim parkiranjem, kot smo se odloèili zdaj,« razloži Dokl Mirova. Dodaja še, da bosta èas in odziv bližnje okolice pokazala, kateri naèin prometne ureditve bo najustreznejši. Slovenska ulica je predvidena za prireditve in dogodke na prostem. Obèasno bo popolnoma zaprta za promet, kot je to v navadi že zdaj. Prenova Slovenske ulice se bo z javnim naroèilom zaèela jeseni, investicija pa naj bi se zaèela izvajati v zaèetku prihodnjega leta. Obnova mestnega središèa je bila zaradi èrpanja sredstev iz Celostnih teritorialnih naložb in drugih evropskih razpisov razdeljena v veè

Spremenjen vozni red Soboèanca Zaradi zaèasne popolne zapore Slovenske ulice bo mestni avtobus Soboèanec vozil po spremenjenem voznem redu. Podroben vozni red je objavljen na spletni strani mestne obèine (www.murska-sobota.si).

Popolna zapora dela Slovenske ulice Zaradi prenove mestnega središèa bo na državni cesti Murska Sobota - Gederovci izvedena zaèasna popolna zapora ceste od 13. 3. 2018 do 20. 5. 2018 (24 ur). V èasu popolne zapore ceste bo promet vozil preusmerjen iz smeri Moravske Toplice za Gederovce in Avstrijo èez Grajsko ulico, Ciril Metodovo ulico in Severjevo ulico. Iz smeri Slovenske ulice (center) za Moravske Toplice in Hodoš pa bo promet preusmerjen na Ulico Staneta Rozmana in Gregorèièevo ulico.

faz. Druga faza prenove mestnega središèa bo po javnem nateèaju zajemala ureditve v obmoèju okrog mestne tržnice, za Blagovnico, Trg kulture in obmoèje do Kocljeve ulice. Uredili bodo zunanje urbane površine. Po predvidenem terminskem naèrtu bi lahko k projektu pristopili, kot pravi Dokl Mirova, v letu 2020 po predhodni zagotovitvi drugih evropskih sredstev.

Za veè raznovrstnih dejavnosti v mestu Prenova mestnega središèa je naložba, ki izhaja iz Trajnostne urbane strategije, in pomembno prispeva k oživitvi mestnega središèa. Glavni cilj prenove mestnega jedra je oživitev središèa mesta, ki izgublja na svojem pomenu, saj se poslovne stavbe praznijo, ulice ostajajo prazne, ljudje se v mestnem središèu redko zadržujejo, po nakupih pa se raje odpravijo na mestno obrobje v trgovske centre. Poleg oživitve mestnega središèa bo prenova vplivala tudi na ponovni razvoj raznovrstnih dejavnosti in privlaènih zanimivosti v mestu. S preureditvijo mestnega jedra želijo poudariti znaèaj historiène mestne promenade, ki bo v prvi vrsti namenjena pešcem.

Kaj nas povezuje? Zavedam se, da k razvoju najveè prispevajo dobri in urejeni odnosi. Zato poizkušam z vsemi iskati skupni jezik, izpostaviti tisto, kar nas povezuje, namesto tistega, kar nas razdvaja. Takšen sem. Ne maram prepirov. Verjamem, da je mogoèe z dobro voljo premagati najveèje ovire. Odkar sem postal župan, si prizadevam, da bi se v mestu in regiji povezovali okoli skupnih ciljev. Številni potenciali regije, ki jih imamo zaradi lepote, naravnih danosti, lege in ljudi, to zahtevajo. Priložnosti pred Pomurjem lahko uresnièimo le skupaj, ne pa vsak zase. Zato je nujno, da Pomurje povezani prebujamo v razvojno prodorno regijo, ki bo vsem njenim ljudem omogoèala visoko kakovost življenja. To je tisto, kar sam vidim kot najpomembnejšo skupno ambicijo vseh obèin in ljudi v Pomurju. Toda povezovanje je mogoèe, ko delimo skupne vrednote. Ko je skupni cilj moènejši od posamiènih interesov. Ko vsi spoštujemo skupaj dogovorjena pravila igre. Žal je dogajanje v zadnjih tednih pokazalo, da so lahko razdalje v majhnem Pomurju svetlobna leta narazen. Zakaj je sploh prišlo do konflikta o Pomurskih lekarnah? Mestna obèina je na zaèetku tega mandata izvedla revizijo poslovanja Pomurskih lekarn. Ne zato, ker bi naèrtno iskali napake ali imeli svoje kadrovske apetite, temveè ker je to predpogoj za uèinkovit nadzor v institucijah, katerih soustanoviteljica je mestna obèina. Revizija je med drugim pokazala, da lekarne, ki so organizirane kot javni zavod, zdravil ne nabavljajo po zakonsko predpisanih postopkih javnega naroèanja. Ob tem izsledki revizije kažejo tudi na vprašljivo gospodarjenje s premoženjem lekarn, vkljuèno z Galexom in drugimi naložbami. Razumite me, da ob teh spoznanjih revizije nisem mogel pogledati stran samo zato, da navidezno ohranimo dobre odnose. A nismo v regiji in v državi že plaèali prevelike cene pomanjkljivega nadzora in domaèijskega poslovanja? Vse življenje sem branil zakon, pravico in red. To je moje poklicno in èloveško poslanstvo. Zato si tudi danes ne morem zatiskati oèi pred tistim, kar je narobe. To bi bilo najlažje: izogniti se konfliktu, ne drezati v interese in pustiti vrtièke nedotaknjene. Ampak vprašajte se, dragi moji, ali ste me zato izvolili. Preprièan sem, da ste me izvolili zato, ker ste ocenili, da lahko povežem ustvarjalno energijo našega mesta in jo skupaj usmerimo v razvoj. Zato se Murska Sobota spreminja. Zato smo v mesto uspeli pripeljati rekordna razvojna sredstva, s katerimi danes izboljšujemo infrastrukturo, uresnièujemo razvojne projekte in prenavljamo mesto. Da to poènemo na gospodaren, zakonit in transparenten naèin, ker je tako prav in ker lahko samo tako uèinke razvoja enakopravno porazdelimo v koristi za vse. Verjamem, da so dobri odnosi mogoèi le, èe spoštujemo skupna pravila in èe znamo skupnim ciljem dati prednost pred posamiènimi interesi. Dokler bom župan, bom delal na takšen naèin, z jasnimi in dobrimi nameni, odprto in iskreno. Èe nas povezuje to, potem je Pomurje enotno in moèno. Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Do spomenika ruskim osvoboditeljem in po obodu parka bodo vodile nove linijske tlakovane poti.

/ marec 2018

Vprašanja in pobude s 27. seje Objavljamo pobude in vprašanja mestnih svetnikov s 27. seje mestnega sveta. Vprašanja oziroma pobude so imeli naslednji svetniki: Dr. Robert CELEC: Povedal je, da ga je starejša gospa opozorila na izobešanje slovenskih zastav ob praznikih. Na Ulici Štefana Kovaèa je ob praznikih vedno kar veliko število slovenskih zastav, ugotavlja pa, da je na Slovenski ulici zastava na stavbi obèine, od obèine naprej vse do hotela Diana pa praktièno ni nosilcev za zastave in tudi po sami ulici ni veliko slovenskih zastav. Ker sta to glavni ulici v mestu, zlasti Slovenska ulica je samo središèe mesta, meni, da bi bilo prav, èe bi našli rešitve za izobešanje ustreznega števila zastav ob praznikih na Slovenski ulici. Prav je, da vzgajamo patriotizem oziroma da smo ponosni na državo, in eden izmed naèinov, kako to lahko izražamo, je tudi izobešanje zastav ob praznikih. Ker Slovensko ulico èaka prenova, naj se vkljuèi v naèrte, ker si mesto to zasluži. Darko RUDAŠ: Predstavil je pobudo, ki jo je izpostavil že veèkrat (tudi v prejšnjem mandatu) in se nanaša na mestni promet oziroma na avtobus Soboèanec. Predlagal je, da se preuèi možnost vkljuèitve naselja Pušèa v linijo, ki vozi po trasi Rakièan–Murska Sobota–Maximus–Èernelavci. Èe ne gre v celoti, predlaga vkljuèitev vsaj dvakrat ob delavnikih: zjutraj, ko dijaki in zaposleni odhajajo v mesto, in popoldne, ko se vraèajo. Preprièan je, da bi tudi s tem Pušèo kot specifièno naselje približali mestu. Zato naj obvelja misel, ki so jo ustvarili otroci vrtca v Pušèi: Tudi moje mesto je Murska Sobota. Odgovor svetniku: Glede avtobusne linije je župan povedal, da so ga s tem vprašanjem seznanili tudi krajanke in krajani KS Pušèa. Zdaj, ko bo skupaj z izbranim ponudnikom za prevoz na teh linijah nastal nov vozni red, je pobudo treba, èe je le mogoèe, upoštevati. Meni, da težav ne bi smelo biti, zato je ta pripomba popolnoma na mestu. Lea FRIŠKIÈ: Povedala je, da so jo obèani opozorili na pokvarjeno dvigalo v podhodu pod železniško progo. Tam hodi zelo veliko starejših ljudi z nakupovalnimi vozièki in praznega še lahko prenesejo po stopnicah, polnega pa zelo težko. Vèasih jim kdo še priskoèi na pomoè, a pogosto ni nikogar. Daje pobudo, da mestna obèina preveri stanje dvigala, ki je bilo v uporabi samo od lanskega oziroma predlanskega leta. Odgovor svetnici: Župan je povedal, da bodo nedelovanje dvigala v podhodu preverili. Darko PETRIJAN: Povedal je, da se je nanj obrnila stanovalka Kardoševega bloka, ki pravi, da je kot mnogi drugi razoèarana nad podobo novega Luthrovega trga. Povedal je, da konèna podoba tudi po njegovem okusu ni noben arhitekturni presežek. Obèanka ga je opozorila, da naj na seji pove, da je prehod za pešce, oznaèen s talnimi oznaèbami, moteè zlasti za starejše ljudi. Obèanka ima vozniški izpit in vozi, vendar bi enkrat že skoraj povzroèila prometno nesreèo, ker se v temi ta prehod zelo blešèi. Zato prosi, da pristojni preverijo stanje. Odgovor svetniku: O drevoredu Martina Luthra je župan povedal, da imajo vsake oèi svojega malarja. Tudi mestna uprava je arhitekte opozorila, naj podobo dopolnijo s klopmi, ki bodo postavljene spomladi, in tudi z rožami oziroma gredico ali èim podobnim, da prostor bolj obogatijo. V zvezi z luèmi na prehodu za pešce je župan povedal, da se z opažanjem strinja. Luèi se ponoèi precej blešèijo in je tudi sam že opozoril na to, da je verjetno treba kot teh luèi nekoliko spremeniti, da vozniku ne bodo svetile neposredno v oèi. Izvajalcu bodo naroèili, da to spremeni, saj podobne ureditve v drugih mestih niso tako moteèe. Renata PINTER VERTOT: Predstavila je vprašanje obèanke, ki se dnevno sprehaja po Kopališki ulici mimo Visitor centra. Zanima jo, kakšen je namen Visitor centra in ali se sploh uporablja, saj je zmeraj zaprt. Že veèkrat je poskušala vstopiti in je vedno zaprt. Opozorila je na prometno problematiko Kocljeve ulice, in sicer v delu, kjer je ulica dvosmerna; najveèja težava je ob pošti ob jutranjih prometnih konicah, ko grejo ljudje v službo, in popoldne ob 16. uri, ko se vraèajo domov. Poštni tovornjaki namreè stojijo na ploènikih in pešci morajo hoditi po cesti, na cesti pa se obraèajo še avtomobili. Dala je pobudo, da naj se položaj razreši, preden bo prišlo do nesreèe. Odgovor svetnici: Glede Visitor centra je župan povedal, da je ob odprtju imel ustrezen namen, se pa strinja, da se zdaj ne koristi. Po podatkih, ki jih je dobil pred èasom, ga obiskujejo zlasti organizirane skupine osnovnošolcev. Kot turistièna zanimivost ne deluje, tako kot ne funkcionira geotermija, kot je to povedal mag. Štihec. Meni, da bi z dobro promocijo lahko obisk poveèali, vprašanje je, kaj pokazati, saj geotermije ne izkorišèamo. Glede Kocljeve ulice je župan povedal, da problem pozna. Dodal je, da Pošta Slovenije logistièni center naèrtuje neposredno ob Avtobusnem podjetju Murska Sobota, zato potem tovornjaki veè ne bodo vozili in obraèali po Kocljevi ulici, saj tudi sami ugotavljajo, da imajo s tem težave. Kolikor je seznanjen, pridobivajo gradbeno dovoljenje in bodo z investicijo zaèeli, tako da bo potem tudi ta težava odpravljena. Anton ŠKRABAN: Povedal je, da sta Krajevna skupnost Krog in Krajevna skupnost Satahovci od javnega podjetja Komunala prejeli v podpis dogovor za izvajanje javnih del javnih delavcev v omenjenih krajevnih skupnostih. Iz dogovora je razvidno, da imata obe krajevni skupnosti tudi v letošnjem letu za opravljanje javnih del enega delavca, kljub temu da je že vsa leta zaradi velikega obsega del to izredno težko usklajevati. Kljub doslednemu dogovarjanju in usklajevanju med skupnostnima jim vsega ne uspe postoriti. Celotnega obsega dela ena oseba kljub izjemni zavzetosti ne more opraviti, zlasti je to izrazito v poletnih mesecih. Delavec zato pogosto dela dalj èasa, da opravi delo, tudi prostovoljno, vendar s tem izpostavlja sebe in tudi odgovorne, ki vodijo program javnih del. Sprašujejo, zakaj lahko društva dobijo javne delavce, veèje krajevne skupnosti pa so pri tem tako omejene oziroma imajo že nekaj let stalno število javnih delavcev. Obseg del se poveèuje. Predlagajo, da se veèjim krajevnim skupnostim vsaj v poletnih mesecih omogoèi dodaten javni delavec. Krajevna skupnost Krog in vsa društva v lokalni skupnosti se mestni obèini, mestnemu svetu in svetnikom zahvaljujejo za prvo dokonèano investicijo v letošnjem letu, in sicer za parkirišèe pri prihodnjem športnem centru, ki nastaja postopoma, letos pa naj bi tudi zaèeli z gradnjo veènamenskega objekta. Dela so bila kakovostno opravljena pred iztekom roka. V upanju, da se bodo zaèele tudi druge predvidene investicije za ureditev okolice reke Mure, dodaja, da bo vse, kar se bo zgradilo, ostalo za naslednje generacije in bo v korist celotni mestni obèini. Odgovor svetniku: Glede javnih delavcev je župan povedal, da je s tem seznanjen in bo z direktorjem komunalnega podjetja še enkrat govoril, saj je že zaprosil, da za Satahovce in Krog doloèi po enega javnega delavca za vsako krajevno skupnost. Javni delavci so seveda izbrani najprej na podlagi števila razpoložljivih javnih del. Javnih del je bilo letos šestdeset, lansko leto torej manj za Pomurje kot leto prej, ampak meni, da je komunalno podjetje dobilo enako število javnih delavcev prav za te namene, kot je to zagotovil krajanom in krajankam na svetu krajevne skupnosti. Andrej MEŠIÈ: Postavil je vprašanje oziroma dal pobudo. Obèana Murske Sobote sta ga namreè vprašala, kdaj bo spet v obravnavi prostorski naèrt in ali se je na obèini že nabralo dovolj vprašanj oziroma pobud za spremembo, da prostorski naèrt ponovno pride na sejo mestnega sveta. Prostorski naèrt je živ organizem, ki ga je vedno treba spreminjati, da je mogoèe ljudem ugoditi. Glede ponovnega postopka spremembe obèinskega prostorskega naèrta (OPN) je odgovor dala Angelca DOKL MIR, vodja oddelka za okolje in prostor: Za spremembo obèinskega prostorskega naèrta, kjer bi se spreminjala osnovna namenska raba, npr. sprememba kmetijskih zemljišè v stavbna, je treba izvesti reden »veliki« postopek spremembe veljavnega prostorskega akta za celotno obmoèje obèine. Nekaj pobud je v manjšem številu že evidentiranih. Za izvedbo postopka in izdelavo gradiv so v proraèunu sredstva planirana, in sicer ne samo za leto 2018, ko bi ta prostorski akt zaèeli izdelovati, paè pa so sredstva planirana tudi v naèrtu razvojnih programov. Predvidoma se bosta izdelava in sprejetje tega prostorskega akta namreè zavlekla, po njeni oceni vsaj za tri leta. Je pa res, da je ministrstvo za okolje in prostor lani sprejelo novo zakonodajo, ki bo zaèela veljati 1. junija 2018. Doloèeni so tudi novi pogoji in meni, da bi bilo treba najprej preuèiti zlasti to novo zakonodajo in nove obrazce za oddajanje pobud za spremembo osnovne namenske rabe. Predvideva, da bodo zaèeli z uvodnimi dogovori z mestnimi èetrtmi in krajevnimi

MESTNI SVET / AKTUALNO

Nova obmoèja za gradnjo hiš Ksenija Glažar Na obmoèju naše obèine se obeta veè novih stanovanjskih obmoèij, namenjenih individualni gradnji hiš. Mestna obèina Murska Sobota ima trenutno odprtih veè postopkov priprave obèinskih podrobnih prostorskih naèrtov (OPPN). Akti so že bili razgrnjeni in predstavljeni javnosti, obèani pa so imeli možnost dodati pripombe. Kot je razbrati iz gradiva, se obeta veè novih stanovanjskih obmoèij, namenjenih zlasti individualni gradnji stanovanjskih hiš. Pogovarjali smo se z višjo svetovalko Bernardko Ryan ter Angelco Dokl Mir, vodjo oddelka za okolje in prostor pri mestni upravi.

Veèja nepozidana stavbna obmoèja Ryanova med novimi OPPN-ji za stanovanjsko gradnjo izpostavi tri, in sicer v Rakièanu, ob Sonèni ulici v Murski Soboti in v Pušèi. V vseh treh primerih gre za veèja nepozidana stavbna obmoèja, ki so stavbna postala s sprejemom obèinskega prostorskega naèrta (OPN) v letu 2014. Vsi trije akti so že bili javno razgrnjeni in so trenutno v fazi priprave stališè do pripomb, ki jih je prispevala zainteresirana javnost. Naèrtovanje prostorskih ureditev poskušajo po besedah sogovornic èim bolj uskladiti z željami oziroma zahtevami lastnikov zemljišè. Ob tem so seveda zavezani upoštevati tudi vso veljavno prostorsko zakonodajo in splošne urbanistiène smernice. Usklajevanja zahtevajo veliko sodelovanja med mestno obèino, ki

je pripravljavec vseh aktov, naèrtovalci in lastniki zemljišè. K predlogu prostorskega akta je treba pridobiti pozitivna mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora (ministrstva in lokalne službe), nato pa prostorski akt obravnava še mestni svet. Omenjeni prostorski akti bodo zakljuèeni predvidoma še v letošnjem letu, nato pa bo obèina pristopila k ureditvi komunalne opremljenosti obmoèij ter ureditvi cest in preostale potrebne infrastrukture.

V Rakièanu novo stanovanjsko obmoèje OPPN za stanovanjsko obmoèje v Rakièanu se nanaša na lokacijo med Panonsko, Prešernovo in Mladinsko ulico. Na omenjenem obmoèju bo v prihodnje zraslo približno petdeset individualnih stanovanjskih hiš. Angelca Dokl Mir izpostavi, da so pobudo dali domaèini in svoje investicijske namene sporoèili prek Krajevne skupnosti Rakièan. S pozidavo tega obmoèja bo naselje Rakièan postalo oblikovno zakljuèena celota.

usklajevanja z lastniki zemljišè, zlasti kar se tièe ureditve dostopov do parcel. Na Bakovsko ulico za zdaj prometni preboj ni predviden.

Širitev stanovanjskega obmoèja v Pušèi Stanovanjsko obmoèje se bo smiselno razširilo tudi v naselju Pušèa, zlasti zaradi zelo goste poseljenosti naselja, kjer ni veè prostih površin za pozidavo. Novo stanovanjsko obmoèje individualnih hiš se bo razprostiralo severno in vzhodno od že obstojeèega.

OPPN za stanovanjsko obmoèje v Rakièanu se nanaša na lokacijo med Panonsko, Prešernovo in Mladinsko ulico. Na omenjenem obmoèju bo v prihodnje zraslo približno petdeset individualnih stanovanjskih hiš.

Širitev stanovanjskega obmoèja ob Sonèni ulici

Novosti med Kološevo ulico in Ulico Jožefa Benka

V Murski Soboti je predvidena širitev stanovanjskega obmoèja ob Sonèni ulici. Tukaj že stojijo štiri hiše, zahodno in južno od njih pa je predvidena širitev stanovanjskega obmoèja, ki bo namenjeno gradnji približno dvajsetih novih individualnih stanovanjskih hiš z vrtovi. Stanovanjsko obmoèje leži ob južnem vstopu v mesto ter bo z naèrtovanim prostorskim aktom dobilo lepo zaokrožen rob naselja in enotnejši videz. Tudi v tem primeru je pobuda za širitev stanovanjskega obmoèja prišla od lastnikov parcel. Še vedno potekajo

V pripravi je tudi nov OPPN za mešano gradnjo med Kološevo ulico in Ulico Jožefa Benka v Murski Soboti. Gre za okoli 2,4 hektarja veliko obmoèje, ki je postalo stavbno s sprejemom OPNja v letu 2014. Glede na idejno zasnovo bodo tja umešèene enodružinske hiše, veèstanovanjski objekti ter trgovsko-poslovni objekt, namenjen centralnim dejavnostim. Za omenjeno obmoèje je postopek šele v zaèetni fazi. Februarja letos je bil objavljen sklep o zaèetku priprave, naèrtovalec pa še pripravlja osnutek.

V Rakièanu naj bi po naèrtih v prihodnje zraslo približno petdeset individualnih stanovanjskih hiš.

SVETNIŠKI KOTIÈEK / MESTNI SVET

Kljuèni projekt tega mandata je Expano Mag. Marjan Gujt, Stranka modernega centra (SMC) Po volitvah leta 2014 se je marsikaj spremenilo na boljše. Sprostile so se napetosti v mestnem svetu in mesto je tudi navzven lepo zaživelo, zlasti po zaslugi obèinskega sponzoriranja prireditev, ki jih obèani radi obiskujemo. Našla so se tudi sredstva za šport in socialo. Med številnimi socialnimi ukrepi naj omenim le sofinanciranje šolskih potrebšèin za prvošolce, kar je bila pobuda našega kolega iz svetniške skupine SMC podžupana Boštjana Berlaka. Tudi kak zdrs se je v tem èasu pripetil obèinski upravi, recimo predlog, zaèinjen z moènim pritiskom na svetnice in svetnike, za sprejem najvišjega davka na dež v Sloveniji. Èeprav obèani tega ne obèutimo zaradi subvencije, to še kako èutijo gospodarske družbe. In ravno na podroèju zagotovitve ugodnih pogojev za gospodarstvo ima murskosoboška obèina še velike rezerve, ki pa jih ljudje, ki ne prihajajo iz gospodarstva, težko razumejo, kaj šele da bi jih uvajali. Zagotovo je

kljuèni projekt mandata paviljon Expano. Gre za drzen projekt, kot ga v obèini še ni bilo. Že pridobitev paviljona je zahtevala znatno mero spretnosti in lobiranja, pri èemer smo svetniki SMC po svojih moèeh zelo pomagali. Projekt že od vsega zaèetka podpiram, saj sem preprièan, da za preboj rabimo nekaj veèjega in drznega. Vendar me je neprijetno presenetilo veèkratno poveèanje cene postavitve v primerjavi s prvimi projekcijami. V gospodarstvu bi takšnemu vodji investicije prav gotovo pokazali vrata. Kljub temu upam, da so tvorci vsebin bolje opravili svoje delo ter da bo paviljon zaživel in tudi finanèno vzdržno posloval. K sodelovanju je treba pritegniti tudi preostale pomurske obèine, kar bo zahtevalo obilo spretnosti. Ponuditi jim je seveda treba tako sodelovanje, da bomo od tega vsi nekaj pridobili, to pa za zdaj obèinski upravi še ni uspelo. Le tako bo ta objekt Soboto dodatno utrdil kot regijsko središèe, kar si tudi zasluži. Ker gre za presežek obièajnega v tem okolju, morata biti na takšni ravni tudi vsebina in vodenje. V Milanu, kjer je bil najprej postavljen, je objekt veè kot odlièno opravil nalogo in bil sem ponosen, ko sem na svetovni razstavi videl, kako dobro je obiskan. Zato mu podobnega uspeha želim tudi v Soboti.

Delamo za vse obèanke in obèane Mestne obèine Murska Sobota Lea Friškiè, Demokratièna stranka upokojencev Slovenije (DeSUS)

Naš mandat se poèasi izteka. Vprašajmo se, ali smo res delali za obèane, ki so nas izvolili. V tem mandatu sem poskušala èim bolj prisluhniti obèanom, zato sem vèasih dobila tudi naziv »ljudska svetnica«, vendar ga nisem razumela kot žaljivko. Moramo se zavedati, da naše malo mesto in obèina postajata mesto starejših, èe ne že starih obèanov. Ravno zato je pomembno, kaj si starejši želijo. In želijo si dobrih cest in ploènikov, po katerih se bodo z invalidskimi vozièki lahko peljali brez težav, urejene razsvetljave, ureditve ali ukinitve ekoloških otokov, ki

kazijo ugled našega mesta, ureditev pokopališèa itd. Strinjam se z oživitvijo mestnega središèa, z dogodki in projekti, ki bi se naj tam odvijali. Obèani si želijo dograditve Centra starejših, saj želijo bivati v mestu. Ker na Center starejših mejijo parcele v zasebni lasti, bi morali razmišljati, da mestna obèina ta zemljišèa odkupi ter z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve zgradi nov dom za starostnike. Sem èlanica komisije za mandatna vprašanja in imenovanja; ni mi všeè, da na seji komisije nekoga potrdimo, potem pa tega kandidata mestni svet ne potrdi. Tu smo »vaši – naši«. Vèasih se vprašam, kdo vodi to mestno obèino. Želim si in tudi prièakujem od sedanjega župana, da bo kandidiral tudi v naslednjem mandatu in da bo projekt Vrata v Pomurje izpeljal do konca tako, kot ga je zastavil. Sama sem delala za dobrobit vseh naših obèanov in obèank, kar bom po najboljših moèeh poèela tudi v prihodnje.

Pohvale za odlièno sodelovanje Nives Cajnko, Socialni demokrati (SD) Teèe zadnje leto mandata v mestnem svetu. Ob koncu sem zelo zadovoljna z dosežki obèine. Imam ogromno stikov z ljudmi in velika veèina obèank in obèanov je zadovoljna z delom župana. Zlasti so spodbudni rezultati v pomurskem gospodarstvu in pri èrpanju evropskih sredstev v okviru Trajnostne urbane strategije. V Murski Soboti se zelo razvijata prometna

strategija in gospodarska infrastruktura ob novem paviljonu Expano. Razvijajo se tudi primestna naselja. Kot mestna svetnica iz primestnega kraja Bakovci lahko zatrdim, da župan in mestna uprava imata posluh za primestna naselja. Med najveèje dosežke za Krajevno skupnost Bakovci štejem pridobitev, ki jo bomo dobili letos. To je dnevni varstveni center za starejše z zobozdravstveno in splošno ambulanto, kar bo velik prispevek k razvoju kraja. Med druge pomembne investicije štejem ureditev Mokoša, starega rokava Mure, obnove vodovoda, preplastitve cest itd. Ogromno je bilo in še bo postorjenega do konca tega mandata. Ob iztekajoèem se mandatu se zahvaljujem županu dr. Aleksandru Jevšku in mestni upravi za odlièno sodelovanje.

Brez vkljuèevanja mladih ne bo napredka Darko Petrijan, Modra lista Antona Štihca Ta štiriletni mandat v mestnem svetu se v letošnjem letu zakljuèuje in nastopil bo èas za polaganje raèunov pred volivci. Veliko smo stavili na projekt Vrata v Pomurje, za katerega bomo namenili veè kot 4,7 milijona evrov. Upajmo, da bo kmalu zaživel ter služil promociji turistiène ponudbe in pomurskega gospodarstva. Vložek vanj je ogromen, ne nazadnje tudi z najetimi krediti obèine, ki jih bo treba vraèati. Pri tem projektu pogrešam vkljuèenost drugih obèin in njihovega vložka. Za revitalizacijo mestnega središèa je bilo poskrbljeno pred nekaj leti, zdaj je naša naloga poiskati produktivne rešitve pri oživljanju urbane kulture. Da bi v mestno jedro privabili razliène trgovce, bo treba sprejeti nekatere ukrepe. Morda subvencionirati del najemnin za najete lokale, morda najemnike delno oprostiti prispevkov nadomestil za uporabo stavbnih zemljišè. Vzpostaviti bo treba partnerski odnos med podjetniki in obèino ter poskrbeti za promocijo, izobraževanje in razvoj dodatnih ponudb. Mestna obèina se lahko loti tudi

urejanja lastnega fonda nepremiènin v središèu mesta. Na podroèju oskrbe z energijo oziroma daljinskega ogrevanja žal še vedno nimamo dolgoroènih rešitev, zlasti ne pri uporabi obnovljivih virov energije. Mesto mora postati energetsko neodvisno. Tudi onesnaženost zraka v mestu nam ni v ponos. V prihodnosti bo treba poskrbeti tudi za številne lokalne ceste, ki niso v najboljšem stanju. Na podroèju zagotavljanja trajnostne mobilnosti imamo nekaj dobrih rešitev. Izgradnja obvoznice je v teku. Pri preurejanju trgov, plošèadi in drevoredov išèimo »prave« rešitve. Velik izziv še vedno predstavljata razvoj gospodarstva in ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja za podjetnike. V regiji še kako pogrešamo visoko tehnološko razvita podjetja. Beg možganov je velika težava. Mladi bodo v regiji ostali in si ustvarjali družine le, èe bodo našli ustrezno zaposlitev. Delno nadarjenim študentom pomagamo že med študijem s štipendijami, morda bi jim lahko pomagali še pri iskanju prvih zaposlitev na zahtevnih delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo; morda tudi s subvencioniranjem najemnin za stanovanja. Žal brez aktivnega vkljuèevanja mladih ne bo napredka, zato jih pozivam, da se odgovorno vkljuèijo v dogajanje v mestu ter s pobudami in dejanji prispevajo k razvoju obèine in celotne pomurske regije.

marec 2018

skupnostmi; potem bi prek neke vrste anketnega poziva pozvali obèane, da prispevajo morebitne nove pobude. Tako bi ugotovili število pobud in na tej podlagi bi lahko sprejeli odloèitev, ali bi nekje proti koncu leta lahko pristopili k izdelavi nove spremembe obèinskega prostorskega naèrta. Postopek bo verjetno trajal dve ali tri leta. Miran FORJANIÈ: Povedal je, da ga je poklicala predsednica KS Krog, in sicer zaradi ureditve Pleènikove ulice, ki je v proraèunu za izvedbo, vendar se je dan prej sestal svet krajevne skupnosti, kjer so ugotavljali, da je v prvi fazi predvidena samo cesta in da ob cesti ostane meter gramoziranega cestišèa. Ocenili so, da bi bilo mogoèe v investicijo vkljuèiti tudi ta meter cestišèa, saj so krajani izrazili, da so pripravljeni celovito ureditev ceste tudi sofinancirati. Ne ve sicer, ali je to izvedljivo po samem projektu oziroma z vsemi drugimi standardi, vendar bi pozval k dogovoru s svetom krajevne skupnosti, naèrtovalci in vsemi drugimi, preden se pristopi k sanaciji te ceste v Krogu. Odgovor svetniku: Glede ureditve Pleènikove ulice je župan povedal, da ga veseli, da si tudi med krajevnimi skupnostmi pomagajo; govoril je s predsednico KS Krog in ji zagotovil, da bodo preverili, ali je cesto gradbeno še mogoèe razširiti. Zdaj je odlièna priložnost, da se zariše samo ploènik, kar je tudi želja krajank in krajanov. Mag. Anton ŠTIHEC: Pred èasom se je nanj pisno obrnila obèanka, ki si želi, da bi na spletni strani Mestne obèine Murska Sobota objavljali povezave do posnetkov sej mestnega sveta, da bi si jih obèani lahko ogledali. Seje snemajo in potem predvajajo na obeh televizijah, vendar si obèani posnetka nimajo vedno èasa ogledati. Snemanje sej se plaèa, zato meni, da jih imajo obèani pravico videti in biti objektivno obvešèeni, ker drugaèe so tako ali drugaèe obvešèeni samo iz medijev. Postavil je vprašanje, ki ga je na seji odbora za urbanizem postavil èlan. Zakaj obèani ne morejo dobiti kopije že izvedenega nalivnega preizkusa za reinjekcijsko vrtino? Tudi sam je namreè želel ta dokument dobiti, a ga ne dobi, zato kot mestni svetnik zahteva, da se vsem svetnikom izroèi kopija dokumenta o nalivnem preizkusu, ki je bil izveden na reinjekcijski termalni vrtini v èasu županovanja sedanjega župana, da se bodo lahko seznanili z ugotovitvami. Preizkus je bil plaèan iz obèinskega proraèuna, zato je mnenja, da imajo obèani in tudi svetniki pravico izvedeti njegove rezultate. Tudi nekatere domaèe strokovnjake, konkretno g. Brdnika, zanimajo te ugotovitve. Povedal je, da je v proraèunu 5000 evrov namenjenih za revizijo že izvedenega nalivnega preizkusa, torej bi bilo dobro pred revizijo videti prvi preizkus. Postavil je vprašanje èlana odbora za urbanizem g. Brdnika, ki ga zanima, ali se je vodstvo mestne obèine odpovedalo geotermalni energiji, ker v proraèunu za leto 2018 ni nobenih sredstev za dodatne raziskave ali za karkoli, kar je povezano z geotermijo, razen tistih 5000 evrov za revizijo nalivnega preizkusa. G. Brdnik je omenil tudi, da bi bilo dobro, èe bi župan vsaj prerazporedil sredstva in bi izvedli študijo izvedljivosti glede smiselnosti oziroma nesmiselnosti korišèenja geotermalne energije v prihodnosti za kake druge projekte, èe se je glede geotermije zgodba že zakljuèila. Predstavil je predlog g. Brdnika, ki predlaga, da èe vodstvu obèine geotermalna energija ni veè zanimiva, naj ustrezne vrtine da v najem. Naj se na obèini o tem dogovorijo, da bodo lahko vrtine koristili tisti, ki v njih vidijo interes. To bi bilo bolj smiselno, saj se vrtine zdaj ne koristijo in samevajo. Nadzorni odbor mestne obèine poziva, naj pregleda zakonitost, smotrnost, racionalnost in upravièenost postopkov okrog projekta investicije oziroma postavitve teniške hale na zemljišèih, ki so zdaj v lasti Teniškega kluba Murska Sobota, torej v zasebni lasti. Dal je predlog, da vodstvo obèine izda izjavo za javnost in jo pošlje vsem medijem, v kateri naj obrazloži, zakaj v posnetku prejšnje 26. redne seje ni razprave svetnika g. Mešièa in svetnika mag. Gujta pri toèki proraèuna, kjer je bila prebrana pobuda škofa msgr. dr. Petra Štumpfa glede doprsnih kipov in kipa sv. Nikolaja. Na posnetku seje, ki je bila predvajana po televiziji, je namreè zgolj ta del manjkal. Je bil izrezan ali pa ni bil posnet? To se mu zdi zanimivo in èudno. Ker obe televiziji plaèujejo za ta posnetek, je prav, da širšo javnost seznanijo, zakaj je ta del izostal in ni bil predvajan po TV AS in TV IDEA. In zakaj ravno ta del. Glede odgovorov, ki jih je dobil na mizo, je povedal, da je zadnjiè vprašal in dal pobudo, da se vsem svetnikom razdeli projektna dokumentacija obnove objekta v središèu parka, kjer je sedež ZOTKE in radioamaterjev. Povedal je, da so mu v odgovoru napisali, da projekta še ni, ko pa bodo dobili te projekte, jih bodo vsem svetnikom razdelili, v proraèunu pa že imamo èez palec ocenjeno 100.000 EUR sredstev za ta projekt. Dal je pobudo, da obèina oziroma obèinsko vodstvo pri pristojnih inštitucijah preveri, èe je mogoèe odstraniti konfine na dveh mestih. Prva lokacija je, èe se pripeljemo iz rakièanske smeri in skozi prvi rondo pri tovarni Mura pod podvozom ter se pride do drugega rondoja in potem je tam poseben pas, da se lahko zavije desno. Tisti pas je bil narejen ravno zato, da se potem lažje vkljuèijo tisti, ki želijo na Gregorèièevo ulico. Ko se tam približamo obmoèju, kjer je uvoz za parkirišèe ob rimskokatoliški cerkvi, so postavljeni konfini in se tam voznik mora praktièno ustaviti in je vkljuèevanje ne nazadnje še nevarno; prvotno je bilo predvideno, da bo odsek za vkljuèevanje v ta del Gregorèièeve ulice daljši, ker pa je tam izvoz s tega parkirišèa, so tam naknadno postavili konfine. Ob izvozu s parkirišèa je prometni znak stop in se je tam treba zaustaviti, ker imajo udeleženci na Gregorèièevi ulici prednost. Predlaga, da se preveri, ali je mogoèe te konfine odstraniti, ker po njegovem mnenju ne služijo namenu in zavirajo vkljuèevanje na Gregorèièevo ulico. Druga lokacija so konfini na Lendavski ulici pri trgovini Lidl, kjer je situacija podobna. Zanima ga, èe je mogoèe od pristojnih inštitucij dobiti pisni odgovor z obrazložitvijo postavitve. Zdi se mu, da je bila za konfine pri Lidlu že dana pobuda, za tiste pri cerkvi pa ni preprièan. Pri tem bi bilo dobro, da stališèe zavzame tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Odgovor svetniku: Glede povezave do posnetka sej je župan povedal, da bo povezava objavljena na spletni strani mestne obèine. Glede geotermije je povedal, da je geotermija zastala zaradi ukrepa države, ki je doloèila visoke koncesije, zato ekonomsko korišèenje te energije lokalne skupnosti ni upravièeno. Takoj ko bo ekonomsko upravièeno, bo mestna obèina s projektom nadaljevala. Je pa seznanjen s tem, da je komunalno podjetje del projekta, ki ga vodi mariborska strojna fakulteta, kjer izvajajo študijo in preverjajo možnosti korišèenja vrtin v Murski Soboti. Upa, da bosta v prihodnje tudi vlada in resorno ministrstvo doumela, da je to dejansko dobra rešitev, tudi sam je takega mnenja, vendar se zdaj ekonomsko zadeva ne izide. Èe bi bili stanovalci v blokih zavezani, da po podpisu pogodbe pristopijo k daljinskemu ogrevanju (o tem je že bilo govora na sejah mestnega sveta), je popolnoma jasno, da bi projekt izvedli. Vendar pa se stanovalci lahko kadarkoli odklopijo od doloèenega vira ogrevanja in to potem investitorju povzroèa velike težave. S takimi težavami se zdaj ubadajo v Lendavi in ne vedo, kako jih rešiti, saj se stroški prevalijo na tiste odjemalce, ki ostanejo uporabniki sistema. Dodal je, da geotermijo podpira, ampak ta trenutek investicija ni ekonomsko upravièena. Se pa strinja, da je zainteresiranim treba s koncesijo dovoliti korišèenje geotermije. Glede teniške hale je župan povedal, da se strinja s predlogom in da bo tudi sam predlagal, da projekt preveri tudi nadzorni odbor. Glede izrezane izjave za javnost o postavitvi obeležja pred katoliško cerkvijo je župan povedal, da bodo to preverili pri televiziji, ker o tem niè ne ve, saj posnetkov sej ne gleda. Preverili bodo, èe je dejansko bilo to izrezano, zakaj je bilo izrezano oziroma zakaj ni bilo posneto. Glede preprek v bližini obeh podvozov je župan povedal, da so za Lendavsko ulico to že predlagali in pisali DRSC. Postavitev je bila predlog Policijske postaje Murska Sobota, ker je tam pri vkljuèevanju v promet prihajalo do prometnih nesreè, in to je bil tudi argument direkcije za infrastrukturo. Povedal je še, da se z ekipo 7. februarja odpravlja k direktorju direkcije in bo tam še enkrat odprl ti dve vprašanji. Je pa vkljuèevanje na Gregorèièevo dejansko slabša varianta od uporabe krožišèa. Sam raje zapelje v krožišèe, saj zaradi mrtvega kota ni mogoèe videti vozila zadaj, to napako pa je treba popraviti. Daniela MÖREC: Povedala je, da je ob predlogu o zastavah na Slovenski ulici prišla na zamisel, da bi tudi obèane in obèanke pozvali, naj zastave izobesijo na svojih hišah. Ko se vozi po drugih krajih Slovenije, jih je veliko tudi na hišah, ne samo na obèinskih ustanovah, skoraj na vsaki drugi hiši visi zastava. Povedala je še, da tudi na njeni hiši zastava še ne visi, vendar se pripravlja, da jo izobesi že ob naslednjem prazniku. Odgovor svetniku dr. Robertu Celcu in svetnici Danieli Mörec: Župan je povedal, da se absolutno strinja s povedanim o zastavah, ter dodal, da je za rojstni dan dobil zastavo in da od zdaj slovenska zastava visi tudi na njihovi stanovanjski hiši ter da je ponosen na to. Na vprašanja in pobude, ki so ostali brez odgovorov, bodo pripravljeni pisni odgovori.

/ marec 2018

AKTUALNO

Pomurje bomo doživeli v Expanu Natalija Kreft

razvoj Tak kolektiv iz Ljubljane za ime Cimper s sloganom Srce Pomurja. Tretjeuvršèena rešitev bo prejela nagrado v višini 500 EUR.

Na javnem nateèaju so med enajstimi prispelimi predlogi izbrali ime, ki bo širši javnosti predstavljalo paviljon ob Soboškem jezeru. Paviljon ob jezeru že dobiva jasno podobo, vsebina s produkcijskimi elementi je doreèena, v teh dneh se prièakuje objava javnega naroèila za izvedbo produkcije, opreme in tehnologij. Pri celoviti zgodbi je manjkalo le pravo ime. »Da bi ustvarili širši dialog ter poskrbeli za ustrezno komunikacijo paviljona in njegove okolice, smo objavili javni nateèaj za izbor idejne rešitve za ime, pozicijski slogan in logotip za paviljon. Sicer je ime Expano kot delovno razlièico konz orcij FRANCFRANC predlagal že lani na nateèaju za izbor idejne zasnove notranjega prostora z opremo, a kot uradno ime paviljona dokonèno nikoli ni bilo potrjeno,« nateèaj komentirajo predstavniki obèine.

Prijavilo se je enajst ponudnikov Pri snovanju predlogov za ime so prijavitelji morali upoštevati, da so rešitve enostavne in razumljive

Za pozitivno medijsko promocijo Izbrani prijavitelj FRANCFRANC bo moral pripraviti tudi podroben priroènik celostne grafiène podobe in s tem dopolniti manjkajoèo vrzel enovitega komuniciranja. Izbrano ime Expano s sloganom Doživite Pomurje in logotip bosta namreè namenjena pozitivni medijski promociji in grajenju zavesti o paviljonu kot gospodarskem in turistiènem središèu pomurske regije.

Expano bo predstavljal vstopno toèko v Pomurje.

ciljnim skupinam, da imajo rešitve možnost zašèite v slovenskem prostoru ter da so primerne za komunikacijo v angleškem in nemškem jeziku. Predloge je obravnavala petèlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali trije predstavniki mestne obèine, predstavnik Razvojnega centra Murska Sobota ter predstavnik Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Merila za izbor so bila

naslednja: pomenskost in sporoèilnost, prilagodljivost in prenosljivost, zapomnljivost, izvirnost in oblikovna rešitev simbola. Poleg meril so se ponudniki predstavili tudi s svojimi referencami. Do roka za oddajo ponudb se je odzvalo enajst ponudnikov.

To so trije najboljši predlogi ... Najveè toèk je komisija dodelila

imenu Expano s sloganom Doživite Pomurje, ki ga je predlagalo podjetje FRANCFRANC iz Murske Sobote. Izvajalec bo za rešitev prejel nagrado v vrednosti 3000 EUR. Na drugo mesto se je uvrstila rešitev Agencije Idea za ime Dveri s sloganom Odprta vrata priložnosti Izvajalec za to rešitev bo prejel nagrado v vrednosti 1000 EUR. Na tretje mesto se je uvrstila rešitev Društva za oblikovanje in

Predlagana imena in pozicijski slogani so bili naslednji (navedeni po abecednem vrstnem redu): Alfa – Kjer se objemajo srca, Cimper – Srce Pomurja, Dveri – Odprta vrata priložnosti, Enter Pomurje – Vse o deželi ob Muri, Expano – Doživite Pomurje, Mura Motion – Povest o Pomurju, Ote dale – Hiša Pomurja, Panexpo – Paviljon življenja, Panonias – Negovana tla, rastejo, Štork – Dobrodošli. Kaj vas je prineslo?, WellMura – Dveri v razgibano Pomurje.

Otvoritev Mensane v kratkem Karlo Vratariè Dela na objektu medgeneracijskega središèa Mensana v Murski Soboti, ki raste na obmoèju nekdanje Družbene prehrane, se poèasi zakljuèujejo.

dejavnosti zaživele najpozneje z zaèetkom maja, ko naj bi vrata odprli kuhinja s samopostrežno restavracijo, kavarno in teraso z gostinsko ponudbo ter eko pralnica, ki bo nudila naravi prijazno èišèenje brez agresivnih èistil. Malo pozneje bosta zaživeli delavnica in trgovina kot Center prenove in ponovne uporabe za tekstil in manjše

pohištvo, za kar že zbirajo predmete, ki jih lahko ljudje prinesejo v roki (vreèki) ali pripeljejo z avtomobilom. Za veèje predmete, kot so omare, sedežne garniture ali kuhinje, se bodo dogovarjali posamezno, bodo pa v aprilu zaèeli zaraèunavati stroške odvoza. V okviru centra so predvideni še prostori za frizerski salon, pedikuro, masažo in

Od zunaj se zdi objekt skoraj konèan, v njem pa potekajo še zadnja zakljuèna dela, s katerimi bi naj konèali v zaèetku aprila. Nato se bodo lotili še parkirišèa za zaposlene v okviru ureditve makadamske ceste, ki je sicer slepa ulica. Tako bodo vsa dela, ki vkljuèujejo tudi širšo ureditev obmoèja, verjetno konèana komaj v maju, kar bo vplivalo tudi na datum uradne otvoritve, ki še ni doloèen.

Po prièakovanjih naj bi prve

Tudi stanovanja za mlade Posebnost centra bodo oskrbovana stanovanja za starejše in

stanovanja za mlade, ki bodo ustrezala visokim standardom. V njih bodo starejši lahko živeli popolnoma samostojno v lastnem gospodinjstvu, hkrati pa jim bo po potrebi na voljo celodnevna pomoè. Ker želijo spodbujati medgeneracijsko sodelovanje, so stanovanja namenjena mladim in starejšim. Skupno bo na voljo šestnajst stanovanj, kar nekaj pa jih je že prodanih.

Posebnost centra bodo oskrbovana stanovanja za starejše in stanovanja za mlade, ki bodo ustrezala visokim standardom. V njih bodo starejši lahko živeli popolnoma samostojno v lastnem gospodinjstvu, hkrati pa jim bo po potrebi na voljo celodnevna pomoè.

V okviru centra so predvideni tudi prostori za frizerski salon, pedikuro, masažo in trgovino brez embalaže ter prostori za delavnice roènega pletenja, šivanja, slikanja in za obèasno varovanje otrok.

Pestra paleta dejavnosti

trgovino brez embalaže ter prostori za delavnice roènega pletenja, šivanja, slikanja in za obèasno varovanje otrok. Na voljo bodo tudi prostori za upravne in administrativne dejavnosti.

Še bodo zaposlovali

Datum otvoritve še ni znan, bi pa lahko bila otvoritev že maja letos.

Ekipa, ki bo vodila center in delala v njem, še nastaja, išèejo pa sposobne, ustvarjalne ljudi z vseh podroèij, zlasti kuharje, mizarje in natakarje. Že zdaj je v Mensani zaposlenih osem oseb, še toliko jih bodo zaposlili v tem letu.

AKTUALNO

marec 2018

Pomurske lekarne: Zajc brez podpore obèine Ksenija Glažar Ivan Zajc ni dobil podpore Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s èimer se je postopek njegovega imenovanja za direktorja Pomurskih lekarn na Mestni obèini Murska Sobota (MOMS) zakljuèil. Kot smo že pisali, je vodstvo Pomurskih lekarn od èetrtega januarja letos brez zakonitega vodstva. Višje sodišèe v Mariboru je namreè ugotovilo nezakonitost imenovanja Ivana Zajca za v. d. direktorja javnega zavoda in ga izbrisalo iz sodnega registra. Odloèitev višjega sodišèa je dokonèna in pravnomoèna. Pomurske lekarne so se nanjo pritožile, vendar je murskosoboško okrožno sodišèe pritožbo zavrglo, saj ugotavlja, da Pomurske lekarne nimajo zakonitega zastopnika in zato niso poslovno sposobne.

Izpodbijanje sodbe s pravnim mnenjem? V Pomurskih lekarnah na naša konkretna vprašanja ne odgovarjajo. V sporoèilu za javnost so zapisali, da »nobeno sodišèe ni razglasilo samega postopka imenovanja Ivana Zajca za v. d. direktorja, ki ga je izvedel svet zavoda, kot nezakonitega«. Zajc je v sporoèilu za javnost še

izjavil: »Spoštoval bom obveznosti, h katerim sem zavezan na podlagi sprejema mandata, vse dokler ne bi bilo z uèinki pravnomoènosti odloèeno, da sklep o mojem imenovanju ni veljaven. Prepreèiti želim škodo, ki bi nastala, èe bi bil zavod brez poslovodstva.« Pomurske lekarne so pridobile pravno mnenje Inštituta za javno upravo, v katerem dr. Rajko Pirnat in Boštjan Zuljan ugotavljata, da je odloèitev višjega sodišèa napaèna in da sklep sodišèa ni ovira za zastopanje zavoda. »Pravno mnenje se izpodbija z nasprotnim pravnim mnenjem, sodba višjega sodišèa pa s sodbo instanènega sodišèa, torej sodišèa višjega ranga, v našem primeru zgolj vrhovnega in ustavnega. Sklicevati se na pravno mnenje ob sodbi višjega sodišèa je neresno in gre za nepotrebno porabo finanènih sredstev Pomurskih lekarn,« pravijo v mestni upravi.

darno in transparentno, s tem pa deležno zaupanja prebivalcev, ki jim mora biti zagotovljena oskrba z zdravili.

Zajc ni preprièal kadrovske komisije Svet zavoda Pomurskih lekarn je kljub vsem dejstvom na svoji zadnji seji imenoval Ivana Zajca, ki se je edini prijavil na ponovljeni razpis, za direktorja Pomurskih lekarn in mestni svet zaprosil za izdajo soglasja k imenovanju. Toda Zajc ni dobil podpore Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja murskosoboške obèine, s èimer se je

postopek njegovega imenovanja za direktorja Pomurskih lekarn na murskosoboški obèini tudi zakljuèil.

Novi odlok bo uredil tudi lastništvo nepremiènin, ki že veè kot dvajset let ni bilo urejeno.

V pripravi nova odloka

Se Pomurske lekarne bojijo nadzora?

Obèine ustanoviteljice so se že sporazumele, da je treba pripraviti nove ustanovitvene akte, in sicer nov odlok o ustanovitvi javnega zavoda in odlok o ustanovitvi sveta ustanoviteljic, ki pa sta še v fazi usklajevanja. V aktih bodo udeležene vse obèine (doslej jih je bilo od 25 udeleženih le 16), oblikovan naj bi bil nov organ – svet ustanoviteljic, skupni organ obèin, v okviru katerega bi župani usklajevali skupne odloèitve.

Državna revizijska komisija zahteva pojasnila

Skupna izjava najveèjih pomurskih obèin Najveèje pomurske obèine (Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota) so nato v skupni izjavi med drugim zapisale, da prièakujejo, da bo svet zavoda Pomurske lekarne z odgovornim izvajanjem pristojnosti in obveznosti odpravil tveganja, ki vzbujajo dvome v zakonitost poslovanja Pomurskih lekarn. Zapisali so še, da si obèine ustanoviteljice morajo skupaj prizadevati za to, da bo poslovanje Pomurskih lekarn zakonito, gospo-

Notranja revizorka mestne obèine je sicer v zaèetku marca, z namero izvedbe nadzora, obiskala Pomurske lekarne, vendar ji je Ivan Zajc izvedbo nadzora prepovedal. Pri tem se je skliceval na sklep sveta zavoda, da za izvedbo revizije potrebuje soglasje sveta. Mestna obèina Murska Sobota je v zvezi s tem zaprosila za stališèe urada za nadzor proraèuna pri ministrstvu za javne finance, ki ugotavlja, da ne zakon o javnih financah ne podzakonski akti ne zahtevajo soglasja sveta zavoda za izvedbo nadzora. Urad meni, da imajo vse ustanoviteljice pravico izvajati nadzor v javnem zavodu.

Pomurske lekarne bi lahko v prihodnje vodil nov obraz, saj Ivan Zajc ni dobil podpore murskosoboške obèine.

Državna revizijska komisija je od Pomurskih lekarn že zahtevala podrobnejša pojasnila o nabavi zdravil in drugega blaga v preteklih letih ter pojasnila o sklepanju pravnih poslov v letu 2018 od dneva izbrisa zakonitega zastopnika javnega zavoda iz sodnega registra. Navedbam o tem so pritrdili tudi v Pomurskih lekarnah. Mestna uprava to komentira z besedami, da »postaja veè kot oèitno, da g. Ivan Zajc nima težave z mestno obèino, ampak s pravnim redom Republike Slovenije«.

Izboljšali bodo prometno varnost v mestu Ksenija Glažar Prešernova, Kopitarjeva in Ulica Štefana Kuzmièa kmalu s posodobitvami. Letošnji proraèun predvideva kar nekaj ureditev prometnic v mestu. Že v marcu se bodo, kot pravi Dušan Hauko, višji svetovalec za projekte in investicije na oddelku za gospodarske dejavnosti, zaèela dela v okviru preureditve Prešernove, Kopitarjeve in Ulice Štefana Kuzmièa. Namen investicije je izboljšanje prometne varnosti v mestu.

obremenjenost Prešernove ulice, ki je neposredno povezana z glavnima prometnicama (Cankarjevo ulico in Ulica Mikloša Kuzmièa). Na križišèu Prešernove ulice in Ulice Štefana Kuzmièa se je že zgodilo veè prometnih nesreè, zlasti zaradi neupoštevanja pravila prednosti.

Nevarno križišèe bo spremenjeno v krožišèe V okviru investicije bodo urejeni

manjkajoèi hodniki za pešce na Prešernovi, Kopitarjevi in Ulici Štefana Kuzmièa z nivojskimi prehodi za pešce ter taktilnimi oznakami za slepe, kar bo omogoèilo gibalno oviranim preprost prehod cestišèa. Križišèe Prešernove in Ulice Štefana Kuzmièa bo spremenjeno v povozno krožišèe v nivojski izvedbi in z omejitvijo hitrosti na 30 km/h. Z ureditvijo krožišèa se bo spremenil tudi prometni režim Ulice Štefana

Kuzmièa, in sicer iz enosmernega v dvosmerni promet na odseku od Kopitarjeve do Cankarjeve ulice. Na Ulici Štefana Kuzmièa bodo zasadili drevored kot nadaljevanje že obstojeèega vse do Osnovne šole I, kar bo izboljšalo udobje za pešce. Po potrebi bodo prenovili tudi obstojeèo javno razsvetljavo in meteorno kanalizacijo ter umestili urbano opremo, kot so klopi in koši za smeti, ter postavili oznaèevalne table za promoviranje hoje. Kole-

sarjem bo na dvosmernih ulicah prostor namenjen na vozišèu, prostor pa bo oznaèen kot skupni prometni prostor (angl. shared space).

Vse veè pozornosti pešcem Z investicijo bodo zagotovljeni osnovni infrastrukturni pogoji za boljšo povezanost urbanih obmoèij z zaledjem, poveèanje prometne varnosti za najšibkejše udeležence v prometu, izboljšanje kakovosti življenjskega prostora in posledièno izboljšanje kakovosti zraka. S tem Mestna obèina Murska Sobota uresnièuje cilje, zastavljene v Trajnostni urbani strategiji in Celostni prometni strategiji.

Doslej le enostransko urejene površine za pešce Obmoèje Prešernove, Kopitarjeve in Ulice Štefana Kuzmièa je pretežno stanovanjska soseska. V neposredni bližini so dve osnovni šoli in dva vrtca. Površine za pešce so bile doslej urejene le enostransko, brez obojestranske povezave. Javna razsvetljava za Prešernovo in Kopitarjevo ulico je urejena le na strani s ploèniki, po Ulici Štefana Kuzmièa pa na nasprotni strani ploènika, kar predstavlja nevarnost za pešce. Težava je tudi prometna

V okviru investicije bodo kot d v i g nj e n a p l o š è a d z a r a d i umirjanja prometa preurejena naslednja mesta: ź križišèe Kopitarjeve in Ulice Štefana Kuzmièa, ź križišèe Kopitarjeve in Prežihove ulice, ź prehod za pešce v bližini enote vrtca Urška. Dela naj bi se zaèela že v marcu in zakl juèila predvidoma junija.

/ marec 2018

AKTUALNO

Mladi ustvarjali na zimskih taborih A. G. Zimske poèitnice, ki so jih naši šolarji imeli konec februarja in prve dni v marcu, so bile tokrat v znamenju zelo nizkih temperatur in debele snežne odeje.

Številni poèitnikarji so tako èas preživeli na smuèišèih, nekateri ob bazenih, spet drugi na razliènih aktivnostih, ki jih ni manjkalo niti v Murski Soboti in okolici.

Zimski otroški tabor Hiše Sadeži družbe Brezplaèen petdnevni tabor je v dopoldanskem èasu vkljuèeval

razliène vsebine, kot so izdelovanje hranilnika in vošèilnic, peka palaèink, družabne igre in podobno. Ob našem obisku jih je z refleksoterapijo seznanjala prostovoljka Tanja Koprivec. »Otroci so tokrat spoznavali telo in refleksoterapijo, torej naèine, kako si pomagati, ko nas kaj boli, in to zgolj s tem, da si na doloèenih toèkah masiramo roke in

Odziv je bil velik, saj so sprejeli kar trideset otrok v starosti od pet do trinajst let. Zaèeli so že ob sedmi uri zjutraj in se tam zadržali vse do poznih popoldanskih ur. Na pro-

gramu so imeli zabavo z Riskom, gledališko predstavo, iskanje skritega zaklada, druženje s konji in podobno. Mentorica Tadeja Šlatau je povedala, da je pri njih zelo pestro: »Ker je zunaj res mrzlo, dejavnosti praviloma organiziramo pod streho. Družimo se s konji ter

barvamo, vèasih gremo tudi ven. Tukaj sem spoznala nekaj novih prijateljev. Zdaj se uèimo o telesu. Narisali smo stopala in spoznavali, kaj vse je v stopalih in kje se je treba masirati, èe nas kaj boli,« razloži Hana.

Tabori v Hiši Sadeži družbe so brezplaèni in jih okolica dobro sprejema, vse dejavnosti pa izvajajo prostovoljci.

Hiša Sadeži družbe že nekaj let pripravlja poèitniški program za otroke.

RIS Dvorec Rakièan s pestrim programom

noge. Predstavitev se jim je zdela zelo zanimiva; èeprav so morda še premajhni, da bi razumeli prav vse, so izvedeli dovolj, da bodo o tem lahko doma pouèili tudi starše.« Osemletni dvojèici Hana in Mia redno prihajata v Hišo Sadeži družbe in pravita, da so aktivnosti v njej zanimive. »Pogosto pridem, saj rada ustvarjam. Tukaj rišemo in

spoznavamo osnovne stvari, kot so èišèenje hleva, skrb za hlev in nega bolnega konjièka. Tabor vkljuèuje spoznavanje konja in hleva ter tudi tematske delavnice. Rdeèa nit so torej konji, okoli njih pa se vrtijo tudi pobarvanke, film in gledališka predstava.« Otroci so uživali in èez

dan spoznavali razliène vsebine ter se uèili novih vešèin. Trinajstletna Laura se je uèila kvaèkanja. »Zdaj mi gre že bolje kot na zaèetku in mi je zanimivo. Izdelujem si zapestnico in tudi doma bom vadila kvaèkanje, morda v prihodnje nastane kak šal ali pulover.« Tabor je v Rakièanu

potekal v sodelovanju s Centrom za družine Murska Sobota in je bil brezplaèen. Povezali so se tudi s Centrom za socialno delo Murska Sobota, zato so se tabora udeležili tudi nekateri otroci iz socialno ogroženih družin, zlasti iz rejniških družin.

V RIS Dvorec Rakièan so za tokratne poèitnice pripravili brezplaèen tridnevni zimski tabor.

V sklopu tabora so otroci med drugim spoznavali delo v hlevu.

V èasu zimskih poèitnic so v Pomurskem muzeju Murska Sobota pripravili posebne tematske delavnice, povezane z aktualno muzejsko razstavo »Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi«. / Foto: Tomislav Vreèiè

Kot je povedala Mateja Huber, ki je vse delavnice zasnovala in vodila, so otroci na razstavi spoznavali šege ob smrti v preteklosti, znaèilne za Pomurje, nato pa so ustvarjali. / Foto: Pomurski muzej Murska Sobota

AKTUALNO

marec 2018

Otroci vstajajo do dve uri prej Jasmina Muhiè Razlog, zakaj otroci v poèitnicah vstajajo hitreje, so zagotovo delavnice z lego kockami, ki so navdušile tudi naše otroke in njihove starše. Prve delavnice lego robotike za otroke smo v Murski Soboti v Mikkovih prostorih imeli že v letu 2016, ko so lego kocke poskrbele za èisto posebne prijateljske vezi med ekipo Mali ustvarjalci in tam zapo-

slenimi. V poletnem mesecu so se namreè na Mikkovem festivalu predstavili tudi Mali ustvarjalci, tovrstne delavnice pa so za svoje sprejeli še starši. Že prve so bile polno zasedene, otroci pa so z veliko novega znanja z ustvarjanjem nadaljevali tudi doma. Delavnice so se nato vrstile vsak mesec, mladi pa so tam pridno poslušali in sodelovali. »Otroci se radi vraèajo, vsakiè pa imamo tudi nekaj novih otrok. Veseli nas, da so nas tako dobro sprejeli tudi starši. Pravijo namreè, da otroci na dan delavnic vstajajo tudi do dve uri prej,« se nasmehne Jure Pikl iz skupine Mali ustvarjalci.

Veèina nalog za šoloobvezne otroke Delavnice lego robotike za otroke so razdeljene v veè starostnih skupin, in sicer se otroci lahko vkljuèijo v zaèetno delavnico Robopionirèek (od šest do enajst let), nadaljevalna delavnica je prav tako namenjena otrokom, starim od šest do enajst let, delavnica Robomojster pa otrokom starosti od enajstega leta dalje. »Vkljuèijo se lahko tudi mlajši, vendar je pri njih težava, ker ne znajo brati nalog. Tudi zbranost jim hitreje popusti. Zato se delavnic praviloma udeležujejo od šestega leta in nato nadaljujejo pot skozi posame-

Julija Ravniè: »Rada delam po navodilih, zraven pa se še kaj novega nauèim. Lego kocke zelo rada doma sestavljava tudi z bratcem.«

zne faze, so tudi precej hitri pri sestavljanju in dobro razmišljajo. Naloge so sestavljene in prirejene za šoloobvezne otroke,« pojasni Pikl in doda, da se v naše kraje zelo radi vraèajo, saj jih vedno odlièno sprejmejo otroci in starši, ob tem pa je pogostitev v Mikku vedno èudovita.

Domišljija ne poèiva niti doma Delavnice potekajo vsak mesec. »Enodnevne delavnice so se najbolje izkazale. Takrat pripravimo triurno sreèanje, kar je otrokom èisto dovolj. Po treh urah namreè veèini otrok

pade osredotoèenost in ne morejo veè slediti nalogam,« še pove Pikl, ki je vesel, da so otroci vedno pripravljeni sodelovati in slediti nalogam. »Lepo je delati po navodilih, se nauèiti nekaj novega in to znanje odnesti domov. Èeprav je vèasih težko, nam s trudom in voljo ter v družbi novih prijateljev nalogo le uspe uspešno zakljuèiti,« meni dvanajstletni Anej Majer, ki je vesel, da ima možnost odpirati domišljijo, in ob izpolnjenih nalogah sestavlja tudi po lastnih željah. Domišljija ne poèiva niti doma – osemletni Teo Budja je tako iz lego kock s prijateljem sestavil ladjo Titanik.

Delavnice lego robotike so priložnost za uèenje, razvijanje domišljije in sklepanje novih prijateljstev.

Poklonil se jim je predsednik države Jasmina Muhiè Ob visokem jubileju je Društvo Sožitje skupaj s preostalimi slovenskimi društvi sprejel predsednik države Borut Pahor.

Ob 50-letnici delovanja je Društvo Sožitje Murska Sobota v Gledališèu Park pripravilo predstavo o rdeèem paketku, ki se je kljub veliki želji predsednik republike Borut Pahor ni mogel udeležiti. So se pa zato èlani društva in drugi nastopajoèi skupaj s predsednico društva Marijo Baèiè odpravili v Ljubljano.

Kot èastni gostje so obiskali predsedniško palaèo, predsednik pa je takrat sprejel veè slovenskih društev. Predsednik republike je èlanom in èlanicam društev Sožitje èestital ob jubilejih ter poudaril, da je v svojem mandatu najveèkrat obiskal prav dogodke in slovesnosti, ki so jih priredila ta društva. »Vedno znova sem se

Rdeè paketek, ki so ga podarili predsedniku Borutu Pahorju, predstavlja èas, prijazno besedo, objem in številne druge radosti. / Foto: Jasmina Muhiè

lahko preprièal, da ste v zadnjega pol stoletja v Sloveniji preoblikovali vzdušje v družbi. Društvo Sožitje je prispevalo k temu, da je Slovenija boljša dr užba,« je povedal predsednik Pahor ter posebno zahvalo izrekel zaposlenim in prostovoljcem, ki delajo z osebami s posebnimi potrebami. »To ni poklic, to je plemenita èlo-

veška nagnjenost, ki jo je treba spoštovati, spodbujati in z njo navdihovati druge,« je govor ob sprejemu zakljuèil predsednik republike ter vsem društvom podelil listino o èastnem pokroviteljstvu. Predsedniku so se s kratkim nastopom predstavili najmlajši in mu podarili simbolièen rdeè paketek.

Otroci so bili zelo radovedni nad pisarno, v kateri deluje predsednik države Borut Pahor. / Foto: arhih društva Sožitje Murska Sobota

/ marec 2018

AKTUALNO

V Murski Soboti orjejo ledino Ksenija Glažar Uèni èebelnjak za gibalno ovirane je prvi te vrste na svetu. Na zemljišèu Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije, na Noršinski ulici v Murski Soboti, bo aprila zrasel uèni èebelnjak z osmimi panji, ki bo prilagojen za èebelarjenje gibalno oviranih oseb na invalidskih vozièkih in bo svetovna novost.

Uèni èebelnjak in nato še publikacija Pobudnik uènega èebelnjaka za gibalno ovirane na vozièkih je, kot pravi kmetijski minister in Soboèan mag. Dejan Židan, èebelar Andrej Sever, ki je z zamislijo, da bi tudi invalidi na vozièkih lahko èebelarili, preprièal Èebelarsko zvezo Slovenije. V zvezi imajo posebno sekcijo èebelarjev na invalidskih vozièkih ter so se povezali z Zvezo paraplegikov Slovenije in iskali ustrezno lokacijo po Sloveniji. Ker je bila Mestna obèina Murska Sobota ideji naklonjena, murskosoboška zveza paraplegikov pa razpolaga s primernim mestom ter so ob tem zelo dobro organizirani in imajo med èlani tudi èebelarje, je padla odloèitev ravno za naše mesto. Osnutek naèrta èebelnjaka sta pripravila arhitekta Borut Juvanec in Matjaž Planinc. Upravljala ga bo pomurska èebelarska zveza, ki ima

tudi èlane invalide na vozièkih. Na njem se bodo sprva uèili, kaj in kako izboljšati, da bi gibalno oviranim omogoèili èebelarjenje. S pridobljenim znanjem bodo pripravili posebno publikacijo za gibalno ovirane èebelarje, ki po prava posebnost v svetu èebelarjenja. Izšla naj bi še letošnje leto, poleg slovenske razlièice pa bodo izdali še angleško.

dihala in imajo druge zdravilne uèinke. Zato se v Sloveniji hitro razvija apiterapija, torej zdravljenje ob pomoèi èebel, in to tudi v Pomurju, kar me zelo veseli,« pravi Židan.

20. maj po slovenski pobudi svetovni dan èebel Èebelarska zveza Slovenije s

predsednikom Boštjanom Noèem na èelu je pred dvema letoma in pol Židanu kot pristojnemu ministru predstavila idejo o svetovnem dnevu èebel. Noè je nato moral o tem preprièati svetovne èebelarje, Židan kot minister in podpredsednik vlade pa vlade Evropske unije, da bi idejo podprli. To po besedah Židana ni bilo preprosto, saj Evropska unija ni naklonjena

razglasitvi novih svetovnih dni, ki jih je že zdaj preveè. Tudi pozneje na svetovni ravni je razglasitev bila izredno težavna, saj je zahtevala veliko predstavitev svetovnim voditeljem in preprièevanj. Delegati Združenih narodov so, kot je pojasnil Židan, ob predstavitvi bili navdušeni in so povedali, da tako pomembne pobude še niso obravnavali.

Raznoliki izdelki iz medu, apiterapija in apiturizem Slovenija je tudi èlanica delovne skupine za vzpostavitev uènega èebelnjaka in èebelarska velesila. »Ne poznam države na svetu, kjer bi bil vsak dvestoti državljan èebelar. Tudi na tem podroèju smo pionirji,« dodaja. V Sloveniji imamo, kot pravi minister, okrog deset tisoè èebelarjev, ki imajo v povpreèju od pet do štirideset panjev. Èebelarstvo veèini pomeni le dopolnilno dejavnost. Židan med proizvodi iz medu izpostavi medeno peneèe vino, slovensko posebnost, ki nastaja v posebnih èebelarskih vinskih kleteh in je tujcem zelo všeè. Za Slovenijo so znaèilne tudi panjske konènice, ki so pomemben del slovenske kulturne dedišèine in prepoznavnosti. »Èebelarstvo je pri nas zelo inovativno. Zelo hitro se razvijata apiterapija in apiturizem. Ko bivamo med èebelami, nas to pomirja in smo v neposrednem stiku z njimi, kar je zelo dobra protistresna terapija. Vonjave, ki se širijo iz panjev, ugodno vplivajo na

Èebelnjak, ki bo postavljen predvidoma aprila, bo sprva testni.

Pomurski èebelarji pred novimi izzivi Geza Grabar Že dobra tri leta jih vodi Janko Rožman iz Bakovcev. Èebelarska zveza društev Pomurja, ki je nadgradnja Odbora za napredek prekmurskega èebelarstva, deluje od decembra 2003,

povezuje vseh 24 èebelarskih društev z levega in desnega brega reke Mure ter šteje skoraj 600 èebelarjev. Ti gospodarijo s 16.500 èebeljimi družinami. Kot pridruženi èlan zveze od leta 2009 deluje društvo Medena kraljica. Prvega predsednika dr. Stanka Kapuna je na izrednem obènem zboru 17. oktobra 2014 nasledil Janko Rožman, dolgoletni ravnatelj OŠ Bakovci in èlan krajevnega šport-

Rožman napoveduje, da bodo prvi svetovni dan èebel s kar nekaj prireditvami poèastili tudi v pokrajini ob Muri.

nega društva, sicer pa že od malih nog zelo predan èebelar. Dve leti zatem je bil izbran za polni, štiriletni mandat. Prizna, da ga je predlog za kandidaturo, ki je kajpak prišel iz vrst èebelarjev, presenetil, saj si je glede na dolgoletno delovanje v športu in ravnateljevanje želel nekaj umirjenega èasa. »Po premisleku sem vseeno prevzel pestro in odgovorno vodenje,« pravi.

Èebelarji morajo dihati kot eno Kot predsednik zveze daje najveèji

poudarek izobraževanju ter sodelovanju med èlani, èebelarskimi društvi in celotnim slovenskim èebelarstvom, ki po njegovem mora dihati kot eno. Sodelovanje naj bi se nanašalo na skupne promocijske prireditve (Dan medu, kmetijskoživilski sejem AGRA, slovenski zajtrk itd.). Zelo podpira delo v èebelarskih krožkih na osnovnih in srednjih šolah, ki jih je v Pomurju kar 21. V njih mladi tudi ob pomoèi èebelarjev mentorjev pridobivajo osnovna znanja iz èebelarstva za èebelarje zaèetnike. Na ta naèin se vrste èebe-

larjev pomlajujejo in se povpreèna starost slovenskih èebelarjev znižuje ter trenutno znaša 56 let. Sogovornik se zavzema še za povezovanje med vsemi mejnimi podroèji v kmetijstvu. Pismo o nameri je zveza že podpisala z vinogradniki, sadjarji, Krajinskim parkom Gorièko in Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota. »Želim spodbuditi vse bralce, da se oglasijo pri naših èebelarjih, kjer bodo spoznali delo s èebelami. Tako bodo lažje zaupali ponudbi ter tudi ceni pridelkov in izdelkov.«

KRAJEVNE SKUPNOSTI

marec 2018

Pušèa z drznimi naèrti za razvoj turizma Ksenija Glažar

življenja, glasbi, kulinariki in plesih.

V kraju prihodnost vidijo v turizmu, zato že kujejo naèrte za novo inovativno ponudbo.

Prenoèitev v romskih domovih

Obiskovalcem namreè želijo ponuditi pristno romsko izkušnjo, krajanom pa bi to prineslo možnost za dodaten zaslužek ali celo nova delovna mesta.

Ideje za razvoj turizma so del strategije z naslovom »Pušèa – skriti biser Pomurja«. Bistvo strategije je, da lahko vsak krajan najde

dejavnost, ki bo ustrezna zanj, in s tem priložnost na podroèju turizma. Razmišljajo celo o razpršenem hotelu, v katerega bi povezali romske domove, ki izpolnjujejo vsaj minimalne pogoje za oddajanje prenoèišè. Na tak naèin bi turistom ponudili pristen stik z Romi. Ker bi denar šel v skupno dobro in za

razvoj romskega naselja, bi imeli korist od tega vsi. »Še vedno imamo Staro ulico, prvo ulico, ki je ostala taka, kot je bila nekoè, v vsej svoji izvirnosti, tudi na žalost z revšèino. Primerjamo jo lahko z bolj razvitimi ulicami in na ta naèin pokažemo, kako se lahko spremeni življenje, èe prevzameš odgovornost za lasten

»Drugaènost je naša prednost« Pušèa, ki ima za sabo izjemen razvoj, se po besedah romskega svetnika Darka Rudaša nahaja na pomembnem križišèu tradicionalnega in modernega naèina življenja. Kljub temu da so šli èez razliène integracijske procese, se asimilirali in živijo sodobno življenje, so Romi, kot pravi Rudaš, vseeno ohranili identiteto. »Smo drugaèni in te svoje drugaènosti se ne sramujemo. Nasprotno, ponosni smo nanjo. Še veè, ugotavljamo, da je to naša prednost,« dodaja sogovornik. Unovèiti jo želijo na podroèju turizma. Ob obiskih turistiènih skupin Romi radi pripovedujejo zgodbe. Obiskovalci se, kot pravi Rudaš, ne želijo le fotografirati z njimi, ampak išèejo pristna doživetja. Zato so pripravili paleto programov s poudarkom na tradicionalnem romskem naèinu

razvoj. Vztrajamo pri tem, da krajani sami išèejo rešitve zase,« meni Rudaš. Za krajane je to priložnost za dodaten vir zaslužka ali morda celo zaposlitev.

Razmišljajo celo o razpršenem hotelu, v katerega bi povezali romske domove, ki izpolnjujejo vsaj minimalne pogoje za oddajanje prenoèišè. Na tak naèin bi turistom ponudili pristen stik z Romi. Še veè dogajanja Razmišljajo še o romski tržnici z delavnicami, kjer bi kupec soustvarjal izdelek, obiskovalci pa bi lahko priložnost izkoristili za pogovor z domaèini. Razvijati želijo prireditve, kot so Cipijada (peka svinjskih kož), ki je pred dvema letoma k njim privabila zelo veliko obiskovalcev, Romski bal, Dnevi Pušèe in druge, ki bi postale tradicionalne. Razvijajo tudi zamisel o skupnostnem vrtu. V programe turistiènih ogledov Pušèe vkljuèujejo društva, ki jih je v romskem naselju veliko in se ukvarjajo z razliènimi dejavnostmi, najveè s podroèja kulinarike in športa.

Darko Rudaš želi v Pušèi iskati rešitve za razvoj skupaj s krajani.

Rakièan: opozorila (še) niso zalegla, otroci pa dihajo slab zrak Karlo Vratariè

Doletela vas bo kazen

Murska Sobota sodi med mesta, za katera v zimskem èasu vse pogosteje slišimo, da je v njih raven delcev PM10 presegla mejne vrednosti.

Na podlagi sprejetega zakona o dimnikarskih storitvah iz leta 2016 je bila konec leta sprejela uredba o pregledih, èišèenju in meritvah na malih kurilnih napravah, ki vso odgovornost prenese na uporabnike kurilnih, dimovodnih in prezraèevalnih naprav. V novi uredbi so natanèno doloèeni pravila za uporabnike, dimnikarske družbe in

dimnikarje z licenco, sankcije za uporabnike in dimnikarje ter pogoji za odvzem dovoljenja in licence. Uredba torej doloèa kazni za tiste, ki bdijo nad uporabniki kurilnih naprav, in tudi za njihove lastnike. V praksi to pomeni, da lahko kršitelje, ki so bili prijavljeni, obišèe inšpekcija, ki odvzame vzorec pepela in s kemièno analizo ugotovi, kaj se je kurilo. Èe ugotovi, da so v peèi

gorele snovi, ki jih je prepovedano kuriti, kršitelj plaèa stroške analize in se mu izreèe tudi globa.

Požarna varnost pomembnejša od všeènosti Z novo kurilno sezono se od 1. oktobra 2018 zaènejo opravljati tudi meritve na kurilnih napravah na trdno gorivo z doloèenim prehod-

Poleg prometa in industrije k temu najveè pripomorejo kurilne naprave na les, še zlasti èe ne uporabljamo obièajnih kuriv. Že lani maja smo opozarjali na tovrstno težavo v Rakièanu, stanje pa se ni izboljšalo.

Mlade družine so zaskrbljene zaradi otrok »V Krajevni skupnosti Rakièan se pri èistosti zraka ni veliko spremenilo, saj naša prizadevanja in pozivanja, da naj krajani ne kurijo odpadkov, niso zalegla. Še vedno opažamo, da se zrak v našem okolju slabša. Vse veè krajanov, zlasti mlajših družin, me opozarja, da se je predvsem v zimskem èasu po vasi nemogoèe sprehoditi z majhnimi otroki, saj se nekateri sokrajani izjemno nekorektno in tudi nehumano obnašajo, ko kurijo razne materiale. Upam, da se bodo pristojne inšpekcijske službe in dimnikarska podjetja zamislili ter zaèeli ukrepati,« o stanju v Rakièanu meni predsednik KS Rakièan Matjaž Duriè.

nim obdobjem. Nova uredba predpisuje tudi sankcije za izvajalce, izreèejo se lahko kazni ter odvzamejo dovoljenja in licence. »Pojavili so se izvajalci, ki so le všeèni, pozabijo pa na preventivno požarno varnost ter varnost ljudi in njihovega premoženja. Uporabnikom svetujemo, da ob èišèenju preverijo, ali je dimnikar oèistil naprave. Mi uporabnike opozarjamo na nepravilnosti, ker se zavedamo, da so požarna varnost, varstvo zraka ter varovanje premoženja in ljudi bolj pomembni. Všeèni dimnikarji raje pogledajo vstran, uporabniki naprav pa imajo zaradi tega veèje stroške, ker je poraba goriva veèja, bolj so tudi izpostavljeni dimniškim požarom, pregretjem dimnikov, morebitnim zastrupitvam in celo zadušitvam,« pravi neodvisni energetski svetovalec Darko Sušnik, ki je zaposlen pri podjetju ABD dimnikarstvo iz Murske Sobote.

Kršitelje lahko prijavite inšpektoratu

V nekaterih hišah kurijo vse prej kot le suh les, v peèeh posameznikov se poleg lesa znajdejo še plastika, gume, iverne plošèe in drugi gorljivi odpadki. Fotografija je simbolièna.

Naslov za prijavo kršiteljev inšpekciji zaradi kurjenja nedovoljenih snovi je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Obmoèna enota Maribor, Partizanska cesta 47, 2000 Maribor. Kršitelje lahko prijavimo na telefonski številki (08) 181 45 40 ali na elektronski naslov irsop.oe-mb@gov.si.

/ marec 2018

KRAJEVNE SKUPNOSTI

V Markišavcih imajo kaj pokazati Geza Grabar Krajevna skupnost Markišavci je z 2,91 kvadratnega kilometra in nekaj veè kot dvesto prebivalci ena najmanjših krajevnih skupnosti v mestni obèini. A tudi zanjo velja nepisano pravilo, da velikost ni merilo za število dejavnosti in kakovost življenja v hitro razvijajoèem se kraju. V zadnjem desetletju je bilo tudi to primestno naselje, ki šteje okrog 65 hišnih številk, zahvaljujoè vodstvu, ki nenehno stremi k napredku pri novi komunalni infrastrukturi, društvenih dejavnostih in družabnem življenju krajanov, deležno številnih investicij in prireditev. »Boljši èasi so že tudi bili,« neskromno odgovori predsednik KS Markišavci Milan Horvat na naše vprašanje, kako bi z veè zornih kotov ocenil trenutni utrip v kraju. Samo želje po uresnièevanju zastavljenih ciljev, izboljšanju kakovosti življenja v kraju in medsebojni povezanosti so namreè gonilo v razvoju in napredku. Odkar je od leta 2006 na èelu Markišavcev, so namreè v kraju na eni strani cestišèa položili robnike in uredili ploènike, položili so novo vodovodno napeljavo, preuredili so vaško-gasilski dom kot mesto družabnega življenja, z odkupom zemljišèa za njim so uredili veènamenski prostor za rekreacijo in igrišèe na mivki, postavili igrala za otroke in zgradili pokriti objekt za poletne prireditve, zdaj pa je na vrsti širitev z adaptacijo poslovilne vežice na pokopališèu. Prav z dinamiko obnove tega objekta, ki je dobil tudi

novo streho, Horvat ni zadovoljen. Prva dela obnove na veè kot trideset let starem objektu so namreè stekla že v obdobju 2013/2014. In po nekaj letih premora spet novembra lani. »Še sreèa, da je letos volilno leto,« se pošali. Zadovoljen pa je, da so minulo leto naposled le na novo zgradili razširjena mostova èez Ledavo in Puconski potok na cesti proti Polani ter uredili prehod za pešce in postajališèe za šolski avtobus.

Dušijo se s prometu Kot v nadaljevanju pojasni sogovornik, je daleè najveèja težava kraja prekomer na prometna obremenitev. In to ne samo na obèinski cesti Polana–Markišavci– Nemèavci, kjer naj bi cestišèe kmalu razširili, kar bo prispevalo k poveèani prometni varnosti, a prineslo še veè prometa. »Da bi promet skozi kraj, kjer vozišèe sploh

ni bilo predvideno za tako veliko cestno obremenitev, omejili, smo za peticijo, ki smo jo že naslovili na direkcijo za državne ceste prometnega ministrstva, zbrali veè kot sto podpisov,« pojasni predsednik KS Markišavci.

Kolesarska steza do Merkurja »Naša najveèja želja v bližnji prihodnosti – ob konènem dokonèanju blizu 80 tisoè evrov vredne obnove objekta na pokopališèu, kar naj bi se zgodilo do tradicionalnega dneva krajanov (vsako leto drugo nedeljo v juniju, op. a.), je, da bi zaradi veèje varnosti za pešce in kolesarje dobili kolesarsko stezo med trgovskim centrom Merkur v Murski Soboti in pred dvema letoma že razširjenim in semaforiziranim križišèem, s cesto, ki mimo vojašnice in kopališèa vodi v Mursko Soboto.« Kmalu zatem je Mestna

Markišavci sodijo med najlepše urejene kraje v obèini. Ko bodo urejeni nadzemni vodi pod še nezgrajenimi ploèniki, bo kraj še lepši.

obèina Murska Sobota, s katero dobro sodelujejo, od križišèa v smeri Markišavcev do pokopališèa že uredila slabih dvesto metrov kolesarske steze. Nanjo naj bi se potem prikljuèila tudi tista, ki naj bi bila zgrajena iz že omenjene Markišavske ulice v Murski Soboti. V kraju, ki velja za lepo urejenega in ki je ob številnih podjetnikih poznan tudi po najveèji gospodarski družbi – Šunkarni Kodila, bi radi vse elektriène in telekomunikacijske vode položili v zemljo, prekrili vaškogasilski dom in uredili njegovo okolico. Èe jim ne bo uspelo prej, jim bo gotovo do 130. obletnice gasilskega društva, ki jo bodo v kraju obhajali èez šest let.

Vezi med krajani se krepijo Na društvo so namreè v kraju tudi zaradi dobrih tekmovalnih uspehov zelo ponosni. Že letos naj

bi gasilsko garažo v domu podaljšali s prostorom za garderobe. Tudi nekaj let stari žensko in moško društvo moèno podpirata pestro kulturno in družabno življenje v kraju, zavedajoè se, da so lahko kot kraj še uspešnejši, èe jih povezujejo trdne vezi prijateljstva in spoštovanja. In skrbno izoblikovani skupni cilji. Ne nazadnje so vsa tri društva ob podpori krajevne skupnosti prireditelji praznovanj 8. marca kot dneva žena in deklet, konec maja tradicionalnega izleta za vse krajane, že omenjenega dneva krajanov z ekumenskim bogoslužjem in piknikom ter decembrskega obiska Miklavža za najmlajše. Zgledno je tudi sodelovanje s sosednjima krajevnima skupnostma – Nemèavci in Polano. Veè kot desetletje so izmenièno prirejali družabne poletne Igre treh vasi, z Nemèavci pa že vrsto let skupaj prirejajo sprejeme za starejše obèane.

Milan Horvat: »Èe smo povezani, ni cilja, ki ga ne bi mogli doseèi.«

Pestro dogajanje v Bakovcih V minulem mesecu se je v Krajevni skupnosti Bakovci odvilo veè zabavnih prireditev.

Ob prireditvi so najzaslužnejšim ženskam podelili priznanja in zahvale.

Na pustni torek so si krajani nadeli pustne maske in v ŠRC Bakovci rajali skupaj s kurenti, ki so s plešoèim obhodom skušali pregnati zimo. Bakovèane je razveselil tudi nastop ene najuspešnejših hrvaški klap, in sicer Klape Šufit. Njihov nastop v dvorani

vaškega doma ni ostal neopazen, saj so poskrbeli za pravo razpoloženje. Novo praznovanje je bilo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Tako so v domaèem društvu VKITŠ Bakovci v dvorani pripravili praznovanje. V krajšem kulturnem programu so nastopili pevci s Tišine, mažoretke, Curcana – gostja iz Romunije, Mladenka Šarkezi in Adel Balèinoviæ. Ob prireditvi so najzaslužnejšim ženskam podelili posebna priznanja in zahvale. Vse obiskovalke so dobile

tudi darilo. Druženje se je z živo glasbo nadaljevalo dolgo v noè. / Aleksandra Grah

Ob prireditvi so najzaslužnejšim ženskam podelili posebna priznanja in zahvale. Vse obiskovalke so dobile tudi darilo.

V Krogu druženje v èast vsem ženskam Boj za pravice in enakopravnost žensk še zdaleè ni konèan.

Zbrane je nagovoril minister mag. Dejan Židan.

»V Sloveniji so ženske za enako delo plaèane dvajset odstotkov manj kot moški. In to brez kakršnegakoli razloga.« S temi besedami je zbrane v telovadnici Osnovne šole Krog nagovoril minister Dejan Židan. Praznovanje dneva žensk je lahko priložnost, da se ženske vsaj za en dan zavemo svoje velièine in da spomnimo ena drugo, da se z

manj ne smemo zadovoljiti. Da bi se krajani sreèali in družili, ob tem prisluhnili glasbi in otrokom ter se sprostili ob plesu, Krajevna skupnost Krog zdaj že tradicionalno pripravlja zabavno nedeljsko popoldne med dnevom žena in materinskim dnem. Zbrane so s pesmijo oèarale pevke upokojenskega pevskega zbora Püngrad iz Kroga in s srènimi recitali navdušili otroci domaèe podružniène šole. Prav poseben sprehod v preteklost, v èase pozvaèinov, zvokov cimbal in violin ter razcveta folklornih veèe-

rov, so jih popeljali èlani Kulturnega društva Marko Beltinci. / Natalija Kreft

Zbrane so s pesmijo oèarale pevke upokojenskega pevskega zbora Püngrad iz Kroga in s srènimi recitali navdušili otroci domaèe podružniène šole.

KRAJEVNE SKUPNOSTI / MESTNE ÈETRTI

marec 2018

V èem je èarobnost ženske? Jasmina Muhiè, Aleksandra Grah Spoštovati je treba vse ženske, ne le tiste, ki jim poslovneži stisnejo roko. Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno sto državah praznujejo vsako leto 8. marca. Niè drugaèe tudi letos ni bilo v razliènih krajih v naši obèini.

Ustavimo se, odložimo skrbi Mestne èetrti Murska Sobota so tudi letos pripravile prireditev ob mednarodnem dnevu žena v èast vsem ženam, materam, babicam in dekletom. Predvsem so želeli poudariti pomembnost ženske v svetu in da naj se tudi žena vèasih le za hip ustavi. »Ko se za hip ustavimo ali usedemo, v nas vre, nas razganja in nas preganja nemir. Kot

da smo v nekem svetu, ki ga želimo ujeti in se povzpeti na njegov vrh, pa èeprav se nam niti ne sanja, kako dolga pot je do tja. Pri vsem tem pa pozabimo, da je uspeh, ki nas vodi skozi življenje, dejansko sreèa, da je vredno odložiti delo in skrbi in da se je vredno ustaviti le tam, kjer sta ljubezen in srce,« so bile besede Jasne Lovrenèiè. Slednja je vsem ženskam svetovala, da najdejo pravo luè, ki zna voditi skozi ovinke kakršnekoli odvisnosti in drznosti.

Nastopili so uèenci Osnovne šole II Murska Sobota in uèenci Osnovne šole III Murska Sobota ter Vedran Franc Husar.

»Takrat lahko zasvetite v vsej svoji lepoti in to je èarobnost uspešne in pogumne ženske. Ženska, ki ima to sreèo in si je ustvarila okolje, lahko ustvarja iz srca in duše brez slabe vesti, hkrati pa zna in ima možnost zaživeti v ljubezni, ki jo nesebièno predaja naprej,« je nadaljevala Lovrenèièeva, ki je svoje besede zakljuèila s spoštovanjem vse žensk. »Spoštovati je treba vse ženske, ne le tiste, ki jim poslovneži stisnejo roko in jih obèudujejo na

Obèanke Mestne obèine Murska Sobota so se družile v prostorih kavarne hotela Diana. Z obiskom in nagovorom sta jih poèastila tudi župan dr. Aleksander Jevšek in minister mag. Dejan Židan.

Nagelji za ženske v Pušèi Zveza Preporod se je v sodelovanju z nogometnim in gasilskim društvom Pušèa spomnila na vse ženske in jim poklonila nagelj. Že pred desetletji so se na ta dan spomnili na vse Rominje in jim podarili rdeèo rožo. »Posvetimo pozornost romskim ženskam, ki so dvakrat diskriminirane, in sicer prviè zato, ker so ženske, drugiè zato, ker so Rominje. Na nek naèin v naši krajevni skupnosti to ne velja. V organizaciji Zveze Preporod ter gasilskega in nogometnega društva Pušèa smo se z veseljem lotili priprave dogodka in

Tudi v Èernelavcih poèastili praznik žena Vsem ženam so se s prireditvijo

Rdeè nagelj, ki so ga v Pušèi podarili ženskam, simbolizira prijateljstvo, spoštovanje in spoznanje globine èustev.

ob 8. marcu priklonili tudi v KS Èernelavci. Praznovanje so pripravili v tamkajšnji dvorani vaškega doma,

in sicer je domaèe kulturnoturistièno društvo skupaj s krajevno skupnostjo poskrbelo za kulturni

Na prireditvi v Èernelavcih se je prviè predstavila nova vokalna skupina, ki jo vodi Julija Fajhtinger, in je požela velik aplavz. / Foto: Aleksandra Grah

njihovi poslovni poti, najveèkrat zaradi strahu pred konkurenco. Spoštovati je treba predvsem ženske, ki so izbrale pot srca, duše in ljubezni. In prav te ženske se poèutijo pogumne, moène, nepremagljive in predvsem spoštovane.« Da je potrebno ženske spoštovati, predvsem pa se zavedati njene pomembnosti, je v svojem govoru skozi pomembne dosežke, za katere so odgovorne ženske, poudaril tudi Andrej Kuhar.

program, tokrat zaèinjen z glasbeno osvežitvijo. Nastopilo je veliko mladih talentov. Z recitacijami,

v programu pokazali naklonjenost romskim ženam,« je povedal Darko Rudaš. »Ni pomembno, koliko rož smo podarili, pomembno je, da nobene ženske nismo izpustili,« je še dodal. Posebnost dogodku so dodali še otroci vrtca Romano, ki so z nastopom marsikateri ženski obudili spomine iz otroštva. »Navdušili so me. Pravzaprav so me spomnili na otroška leta v vrtcu, ko smo se pesmic in plesa uèili tudi mi. Pozdravljam celoten dogodek in to, da so se po dolgih letih spomnili na ženske in nam pripravili ta dogodek,« je povedala Jasna Horvat.

pesmijo in glasbo so nastopili èlani otroške skupine Sonèek in Julija Fajhtinger kot solistka.

Pestro dogajanje so ženskam v èast pripravili tudi v Rakièanu, kjer ni manjkalo glasbe in plesa. / Foto: Kulturno turistièno društvo Rakièan

/ marec 2018

V SREDIŠÈU

Vse se spreminja, a strast ne izginja Ksenija Glažar, Karlo Vratariè

dobro in v dobro okolja. Preizkusila je že pisarniško in terensko delo pri murskosoboškem podjetju ABD dimnikarstvo in meni, da imata obe

prednosti in slabosti. »Terensko delo je veliko bolj razgibano, sprememba okolja je vsakodnevna, spoznavaš nove ljudi. Lahko pa povem, da

ogromno pisarniškega dela opravijo že dimnikarji na terenu, saj imajo vso opremo za to.« Ker je žensk, ki opravljajo delo dimnikarja na

Ženske v današnjem èasu opravljajo razliène poklice, tudi takšne, ki so nekoè veljali za bolj »moške«. Da se v njih dobro znajdejo, enako kot moški kolegi, dokazujejo zgodbe Ane Nemeš, Tjaše Brenèiè in Jožice Bertalaniè. Železokrivnico v Lipovcih vodi Soboèanka V Èakovcu je konèala srednjo gradbeno šolo, nato je opravila strokovni izpit in se zaposlila pri takratnem podjetju SGP Konstruktor oziroma TOZD Pomurje, kjer je pred njo dobila zaposlitev njena sošolka. Spominja se, da je kmalu postala pomoènica vodje gradbišèa v Rovinju, kjer so gradili turistièno naselje. Pozneje je bila vodja betonarne, zdaj pa je že osemnajst let vodja železokrivnice v Lipovcih. Po celotni nekdanji Jugoslaviji je sodelovala pri montažah armiranobetonskih konstrukcij. Opaža, da je bilo nekoè v gradbeništvu manj žensk kot danes, bile so le pomoènice vodje gradbišèa in seveda v komerciali, pripravi dela in na podobnih delovnih mestih. Danes se je to precej spremenilo in je žensk veè. V enoti železokrivnice je danes sicer edina ženska, vendar jih je nekaj tudi v sosednji betonarni. Sicer so v podjetju Pomgrad ženske èisto nekaj obièajnega. Spominja se, da je ob gradnji avtoceste delala tudi zidarka iz Madžarske. Sprva so jo moški malo èudno gledali, a ji je delo šlo dobro od rok. »Vse se spreminja. Moški so vse boljši kuharji. A tudi vsi moški niso za gradbeništvo,« dodaja Nemeševa. Na vrhuncu sezone vodi skupino s tridesetimi ali štiridesetimi moškimi, sicer pa je v skupini okrog dvajset delavcev. Pravi, da so jo lepo sprejeli. V mlajših letih je kdaj še padla kaka opazka, zdaj pa so se moški nanjo že navadili in imajo do nje èisto obièajen odnos. »Ne prepiramo se. Z grdimi besedami, krièanjem in agresivnostjo ne moreš voditi. Lepa beseda bolj zaleže,« pojasni pristop k moškemu kolektivu. Kot vodja enote jim z raèunalnikom izriše armature, spremlja materiale, ureja dokumentacijo in podobno. Sicer pa poklic železokrivca kljub modernizaciji in strojem še vedno zahteva precej fiziènega dela.

Ana Nemeš iz Murske Sobote v gradbeništvu dela že vse življenje. Že v mladosti je želela postati gradbenica. Najbolj jo navdušujejo mostovi.

Jožica Bertalaniè za volanom avtobusa

Tjaša Brenèiè iz Rakièana opravlja poklic dimnikarke, poklic, v katerem redko sreèamo žensko.

Brenèièeva po poteh dedka in oèeta A èe vemo, da je dimnikar tudi njen oèe in da je bil dimnikar že dedek, se ta izbira ne zdi veè tako nenavadna. »Po poklicu sem okoljevarstvena tehnica in tik pred diplomo. V srednji šoli, ki sem jo obiskovala v Mariboru, smo kot predmet imeli dimnikarstvo. Ker pa imamo družinsko podjetje, ki se ukvarja s to dejavnostjo, sem se odloèila, da se preskusim tudi v tem delu. Danes lahko reèem, da mi ni žal,« o izbiri pove Tjaša, ki je med odrašèanjem že dobro spoznala ta poklic, ki ga zdaj, kot pravi, opravlja z veseljem, vestno, strokovno ter zlasti v strankino

terenu, izredno malo, so stranke preseneèene, ko jih obišèe Tjaša, in to pozitivno in tudi negativno. »Sprašujejo me, zakaj sem se odloèila za poklic dimnikarke, ali je delo težko, ali opravljam samo meritve ali tudi èistim, preprièati se tudi želijo, ali imam licenco, drugi spet sprašujejo, iz katerega podjetja sem, ker jim je vse to tuje, novo, drugaèno.« Tjaša še dodaja, da je na terenu doživela slabe in dobre stvari ter da na sreèo prevladujejo boljše. »Je pa delo z ljudmi precej zahtevno, potrebuješ namreè veliko dobre volje, pozitivne energije in jeklenih živcev.« Sogovornica nam še razkrije, da delo dandanes ni veè tako težavno, kot je bilo vèasih. Pri delu uporabljajo tradicionalna orodja, kot so omelo, krtaèe in metlice, pomagajo pa si tudi s sodobnimi, na primer z merilno napravo, zašèitnimi sredstvi in konec koncev tudi z avtomobilom. »Vendar se na žalost mladi veè ne odloèajo za poklic dimnikarja, ker jih ta poklic ne zanima ali ga preslabo poznajo, menijo tudi, da je delo umazano, težko in zahtevno. Dandanes dimnikar ni veè tako spoštovan in cenjen poklic, kot je to bil nekoè,« meni Tjaša, ki mladim svetuje, da zaradi pomanjkanja dimnikarjev lahko hitro dobijo službo, samo delo pa je organizirano tako, da prideš èist v službo in odideš èist domov.

Potniki v linijskem avtobusnem prometu ali pa izletniki z malo sreèe spoznajo Jožico Bertalaniè iz Murske Sobote, ki je voznica avtobusa in hkrati uèiteljica vožnje.

Pred osmimi leti je opravila izpit za kategorijo D, s katero lahko vozi tudi avtobus, toda še prej je, kot razloži, treba opraviti izpit za kategorijo C. »Najprej sem kdaj odpeljala le kakšno linijo, sèasoma pa je bilo voženj vse veè in tudi na daljše razdalje. Daljša in bolj ovinkasta je pot, boljša je,« pravi. Na vprašanje, kako in zakaj se je odloèila postati ravno voznica avtobusa, odgovarja, da je nekega delovnega dne inštruktor za kategorijo D ravno parkiral avtobus in je za šalo rekla, da bi ga poskusila peljati tudi ona. Naredila je krog, delo voznice avtobusa vzljubila in to delo rada opravlja še danes. Na zaèetku te poklicne poti so jo spremljale številne zanimive dogodivšèine. Spominja se prve vožnje in gospoda, ki je stopil na avtobus in jo vprašal, ali se je danes varno peljati, ker vozi ženska. Nasmehnila se je in rekla, da ima na voljo še veliko drugih avtobusov, èe ji ne zaupa. Ostal je in ji na koncu za vožnjo èestital. Vèasih so bili, kot se spominja, v nedeljo zveèer zaèudeni tudi študenti, ki jih je peljala proti Ljubljani. Zdaj jo že pogrešajo, èe je kdaj ne najdejo na vozniškem sedežu. »Žensk v tem poklicu ni veliko, vsaj pri nas v Pomurju ne. Nekaj veè jih je v mariborskem mestnem prometu, tudi v Ljubljani jih ni veliko. Nas je pa veè kot nekoè,« opaža. Ali je to delo za ženske primerno? »Seveda, saj smo enakopravne. Ženske se ga lahko nauèijo in ga dobro opravljajo. Je pa v tem poklicu treba biti previden, natanèen in seveda odgovoren, saj imaš na avtobusu petdeset ali veè ljudi,« izpostavi sogovornica. Med prednostmi omeni, da lahko spoznaš veliko novega, da delo ni monotono in da se vedno nekaj dogaja. Opaža tudi, da je še malo veè kot voznic avtobusa uèiteljic vožnje.

INTERVJU

marec 2018

»Vzgoja bralcev se zaène že v noseènosti« Aleksandra Grah Nova direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota mag. Klaudija Šek Škafar pravi, da je s prevzemom nove funkcije dobila tudi priložnost, da kreativnim idejam prepusti prosto pot. Za prihodnji razvoj knjižnice jih ima veliko. Novo leto je bilo za vas posebna prelomnica, saj ste prevzeli vodenje murskosoboške knjižnice. Ste se že navadili na nov ritem v svetu knjižnièarstva? Pogled na knjižnico skozi oèi uporabnika se moèno razlikuje od pogleda na knjižnico z oèmi menedžerja tega zavoda. Prvi vtisi so pozitivni. Opravili smo primopredajo poslov in izvedli postopke, ki jih zahteva zamenjava zakonitega zastopnika pravne osebe. S sodelavci se spoznavamo in uspešno uresnièujemo prve skupne projekte. Vzporedno potekata analiza poslovanja in spoznavanje knjižniène dejavnosti. »Prvi vtisi so pozitivni,« je zadovoljna nova direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.

»Vizijo bi opisala tako, da postajamo vodilno slovensko regijsko središèe zadovoljevanja potreb posameznikov in skupin po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, druženju in osebnem razvoju.«

S prispevki ste na dosedanji poklicni poti sodelovali na številnih konferencah, kjer ste med drugim pisali o ustvarjalnosti kot viru nenehnih sprememb. Kako gledate na ustvarjalno mišljenje? Imate v knjižnici dovolj možnosti za njegov razvoj? Ustvarjalno mišljenje se zaène v trenutku, ko prepoznamo idejo, ki se nam poraja v mislih, in jo ozavestimo. Potem presodimo, ali bi njeno uresnièenje utegnilo kaj spremeniti v našem življenju ali v življenju drugih, in to praviloma na boljše, in jo na osnovi te ugotovitve zavržemo ali uresnièimo. Ustvarjalnost se rodi v umu in dozori pred našimi oèmi. Nekateri mislijo, da je ustvarjalno mišljenje rezervirano le za pešèico posameznikov, a temu ni tako. Nauèi se ga lahko vsak èlovek. Pri tem so nam v pomoè številne tehnike, vsem pa je skupno to, da iz ljudi izvabijo skrite ideje, za katere še sami niso vedeli. Pomembno je, da generiramo èim veèje število idej, saj vse v danih okolišèinah niti niso uporabne. Njihova številènost nam daje tudi možnost, da pridemo do najboljših. Na dosedanji poklicni poti ne bi mogla uspešno uresnièevati vseh nalog, aktivnosti in projektov, èe ne bi bila med drugim tudi ustvarjalna. Imela sem sreèo, da so nadrejeni v meni prepoznali to lastnost. Ker so videli, da nisem samo sanjaè, ampak da znam ideje spraviti v življenje, so mi pri delu dajali svobodo. Ker sem v Pokrajinsko in

študijsko knjižnico Murska Sobota prišla od zunaj, sem imela priložnost, da pri oblikovanju programa dela za naslednje petletno obdobje prepustim idejam prosto pot, neoziraje se na notranje in zunanje dejavnike, ki bodo morebiti vplivali na njihovo (ne)udejanjanje. Med drugim trenutno analiziram poslovanje knjižnice in spoznavam knjižnièno dejavnost. V tem procesu se mi nove ideje za prihodnje projekte in dejavnosti množijo kar same od sebe. Ali so splošne knjižnice odgovorne za vzgojo bralne populacije? Kako je s tem pri nas? Mislim, da se vzgoja bralcev zaène že med noseènostjo. Veliko mater v èasu noseènosti nerojenemu otroku na glas bere ali poje in posluša glasbo ... S tem poèetjem nadaljujejo ob prihodu novorojenèka. Kaj kmalu dojenèek postane malèek, ki bi ure in ure poslušal pripovedovanje in branje pravljic. Razvoj bralne kulture se nato nadaljuje v vrtcu in šoli, vendar menim, da so v prvi vrsti starši tisti, ki vzgajajo nove bralce. Knjižnica jim lahko pri tem pomaga s svojim poslanstvom, ne more pa opraviti njihovega dela. Kar se Janezek nauèi, to Janez zna. Mladinski oddelek naše knjižnice je zelo obiskan, prav tako imajo otroci radi pravljiène urice z ustvarjalnimi delavnicami. Gostimo vrtèevske in šolske otroke. Pri tem nam je v pomoè tudi potujoèa knjižnica, ki deluje na celotnem obmoèju dvanajstih obèin murskosoboške upravne enote in v Porabju. Èlanom omogoèamo tudi izposojo e-knjig. V knjižnici deluje Bralni klub, imamo številne bralne znaèke, npr. Jaz pa berem za otroke, stare od štiri do deset let, Rastem s knjigo za osnovnošolce in srednješolce, bralna znaèka za odrasle, domoznanska bralna znaèka Zakladnice, Karoli-

nina bralna znaèka za bralce, ki težje berejo. V knjižnici organizirate številne dogodke, ob katerih je veliko tudi druženja. Se vam to pri uresnièevanju idej knjižnice zdi pomembno? Knjižnica nudi uporabnikom bogat, raznolik in kakovosten meseèni program dogodkov in prireditev, v katerem lahko vsakdo najde nekaj zase. Trudili se bomo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, hkrati pa se poskušali usmeriti navzven med širšo populacijo. Aktivnosti in projekte, ki so dali želene uèinke, bomo obdržali. Zelo odmeven in v lanskem letu nagrajen kot najboljši projekt slovenskih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike je bil projekt Obujamo dedišèino v Porabju – pravljièni veèeri za odrasle. S projektom nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila bomo imeli Noè knjige, ko bomo gostili priznanega literarnoglasbenega ustvarjalca. Prav tako v aprilu bomo na primer prviè izvedli Noè z Andersenom v sodelovanju z OŠ I Murska Sobota. Pripravljamo še veè novosti, vendar bi o njih spregovorila kdaj drugiè. Kakšna sta namen in temeljno poslanstvo dobre knjižnice? Menim, da je poslanstvo naše knjižnice v nudenju kakovostnega knjižniènega gradiva in informacij, razvijanju sodobne bralne kulture in ohranjanju pisne kulturne dedišèine. Vizijo bi opisala tako, da postajamo vodilno slovensko regijsko središèe zadovoljevanja potreb posameznikov in skupin po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, druženju in osebnem razvoju. Da bi to lahko dosegli, bomo morali skladno z naslednjimi vrednotami:

živimo z uporabniki, povezovanje in sodelovanje, skrb za zaposlene, inovativnost in gospodarnost.

»Nekateri mislijo, da je ustvarjalno mišljenje rezervirano le za pešèico posameznikov, a temu ni tako. Nauèi se ga lahko vsak èlovek.«

Ali je sodobni èas, ko je vse prepleteno z digitalno tehnologijo in digitalnimi podatki, ko za hitre informacije povprašamo »strica Googla«, naklonjen knjižnicam? Pri iskanju informacij po svetovnem spletu moramo biti zelo previdni, saj je lahko vprašljiva njihova verodostojnost. Èe se poigram z besedami, je spletišèe lahko tudi smetišèe. Za resno raziskovalno delo in študij še vedno potrebujemo in bomo potrebovali knjižnièno gradivo. Spremembam, ki nas obdajajo, se ne morejo izogniti niti knjižnice. Bralcem, ki jim je bliže branje knjig ob pomoèi sodobnih tehnologij (e-bralniki, tablièni raèunalniki itd.), je na voljo Biblos, ki ponuja izposojo in prodajo e-knjig. Do njih dostopate s knjižniènimi podatki (akronim knjižnice + vpisna številka in geslo) za izposojo ali raèunom Biblos (uporabniško ime in geslo) za izposojo in nakup. Menim, da digitalna tehnologija ne bo nikoli nadomestila knjižniènih zakladov in v celoti izrinila klasiène tiskane knjige. V knjižnici skrbimo za bogatitev, posodabljanje in obnavljanje knjižniène zbirke. Kot osrednja obmoèna knjižnica zagotavljamo tudi razširjen izbor gradiva

za potrebe celotnega obmoèja. Spremljali bomo želje in potrebe uporabnikov ter jih poskušali v èim veèji meri udejanjiti skladno s finanènimi zmožnostmi. Kako si zamišljate razvoj knjižnice v prihodnje? Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je leta 2016 praznovala sedemdeset let delovanja. S svojo dolgoletno tradicijo je (p)ostala kulturno središèe, ki skrbi za ohranjanje kulturne dedišèine in prenaša spoštljiv odnos do nje na vse generacije. Širi bralno kulturo. Je eden osrednjih prostorov izobraževalnega, znanstvenega, kulturnega in družabnega dogajanja v mestu in širše. Knjižnica je najbolj množièno lokalno informacijsko središèe, v katerem se uresnièujejo potrebe posameznikov in skupin po izobraževanju, raziskovanju, informacijah in razvoju osebnosti, vkljuèno s sprostitvijo, razvedrilom in druženjem, za kar si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Trudili se bomo za poveèanje ugleda in prepoznavnosti knjižnice v širšem okolju. Ambasadorji knjižnice bi skrbeli za ugled, promocijo ter razvoj knjižnièarstva in knjižnice. To bi bili ugledni posamezniki, ki bi bili temu pripravljeni posvetiti svoj èas in ugled. Za spodbujanje in razvoj bralne kulture bi lahko skrbeli ambasadorji branja. V mislih imamo dejavnosti in projekte, ki bi bili osredotoèeni na doloèene ciljne skupine naših uporabnikov, recimo na Rome, slepe in slabovidne, populacijo v tretjem življenjskem obdobju, otroke in odrasle z bralnimi težavami. V prihodnjem obdobju nas èaka nov val rasti in razvoja z udejanjanjem idej in sprememb, ki jim ne moremo ubežati. Izzive nam prinašajo sodobna družba, znanstvenostrokovni napredek, nove generacije in tretje življenjsko obdobje.

/ marec 2018

PREDSTAVLJAMO

Veliko narejenega in veliko izzivov Jasmina Muhiè Sedemdeset let mineva od takrat, ko je bilo ustanovljeno Medobèinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota. V tem èasu so se posamezniki in skupine vse bolj organizirano zavzemali za pravice in uveljavljanje interesov, hkrati pa je tudi družbena dinamika od èloveka, slepega oziroma slabovidnega in zdravega, zahtevala vedno veèjo zavzetost pri prilagajanju v hitro spreminjajoèem se svetu, v katerem si mora vsakdo izboriti svoj prostor pod soncem. Prva pobuda, da bi tudi slepi v Sloveniji ustanovili svoje društvo, je bila podobna konceptu, kot so ga poznali v Avstriji. Tam so namreè že imeli Podporno društvo slepih Avstrije, ki je usposobljenim slepim pomagalo do zaposlitve, socialno šibkim pa pomagalo finanèno. Društvo je v zaèetku bilo torej podporno, njegova glavna naloga pa je bila zbirati denar za pomoè revnim èlanom. Z letom 1939 se je Podporno društvo slepih Slovenije preimenovalo v Društvo slepih, v njegovem okviru pa je delovala tudi Braillova knjižnica. V društvo so bili vkljuèeni slepi iz vse Slovenije, v èasu med drugo svetovno vojno pa so bivali v domu slepih v Škofji Loki, pri svojcih ali v rejniških družinah.

Zgodovina v Murski Soboti sega v leto 1948 Medtem ko so v letu 1945 bila društva razpušèena, je bila leto pozneje v Ljubljani ustanovljena

V društvu si prizadevajo, da bi v èim veè javnih objektih prilagodili oznake za slepe in slabovidne.

skupšèina Združenja slepih Jugoslavije za Slovenijo, ki je temeljila zlasti na pomoèi na gospodarskem, socialnem, kulturnem in prosvetnem podroèju. Leta 1947 je razširjena dejavnost zahtevala ustanavljanje okrajnih združenj slepih s sedeži pri takratnih okrajnih odborih, in sicer v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju in v Murski Soboti. »Zgodovina murskosoboškega društva sega v leto 1948, ko so okrajni odbori organizacije nastali tam, kjer je v enem okraju živelo veè kot dvajset slepih,« o zaèetkih zgodovine pravijo v društvu.

Društvo je najprej delovalo v stanovanjih, gostilnah Skozi èas so se društva spopadala

z razliènimi težavami, je pa res, da so se sèasoma razmere zaèele spreminjati, izboljševati. »Tako tudi naše društvo najprej ni imelo primernih prostorov. Delovanje je potekalo v stanovanjih, gostilnah, tudi v sobi murskosoboškega gradu, v letu 1989 pa je društvu z vztrajnim prizade-vanjem le uspelo dobiti in urediti prostor v stavbi nekdanje stare kirurgije na Ulici arhitekta Novaka 4. Tu so potekali sestanki organov in razliènih komisij, izvajali smo usposabljanja, delavnice in pogovore. Prav tako je bila tu namešèena prva raèunalniška Braillova èitalnica, katere vodja je bil neutruden èlan društva Tibor Kuronja,« pove Marjeta Grabar iz društva.

Železniška postaja je vzorèna postaja »Èlan društva je èlan sveta za invalide pri Mestni obèini Murska Sobota. Po programu dela tega sveta je bilo v minulem kratkem obdobju veliko sprememb v korist vseh invalidnih skupin. Na podroèju prilagajanja mesta slepim in slabovidnim so spremembe opazne pri izgradnji in opremljanju novih krožišè, ki so opremljena s taktilnimi potnimi oznakami. Tudi nova železniška postaja je vzorèna postaja za èim lažjo orientacijo slepih in slabovidnih,« pojasnjuje Grabarjeva in doda, da si prizadevajo, da bi tudi druga prometna signalizacija v mestu bila èim manj

moteèa za gibanje oseb z okvaro vida, in sicer da bi oglasne table, gostinske vrtove in razliène druge ovire postavljali tako, da ne bi ovirali gibanja slepih in slabovidnih oseb. Opazimo lahko, da so vozni redi na avtobusnih postajališèih v poveèanem tisku, kar je zlasti za slabovidne posebnega pomena. »Vso to obdobje na delavnicah in usposabljanjih na podroèju orientacije in mobilnosti èlane seznanjamo z novitetami zlasti v prometu, saj želimo, da bi bilo gibanje po mestu èim bolj varno – za nas in tudi druge udeležence. Tudi v novem štiriletnem programu dela sveta za invalide je še nekaj prilagoditev z novimi taktilnimi potmi in tudi v gledališki dvorani je v naèrtu bolj prepoznavna oznaèitev stopnišèa. Zato si prizadevamo, da bi tudi v drugih javnih objektih prilagodili oznake za slepe in slabovidne,« je polna optimizma in v družbi z vsemi èlani društva še poudari, da je vesela, ker jih okolje tako dobro sprejema in jim nudi podporo. »Bolj bomo aktivni, bolj bomo prepoznavni,« še pove.

Razbijati predsodke Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki na obmoèju 27 obèin Pomurja vkljuèuje èez dvesto èlanov, je ne nazadnje prejemnik priznanja Mestne obèine Murska Sobota v kategoriji za naj prostovoljno organizacijo. »Naše društvo namreè združuje najveè prostovoljnih oseb, ki za naše èlane opravljalo spremstva in prevoze, jim berejo besedila in postorijo še marsikaj. Krepili bomo prepoznavnost društva, kar bo pripomoglo k temu, da bomo še bolj zavzeto razbijali predsodke o slepoti in slabovidnosti.«

Poslanstvo, ki ga ni mogoèe (iz)meriti Geza Grabar

Zdenko Rajnar, izbrali dvorano vaško-gasilskega doma v Bakovcih.

Pomurje se uvršèa v sam vrh po bolnikih s cerebrovaskularno boleznijo (CVB) oziroma bolnikih po možganski kapi v Sloveniji, kjer je teh bolnikov veè kot štiri tisoè.

Aktivni od leta 2008 Klub, ustanovljen 23. februarja 2008 – èez štiri leta mu je sledilo še

Društvo bolnikov po možganski kapi Grom Murska Sobota, je v tem èasu odigral izjemno poslanstvo. Z rednimi tedenskimi sreèanji, vadbami, terapijami in rehabilitacijskimi programi, strokovnimi

Združenja klubov CVB Slovenija Milan Èuèek in Rofina Bernjak, ki je v mestni upravi zadolžena za podroèje sociale in je klubu ob tej priložnosti izroèila tudi posebno zahvalo mestne obèine.

Javni zavodi – njihov drugi dom

Murskosoboški klub kot eden od dvajsetih v Sloveniji oziroma treh v Prekmurju deluje že deset let in povezuje 69 èlanov. Za praznovanje prvega okroglega jubileja so èlani, ki jih vse od zaèetka prizadevno vodi

Z rednimi tedenskimi sreèanji, vadbami, terapijami in rehabilitacijskimi programi, strokovnimi predavanji ter drugimi dejavnostmi je klub povezal številne bolnike po tej hudi preizkušnji in jim na drugaèen naèin osmislil življenje.

predavanji ter drugimi dejavnostmi je povezal številne bolnike po tej hudi preizkušnji in jim na drugaèen naèin osmislil življenje. To so v nagovorih izpostavili številni, med njimi sta bila tudi predsednik

Vzdušje med zbranimi je bilo sprošèeno in prešerno.

Zahvale je ob jubileju podelil tudi klub, in sicer županu dr. Aleksandru Jevšku, Splošni bolnišnici Murska Sobota in njenemu direktorju, Domu starejših Rakièan ter prejšnji direktorici Vijoli Bertalaniè in sedanjemu direktorju Zoranu Hoblaju, Osnovni šoli Bakovci ter ustanovnim èlanom kluba: dr. Ludviku Kepeju, Antunu Novaku, Darku Pavèièu in Rudolfu Kulièu. Med drugim velja omeniti, da se èlani kluba redno meseèno sreèujejo v prostorih Doma starejših Rakièan, v prostorih terapije SB Murska Sobota pa redno izvajajo še kako pomembne fiziène aktivnosti. Tudi rehabilitacije v Zdravilišèu Radenci so del programa. Èlani kluba se radi vkljuèujejo v družabne aktivnosti; trenutno je njihova najveèja težava prostorska stiska. Za materialno pomoè so hvaležni številnim donatorjem iz vrst lokalnih skupnosti, gospodarskih družb in javnih zavodov.

NA OBISKU

marec 2018

Murske krone kot povabilo v Pomurje zaraèunavamo pristojbin že vnaprej, ampak šele po izvedbi, ko stranka Murske krone unovèi,« razloži direktorica socialnega podjetja. V prihodnje želijo mrežo še razširiti, da bo ponujala še veè možnosti za lepa doživetja v Pomurju. Ponosni so na celostno grafièno podobo Murskih kron z motivi iz Pomurja. So tudi èlani Združenja Socialna ekonomija Slovenije, ki je Murske krone prepoznalo kot družbeno odgovoren produkt.

Ksenija Glažar Decembra so luè sveta ugledale Murske krone, plaèilno sredstvo, s katerim lahko pri razliènih pomurskih ponudnikih plaèamo razlièna doživetja. Z nakupom prispevamo k razvoju podeželja in ohranjanju kulturne dedišèine v pokrajini ob Muri. Socialno podjetje Zavod za socialni razvoj Murska Sobota je decembra uvedlo Murske krone, darilne bone v vrednosti 10, 20, 50 in 100 evrov, s katerimi lahko kupujemo pri številnih lokalnih ponudnikih dobrin in storitev. Direktorica podjetja Lidija Šömen pravi, da je ideja zorela že nekaj èasa. Po ogledu dobrih praks na avstrijskem Štajerskem, kjer nekaj podobnega nudijo ponudniki termalnega turizma, so razmišljali, kako bi to prenesli v domaèe okolje in nadgradili s povezovanjem lokalnih ponudnikov. Naše terme so v rokah multinacionalke, ki je sama

V mrežo Murskih kron so povabili lokalne ponudnike, pri katerih so namesto evrov plaèilno sredstvo Murske krone.

»Èe ljudi povabimo v Pomurje, je dobro, da jim imamo tudi kaj ponuditi. Veè ima gost na izbiro, bolj bo zadovoljen. Z Murskimi kronami si lahko ustvari nepozabne spomine.«

Krone kot svetle toèke, ki jih je treba obiskati

Z nakupom Murskih kron podpirate lokalne pridelovalce in predelovalce.

dovolj velika, da se lahko reklamira. Lokalni, pomurski ponudniki, ki jih je, kot pravi Šömnova, veliko, pa so majhni in si promocije pogosto ne morejo privošèiti.

Odlièno darilo, tudi poslovno V mrežo Murskih kron so pova-

bili lokalne ponudnike, pri katerih so namesto evrov plaèilno sredstvo Murske krone. Ponudnikom nudijo skupno promocijo. Pred kratkim so se udeležili turistiènega sejma v Ljubljani in naleteli na dobre odzive. Murske krone so izvirno darilo za razliène priložnosti, med drugim tudi odlièno poslovno darilo. Vsi ponudniki so navedeni na spletni

strani, kjer lahko Murske krone kupimo, te pa jih nato na želeni naslov pošljejo v lièni embalaži. Trenutno prevladujejo ponudniki degustacij in kulinarike, vinarji ter ponudniki prenoèitvenih kapacitet, veliko jih nudi tudi veè razliènih storitev in proizvodov. »Drugaèni od drugih ponudnikov bonov smo v tem, da ponudnikom v mreži ne

»Murske krone so dobile ime po kroni, ki jo prejmejo le najboljši. Ponudniki v mreži so svetle toèke, na katere velja opozoriti, da jih obiskovalci ne bi izpustili. Èe ljudi povabimo v Pomurje, je dobro, da jim imamo tudi kaj ponuditi. Veè ima gost na izbiro, bolj bo zadovoljen. Z Murskimi kronami si lahko ustvari nepozabne spomine,« še doda. »Vse, kar imamo, je odlièno, vendar to premalo cenimo.«

Medosebne odnose gradimo s spoštovanjem Jasmina Muhiè

življenje. Nekaj je tudi mlajših uporabnikov, ki niso zmožni samostojnega življenja; njih usmerijo v druge socialnovarstvene programe.

Èeprav je družba danes veliko bolj družba enakih možnosti kot še pred leti, je govorjenje o enakih možnostih za neprivilegirane samo cinizem tistih, ki so imeli sreèo. Sreèo v smislu urejenih bivalnih okolišèin, talentov, izobrazbe, podedovanja imetja, socialne umešèenosti in povezav, ambicioznosti, delavnosti oziroma vztrajnosti. Nekateri te sreèe namreè nimajo, imajo pa varno zatoèišèe, ljudi, ki jim svetujejo ter pomagajo pri naèrtovanju prave poti in smeri pri osamosvajanju. Vendar le, èe si to želijo in dovolijo. Kdor stori ta korak, se pridruži preostalim uporabnikom v Zavetišèu za brezdomce Murska Sobota, v okviru katerega deluje tudi bivalna enota v Lemerju. »Še zmeraj se veliko ljudi ne zaveda, da so brezdomci med nami in da imamo v mestu zavetišèe. Ob tem je nemalo tudi prikritega brezdomstva, govorim o ljudeh, ki nimajo svojih stanovanj in živijo pri prijateljih, o ženskah, ki vztrajajo v nasilnem razmerju, saj drugje nimajo strehe nad glavo. Pri nas so dobrodošli vsi, ki potrebujejo pomoè, saj smo mnenja, da si vsakdo

Uporabniki pripravljeni na samostojno življenje

Pred kratkim jim je urgentni center Splošne bolnišnice Mur ska Sobota podaril posteljnine in pižame.

zasluži dostojno namestitev,« sporoèa Polonca Felicijan, vodja Zavetišèa za brezdomce Murska Sobota.

Uporabniki z razliènimi omejitvami V zavetišèu so dobrodošli uporabniki razliènih starostnih skupin in z razliènimi omejitvami – nekaj jih je tudi z veèjimi zdravstvenimi ali psihološkimi težavami ali pa jih starost že tako omejuje, da si sami ne

morejo poiskati dela, s katerim bi si zagotovili samostojno življenje. Taki v zavetišèu ostanejo. »Pogosto opozarjamo, da zanje potrebujemo dodatne programe oziroma primerno obliko bivanja. Trenutno imamo na voljo veèposteljne sobe in nobenega individualnega prostora, kjer bi uporabnik vsaj za kratek èas našel trenutek le zase. Borimo se, da dobijo dolgotrajnejšo stanovanjsko podporo, ustvarjamo individualne pristope, da napredujejo tam, kjer

zmorejo. Program bi bil še kakovostnejši, èe bi uporabnik imel vsaj manjši kotièek zase,« meni vodja murskosoboškega zavetišèa. Nekaj uporabnikov je še mladostnikov, ki so prekinili šolanje in nimajo službe ali pa so se zaradi prepirov odselili od doma. Ker nimajo kam, pristanejo v zavetišèu. Ti so v zavetišèu najkrajši èas, saj imajo možnosti za dodatno izobraževanje ali službo, zato se kmalu vrnejo domov oziroma zaènejo samostojno

Strokovni delavci z vzgledom uporabnike uèijo socialnih vešèin: kako sodelovati z drugimi in kako primerno komunicirati. Sicer je osnovno vodilo bivanja v zavetišèu spoštovanje, saj le s spoštovanjem lahko gradimo in spoštujemo razlike. Uporabniki niso vpeti le v življenje znotraj zavetišèa, ampak tudi v okolico. Udeležujejo se razliènih akcij Mestne èetrti Turopolje, pripravljajo dan odprtih vrat, 10. oktobra ob svetovnem dnevu brezdomstva pa vsako leto pripravijo dogodek ter se predstavijo obèankam in obèanom ter jim dajo vedeti, da se v takem položaju lahko znajde res vsakdo. Vkljuèeni so tudi v mrežo Brezdomni do kljuèa, sodelujejo na brezdomskem kongresu, ministrstvu nenehno ponujajo nekaj možnosti za izboljšanje programov, sodelujejo s Karitasovim programom v Mariboru, in sicer lahko nekaj uporabnikov namestijo tudi v njihove prostore, pripravljajo Brezdomiado. Vsako leto v decembru pripravijo tudi manjšo zakusko in simbolièno obdarovanje, ko se povežejo z drugimi društvi ali ustanovami.

/ marec 2018

JAVNI ZAVODI

Brezplaèno izobraževanje za napredovanje Izobraževanja zaposlenih, ki so dopolnili 45 let, in brezposelnih

Natalija Kreft Ljudska univerza Murska Sobota nudi številne programe za izobraževanje, ki jih velja izkoristiti. V finanèni perspektivi 2014–2020 se je sektor izobraževanja odraslih v veliki meri usmeril v izobraževanje zaposlenih odraslih. »Tako kot v letu 2017 bomo tudi v letošnjem letu veèinoma ponujali izobraževalne programe, ki se financirajo iz projektov in so za udeležence brezplaèni. Glede na okvir, ki nam ga doloèajo razpisi, ki so na trgu na voljo, bomo tudi v letos skrbeli zlasti za èim širšo ponudbo za ciljni skupini odraslih zaposlenih in odraslih brezposelnih, ker s tem zajamemo skoraj vso populacijo in omogoèimo, da ima pri nas izobraževalni izbor kar najveèji delež lokalnega prebivalstva,« delo v letu 2018 oriše Dejan Dravec, direktor Ljudske univerze Murska Sobota.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Na žalost sta v tej finanèni perspektivi popolnoma spregledani ciljni skupini upokojencev in invalidov. »Na trgu ni ustreznega razpisa zanje, zato ne moremo ponuditi nobenega programa, v

Dejan Dravec želi s svojo ekipo lokalnemu prebivalstvu približati kvaliteto izobraževanje.

Te projektne vsebine, ki jih dobro poznamo iz preteklih let, bodo brezplaèno na voljo tudi v prihodnje, je pa poudarek na izobraževanju zaposlenih, ki so dopolnili 45 let. »V letu 2018 se bomo prijavili na nov razpis. Zaposlenim bodo na voljo brezplaèni raèunalniški teèaji, jezikovni teèaji ter programi skrbi za zdravje na delovnem mestu, finanène pismenosti, komunikacije med zaposlenimi in drugi.« Obenem še vedno pripravljajo izobraževanja za brezposelne v okviru neformalnih izobraževalnih programov ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. »Tu bodo na voljo raèunalniški in jezikovni teèaji, priprave na izpit iz zakona o upravnem postopku itd. V tem primeru brezposelni udeleženec za udeležbo rabi napotitev zavoda za zaposlovanje. To bo, kot je tradicija, veljalo tudi za usposabljanja, ki jih bomo izvajali za ta zavod,« razloži Dravec.

Izobraževanja za mlade katerem bi ti ciljni skupini prebivalstva lahko znanje nadgrajevali brezplaèno. In niè ne kaže, da se bo do leta 2020 to kaj spremenilo. Tako pri Ljudski univerzi neprekinjeno deluje Univerza za tretje življenjsko obdobje, v okviru nje pa lahko

upokojenci znanja pridobivajo po nižjih cenah, kot so obièajne za trg ponudbe.« Kljub f inanènim preprekam je v letu 2017 v projektu »Pridobivanje kompetenc 2016– 2019« nova znanja pridobilo èez 1000 udeležencev teèajev.

Tudi v naslednjih letih bosta potekala osnovna šola za odrasle in program PUM-O, ki je namenjen mladim, ki v programu dokonèajo nedokonèane obveznosti rednega šolanja in se iz programa zaposlujejo. »Za vse izobraževalne

storitve imamo za udeležence na voljo tudi dve obliki celostnega svetovanja kot podpore pri izobraževanju. Svetovalci, ki delajo v okvir u projekt a 'Svetovanje 2016–2022', svetujejo zaposlenim pri vseh zadevah okoli izobraževalnih želja posameznika. V okviru svetovanja za brezposelne so iste palete storitev deležni tudi brezposelni udeleženci, ki imajo kakršnekoli izobraževalne potrebe, želje in ambicije. Prav tako vam bodo, recimo, svetovali pri razpisu za vraèilo šolnin, èe ste se samoplaèniško formalno izobraževali in si želite povrniti del vloženih sredstev.«

Mednarodno sodelovanje Ljudska univerza Murska Sobota je vpeta tudi v pomembne razvojne zgodbe, saj z avstrijskimi partnerji izvajajo èezmejni projekt Interreg RegioWIN za skupni razvoj ženskega podjetništva pomurskoštajerske regije v Sloveniji in štajersko-koroške regije v Avstriji. Ob tem direktor doda, da na Ljudski univerzi seveda ne manjka plaèljivih skupinskih in individualnih teèajev, ki niso financirani iz projektov, a jih regija vedno bolj potrebuje. V vsakem primeru vabijo obèane, da stopijo v stik z njihovimi svetovalci, ki jim bodo predstavili vse izobraževalne možnosti, ki bodo oplemenitile njihovo znanje.

Tudi letos presežki, vredni obiska Natalija Kreft V tem letu si bomo lahko v Galeriji Murska Sobota ogledali izjemen nabor umetnin mednarodno priznanih umetnikov. Likovno-galerijska dejavnost se je v Murski Soboti zaèela leta 1965 z odprtjem Razstavnega paviljona arhitekta Franca Novaka. Tako se zaène èas razstavnih presežkov v mestu in èas Galerije, ki je od leta 1992 samostojni javni zavod murskosoboške obèine in soustanoviteljice Obèine Moravske Toplice. In èe je »Novakov paviljon« v zametkih gostil le domaèe umetnike, se lahko po letih delovanja pohvalijo tudi z mednarodno priznanimi imeni in projekti, kot je Mednarodni trienale male plastike. Ponosni so tudi na bogato stalno zbirko, ki jo sestavlja 686 umetnin (veè na museums.si). Tudi letos se v Galeriji obetajo presežki, vredni obiska. Ob visokem jubileju Draga Tršarja se bodo številne slovenske galerije poklonile njegovemu bogatemu opusu s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav, združenih v medinstitucionalnem projektu »Monument – Drago Tršar«. »V Galeriji Murska Sobota smo se z veseljem odzvali povabilu Moderne galerije, da bi ob devetdesetletnici Draga Tršarja pripravili ta skupni projekt, pri katerem bi poleg Moderne galerije Ljubljana kot nosilke projekta

sodelovale še Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Koroška galerija likovnih umetnosti, Galerija Murska Sobota, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Obalne galerije Piran. Sodelovanje v projektu se nam je zdelo smiselno iz veè razlogov, saj je Drago Tršar umetnik, ki je z našim mestom povezan na razliène naèine. Leta 2006 je pri nas na razstavi 'Umik v zasebno. Erotièna dela Draga Tršarja' prviè predstavil svoj izjemen in eksplicitno erotièni opus, ki je bil do takrat znan samo ožjemu krogu strokovnjakov in umetnikovih prijateljev. V Trubarjevem letu 2008 smo v Murski Soboti ob Trubarjevem drevoredu, ki poteka na osi med Soboškim gradom in evangelièansko cerkvijo, postavili Tršarjevo hermo Primoža Trubarja. Leta 2013 pa smo v Murski Soboti pripravili dve razstavi kiparskih portretov,« je projekt opisal kustos razstave in direktor Robert Inhof. Sledil je še niz njegovih razstav v Galeriji, Tršar je med drugim leta 2014 prejel zahvalno listino Mestne obèine Murska Sobota. Druga razstava, posveèena umetniku Tršarju, bo na ogled do 18. aprila.

Po Tršarju še Èervek in drugi Sledila bo razstava slik Aleksandra Èervka »Intermezzo« (od 3. maja do 16. junija), od 28. junija do 23. avgusta bo v mali galeriji na ogled razstava slik Carla Fontane. V

8. 3.–18. 4. 2018 »MONUMENT – Drago Tršar. Risbe na japonskem papirju«

3. 5.–16. 6. 2018 ALEKSANDER ÈERVEK. »Intermezzo« (razstava slik)

28. 6.–23. 8. 2018 Carlo Fontana (razstava slik, mala galerija)

28. 6.–23. 8. 2018

Dr. Robert Inhof vas vabi v Galerijo Murska Sobota.

NATAŠA KOS. »Dolgoèasje s kavèa« (fotografska razstava, velika galerija)

28. 6.–23. 8. 2018 istem èasu bosta v veliki galeriji na ogled fotografska razstava »Dolgoèasje s kavèa« Nataše Kos in na balkonu izbor risb iz stalne zbirke Galerije Nandeta Vidmarja. V septembru (od 14. 9. do 24. 10.) si bomo lahko ogledali razstavo umetnin iz Ingolstadta (Viktor Scheck – slike, Babette Ueberschär – skulpture). Od 8. novembra do 9. januarja 2019 sledi razstava ob 80letnici ustvarjanja Franca Mesarièa z naslovom »Slike«. »Ob vsaki razstavi pripravimo še strokovno javno vodstvo ter pedagoška vodstva za vrtce, osnovne in srednje šole, andragoška vodstva ter tudi

vodstva za najavljene skupine slepih in slabovidnih ter drugih ranljivih skupin. Poseben program izvajamo še ob poèitnicah s Poèitniškim ustvarjanjem v Ateljeju Pike in Packa ter za izbrane dneve, kot so recimo Poletna muzejska noè, Mednarodni muzejski dan, Ta veseli dan kulture in Mednarodni teden otroka. Odvijajo se tudi obèasna andragoška predavanja. Te dni smo gostili slepe in slabovidne. Zanje smo pripravili poseben program in na prilagojen naèin so lahko spoznali dela z aktualne razstave Draga Tršarja,« program opiše Jelka Geder – Kosi.

Nande Vidmar. Izbor risb iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota (balkon)

14. 9.–24. 10. 2018 Viktor Scheck – slike, Babette Ueberschär – skulpture (razstava umetnin iz Ingolstadta)

8. 11. 2018–9. 1. 2019 Franc Mesariè. »Slike« (razstava ob umetnikovi 80letnici)

GOSPODARSTVO / PODJETNIŠTVO

marec 2018

Gospodarstvo z njimi diha lažje Aleš Cipot Pomurska gospodarska zbornica z optimizmom zre v prihodnost. Naèrtov je veliko. Pomurska gospodarska zbornica (PGZ) je že deset let kljuèna podporna institucija gospodarstvu v regiji, saj povezuje tri èetrtine gospodarske moèi celotne regije. V novo obdobje vstopa z novima predsednikoma upravnega in nadzornega odbora. V hotelu Diana v Murski Soboti so tako obeležili deseti jubilej PGZ kot samostojne regijske institucije. V teh desetih letih je postala stabilna in uspešna ustanova, ki uresnièuje jasno vizijo biti blizu potrebam gospodarstva. Kot kljuèna podporna institucija v regiji po prihodkih in kapitalu povezuje tri èetrtine gospodarske moèi celotne regije. Pred slavnostnim jubilejem so na enajsti volilni

skupšèini zbornice izvolili tudi nova predsednika upravnega in nadzornega odbora. Navzoèi so izvolili nova predsednika upravnega in nadzornega odbora. Dosedanji predsednik upravnega odbora Štefan Soboèan je funkcijo predal novemu predsedniku mag. Petru Polanièu. Predsedstvo nadzornega odbora je po novem prevzel mag. Drago Franko.

Že desetletje povezujejo interese èlanov PGZ kot edina regijska institucija povezuje celotno pomursko gospodarstvo. Januarja letos je m i n i l o d e s et l et o d nj e n e ustanovitve. Pomurska podjetja, ki so njeni èlani, ob pomoèi zbornice uveljavljajo svoje interese na ravni lokalne skupnosti in širše. S to pomoèjo pomursko gospodarstvo postaja vedno bolj konkurenèno in uspešno na domaèem in tudi globalnem trgu. Pri zbornici že desetletje delajo tisto, kar znajo

Župan Aleksander Jevšek je Robertu Grahu, direktorju PGZ, izroèil priznanje Mestne obèine Murska Sobota.

najbolje – povezujejo, združujejo in uresnièujejo interese èlanov in gospodarstva. V desetih letih so pripravili veliko sreèanj s predstavniki vlad, soorganizirali mednarodne dogodke, nudili podporo internacionalizaciji, organizirali razlièna usposabljanja in izobraževanja ter poskrbeli za pripravo in poznejše izvajanje tako imenovanega pomurskega zakona, iz èigar naslova je do danes pomursko gospodarstvo prejelo veè kot petdeset milijonov evrov nepovratnih sredstev. V zadnjih letih so se resneje posvetili tudi promociji tehniènih poklicev, primernemu izobraževanju gospodarstva in zagotavljanju ustreznih kadrov v gospodarstvu.

Vpeti v številne projekte Vsa ta leta veliko pozornosti posveèajo izvajanju èezmejnih evropskih projektov in projektov, ki jih razpisujejo slovenska ministrstva. Tako so uspešno zakljuèili vse zaèete projekte iz promocije zdravja pri

delu in družinskega podjetništva ter kot vodilni partner tudi evropski projekt Right Profession – Pravi poklic za razvoj. Zato so že zaèeli z novimi nalogami pri dveh partnerskih èezmejnih evropskih projektih ter štirih v sodelovanju z našimi ministrstvi in razliènimi partnerstvi. Pri dveh tudi v vlogi vodilnega partnerja. Zbornica je ob tem vzorna vstopna regijska toèka VEM. Skupaj s partnerjema Razvojnim centrom Murska Sobot a in Obr tnopodjetniško zbornico Murska Sobota so lani uspeli pridobiti petletni projekt SPOT Pomurje, èigar sedež je trenutno na sedežu zbornice, pozneje pa ga bodo preselili v nov paviljon. Za njegovo pridobitev in postavitev v Pomurju so se zavzemali tudi predstavniki PGZ. V sodelovanju s sindikati so zaèeli izvajati še petletni projekt Zrno napredka.

500 dogodkov z 10.000 udeleženci, pohvalijo se lahko s 116 zbranimi inovacijami ter 220 nagrajenimi inovatorji. Naloge in vizija so tudi v prihodnje jasne: (po)skrbeti za ustvarjanje gospodarskih pogojev za poveèanje obsega proizvodnje, zaposlenosti, izvoza in tujih investicij v regiji, izvajanje promocije regijskega gospodarstva ter javno izražanje zahtev gospodarstva in vplivanje na poslovno okolje v regiji.

Kot kljuèna podporna institucija v regiji po prihodkih in kapitalu povezuje tri èetrtine gospodarske moèi celotne regije.

Številke so nazorne PGZ ima 167 èlanov, za njimi je

Predsedniško funkcijo PGZ je od Štefana Soboèana prevzel Peter Polaniè (levo v ospredju).

Grah: Še naprej bomo krepili ugled pomurskega gospodarstva »Delo bomo seveda nadaljevali z velikimi in zlasti smelimi naèrti. Naloge in vizija so jasne: z novimi vsebinami na dobrih temeljih poskrbeti za ustvarjanje dobrih gospodarskih pogojev za poveèanje obsega proizvodnje, zaposlenosti, izvoza in tujih investicij v regiji, izvajati promocijo regijskega gospodarstva ter javno izražati zahteve gospodarstva in vplivati na poslovno okolje v regiji. Vse skupaj bomo nadgradili zlasti z možnostjo integracije obstojeèega zborniènega sistema v regiji in tudi na ravni Gospodarske zbornice Slovenije. Z vsemi, ki nam pri tem pomagajo, bomo še naprej krepili ugled, vlogo in položaj zbornice in celotnega pomurskega gospodarstva,« je povedal direktor Robert Grah.

Brezplaèno svetovanje za podjetnike

Njihov namen je krepitev podjetniškega potenciala in pospeševanje ustanavljanja novih tovrstnih podjetij.

Prva stopnja, t. i. portal, je namenjena iskanju osnovnih informacij o podjetništvu, predstavlja pa že prej uveljavljeni E-vem – državni portal za poslovne subjekte in samostojne podjetnike. Druga raven je SPOT registracija. To so dosedanje toèke VEM, kjer lahko podjetnik registrira podjetje. Tretjo predstavljajo regijske toèke SPOT svetovanje. V Pomurju SPOT svetovanje na tretji stopnji izvaja konzorcij, ki ga sestavljajo Razvojni center Murska Sobota, Pomurska gospodarska zbornica in Obmoèna obrtnopodjetniška zbornica Murska Sobota. Zadnjo raven predstavlja nacionalni SPOT global, ki ga izvaja agencija Spirit ter je namenjen investicijam in internacionalizaciji.

Nov nacionalni sistem podpore podjetništvu

Brezplaèna osnovna svetovanja

Aleš Skaliè, svetovalec SPOT svetovanja Pomurje iz Razvojnega centra Murska Sobota, razloži, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spremenilo sistem podpore podjetjem. Zasnovalo je štiristopenjsko podporno okolje.

V okviru SPOT svetovanja Pomurje so po besedah Skalièa brezplaèno na voljo informiranje o dejavnostih na podroèju spodbujanja podjetništva, osnovno svetovanje potencialnim podjetnikom in MSPjem, povezovanje regionalnega

Ksenija Glažar Z letošnjim letom so bile na ravni statistiènih regij vzpostavljene Slovenske poslovne toèke (SPOT), kjer so na voljo brezplaène storitve svetovanja za potencialne podjetnike ter mikro, mala in srednja podjetja (MSP).

podpornega okolja, izvajanje brezplaènih usposabljanj in delavnic, izmenjava dobrih praks in odpiranje poslovnih priložnosti ter soobliko-

vanje podpornega okolja za poslovne subjekte. Aktivnosti SPOT svetovanja Pomurje se bodo v uradnih urah izvajale na sedežu, ki

je v prostorih Pomurske gospodarske zbornice na Lendavski ulici 5a v Murski Soboti, kjer jih najdete v èetrtem nadstropju. Svetovanje je na voljo tudi na lokacijah konzorcijskih partnerjev (Razvojni center Murska Sobota in Obmoèna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota) ali po želji na terenu, torej na sedežu vašega podjetja.

Svetovalci SPOT svetovanja Pomurje in njihovi podatki za stik: ź Aleš Skaliè (Razvojni center

Svetovalci so na voljo na sedežu SPOT svetovanja Pomurje (Lendavska ulica 5a, èetrto nadstropje) v èasu uradnih ur: od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro.

Murska Sobota): 041 982 674, ales.skalic@rcms.si ź Sonja Vratariè (Razvojni center Murska Sobota): 040 716 976, sonja.vrataric@rcms.si ź Roman Wolf (Pomursk a gospodarska zbornica): 02 521 36 50, roman.wolf@gzs.si ź Renata Stanko (OOZ Murska Sobota): 041 747 550, renata. stanko@ozs.si

/ marec 2018

RAZVOJ

Razvoj v obèini trajnostno naravnan Karlo Vratariè Foto: arhiv Zlati kamen Minuli mesec je v Ljubljani potekala prireditev Zlati kamen 2018, na kateri so podelili nagrado za najbolj razvojno prebojno obèino. Prejela jo je Obèina Koèevje, in to tudi zaradi napovedanega prihoda japonskega koncerna Yaskawa, za katerega se je potegovala tudi Murska Sobota, ki se je uvrstila med obèine finalistke vzhodne regije, kjer so slavile Ruše. Poleg zmagovalke vzhodne regije Obèine Ruše je bila v igri za nagrado še Obèina HoèeSlivnica. Po besedah organizatorjev je murskosoboška obèina z novim in zgledno vodenim strateškim procesom postavila dobre temelje za razvojni preobrat, mesto pa naj bi izraziteje zaživelo kot regionalno središèe. Razvoj je po mnenju organizatorjev izrazito trajnostno obarvan, s projekti pa obèina sledi tem usmeritvam. Organizatorji

menijo, da se strategija moèno opira na projekt Soboško jezero – torej na razvoj revitaliziranega degradiranega obmoèja, ki naj bi bilo neke vrste žarišèna toèka razvoja celotne regije, kjer so kot glavni objekt preprosto uporabili paviljon, s katerim se je Slovenija leta 2016 predstavila na milanskem Expu.

Nizka stopnja brezposelnosti mladih Do merljivega premika je prišlo tudi na trgu dela. Kljub še zmeraj razmeroma visoki brezposelnosti je spodbudno, da ima obèina nizko stopnjo brezposelnosti mladih. Murska Sobota ima zelo visok delež univerzitetno izobraženih zaposlenih (je celo na petnajstem mestu v Sloveniji), prav tako ostaja na vrhu po štipendijah (na tretjem mestu). Ob tem so organizatorji pri Murski Soboti izpostavili še integracijo Romov in smiselno zasnovan javni prevoz ter jo ob tem predstavili kot mesto, v katerem se je najbolj zmanjšala stopnja kriminalitete.

Mestna obèina Murska Sobota je bila edina mestna obèina med nominirankami, prav tako tudi edina iz pomurske regije.

PODJETNIŠKI FOKUS

Ob kavi sta se spoznala, zdaj pa se na podjetniško pot podala Jasmina Muhiè Na samostojno podjetniško pot sta pogumno stopila Monika Tušek in Jožek Špilak, ki sta v Grajski ulici v Murski Soboti nedavno odprla dnevni bar Na MOJO kavo. »Projekt naju bo še bolj zbližal in nama omogoèil uresnièiti sanje,« je optimistièna Monika, ki je že v preteklosti zaradi moène želje po študiju in samostojnem življenju delala kot natakarica.

»Seveda so prvi koraki samostojne poti težki, ampak èe se v neèem dopolnjuješ, kot se midva, in skupaj išèeš rešitve, je marsikaj veliko lažje. Imava obèutek, kot da je to najin hobi,« pojasni Jožek.

Tveganje je del podjetništva Monika in Jožek sta gostinski lokal poimenovala kar po zaèetnicah imen, in sicer kot dnevni bar, kamor se gre na MOnikino in JOžkovo kavo: torej »Na mojo kavo«, saj ju kava simbolièno povezuje že od zaèetka skupne ljubezenske poti. Spoznala sta se namreè ob kavi. Celotni zgodbi sta dodala še piko na i – logotip, v katerem se njuni zgodbi

Monika in Jožek sta se spoznala ob kavi. Zdaj zgodbo razvijata tudi na samostojni podjetniški poti.

prav tako prepletata okoli kave. »Gradiva jo na prijetnem poèutju in pozitivni energiji. Ponujava veè vrst kave. Sicer smo Soboèani in Prekmurci navajeni naroèiti obièajno kavo, torej zlasti kratko, dolgo, z mlekom ali smetano. Vendar midva ponujava veè razliènih vrst kav z razliènimi sestavinami. Najina posebnost je kava Prekmurka, ki je ne najdete nikjer drugje,« se nasmehneta istoèasno. Monika in Jožek v samostojni podjetniški poti vidita zlasti pozitivne lastnosti in se zavedata, da bosta dobila toliko, kolikor truda bosta vložila v delo. »Èe ne upaš tvegati in vložiti truda, je bolje, da se v podobne zgodbe ne spušèaš,« zakljuèita.

Rajhovi ponovno z odliènimi rezultati Aleš Cipot, Jasmina Muhiè Radio Murski val je že 27. leto izbiral in izbral Pomurko in Pomurca leta. Ob pomoèi poslušalcev sta Pomurca leta 2017 postala brata Dušan in Damjan Rajh iz Ljutomera, oba uspešna podjetnika v družinskem podjetju Avto Rajh na Industrijski ulici v Murski Soboti. Sta tudi letošnja prejemnika priznanja za obrtnika leta po izboru Obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer. Podjetje danes zastopa avtomobilski znamki Ford

prizadevni. Partnerji, kolegi znotraj mreže in uvoznik nas dobro podpirajo. Hvaležni smo, da so naše stranke, sodelavci in lokalno okolje zadovoljni z nami in nam iz leta v leto ostajajo zvesti.«

in Citroen ter zaposluje trideset ljudi. Priznanje podeljujejo prodajalcu in serviserju, ki ob doseganju najvišjih standardov kakovosti in zastavljenih poslovnih rezultatov v kar najveèji meri pooseblja vrednote znamke Ford.

Odgovornost jih motivira Dušan Rajh, direktor prodaje pri prometu, se je z zadovoljstvom zahvalil kupcem in sodelavcem za zaupanje in odlièno opravljeno delo. »Letno nam kljuèe vozil preda veè tisoè ljudi, ki nam zaupajo, da jim bomo zagotovili varno in zanesljivo vožnjo. Ta odgovornost nas je vedno motivirala, da smo iz leta v leto postajali še bolj urejeni, dosledni in

Družinsko podjetje uspešno deluje tudi na Industrijski ulici v Murski Soboti. / Foto: Aleš Cipot

Dušan Rajh: »Ta odgovornost nas je vedno motivirala, da smo iz leta v leto postajali še bolj urejeni, dosledni in prizadevni.«

KULTURA

marec 2018

»Najlepše je, ko se zbudim z dobro idejo« A. G. Štefan Celec je tako kot pisatelj Štefan Kardoš letos prejel obèinsko denarno nagrado za vrhunske dosežke na podroèju kulture. Oba avtorja sta se dotaknila izseljenske tematike, Celec z dokumentarnim filmom »Slovenci v Bethlehemu«, Kardoš pa z romanom »Vse moje Amerike«. S Štefanom Celcem beseda ob kavi steèe o njegovih popotovanjih, raziskovanju in dokumentiranju zgodb o Prekmurju. Letos ste ob kulturnem prazniku prejeli domaèo nagrado, nagrado domaèe obèine. Velikokrat slišimo, da je doma najtežje uspeti, kaj pravite vi? Nagrada mi pomeni priznanje za vse dosedanje delo. V veliko èast mi je, da sem se pridružil vsem drugim, ki so jo že dobili. Sicer pa je to nagrada za vse moje minulo delo, za vse dokumentarne in raziskovalne filme o Pomurju. Nagrado ste prejeli za dokumentarni film »Slovenci v Bethlehemu«, o izseljencih pa je pisal tudi pisatelj Štefan Kardoš. Zanimivo je, da sva raziskovala isto temo, vendar takrat nisem vedel, da je Kardoš pisal knjigo o izseljencih v Ameriki. Ob priložnosti sva se sreèala in šele takrat izvedela, da oba raziskujeva isto stvar. V šali sem mu rekel, da èe bi to vedel, bi lahko skupaj ustvarila celoveèerni film. Kje ste dokumentarni film prviè predstavili? Premierno je bil predstavljen v Gledališèu Park v Murski Soboti, pozneje pa še v RIS Dvorec Rakièan,

Štefan Celec ima že pripravljen scenarij za film ob stoti obletnici prikljuèitve Prekmurja kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji.

kjer je lansko leto potekalo sreèanje Slovencev po svetu in zamejskih Slovencev. Sicer sem film poslal tudi tistim, o katerih sem ustvarjal. V Bethlehemu imajo sicer angleško razlièico, saj tam skorajda nihèe ne razume zborne slovenšèine, pešèica jih namreè razume le prekmursko. Enourni dokumentarni film potrebuje mnogo materiala in zgodb. Kolikokrat ste potovali v Ameriko? Tam sem bil štirikrat in zgodba je vsakiè bolj žalostna, saj prekmurska beseda izumira. Pred èasom je bila še živa, v prekmurskem jeziku so prirejali celo gledališke igre. Tudi obèina je pobratena z Bethlehemom. Dokumentarni film o tem ameriškem mestu je s presledki nastajal

okoli leto dni. Najtežje je namreè ustvariti konèni izdelek, saj je posnetega materiala res veliko, zato je treba izbrati kadre, med njimi pa se ti seveda skoraj vsak zdi dober in primeren. A na koncu je rezultat vedno vreden vsega truda. Kakšno je bilo in je še življenje tamkajšnjih izseljencev? Moram povedati, da so imeli naši rojaki veliko sreèo, saj je bila tam železarna, v kateri so se lahko zaposlili. Veliko jih je delalo v njej, a mnogo jih je bilo tudi uspešnih, saj so imeli trgovine in tovarne. Štefan Antaliè je brskal po svoji zgodovini in pripeljal do tega, da se je mestna obèina povezala z Bethlehemom. Danes je zgodba bolj žalostna, tamkajšnja katoliška cerkev je zaradi

pomanjkanja slovenskih oziroma prekmurskih vernikov zaprta, evangelièanska pa še deluje. Prav tako še deluje Slovensko društvo v Bethlehemu, na pobudo katerega se vsako leto nekaj dijakov zlasti gimnazije ali poklicne in tehniške šole odpravi tja na izmenjavo. A dolgo prekmurska beseda tam veè ne bo živela. Najveè slovenske besede je še vedno v Avstriji, tudi v Argentini, kjer sicer obstaja Jugoslovanski klub. Najstarejši prekmurski klub pa je v Urugvaju. Kaj vas žene, da se lotevate takšnih projektov? Najlepše mi je, ko se zjutraj zbudim z dobro idejo, ki jo nemudoma zapišem na list papirja, da mi ne uide. Velikokrat se mi

namreè zgodi, da se zbudim z idejo o novem projektu, zato imam ob postelji listek in pisalo, da jo hitro zapišem. Potem zaènem razmišljati, kaj vse je treba postoriti in raziskati, da bo nastal konèni izdelek, saj želim predstaviti in zabeležiti nekaj novega, še neznanega o temi, ki jo raziskujem. Ko se lotim tematike, najprej kar nekaj èasa preživim v knjižnici, kjer preèesavam stare èasopise in tako odkrijem marsikaj. Ko smo raziskovali življenje Franca Temlina, ki je pred veè kot tristo leti napisal prvo prekmursko knjigo, o njem nismo vedeli nièesar. Tudi v splošnem ni bilo niè znanega, ni bilo njegovih slik, vedeli smo le, da je bil rojen na Krajni ter da je študiral na Slovaškem in v Nemèiji. Pri raziskovanju v Bratislavi smo odkrili še eno njegovo knjigo, ki do takrat ni bila znana, sploh se ni vedelo, da obstaja. To je že dodaten uspeh tega filma, saj smo našli in odkrili knjigo, za katero sploh nismo vedeli, da obstaja. Nova dejstva in vedenje, da potem vse to ostane našim zanamcem, me spodbujajo pri delu in ustvarjanju. Verjetno imate še kar nekaj nepopisanih listkov, ki morajo dobiti svojo zgodbo. Kaj pripravljate in s èim se ukvarjate v teh dneh? Res je, listièev ob postelji ne zmanjka nikoli in še kar nekaj jih je, ki niso popisani in èakajo na nove ideje. A v omari je že okoli deset dokonèanih scenarijev, ki še niso bili realizirani. Pripravljen je scenarij za film ob stoti obletnici prikljuèitve Prekmurja kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji. To je dejansko nadaljevanje Murske republike s poudarkom na dveh Prlekih, ki sta bila najbolj zaslužna za prikljuèitev Prekmurja matiènemu narodu. To sta Fran Kovaèiè in Matija Slaviè. Ko bomo pripravljali ta film, bodo igralci samo domaèi, torej prekmurski in prleški gledališèniki.

Pesniška zbirka o spominih in življenjskimi zgodbami. V zadnjem sklopu se vraèa k naravi, saj opisuje prizore in drobne utrinke iz nje.

Aleksandra Grah Ludvik Škaper iz Kupšincev je izdal svoj prvenec – pesniško zbirko »Se še spomniš«. V dvorani stare šole jo je za sokrajane in prijatelje predstavil z urednikom Robertom Titanom Felixom. Pesniška zbirka »Se še spomniš« obsega 66 pesmi, ki so predstavljene v štirih sklopih. V prvem z naslovom »Moji dragi« se avtor pokloni oèetu, materi in prijateljem. V drugem opisuje spomine iz mladosti in otroštvo v Dolièu; v njem je vodilna pesem »Moj rojstni kraj«. Škaper se loti opisa pokrajine, življenja nekoè, mlatilnice, žetve … V tretjem sklopu z naslovom »Ljubezen in boleèina« piše o mladostnih izkušnjah. Kot nam je pojasnil, je veliko gradiva »s terena«, saj je bil službeno kot terenski zastopnik veliko na poti ter v stalnem stiku z razliènimi ljudmi

Pesniška zbirka »Se še spomniš« obsega 66 pesmi, ki so predstavljene v štirih sklopih.

Aktiven tudi v krajevni skupnosti

Ta pesniška zbirka za Škaperja zagotovo ne bo njegova zadnja, saj zelo rad ustvarja in si dneve krajša s pisanjem.

Je tudi èlan literarne sekcije murskosoboškega upokojenskega društva in glasbeno-pesniške skupine Cvetje v jeseni, v katero sta vkljuèena oba z ženo, in sicer žena kot vokalistka in on kot harmonikar. Ob vsem tem veliko energije nameni še za delovanje Krajevne skupnosti Kupšinci, kjer sodeluje že vse od njenih zaèetkov v 90. letih. V sedanjem svetu je èlan sveta.

/ marec 2018

Še zadnje abonmajske predstave in koncerti Marca in aprila se bodo, èe bo seveda vse tako, kot v Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota naèrtujemo, zakljuèili vsi štirje gledališki abonmaji in glasbeni abonma te sezone. / Duša Škof, programska vodja Gledališèe Park, 16. marec 2018 ob 19.00 koncert ob izidu novega albuma »SINTUR«

džeZZva Zasedba: Dejan Berden – klavir in sintetizator, Iztok Rodež – kitare, Mojmir Wolf – kontrabas, Miran Celec – bobni in tolkala. Kvartet džeZZva je posebnost v slovenskem glasbenem okolju, saj uspešno in neobremenjeno razvija avtorski pristop do glasbe ter ga prefinjeno spaja in nadgrajuje s panonskim melosom in zvoki drugih kultur.

KULTURA

»Balet je višek estetike« Ksenija Glažar Ljiljana Keèa, pedagoginja baleta na Glasbeni šoli Murska Sobota, je prejela najvišje strokovno priznanje za življenjsko delo na podroèju baletne umetnosti v Sloveniji.

ni boljšega kot klasièni balet. Krepijo se mišice celega telesa, hrbtenice, nog in rok, vse mora biti pravilno postavljeno, telo lepo vzravnano, kar je za današnjo mladino lahko že

nagrado Lydie Wisiakove, ki predstavlja najvišje strokovno priznanje za življenjsko delo na podroèju baletne umetnosti v Sloveniji. »To mi pomeni zelo veliko, je nagrada za vse,

Gledališèe Park, 19. marec 2018 ob 19.00 monokomedija

Willy Russell: »ŠTEFKA VALENTIN«, Mestno gledališèe Ptuj Režija: Peter Srpèiè. Igra: Zvezdana Mlakar. Štefka Valentin je monokomedija, nastala po besedilu britanskega pisca Willyja Russlla (»Shirley Valentine«). Komièna drama o slehernici srednjih let, ki neprièakovano najde samo sebe in znova odkrije neizmerno ljubezen do življenja, je bila tudi mednarodno zelo uspešna.

Gledališèe Park, 22. in 23. marec 2018 dopoldne gledališko-lutkovni abonma 2017/18, 5., 6. in 7. razred

A. Ingoliè, N. Pop Tasiæ: »TAJNO DRUŠTVO PGC«, Lutkovno gledališèe Ljubljana Ingoliè je zgodbo pisal na zaèetku socialistiène epohe, naša zgodba pa se dogaja v osemdesetih letih. Poleg napete zgodbe, zanimivih karakterjev in svojevrstnega humorja ne manjkajo niti resnejše teme, kot so srènost, pogum in prijateljstvo. Gledališèe Park, 26. marec 2018 ob 17.00 in 27. marec dopoldne plesno-igrana predstava za otroke od tretjega leta

Svetlana Makaroviè: »VEVERIÈEK POSEBNE SORTE«, Plesni teater Ljubljana Foto: Sunèan Stone

To je plesna predstava o lepoti, ki se rodi iz omejenosti, o zmožnosti, da smo ustvarjalni, èetudi smo omejeni.

Gledališèe Park, 4. april 2018 ob 19.00 drama

Dušan Jovanoviæ: »ZID, JEZERO«, SNG Drama Ljubljana

Odrašèala je v Novem Sadu, kjer se je že v zgodnjem otroštvu navdušila za balet, a ji starša te želje sprva nista želela uresnièiti. Ko so se èez èas preselili na drug konec mesta, je bila za prvim vogalom ravno baletna šola. Skrivaje se je prijavila na sprejemne izpite, ki jih je med sto kandidatkami opravila z drugo najboljšo oceno. Zatem je na željo staršev obiskovala klasièno gimnazijo in obenem še baletno, ki jo je konèala z odliko. »Èe si nekaj želiš, to tudi dosežeš,« pove o otroški želji, ki je postala njen poklic in jo pripeljala v Slovenijo. Da želi postati baletna plesalka, je zaèutila ob obisku baletne predstave v osnovni šoli. Baletna plesalka, ki se je upokojila že pred osemnajstimi leti, znanje danes z veseljem prenaša na mlajše generacije. Pomagala je postaviti baletni oddelek na Glasbeni šoli Murska Sobota, kjer pouèuje še danes. Nekaj njenih uèenk je že konèalo srednjo baletno šolo, njena plesalka je celo èlanica baletnega ansambla v Ljubljani. Zanimanje deklic za balet narašèa, razloži. Vesela je tudi dveh mladih baletnikov, saj je balet primeren tudi za fante. »Ko otrok raste in se razvija,

Režija: Miloš Loliæ. Igrajo: Polona Juh, Saša Mihelèiè, Branko Šturbej, Saša Tabakoviæ. Psihološka melodrama o na smrt sprtih zakoncih, loèenih z realnim zidom, v bistvu pa ne dejansko loèenih, živeèih v družinski hiši ob Blejskem jezeru … »Igra, ki jo je Jovanoviæ z avtobiografskimi elementi pisal za štiri konkretne velike vloge, je odlièno zrežirana, premišljena, izèišèena in na minimalizmu utemeljena predstava. Prostorska stisnjenost v kot omogoèa hvaležen razmah igralskih kreacij.« Nika Leskovšek

Gledališèe Park, 10. april 2018 ob 20.00 predstavitev albuma uglasbene poezije »Vrvohodci«

DUO PONTE Umetnikoma Dua Ponte Alji Petric (glas) in Damjanu Stanišiæu (kitara) se bodo pridružili glasbeni gostje Sausan Hussein (violina), Jernej Hanc (kitara) in Janez Èizmazija (kontrabas) ter dramska igralka Milada Kaleziæ. Prisluhnili bomo »besedi, ki je gradnik sveta, in glasbi, ki je pot do neba«.

Gledališèe Park, 16. april 2018 ob 19.00 potopisno predavanje

ZAHODNA SAHARA, Arne Hodaliè Sahraviji zjutraj popijejo tri skodelice èaja. Prva je smrt, druga življenje, tretja ljubezen. Tokrat bomo potovali v slabo poznano deželo na zahodu Afrike, kjer je življenje obstalo med vojno in mirom.

težavno, saj so zaradi sedenja za raèunalnikom vse manj vzravnani. Balet pripomore k pravilni drži,« dodaja.

Najvišje priznanje za življenjsko delo Za delo na podroèju baleta je prejela nekaj nagrad in priznanj. Bila je nominirana celo za Prešernovo nagrado. Leta 2005 je z mladimi ustvarjalci baletnega oddelka Glasbene šole Murska Sobota prejela priznanje Mestne obèine Murska Sobota za uspešno delo na podroèju kulture. Pred kratkim je prejela

kar sem odplesala,« je ponosna. Na poti do uspeha se je, kot pravi, treba najprej odloèiti, kaj želiš poèeti, nato pa biti v tem vztrajen, poprijeti za delo ter delati in delati. »Balet ni preprost, nasprotno, je precej naporen. Èe ga nimaš rad, ne moreš biti dober,« pojasnjuje Ljiljana Keèa. Balet za konec primerja z drugimi plesi. V baletu namreè ne moreš plesati, kot želiš. »Zame ni lepšega kot balet. Je višek estetike. V mladosti sem prebrala, da èe bi ta ples primerjali s športom, bi bil balet najtežja disciplina,« še dodaja uspešna pedagoginja.

Bobnarsko znanje ponosno delili z drugimi Jasmina Muhiè

Foto: Peter Uhan

»Ko otrok raste in se razvija, ni boljšega kot klasièni balet,« je preprièana Ljiljana Keèa.

Udeleženci glasbene delavnice Govoreèi bobni, ki jo kot mentor vodi Miran Celec, so se že sedemnajstiè predstavili s produkcijskim koncertom. V sedemnajstih letih se je pod mentorstvom tega vsestransko aktivnega bobnarja v glasbeni delavnici Govoreèi bobni preizkusilo že veè kot tristo udeležencev, ki so nastopili na veè kot 80 nastopih, tudi v tujini, med odmevnejšimi pa sta bila nastop na državni proslavi v Beltincih ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matiènim narodom in nastop v oddaji »Slovenija ima talent«. Trenutno je v glasbeno delavnico vkljuèenih dvanajst mladih bobnarjev, med katerimi je moè slišati tudi bobnarko.

pridružila še izvrstna tolkalista Thomas Puch iz Avstrije in Anas Tourmash iz Sirije. »Z Avstrijci sodelujem že dolgo, in sicer nekje od leta 1988. Thomasa osebno poznam in veèkrat sva že sodelovala, tudi igrala sva skupaj,« po konèanem produkcijskem koncertu zaupa mentor bobnarske delavnice Miran Celec ter doda, da so priprave na koncert dolge ter zahtevajo veliko èasa, truda in pridnega dela. »Mladi glasbeniki se za uspešno izvedbo

koncerta morajo potruditi in vanj vložiti tudi nekaj lastne ustvarjalnosti,« še dodaja Celec. Gostov iz Avstrije so bili veseli tudi mladi bobnarji, ki so obèinstvu svoje znanje s ponosom predali tudi v njuni družbi. »Delavnica mi je bila zelo všeè in resnièno smo obèinstvu pokazali, kaj znamo,« ob koncu koncerta pove Eros Flisar, ki bobna dve leti. Mladi ustvarjalci so vsekakor navdušili, prav tako pa so potrdili, da so zreli za bobnarsko polnoletnost.

Mladi bobnarji v družbi avstrijskih tolkalistov Uvodoma so nastopili mladi udeleženci kitarske delavnice Prvi prijem, kjer je mentor Tadej Ropoša, ob koncu pa sta se bobnarjem

Glasbeno delavnico so tokrat pripravili v Mikku in kot vedno povabili tudi goste.

ŠPORT

marec 2018

Njeno življenje se vrti okrog športa Aleš Cipot

Pomembno vlogo igrata tudi Denis Èeh, ki je dodal svoj delèek v njen mozaik, in sedanji trener v klubu Davorin Pok. Njen košarkarski vzor je soigralka in kapetanka èlanske ekipe Alja Samec. In seveda tudi preostale soigralke z Marino Grmiè na èelu. Velika vzornika sta Goran Dragiæ in Luka Donèiæ. V ligi NBA navija za Spurse iz San Antonia ter seveda za svoj klub ŽKK Pomurje in Slovenijo. »Smo evropski prvaki in kadar èas dopušèa, za naše reprezentante stiskam pesti tudi v živo.«

Mia Žekš je ena izmed dveh najboljših športnic v šolskem športu v letu 2017 Mestne obèine Murska Sobota. Košarko trenira v domaèem Ženskem košarkarskem klubu Pomurje. Je uèenka osmega razreda Osnovne šole III Murska Sobota. Košarko je zaèela trenirati v èetrtem razredu. Košarkarskega krožka na šoli se takrat še ni udeleževala, trenirati je zaèela kar v klubu. »Za košarko me je navdušila družina Èeh, s katero se veliko družimo,« svojo prvo motivacijo opiše osmošolka. Njen prosti èas je zelo omejen. Rojstnih dni in drugih zabav se med tednom ne more udeleževati, ker so takrat na urniku treningi in tekme. Vsak teden namreè opravi pet treningov, lotiti pa se je treba tudi šolskih obveznosti. Èas za uèenje ima po prihodu iz šole, èe ni preutrujena, pa tudi zveèer pred spanjem. »Sicer vstanem ob šestih in predelam še preostalo uèno snov.« V ponedeljek, sredo in èetrtek se v klubu udeležuje treningov svoje starostne kategorije do 15 let, ob torkih je skupen trening njene selekcije in èlanic, ob petkih trenira s èlanicami, ob sobotah so tekme èlanic, ob nedeljah pa ima tekme s sovrstnicami. V Sloveniji ni ravno praksa, da bi 14-letnica igrala tekme èlanic, pravzaprav je to prej izjema kot pravilo.

Vsestranska in zelo uspešna športnica

Kot vse kaže, bo Mia v prihodnosti uspešna košarkarica.

Izbrana za najbolj koristno igralko Mlade košarkarice Osnovne šole III Murska Sobota so na šolskem košarkarskem prvenstvu v minuli sezoni osvojile prvo mesto. Za ta uspeh sta moèi združila trener šolske ekipe Mario Èep in klubski trener Davorin Pok. Igralke so uèinkovito izkoristile t. i. klubske napade, saj za šolsko ekipo igra

dovolj soigralk iz kluba. »To so uigrani napadi, ki jih treniramo v klubu.« V obrambi so igrale agresivno, kar je prineslo dodatne toèke tudi v napadu. Tudi zaradi tega je bila Mia izbrana za najbolj koristno igralko prvenstva. Mia, ki igra na igralnem položaju krila, vèasih tudi branilke, je enkrat meseèno na selekcioniranju starostne kategorije 14 let za vstop v košarkarsko reprezentanco. »Statu-

sa športnice letos še nimam, v naslednji sezoni pa nanj raèunam in mi bo prišel zelo prav, saj so šolske obveznosti že zelo velike,« še doda Mia. Izredno hvaležna je uèiteljici Polonci Horvat, ki jo je pred leti trenirala atletiko, v šoli pa pouèevala zdrav življenjski slog in nekaj èasa še športno vzgojo. Hvaležna je sedanjemu uèitelju športne vzgoje Mariu Èepu, ki je sestavil košarkarsko ekipo in vodi treninge v šoli.

Izjemno uspešna je bila na šolskih tekmovanjih v nekaterih drugih športih. Na medobèinskem in podroènem atletskem prvenstvu je v disciplini teka na 300 metrov dvakrat osvojila zlato medaljo in se z doseženim rezultatom uvrstila med 24 najboljših tekaèic Slovenije. V finalnem teku atletinj je na koncu osvojila izjemno peto mesto. Uspešna je bila tudi na državnem prvenstvu v krosu, kjer je med 146 tekaèicami osvojila petnajsto mesto. Nastopila je še v finalu akvatlona v Ljubljani. Za najveèje preseneèenje je poskrbela na finalu državnega prvenstva v plavanju, kjer je s šolsko štafetno ekipo v kategoriji starejših uèenk osvojila bronasto odlièje, posamièno pa peto mesto. »V tem trenutku še ne vem, za kateri poklic se bom odloèila, najbolj verjeten scenarij pa je obiskovanje športne gimnazije,« pravi Mia. Na treniranje in garanje v naslednjih letih torej vsekakor raèuna.

Stopa po oèetovih stopinjah Karlo Vratariè Foto: osebni arhiv Strelstvo ima v Murski Soboti bogato tradicijo, v preteklem letu pa so bili športniki tudi na tekmovalnem podroèju zelo uspešni. Eden takih je Patrik Farkaš.

stopnièkah za najboljše ter z uspehi med strelci pridobival ugled in prepoznavnost,« pravi Patrik, ki trenira dvakrat ali trikrat na teden, med sezono pa se obièajno med vikendi udeležuje še tekem. »Strelstvo je šport, ki poleg zbranosti in koncentracije zahteva še dobro telesno pripravljenost. Treba je biti zelo vztrajen in veliko trenirati. Zastaviti si moraš cilje in narediti vse,

da jih dosežeš,« še pravi o strelstvu in dodaja, da je njegov strelski idol madžarski strelec István Péni.

Od šoka postal rdeè ... Za Patrikom je uspešno leto 2017, v katerem je dosegel precej dobrih rezultatov. Tako je bil tretji na državnem prvenstvu z zraèno puško, drugi na državnem prvenstvu z

malokalibrsko puško na 50 metrov leže, drugi na šolskem državnem tekmovanju in peti na državnem prvenstvu z malokalibrsko puško na 50 metrov v trojnem položaju. Ob tem je osvojil še drugo mesto na tekmovanju Strelec leta med pionirji in je tudi najvišje rangirani strelec v razvrstitvi za strelca leta Strelske zveze Slovenije. V regijski pionirski ligi z zraèno puško je bil prvi, na

To potrjujejo priznanja za športne dosežke Mestne obèine Murska Sobota za preteklo leto. Športno strelsko društvo Murska Sobota je osvojilo drugo mesto med športnimi ekipami, obetavni strelec Jure Soèiè je bil izbran za najboljšega športnika in tudi v kategoriji šolskega športa je priznanje prejel strelec Patrik Farkaš, ki ga tokrat podrobneje predstavljamo.

Zanima ga zgolj vrh Leta 2003 rojeni Patrik Farkaš iz Bakovcev je strelstvo zaèel trenirati pred dvema letoma, sicer pa se za ta šport navdušuje že od malih nog, saj se s strelstvom ukvarja tudi njegov oèe. Odloèilni trenutek, da se je Patrik odloèil resneje posvetiti streljanju, se je po njegovih besedah zgodil na enem od treningov z oèetom. »Moj glavni cilj v tem športu je, da bi velikokrat stal na

Mladi Bakovèan poudarja, da je treba biti zelo vztrajen in veliko trenirati.

državni ravni skupno tretji. Na štirih turnirjih je zmagal, še štirikrat pa se je uvrstil na stopnièke. Poleg vseh uspehov se kdaj tudi zgodi, da ne gre vse po naèrtih. »Enkrat se mi je zgodilo, da sem na tekmi, ko sem hotel napolniti orožje, pomotoma z roko zadel škatlico z naboji, ki so se raztresli po tleh. Od šoka in sramu sem postal ves rdeè,« nenavadno nezgodo opiše Patrik. V tej sezoni nastopa v tretji državni èlanski ligi severovzhod, kjer po petih krogih zasedajo ekipno drugo mesto (op. p. – poleg Patrika sta v ekipi še Jure Soèiè in Blaž Makari), posamezno pa se bo v zadnjem krogu še boril za tretje mesto. Nastopa tudi v državni kadetski ligi, kjer so ekipno pred zadnjim krogom na drugem mestu z zaostankom le ene toèke, posamezno pa je prav tako na drugem mestu, takoj za klubskim kolegom Soèièem. Z drugim mestom na regijskem prvenstvu osnovnih šol se mu je uspelo uvrstiti na finalno šolsko tekmovanje.

»Moj glavni cilj v tem športu je, da bi velikokrat stal na stopnièkah za najboljše ter z uspehi med strelci pridobival ugled in prepoznavnost.«

/ marec 2018

ŠPORT

Poèitnice preživeli ob športu Jasmina Muhiè

blemom debelosti pomurskih otrok, kar je gotovo posledica naše domaèe prehrane in premajhne kolièine gibanja.«

Med zimskimi poèitnicami so pri Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v sodelovanju z Rokoborskim društvom Murska Sobota organizirali brezplaène športne aktivnosti za otroke. Na Osnovni šoli III Murska Sobota so otrokom od sedmega do desetega leta starosti predstavili številne kakovostne športne dejavnosti. Mentorji iz veè športnih društev so jim predstavili igre z žogo, ples in borilne vešèine, poskrbeli pa so tudi za zabavo s plesom, družabnimi igrami in karaokami. »Otrokom vsako leto popestrimo poèitnice z razgibanim programom, ki jih privabi, da sodelujejo, se zabavajo in družijo. Vsako leto nam z dobrim obiskom pokažejo, da pogrešajo druženje in zabavo s sovrstniki ter da se med poèitnicami raje ukvarjajo s športom, kot pa da bi doma sedeli za raèunalnikom oziroma pred televizorjem,« je optimistièen Stanislav Šernek, ki je kot glavni namen poèitniškega dogajanja navedel prav zadovoljstvo otrok in obèutek spre-

Dober poraz je boljši kot zmaga

Otroci so se v zimskih poèitnicah družili z vrstniki in ob tem spoznali veè razliènih športov.

jetosti. Vsako leto otroci v poèitniškem tednu spoznajo približno deset razliènih športnih društev. Organizatorji se trudijo, da vsako leto priložnost dobijo druga društva. »Kot posebnost so nas letos obiskali odbojkarji Panvite Pomgrada, ki so se najprej predstavili in nato z otroki

izmenjali nekaj besed. Njihov obisk je pri mladih pustil poseben peèat. Mogoèe se bo ravno zaradi njega kak športni nadobudnež lažje odloèil za vèlanitev v klub,« je še povedal Šernek, ki odsvetuje sedenje doma pred televizorjem oziroma za raèunalnikom in staršem raje priporoèa

kakovostno druženje z otrokom, zabavanje ob igranju miselnih iger itd. »Tako bodo otroci lažje prenesli poraz in spoznali, da se v življenju zmaguje in izgublja,« je še dodal in poudaril, da si je za otroke preprosto treba vzeti èas. »Na tak naèin se ne bomo veè ukvarjali z 'veènim' pro-

Otroci so v Murski Soboti zimske poèitnice ponovno izkoristili za gibanje, spoznali športne dejavnosti z žogo, ples, gimnastiko s trampolinom, kikboks in druge ter si poiskali nove prijatelje. In medtem ko je deklicam, kot je povedala sedemletna Neža Mauèec, bil najbolj všeè ples, so fantje bili nekoliko bolj navdušeni nad športi z žogo in borilnimi vešèinami. »Tukaj nam je lepo, saj imamo družbo in nove prijatelje, s katerimi se skupaj igramo in spoznavamo nove športe,« je povedal še Mark Duriè, ki ga je najbolj navdušil rokomet. Verjetnost je velika, da bodo nekateri udeleženci poèitniških športnih aktivnosti zaèeli trenirati tudi v klubih, vsekakor pa so se nauèili, da se v življenju in športu zmaguje in tudi izgublja. »Dober poraz je boljši kot slaba zmaga. Iz poraza se namreè lahko marsièesa nauèiš. Dober trener ob tem tudi pravilno svetuje, zato lažje odpraviš napake. Treba je le pridno trenirati in potem pridejo tudi uspehi,« zakljuèi Stanislav Šernek.

Pomursko srce za Slovenijo lovali in pravoèasno opravili vse naloge, nato pa poskrbeli, da je tekmovanje potekalo brez zapletov. Ravno zaradi dobrega sodelovanja in dobrih odnosov je prvenstvo potekalo brez težav,« je povedala Petra Trajbariè, predsednica Dodgeball kluba Pomurje. Tekmovali so v treh kategorijah, v katerih je sodelovalo 220 igralcev in igralk dodgeballa iz sedmih držav. Slovenska reprezentanca, ki jo sestavljajo Pomurci, je nastopila s tremi ekipami – moško, žensko in mešano. Na prvenstvu so tekmovale ekipe iz Avstrije, Italije, Nizozemske, Èeške, Nemèije in Slovenije. Ženska in mešana ekipa Slovenije sta zasedli èetrto mesto, moška ekipa pa se je uvrstila na osmo mesto. »Obetali smo si veè, kot smo potem dosegli, saj smo ciljali na medalje. Vendar kljub temu pozitivno gledamo v prihodnost,« je še povedala Petra Trajbariè.

Aleš Cipot Dodgeball klub Pomurje je bil organizator srednjeevropskega prvenstva v dodgeballu, ki so ga izvedli v športni dvorani Osnovne šole III Murska Sobota. Zaupnico za pripravo centralnega evropskega prvenstva jim je Evropska dodgeball zveza izkazala lansko leto na evropskem tekmovanju na Škotskem, na katerem so dobro nastopali, si priborili vstopnice za svetovno prvenstvo ter s tem pokazali veliko interesa za veèjo prepoznavnost in širjenje te igre z žogo v Sloveniji. »Zelo smo zadovoljni z izvedbo tekmovanja. Ko smo se pripravljali nanj, smo dobro sode-

Slovensko reprezentanco sestavljajo igralci iz Pomurja.

Med najboljšimi v Sloveniji Starejše pionirke ŽKK Pomurje so dosegle izjemen uspeh – uvrstile so se med šest najboljših ekip v državi.

Vsako tekmo dekleta pokažejo, da so sposobna in si zaslužijo igrati proti najboljšim ekipam v državi.

Košarka v Pomurju dobiva nove razsežnosti, sploh ženske dosegajo izjemne rezultate. Tako je drugi del tekmovanja v 1. SKL postregel z zanimivimi dvoboji in Pomurkam v zadnjem krogu prinesel zmago v Celju, s tem pa uvrstitev med šest najboljših ekip v Sloveniji. Dekleta so tako dobro unovèila odlièno pripravljenost, izredno borbenost in veliko željo po izjemnih dosež-

kih. »Trenutno poteka tretji del tekmovanja. Nanj smo se dobro pripravili, le zdravje naj nam služi bolje kot do zdaj,« upa trener Davorin Pok, ki si je z dekleti zadal visoke cilje. »In te cilje skušamo s trdim delom tudi osvojiti,« je optimistièna Ana Lukaè. Minulo nedeljo so dekleta odigrala tekmo v gosteh, in sicer proti ekipi iz Novega mesta. Èeprav je bila tekma izgubljena, to zanje ne pomeni poraza. »Kot ekipa smo dobro povezane, imamo veliko željo biti med najboljšimi v Sloveniji ter smo pripravljene garati, se boriti in pustiti srce na igrišèu. Vsaka posameznica prispeva svoje sposobnosti in se odlièno

dopolnjujemo. Kot nam je povedal trener, moramo igrati sprošèeno, vendar ne ležer no. In kar je najpomembnejše – moramo uživati. V naslednjih tekmah se bomo enako zavzeto borile in pokazale, da si zaslužimo biti med najboljšimi. Naš najveèji cilj je uvrstitev med najboljše štiri ekipe v državi,« je iskrena Lukaèeva, ki se s soigralkami zaveda, da bodo cilj morda tudi dosegle, èe bodo le odigrale tako, kot znajo. »Imamo želje in ambicije, upamo, da nam ob buèni podpori s tribun to tudi uspe,« zakljuèuje trener Davorin Pok. / Jasmina Muhiè, foto: Aleš Cipot

GASILCI / CIVILNA ZAŠÈITA

marec 2018

Ingrid Lonèar odslej na èelu èernelavskih gasilcev Aleš Cipot Èlani Prostovoljnega gasilskega društva Èernelavci so na rednem obènem zboru izvolili novo vodstvo. Po treh mandatih je dosedanjega predsednika Marjana Horvata nadomestila prva ženska predsednica PGD Èernelavci in v društvih Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota Ingrid Lonèar. Poveljnika Branka Lonèarja je po dolgoletnem vodenju gasilcev nadomestil Branko Merklin mlajši. Novo vodstvo mandat zaèenja optimistièno, z jasno zastavljenimi cilji. Zlasti si želijo pridobiti nove èlane, še najraje mlade, ki bodo v prihodnosti prevzeli vajeti. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju èlanov, ki jih želijo usposobiti pri delu z lastno gasilsko opremo. »Ob prevzemu mandata predsednice se zahvaljujem dosedanjemu vodstvu, tovarišu Marjanu Horvatu in poveljniku tovarišu Branku Lonèarju, ki sta zaslužna, da smo bogatejši za avto za prevoz moštva,

Ingrid Lonèar (na fotografiji levo): »Verjamem, da bom ob pomoèi vseh èlanov društva to zahtevno funkcijo opravljala èastno in odgovorno.«

avtocisterno in prikolico za prevoz orodja. Ob gasilski garaži je zrasla edinstvena spominska soba, v kateri je kar nekaj predmetov iz zgodovine društva, tam so tudi pokali in nagrade za dosežene uspehe naših še zdaj aktivnih èlanov,« so bile besede nove predsednice PGD Èernelavci

Ingrid Lonèar.

Priznanja èlanom Na obènem zboru so podelili kar nekaj priznanj. Èastni listini so podelili dolgoletnemu predsedniku Marjanu Horvatu in dolgoletnemu

poveljniku Branku Lonèarju. Za pomoè pri izgradnji in otvoritvi spominske sobe so plakete KS Èernelavci podelili Marjanu Horvatu, Branku Lonèarju in Antunu Novaku, ki je leta 2015 ob 90-letnici izdal knjigo o dotedanjem delovanju društva. Najmlajšim èlanom so

podelili srebrne in bronaste znaèke, dolgoletnim èlanom pa priznanja za veèletno delo v operativi in za èlanstvo v društvu. Posebno preseneèenje so po uradnem delu obènega zbora pripravili kurenti, ki so popestrili veèer in skupaj s plesom odganjali zimo.

Bakovski gasilci z novim starim vodstvom Aleksandra Grah Zadnjo februarsko soboto je v dvorani Krajevne skupnosti Bakovci potekal že 94. obèni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Bakovci. Na zaèetku obènega zbora so imenovali delovno predsedstvo pod vodstvom predsednika Janeza Režonje, ki je koordiniral potek obènega zbora. Po otvoritvi so sledila poroèila, ki so jih zbranim predstavili predsednik Dominik Smodiš, poveljnik Jernej Šeruga, blagajnik Aleš Šeruga, mentor pionirjev Andrej Titan, mentorica mladine Tamara Majeriè ter predsednik

Del ekipe PGD Bakovci (na fotografiji z leve proti desni): predsednik Dominik Smodiš, predsednik disciplinske komisije Janez Jablanovec, dobitnik èastne listine poveljnika Janez Režonja in poveljnik Jernej Šeruga.

nadzornega odbora in predstavnik veteranov Franc Pertoci, ter poroèilo verifikacijske komisije, ki ga je predal Luka Nemec. Na podlagi teh poroèil je bilo ugotovljeno, da je društvo v preteklem letu delovalo vzorno in transparentno. Leto 2018 je za slovensko gasilstvo pomembno leto, saj povsod razrešujejo stara vodstva in izvolijo nova za mandatno obdobje 2018–2023. Tako je bil po poroèilih tudi v PGD Bakovci upravni odbor soglasno razrešen. Sledilo je poroèilo kandidacijske komisije, ki ga je predstavila èlanica kandidacijske komisije Tamara Majeriè. Na podlagi tega poroèila so èlani PGD Bakovci soglasno sprejeli novo staro predsedstvo PGD Bakovci pod vodstvom Dominika Smodiša kot predsednika in novo poveljstvo pod vodstvom Jerneja

Šeruge kot poveljnika PGD Bakovci. Èlan Franc Pertoci je bil imenovan za predsednika nadzornega odbora, èlan Janez Jablanovec pa za predsednika disciplinske komisije PGD Bakovci.

Podelili èastne listine Na letošnjem obènem zboru PGD Bakovci so po veè letih podelili èastne listine najzaslužnejšim èlanom. Tako je èastno listino predsednika prejel èlan Janez Jablanovec in èastno listino poveljnika Janez Režonja, pogoj za njeno podelitev pa je opravljanje omenjene funkcije v vsaj dveh mandatih. Številnih odlikovanj in priznanj so se razveselili tudi drugi èlani, ki za delo v društvu vsakoletno namenijo obilo èasa in se uspešno udeležujejo razliènih izobraževanj.

Štirje nagrajenci tudi iz naše obèine Ob svetovnem dnevu Civilne zašèite vsako leto najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelijo priznanja in nagrade. Na ravni pomurske regije so podelili dvanajst bronastih, šest srebrnih in tri zlate znake Civilne zašèite ter dve plaketi.

Plaketa Francu Olaju Na regijski prireditvi, ki so jo v Ljutomeru organizirali Štab Civilne zašèite za Pomurje, murskoso-

boška izpostava Uprave za zašèito in reševanje ter tamkajšnja obèina, so bili kar štirje nagrajenci iz naše obèine. Plaketo, najvišje priznanje na regijski ravni, za življenjsko delo je dobil tudi dolgoletni poveljnik Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota Franc Olaj iz Rakièana, prav tako prejemnik obèinskega priznanja za naj prostovoljca v mestni obèini za leto 2017. Plaketo bo prejel na dvajsetem obènem zboru murskosoboške gasilske zveze, ki bo v zaèetku maja.

Trije bronasti znaki Bronasti znak kot priznanje za

pripravljenost, zgledno sodelovanje, soorganizacijo ter maja lani uspešno i z ve d b o d r ž av n e p r i r e d i t ve Bogatajevi dnevi zašèite in reševanja 2017 je že na osrednji državni prireditvi na Brdu pri Kranju prejela Mestna obèina Murska Sobota. V Ljutomeru so bronasta znaka izroèili še èlanu PGD Murska Sobota in dolgoletnemu pripadniku operativne gasilske enote Štefanu Korenu ter èlanu Potapljaškega društva Murska Sobota Alešu Lazièu. Oba sta doma iz Murske Sobote. / Geza Grabar Dobitniki bronastih znakov Civilne zašèite.

/ marec 2018

KRIŽANKA / OBVESTILA

Z GIBANJEM V POMLAD 24. 3. 2018 Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v sodelovanju s športnimi društvi dne 24. 3. 2018 (sobota) organizira športnorekreacijsko prireditev Z GIBANJEM V POMLAD, s katero vas želimo vzpodbuditi h gibanju ter predstaviti možnosti športa in rekreacije v Murski Soboti. Ta dan smo za vas pripravili BREZPLAÈNE predstavitve športnih aktivnosti: Pohod okoli Soboškega jezera, start ob 8. uri pred TVD Partizanom, Planinsko društvo Matica, vodi Jože Ružiè. Vadba na Trim stezi ob 9. uri v Fazaneriji, vodita Katja Vrdjuka in Patrik Mencigar. Spinning (vodena vadba na stacionarnih kolesih ob spremljavi glasbe) ob 10. uri v ŠRC Spartacus, vodi inštruktorica Suzana Flisar. Crossfit (visoko intenzivna vadba s uporabo lastne teže in pripomoèkov) ob 11. uri v ŠRC Spartacus, vodi Robert Kocen, inštruktor fitnesa Oblikovanje telesa fitnes od 10. do 12. ure fitnes Krpan v TVD Partizanu, vodi inštruktor vadbe Boris Babiè in pomoènica Ana Babiè. Kolesarjenje ob reki Muri, start ob 10. uri pred TVD Partizanom, vodi Robert Šooš, Kolesarski klub Pomurje. Dodgeball ob 10. uri na igrišèu TVD Partizan, Dodgeball klub Pomurje Murska Sobota. Tenis od 14. do 16. ure na teniških igrišèih v Fazaneriji, pod vodstvom Teniškega kluba Murska Sobota (rekviziti so zagotovljeni). Joga ob 15. uri na sedežu društva Joga v vsakdanjem življenju Cankarjeva Ul. 76 9000 Murska Sobota, vadbo vodi Karmen Pertoci, inštruktorica joge. Aerobna plesna vadba za obèanke (TNZ, oblikovanje telesa…) ob 15. uri v ŠRC Spartacus, vodi Nina Fras. inštruktorica plesa. Balinanje in rusko kegljanje ob 15. uri pri Domu starejših, pod vodstvom Društva upokojencev Murska Sobota ter Društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Tek po Fazaneriji, start ob 15. uri pred mestnim stadionom, vodi trener Boris Kavèiè. Badminton ob 15. uri na igrišèu TVD Partizan, DŠR Murska Sobota. VABLJENI! V primeru dežja se prireditev prestavi na 31. 3. 2018. Dodatne informacije na www.zkts-ms.si ali 031 79 29 69 (Goran Gutalj).

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 4. 4. 2018, na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (februar 2018): Drago Kološa, Lendavska ulica 14, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

MURSKA SOBOTA NEKOÈ

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistiène agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne obèine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistiène agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: SUADA, OSKRT, STEVE, KN, AN, LAERT, KRAÈINA, UMETNA BRADA, IT, BELI GOLOB, ACO, OLEG, NOŽIK, MAR, JAGER, DIEPPE, NARAT, ŠS, ERAK, PIN, DARÈ, DINO, RE, POEMA, GAS, ETAŽNIK, ARIOSO, HUNGARORING, TR, ARTUR, VANILJA, JG, RAFAL, MIOZA, AEK, MENÈI, CAIN, TOREK, JERMENJE, INTKA , EKAR.

Murina oskrbnica Bratinšèak, fotografirano novembra 1951, vir: Facebookova stran NK Mura skozi èas Foto: Jože Kološa - Kološ

Kinološko društvo Bakovci prireja v nedeljo, 8. 4. 2018, ob 9.00 šolanje psov. Pasma in starost psa nista pomembni, šolanje pa poteka po programu dela poslušnosti in ubogljivosti. Veè informacij na telefonski številki 041 470 828.

Naslednja številka Soboških novin izide v ponedeljek, 16. aprila 2018. Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne obèine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovaè, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešiè, Goran Miloševiè, Marjan Žekš Naslovnica: medgeneracijsko središèe Mensana, foto: Aleš Cipot V. d. odgovornega urednika: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Mariniè Grafièna priprava: Jože Dolinšek, s. p. Tisk: Jože Dolinšek, s. p. Naklada: 7300 izvodov Meseènik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni obèini Murska Sobota brezplaèno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

marec 2018

Mladi nogometaši na turnirju v Bakovcih

Dobrodelni krajani in maškare v Krogu

ŠNK Bakovci je nedavno gostil dvoranski nogometni turnir mlajših selekcij. V vseh treh starostnih skupinah (U9, U11 in U13) so bili najuspešnejši mladi nogometaši Nogometne šole Mura. Turnirja se je udeležilo veliko število nogometašev iz celotnega Pomurja in Podravja. Med najboljše v starostni skupini U9 so se uvrstili tudi mladi nogometaši in nogometašinje iz ŠNK Bakovci. / Ksenija Glažar

Tudi letos se je skupina 65 mask, ki so jo sestavljali otroci s starši, èlani društev in drugi, odpravila od vrat do vrat. »Ob pomoèi pridnih krajanov nam je uspelo zbrati 2315,89 EUR prostovoljnih prispevkov. Od tega so stroški povorke znašali 305,98 EUR, med njimi sta tudi malica za udeležence povorke in okrasitev vozov. Zbrana sredstva v znesku 2009,91 EUR bodo v celoti namenjena za gradnjo veènamenskega objekta na travnatem igrišèu, ki ga bomo uporabljali za razliène aktivnosti za potrebe krajevne skupnosti in tudi za potrebe društev,« pojasni predsednica Krajevne skupnosti Krog Erika Vogrinèiè, ki se vsem, ki so se kljub mraz udeležili povorke, iskreno zahvaljuje. / Natalija Kreft

Kurenti v Murski Soboti in Bakovcih Na pustni torek so mestno središèe v Murski Soboti obiskali ptujski kurenti. Kurentov so se razveselili tudi v Bakovcih. Unesco je leta 2017 obhode kurentov vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dedišèine èloveštva. Po izroèilu kurenti s poskakovanjem in hudim trušèem oziroma zvonjenjem iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa klièejo pomlad in dobro letino. / Foto: Jasmina Muhiè, Aleksandra Grah

Otroka v sebi prebudili tudi starejši Èeprav se je pred nekaj tedni zdelo, da prave zime letos ne bo, je sneg le pobelil tudi naše mesto. Sneg je medtem splahnel, a spomini ostajajo. Polarni mraz konec februarja in nekaj snega sta bila ugodna tudi za umetno zasnežitev hriba v parku za gradom. Tako se je v zimskih poèitnicah središèe dogajanja s Trga kulture, kjer je bilo postavljeno drsališèe, preselilo v mestni park in številni navdušenci, med katerimi so bili otroci in nekoliko starejši ter celo njihovi starši, so se spustili po beli strmini. Glede na lanski odlièen odziv staršev in otrok na sankališèe so se v podjetju Komunala Murska Sobota odloèili za nakup naprave za umetno zasneževanje, ki se je že letos upravièil in izkazal za koristnega. / Jasmina Muhiè

/ marec 2018

DOGODKI

RAZSTAVE

petek, 16. 3. 2018, ob 19.00

predstavitev pesniške zbirke »IZ DEŽELE DALJNE« (pesmi dr. Sándorja Vályja v prevodu msgr. dr. Jožefa Smeja) / PiŠK Murska Sobota

petek, 23. 3. 2018, in sobota, 24. 3. 2018, od 19.00 do 10.00 (èez noè)

Noè z Andersenom igralnica PiŠK Murska Sobota

sobota, 7. 4. 2018, ob 18.00

mednarodni dan Romov: »1000-letnica prihoda Romov iz Indije v Evropo« Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 7. 4. 2018

ÈEMAŽEV DAN / brod na Muri v Krogu

DOGODKI sobota, 17. 3. 2018, ob 11.00

»POZDRAV POMLADI«, zabava z glasbeno skupino Unikat / BTC City Murska Sobota

ponedeljek, 19. 3. 2018, med 12.00 in 14.00

pomurski otroški parlament: »ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM« / avla PiŠK Murska Sobota

èetrtek, 23. 3. 2018, ob 10.00

Obmoène vizije – sreèanje mladinskih gledaliških skupin / Mikkov klubski prostor

od petka, 23. 3., do nedelje, 25. 3. 2018

dnevi dalmatinske kuhinje in glasbe: Klapa Praska in Grupa Porat / Hotel Diana

torek, 27. 3. 2018, ob 18.00

predstavitev zadnje knjige Milana Vincetièa: »Luna na mesecu – Luna na mejseci« PiŠK Murska Sobota

èetrtek, 29. 3. 2018

KOLEDAR DOGODKOV

Mladi glasovi 2018 – obmoèna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 16. 3. 2018, ob 18.00 (na ogled do 30. 3. 2018)

Petja Kolenko: »Jungle Boogie« Mikkova galerija Odprto obrobje

torek, 20. 3. 2018, ob 17.00 (na ogled do 23. 3. 2018)

razstava velikonoènih izdelkov PiŠK Murska Sobota

sreda, 21. 3. 2018 (na ogled do 11. 4. 2018)

likovna dela Marije Skledar PiŠK Murska Sobota

èetrtek, 22. 3. 2018, ob 18.00

strokovno vodstvo po razstavi »Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi« (vstop prost) Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 7. 4. 2018, ob 10.00

»Vse sorte torte«, razstava, prodaja in pokušina slašèièarskih dobrot / BTC City Murska Sobota

èetrtek, 12. 4. 2018, ob 17.00 (na ogled do 26. 4. 2018)

slikarska dela Vere Jurjevèiè PiŠK Murska Sobota

DELAVNICE sobota, 17. 3. 2018, ob 9.00

Mali ustvarjalci: dnevna delavnica lego robotike Mikkov klubski prostor

sobota, 17. 3. 2018, ob 10.00

likovna delavnica z Matjažem Duhom CŠOD Murska Sobota

sobota, 24. 3. 2018, ob 10.00

družinska velikonoèna delavnica Pomurski muzej Murska Sobota

vsaka sobota med 10.00 in 12.00

knjižnica igraè PiŠK Murska Sobota

PREDAVANJA

petek, 30. 3. 2018, ob 17.00

družabni veèer / Mikkov klubski prostor

sreda, 14. 3. 2018, ob 19.00

potopisno predavanje Mateja Koširja: »FILIPINI – skrivnostna dežela« / Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 31. 3. 2018, ob 21.00

Mikkova velikonoèna diskoteka (muziko rolata Vlad & ML) / Mikkov klubski prostor

petek, 16. 3. 2018, ob 17.00

likovno predavanje z Matjažem Duhom CŠOD Murska Sobota

sreda, 21. 3. 2018, ob 14.00

MMC: delavnica Microsoft PowerPoint PiŠK Murska Sobota

torek, 27. 3. 2018, ob 10.00

mag. Matej Bezgovšek: »Spagirika, zdravilna moè rastlin in zelišèna tradicija« / PiŠK Murska Sobota

sreda, 28. 3. 2018, ob 17.00

pater Toni Brinjovc: »Uèimo se živeti, da bomo znali umreti« (Hospic) / PiŠK Murska Sobota

èetrtek, 29. 3. 2018, ob 17.00

Andrej Pešec: »Strahovi odrašèanja in problematika odvisnosti pri mladih« (vstop prost) Mikkov klubski prostor

torek, 3. 4. 2018 – petek, 6. 4. 2018, ob 14.00

upcycling delavnica »Od buèke do luèke« vol. 3 Mikkov klubski prostor

torek, 3. 4. 2018, ob 17.00

doc. dr. Iztok Ostan: »Klen imunski sistem za manj okužb, raka in srèno-žilnih obolenj« (Univerza za tretje življenjsko obdobje) / PiŠK Murska Sobota

èetrtek, 12. 4. 2018, ob 18.00

dr. Sanela Banoviæ: »Zdravnica, ki zdravi z objemi« Gledališèe Park v Murski Soboti

ponedeljek, 16. 4. 2018, ob 19.00

potopisno predavanje Arneja Hodalièa: »ZAHODNA SAHARA« / Gledališèe Park v Murski Soboti

KONCERTI petek, 16. 3. 2018, ob 19.00

koncert ob izidu novega albuma »SINTUR«, džeZZva / Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 23. 3. 2018, ob 21.00

Metal klavnica XLIX/ Mikkov klubski prostor

èetrtek, 29. 3. 2018, ob 19.00

veèer opernih arij, sopranistka Beti Bratina ob spremljavi Irine Milivojeviæ na klavirju Baroèni salon Soboškega gradu

torek, 10. 4. 2018, ob 19.00

predstavitev albuma uglasbene poezije »Vrvohodci«, DUO PONTE / Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 13. 4. 2018, ob 19.00

mešani pevski zbor Štefan Kovaè, letni koncert Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 14. 4. 2018, ob 21.00

Alternativna godba: Karmakoma (SLO) + Onubo (SLO) / Mikkov klubski prostor

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE sobota, 17. 3. 2018, ob 17.00

»Zvezdana in Zvonko v cirkusu«, Miškino gledališèe / BTC City Murska Sobota

èetrtek, 22. 3. 2018, ob 10.30

A. Ingoliè, N. Pop Tasiæ: »TAJNO DRUŠTVO PGC«, Lutkovno gledališèe Ljubljana Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 23. 3. 2018, ob 9.15 in 11.15

A. Ingoliè, N. Pop Tasiæ: »TAJNO DRUŠTVO PGC«, Lutkovno gledališèe Ljubljana Gledališèe Park v Murski Soboti

ponedeljek, 26. 3. 2018, ob 10.00 in 17.00

plesno-igrana predstava / Svetlana Makaroviè: »VEVERIÈEK POSEBNE SORTE«, Plesni teater Ljubljana / Gledališèe Park v Murski Soboti

torek, 27. 3. 2018, ob 9.15 in 10.45

plesno-igrana predstava / Svetlana Makaroviè: »VEVERIÈEK POSEBNE SORTE«, Plesni teater Ljubljana / Gledališèe Park v Murski Soboti

ŠPORT sobota, 17. 3. 2018, od 9.30

52. mednarodni JUDO POKAL Murska Sobota in 7. memorial Antona Tonèka Kosa / OŠ I Murska Sobota

sobota, 24. 3. 2018, od 8.00

Z GIBANJEM V POMLAD (podroben program najdete na strani 26) ZKTŠ Murska Sobota in športna društva

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ponedeljek, 19. 3. 2018, ob 19.00

Willy Russell: »ŠTEFKA VALENTIN«, Mestno gledališèe Ptuj / Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 24. 3. 2018, ob 20.00

komedija: »DAME IZBIRAJO«, ALTTEATER Sarajevo / Gledališèe Park v Murski Soboti

sreda, 4. 4. 2018, ob 19.00

Dušan Jovanoviæ: »ZID, JEZERO«, SNG Drama Ljubljana / Gledališèe Park v Murski Soboti

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si

petek, 6. 4. 2018, ob 19.00

ljubiteljska gledališka predstava – komedija Dunja Zupanec: »ŽENITNI OGLAS«, Macho in Mejke Gledališèe Park v Murski Soboti

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni obèini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turistiènih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistièni pisarni (Turistièno-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.