Soboške novine, januar 2019

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

15. januar 2019 / številka 183

Izziv je razvita in zmagovita skupnost Novo leto prinaša tudi nove izzive. Postavimo si cilje, ki bodo prinašali zmage.

Kot družba lahko uspemo le, če bomo zasledovali cilje, ki prinašajo napredek. Pri tem prostora za tarnanje ni, ampak je treba iskati rešitve in zmagovalne poti.

S sogovorniki, ki tako ali drugače sooblikujejo razvojni utrip občine

in širše regije, smo spregovorili o ključnih izzivih prihodnosti. Aleksander Jevšek, Robert Grah, Bojan Kar, Marko Močnik in Jožica Gergorec dobro poznajo regionalne in mednarodne izzive. Župan Jevšek tako med ključnimi izzivi za prihodnost izpostavlja modernizacijo javne infrastrukture, prenovitev in oživitev mesta, povečanje razvojnih možnosti, umestitev v napredne tokove v regiji, državi in svetu ter izboljšanje javnih sto-

Praznično dogajanje v Murski Soboti / stran 6

ritev. Izzivov je seveda še veliko več in Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, jih vidi zlasti v smeri davčne razbremenitve dela in spremembe dohodninske lestvice v korist neto prejemnikov (več neto plače zaposlenim za enak bruto strošek delodajalca). Posledično morata slediti temu še dvig produktivnosti in dodane vrednosti. Bojan Kar, prvi mož Razvojnega centra Murska Sobota, stavi med drugim na

Intervju: Luka Bobičanec / stran 11

pametno upravljanje mestne uprave z dobrinami in potencialom Murske Sobote in primestnih naselij. Jožica Gergorec iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota pravi, da je največji izziv gospodarstva zagotovo iskanje primernega kadra, saj izrazito primanjkuje tehničnih profilov.

Medtem Marko Močnik, direktor Pomurskega tehnološkega parka, podjetja vabi, da ustvarijo sinergije na tujih trgih. »V okviru pro-

grama internacionalizacije bomo podjetjem sofinancirali nastope na sejmih v tujini in pomagali pri vstopu na tuji trg.« Poleg odličnih produktov in vsebin je za razvojni preboj in doseganje izzivov zelo pomembna tudi miselnost tistih, ki vodijo podjetja in ključne ustanove v regiji.

Razmišljajo globalno, zmagovalno, povezovalno, poznajo izzive sedanjosti in prihodnosti, imajo jasen fokus?

»Vsakdo si želi uspeti, a mnogi za to niso pripravljeni tvegati« / stran 14

2

/januar 2019

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Zadnjič v letu poleteli nad Mursko Soboto

Glasba in ples v Bakovcih

Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju z Balonarskim klubom Bakovci in Balonarskim klubom Berta pripravila tradicionalni, tokrat že 21. silvestrski polet. Tradicija poletov sega v leto 1997, ko so na pobudo predsednika Balonarskega kluba Berta Štefana Bertalaniča in takratnega direktorja murskosoboške območne enote Zavarovalnice Triglav Rudija Cipota organizirali prvi polet, tradicijo pa z veseljem ohranja zdajšnji direktor območne enote Sandi Štefan Flisar. Baloni so vzleteli z vzletnega mesta pred murskosoboškim gradom in kmalu obarvali oblačno nebo. Po končanem poletu so uprizorili tradicionalni balonarski krst za vse, ki so prvič poleteli s toplozračnim balonom in tako dobili naziv baron ali baronesa, ki se mu doda ime po kraju pristanka toplozračnega balona. / Melita Marič

Učenci in zaposleni Osnovne šole Bakovci so decembra pripravili tradicionalni božični koncert. Poleg otroškega, mladinskega in pevskega zbora zaposlenih pod vodstvom zborovodje Mitja Medveda so na koncertu za praznično vzdušje poskrbeli glasbeni gostje, kot so violinistka in pevka Hermina Matjašič, pevka Špela Novak, tolkalna zasedba Beat Chasers pod vodstvom Denisa Dimitrića, bakovske mažoretke, ki jih vodi Tadeja Bencak, in kot presenečenje mamice mažoretk, ki so dokazale, da imajo v Bakovcih uspešne mažoretke vseh starosti. Nastopajoči so s petjem, igranjem in plesom pričarali praznično vzdušje številnim domačinom. / Ksenija Glažar

Koledniki v domove prinašali mir in božični blagoslov

11. Štefanova trgatev v Polani

Bakovski koledniki so se že sedmo leto zapovrstjo takoj po prazniku Jezusovega rojstva odpravili na pot po župniji ter veselo oznanilo Jezusovega rojstva in božični blagoslov prinesli v skoraj vseh petsto domov bakovske župnije. V trikraljevski akciji oziroma koledovanju je letos po župniji koledovalo sedem ekip, ki so jih sestavljali večinoma odrasli župljani.

Kolednikom sta se pri koledovanju pridružila bakovski župnik dr. Franc Zorec in domačin duhovnik Robert Smodiš. Župljani so kolednike nestrpno pričakovali in jim z veseljem odpirali vrata svojih domov, ob tem pa za potrebe misijonarjev tudi to leto zbrali zavidljiv znesek. / Melita Marič

Pri znanem podjetniku in vinskem vitezu Štefanu Pavlinjeku tovrstna trgatev ostaja tradicionalna in se vedno odvije 26. decembra, na štefanovo, ko ima gostitelj god. Izbrana družba se ne poda v vinograde, temveč grozdje francoske sorte gamay potrga kar na dvorišču znane gostilne Lovenjak, kjer raste več kot sto let stara trta. Med trgači so bili v ospredju vinski vitezi pomurskega omizja slovenskega reda vitezov, čigar konzul je prav Pavlinjek. Pa tudi njegovi poslovni partnerji, prijatelji, sorodniki in prijatelji. Ko so grozdje stisnili in ga je nateklo le skromnih petdeset litrov (lani dobrih tristo), so se prepustili veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. / Geza Grabar

Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota znova navdušil Pihalni orkester Murska Sobota je v športni dvorani Osnovne šole I Murska Sobota priredil tradicionalni božično-novoletni koncert. Letošnjega je krasila jubilejno obarvana nota, saj so proslavili 85. obletnico delovanja orkestra in ob tej priložnosti podelili Gallusove značke. Pihalni orkester, ki igra pod taktirko dirigenta Simona Novaka, z izbranim repertoarjem ni razočaral obiskovalcev v polni športni dvorani in je pričaral pravo božično-novoletno vzdušje. Zbrane je nagovoril tudi župan dr. Aleksander Jevšek, ki je vsem zaželel prijetne božične praznike in vse dobro v letu 2019. V zaključnem delu prireditve je v spremstvu snežinke in zajčka na oder stopil dedek Mraz, zadnji od treh dobrih decembrskih mož, ki je dirigentu Simonu Novaku podaril novo dirigentsko palico. / Melita Marič, Ksenija Glažar

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIČEK

januar 2019

/

3

Začenja se jubilejno, prekmursko leto Ksenija Glažar Iniciativni odbor za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je na zadnji seji pred začetkom jubilejnega leta obravnaval časovni pregled dogodkov, ki so opredeljeni v programu za obeleževanje jubileja, ter potrdil logotip, spletno stran in osnutek zloženke.

Izbrana logotip in slogan Na povabilo Mestne občine Murska Sobota za oblikovanje logotipa je prispelo šest predlogov. Obravnavala jih je posebna komisija in izbrala predlog podjetja FRANCFRANC. Izbrani logotip izhaja iz kombinacije več elementov. V njem prepoznamo številko sto, ki obeležuje slovesno obletnico, ter preplet dveh ničel, ki se spletata v znak za neomejeno in neskončno, ki simbolizira neskončno – torej trajno in ne začasno – povezanost Prekmurja z matično državo. V drugi ničli je diskretno skrita ali razkrita stilizirana podoba srca, ki se sklada s sloganom »Prekmurje v srcu«. Logotip se bo kot skupna celostna podoba uporabljal kot prepoznavni znak celotnega obeleževanja obletnice.

Uporabljen bo na spletni strani, dogodkih ter na tiskovinah in dokumentih.

Posebna spletna stran s podrobnimi informacijami Kmalu bo zaživela spletna stran www.prekmurjevsrcu.si, kjer bo ažurno predstavljen časovni pregled vseh dogodkov, ki se bodo odvijali v počastitev tega pomembnega jubileja. Na spletni strani bo objavljen tudi zgodovinski pregled dogajanja pred 100 leti v Prekmurju, Sloveniji in Evropi, dopolnjena pa bo še z drugimi relevantnimi vsebinami in povezavami, ki bodo obiskovalcem dajale informacije o dogajanju v regiji in širše po Sloveniji. Člani odbora so se na zadnjem sestanku seznanili še z aktivnostmi v okviru radijskih, televizijskih in spletnih programov RTV Slovenija.

V televizijskem programu so že bili predstavljeni kulturno-zgodovinsko izročilo in dediščina Prekmurja ter pomen njenega ohranjanja z jezikovnega vidika. Druga oddaja je gledalce seznanila s praznovanjem božiča v Prekmurju, prve dni novega leta pa je bil ob vstopu v leto stote obletnice združitve Prekmurcev z matičnim narodom na sporedu intervju, v okviru katerega je bila izpostavljena kulturna zgodovina Prekmurja.

Ne zamudite (dogodki do marca): 18. 1. 2019, Študija o P. W. Johnsonu (avtor: dr. Uroš Lipušček), organizator: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, dogodek se bo odvijal v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota Prvi dogodek v jubilejnem letu bo 18. januarja, to je ob 100. obletnici začetka pariške mirovne konference, ko bo predstavljena knjiga dr.

Uroša Lipuščka o vlogi in pomenu ameriškega profesorja in svetovalca predsednika ZDA Wilsona na pariški konferenci majorja Johnsona za pripravo in sprejem odločitve o usodi Prekmurja na tej konferenci.

Knjigo je založila Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija.

31. januar 2019–28. marec 2019, Ludvik Vrečič. »Dela na papirju« (iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota), otvoritev razstave 31.

1. 2019 ob 18. uri, organizator: Galerija Murska Sobota Marec–maj 2019, strokovni posveti ali predavanja za učitelje osnovnih in srednjih šol v Pomurju za nadgradnjo znanja s tega področja, organizator: OE ZRSŠ Murska Sobota in Prekmursko društvo General Maister Murska Sobota.

Podrobnejši seznam dogodkov je objavljen na spletni strani www. prekmurjevsrcu.si.

srednje šole Stoletje slovenskega Prekmurja.

Na že devetem natečaju Ograček mladih talentov so bili za svoje literarne prispevke nagrajeni osnovnošolci Sebastijan Gomboc (OŠ Sveti Jurij v Občini Rogašovci), Tjaša Vršič in Diana Šterman (OŠ Veržej), Sara Balažic (OŠ I Murska Sobota), Ana Trajber (OŠ Kobilje), Alex Horvat (OŠ Grad), Nejc Hanc (OŠ Sveti Jurij) in Pia Kuhar (OŠ Tišina) ter srednješolci Niko Farič (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer) ter Nina Benkič in Nina Bahun (obe Srednja zdravstvena

šola Murska Sobota). Prekmursko društvo General Maister je novembra izvedlo strokovni posvet za učitelje osnovnih in srednjih šol z naslovom »Prekmurje v srcu – 100 let«. Društvo je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota novembra pripravilo še domoznanski večer o prekmurskem jeziku in kulturi. Pomurska akademsko znanstvena akademija je tej tematiki posvetila znanstveno konferenco. Pomurski muzej Murska Sobota je v začetku decembra odprl razstavo slik Ludvika Vrečiča.

Za Prekmurje pomembni datumi: 9. 7. 1919 – Vrhovni svet mirovne konference v Parizu je sprejel odločitev o priključitvi Prekmurja h Kraljevini SHS. 1. 8. 1919 – Vrhovni svet v Parizu je ugodil prošnji Kraljevine SHS, da sme zasesti Prekmurje: »Vrhovni svet mirovne konference v Parizu je 1. 8. 1919 določil meje za jugoslovansko Prekmurje in dal dovoljenje jugoslovanski armadi, da prevzame upravo tega dela Prekmurja.« (Pokrajinski arhiv Maribor, Odgovori na Maistrovo anketo: Vincenc Šeruga).

12. 8. 1919 – Jugoslovanske čete in prostovoljci Sokolske legije v Štrigovi so vkorakali v Prekmurje ter razpršili bele in rdeče gardiste brez prelivanja krvi: »V torek so prišle jugoslovanske čete, da zasedejo Prekmurje in sovražnike Slovencev. Bela garda se je umaknila, Rdeča garda se je razpršila in položila orožje.« (»Rešitelji so prišli«, Novine, 17. avgust 1919, letnik 6, str. 4).

17. 8. 1919 – Slovenska krajina je postala kot Prekmurje sestavni del Kraljevine SHS: »Naša prekmurska krajina je prikapčena Jugoslaviji.

Dozdajšnja vogrska uprava se zdaj spremeni v slovensko.« (»Sosvet v Prekmurji«, Novine, 24. avgust 1919, letnik 6, str. 2).

Vstopili smo v novo leto. Zato vam želim vse dobro ter veliko zdravja in sreče. Naši skupnosti želim, da bi tudi v letu 2019 pogumno, odločno in povezano stopali po poti razvojnega preporoda.

V občini bo to leto nov mejnik. Nadaljujemo s prenovo mestnega središča, v paviljonu Expano izvajajo še zadnja dela, da na obrežju Soboškega jezera zaživi regijsko turistično središče. V teh dneh pripravljamo občinski proračun, ki bo dal več pristojnosti in odgovornosti mestnim četrtem in krajevnim skupnostim, hkrati pa z njim postavljamo večletni okvir razvojnih projektov, še zlasti pri obnovi javne infrastrukture. Kmalu se bomo na spoznavnem srečanju sešli vsi pomurski župani, da v novem obdobju z dobrim medsebojnim sodelovanjem skupaj poskrbimo za to, da bo Pomurje tudi v prihodnjih letih regija rasti, večje blaginje in bolj trajnostnega razvoja.

Veliko je odvisno od nas. Od tega, da stopimo skupaj, si zastavimo skupne cilje in jih učinkovito uresničimo. Pomurje lahko napreduje, če se bomo znali povezati. Ne le občine, temveč tudi regijske ustanove, gospodarstvo in nevladni sektor. Toda napredek je v veliki meri odvisen tudi od zunanjih okoliščin, na katere imamo le skromen vpliv.

Nekateri že napovedujejo ohlajanje gospodarskega cikla v naših ključnih gospodarskih partnericah. V razdeljenem in vedno bolj konfliktnem svetu se teža Evrope zmanjšuje. Soočeni smo z novimi in drugačnimi varnostnimi izzivi, kot so migracije, podnebne spremembe in kibernetski napadi.

Zaradi neučinkovite politike statusa quo se vse več ljudi zateka k skrajnim populistom, ki ponujajo enostavne (in pogosto napačne) odgovore na zapletena vprašanja. Živimo v nepredvidljivem času. Zgodovina nas uči, da ni potrebno veliko, da se takšen čas spremeni v nevaren čas.

Poznate me kot optimista. Toda četudi v regiji naredimo vse, kar je v naši moči, na možnosti še vedno odločilno vplivajo zunanje okoliščine. In te nas morajo skrbeti. Zato si kot skupnost, kot regija in kot država moramo izboriti možnost, da vplivamo na zunanje okoliščine. Ker je od njih lahko usodno odvisno, ali bomo tudi v prihodnje živeli v varnem, razvojno dinamičnem in solidarnem okolju. Da prerojeno Pomurje ne bo nikoli več talec napačnih razvojnih odločitev, ki jih sprejemajo daleč stran od nas.

V zadnjih tednih se pozornost ljudi usmerja k volitvam v Evropski parlament. V nekaterih kombinacijah se omenja tudi moje ime. Kot veste, sem pravkar začel nov mandat, zato je moja prva odgovornost delo, ki ga moramo opraviti za Mursko Soboto in za Pomurje. Na drugi strani pa Pomurje še nikoli ni imelo evropskega poslanca. Kot član Odbora regij, predstavniškega telesa evropskih mest in regij, sem dobro spoznal zapleteno evropsko kolesje. Kot župan se pogosto jezim zaradi nerazumno dolgih in zapletenih postopkov črpanja evropskega denarja. Kot človek v najboljših letih se spominjam, da smo še pred desetletji živeli neko drugo evropsko realnost.

Ampak kljub vsemu še vedno verjamem v evropsko idejo. Z vsemi slabostmi je zame največji projekt političnega sodelovanja držav, narodov in regij, da s skupnimi močmi poskrbijo za mir, napredek in varnost. Za EU se je vredno boriti.

Zato menim, da je prav, da v regiji premislimo o kandidatu ali kandidatki s potencialom preboja v Evropski parlament. Ker je nujno, da ob jasnih nalogah, ki jih imamo doma, poskrbimo za ugodnejše obete svoje prihodnosti tudi zunaj mesta in regije. Da z nadaljevanjem stabilnosti, miru in evropskega povezovanja poskrbimo za svoje razvojne možnosti.

Vse dobro!

Vaš župan dr. Aleksander Jevšek

Prvi dogodki že minulo jesen Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in murskosoboška območna enota Zavoda za šolstvo sta oktobra izvedla literarni natečaj za osnovne in

2019

Zaradi svečanosti in pomembnosti jubileja je osnovna pojavnost logotipa v zlatem barvnem odtenku.

4

/januar 2019

MESTNI SVET

V znamenju oblikovanja delovnih teles Ksenija Glažar

Darja Senčur Peček, Melita Domjan, Franc Kramar in Robert Grah. Mestni svetnik Bojan Petrijan (SDS) je v razpravi ob predlogu članov za nadzorni odbor med drugim povedal, da bi morala moč nadzora biti podeljena opoziciji, da bi bila vzpostavljena prava mera nadzora. Za mesto v nadzornem svetu se je potegovala tudi Gabrijela Jakob, ki je imela podporo SDS, Modre liste, Liste Za 2020 in NSi, a ni bila potrjena.

Pri kadrovskih zadevah so imenovali še nadomestne člane v organih javnih zavodov za tiste člane mestnega sveta, ki jim je prenehal mandat v mestnem svetu. Poslovnik mestnega sveta namreč določa, da članom mestnega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih organih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, kamor so bili imenovani kot predstavniki mestnega sveta.

Murskosoboški mestni svetniki so se pred božično-novoletnimi prazniki sestali na drugi redni seji. Med drugim so imenovani članice in člane stalnih delovnih teles mestnega sveta in nadzornega odbora.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za dva odstotka višje Na drugi redni seji mestnega sveta, ki je potekala 20. decembra, so murskosoboški mestni svetniki najprej potrdili mandat novemu članu mestnega sveta.

Ker je Aleksandru Jevšku, ki je postal župan, prenehal mandat člana mestnega sveta, je ta mandat prešel na naslednjega kandidata z liste kandidatov Socialni demokrati v drugi volilni enoti Nikolaja Hochstetterja. Zatem so obravnavali predlog sklepa o določitvi vrednostne točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Murska Sobota za leto 2019, ki ga je predstavila Milena Vöröš iz mestne uprave. Vrednost točke bo za leto 2019 0,00065565 evra/m2 in je glede na lansko leto višja za približno dva odstotka, kar po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije sovpada z letno stopnjo rasti cen. Povišanje vrednosti omenjene točke bo pomenilo približno 40 tisoč evrov več prihodkov v občinski proračun.

Omenjeno nadomestilo spada med davčne prihodke proračuna kot davek na nepremičnine in je izvirni prihodek občinskega proračuna. Dolžne so ga plačevati fizične in pravne osebe. Plačuje se za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na osnovi površine, lege, namembnosti, komunalne opremljenosti, števila mesecev odmere in določene vrednosti točke za kvadratni meter.

Začasno financiranje temelji na rebalansu proračuna mestne občine za leto 2018.

V obdobju začasnega financiranja se lahko sorazmerno porabijo sredstva do višine porabljenih proračunskih sredstev v enakem obdobju lanskega leta.

Mestni svetniki so se sestali na drugi seji v tem mandatu.

Vrednost točke za izračun nadomestila

v SDS, najbolj prispeval dvig cen naftnih derivatov, a so te cene padle. Petrijan je dodal, da spada murskosoboška občina v primerjavi s preostalimi občinami v Pomurju med občine z najvišjo vrednostjo tega nadomestila, višjo ima le Občina Puconci. Občinska uprava je nato pojasnila, da so s primerjavo s podobno velikimi občinami v Sloveniji ugotovili, da murskosoboška občina pri tej obdavčitvi ne izstopa. Mestni svetnik Zoran Hoblaj (SD) je povedal, da ekonomske krize več ni, da Sloveniji napovedujejo nadpovprečno gospodarsko

rast in da gre za minimalni znesek podražitve. Zatem so se mestni svetniki seznanili še s sklepom župana o začasnem financiranju Mestne občine Murska Sobota za obdobje od januarja do marca 2019 oziroma do sprejetja proračuna za leto 2019, kar je predstavil Slavko Domjan iz mestne uprave. Začasno financiranje temelji na rebalansu proračuna mestne občine za leto 2018. V obdobju začasnega financiranja se lahko sorazmerno porabijo sredstva do višine porabljenih proračunskih sredstev v enakem obdobju lanskega leta.

Novi člani in članice odborov, komisij in nadzornega odbora

za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Murska

Mestni svetniki so nadalje potrdili nove članice in člane odborov, komisij in nadzornega odbora.

Sobota bo za leto 2019

Nov nadzorni odbor in imenovanje nadomestnih članov v organih javnih zavodov

nadomestilo spada

Imenovali so tudi nove članice in člane nadzornega odbora, ki so prof. dr. Mitja Slavinec, dr.

znašala 0,00065565 evra/m2. Omenjeno med davčne prihodke proračuna kot davek na nepremičnine in je izvirni prihodek občinskega proračuna. Dolžne so ga plačevati fizične in pravne osebe. Plačuje se

Nova sestava stalnih delovnih teles mestnega sveta:

za zazidana in nezazidana

Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem: Boštjan Berlak (predsednik), Matjaž Durič, Robert Žižek, Darijan Seginj, Renata Vertot Pinter, Drago Rajbar in Karel Šoš.

na osnovi površine,

Odbor za družbene dejavnosti: Zoran Kos (predsednik), Daniela Mörec, Angela Novak, Bernardka Ružič, Nada Kuhar, Geza Kišfalvi in Biserka Smolek.

Odbor za proračun in finance: Anton Slavic (predsednik), Jožef Recek, Karel Gjergek, Dušan Bencik, Bojan Petrijan, Marjan Žekš in Jure Lang.

Odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo: Matjaž Durič (predsednik), Nikolaj Hochstetter, Nives Cajnko, Franc Zagorc, Josip Fabijanč, Dezider Šooš in Miran Forjanič.

Odbor za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje: Slavica Meglič (predsednica), mag. Brigita Perhavec, mag. Marjan Gujt, Vlasta Veren, Ana Zelko, Bojanka Veren in Jožek Špilak.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: Goran Miloševič (predsednik), mag. Brigita Perhavec, Dušan Bencik, Nives Cajnko, Bojan Petrijan, Andrej Mešič, mag. Marjan Gujt, Jože Šadl in Darko Rudaš.

Komisija za statutarna in pravna vprašanja: Zoran Hoblaj (predsednik), Igor Vitez, Alenka Glavač Geršanov, Drago Vigali, Jože Šadl, Romeo Varga in Matej Grah.

Komisija za nagrade in priznanja: Danijela Mörec (predsednica), Goran Miloševič, Aleš Kornik, Staša Horvat, Erika Hertl, Zoran Kos in Miran Forjanič.

V SDS dviga nadomestila ne podpirajo

Komisija za romska vprašanja: Darko Rudaš (predsednik), Jožefa Sapač, Nikolaj Hochstetter, Bernardka Ružič, Drago Vigali, Cvetka Vereš in Marjan Horvat.

Mestna svetnika Bojan Petrijan in Andrej Mešič (SDS) sta v razpravi povedala, da dviga nadomestila v stranki ne podpirajo. K dvigu inf lacije naj bi, kot pravijo

V izdajateljski odbor javnega glasila Soboške novine so bili imenovani Romeo Varga (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota, Robert Žižek, Nives Cajnko, Andrej Mešič, Slavica Meglič in Vlasta Veren.

stavbna zemljišča lege, namembnosti, komunalne opremljenosti, števila mesecev odmere in določene vrednosti točke za kvadratni meter.

Mestni svetnik Marjan Gujt (SMC) je v razpravi pripomnil, da je ta sklep »iz trte izvit« in da se v preteklosti ni odpuščalo svetnikov, ki jim je potekel mandat. Zamenjavo nekdanjih svetnikov je označil za »rdeč cunami«. Menjavati člane, ki imajo mogoče še pol leta ali pa leto mandata, se mu ne zdi smiselno, saj v tem času tudi novi člani ne bodo mogli veliko narediti. Župan Jevšek je pojasnil, da je ta določba v poslovniku zapisana z določenim namenom in da »če je zapisana v poslovniku, smo dolžni poslovnik spoštovati«. Mestni svetnik Andrej Mešič (SDS) je predlagal, da bi poslovnik in statut prevetrili.

AKTUALNO

januar 2019

5

/

V duhu Cankarja Aleš Cipot Mestna občina Murska Sobota, Območna zveza veteranov vojne za Slovenijo in Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje so organizirali slovesnost pred dnevom samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra.

Slovesnost je potekala pred obeležjem braniteljem slovenske samostojnosti na Trgu zmage. Z njo so se spomnili razglasitve rezultatov plebiscita o samostojni Sloveniji pred 28 leti.

Praznik človeškega kapitala Dogodka sta se med drugimi udeležila župan dr. Aleksander Jevšek in prvi predsednik repub-

Pred osemindvajsetimi leti smo Slovenci pokazali enotnost, ki je vodila do samostojne države.

like Milan Kučan. Slavnostni govornik je bil upokojeni generalmajor Alojz Šteiner, predsednik Zveze slovenskih častnikov, ki je povedal: »Dan samostojnosti in enotnosti je spoštovanja vreden praznik, še zlasti če ga slavimo kot praznik

človeškega kapitala, ki je odločno prispeval k osamosvojitvi ter je lahko steber ohranitve in izboljšanja tega, kar imamo. Zato bi si ob prihajajočem dnevu suverenosti in enotnosti ter v prazničnih dneh želel, da bi bila naša Slo-

»Dan samostojnosti in enotnosti je spoštovanja vreden praznik, še zlasti če ga slavimo kot praznik človeškega kapitala,« je med drugim dejal Alojz Šteiner.

venija država, kakršno si njeni državljani in državljanke zaslužijo.

Da bi bila varna, do ljudi prijazna in uspešna.« Šteiner ni pozabil opozoriti niti na medijske manipulacije, potvarjanje zgodovinskih dejstev in sovražni govor. Dijaki

Ekonomske šole Murska Sobota so v duhu Cankarjevega leta in Cankarjevih misli pripravili kratek kulturni program, v katerem so predstavili svoj pogled na zgodovinske dogodke, ki jih ni moč ne spremeniti ne drugače napisati.

Letno srečanje prekmurskih Madžarov Geza Grabar Pripravili so bogat kulturni program in tradicionalno razstavo ročnih del.

Za tradicionalno srečanje so si pripadniki madžarske narodne manjšine, ki živijo v Prekmurju, konec lanskega leta izbrali prostore murskosoboškega gradu.

Nekaj tisoč jih živi v občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Šalovci in Hodoš. Povezani v Madžarsko kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota gojijo

V društvu gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda.

bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda. V društvu delujeta dve sekciji, in sicer krožek ročnih del in ljudske pevke. Obe sekciji sta se v priložnostnem programu predstavili tudi letos. Srečanje je potekalo v znamenju 28. obletnice društva, devete obletnice delovanja vezilj in trinajste obletnice ljudskih pevk.

Dogodka se je udeležilo veliko članov društva in drugih pripadnikov tega manjšinskega naroda, ki živijo od Hodoša do Pinc ter negujejo in ohranjajo svoj jezik, kulturo in navade. V društvu se trudijo, da dediščino ustrezno negujejo in prenašajo na naslednje rodove.

Bogato kulturno izročilo

skosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije mag. Janko Cerkvenik in poveljnik mag. Franci Petek. Gostitelj je gasilce sprejel z odprtimi rokami. V pogovoru so poudarili, da pomurski gasilci s škofijo in njenimi župnijami dobro sodelujejo, saj skupaj pripravljajo različne dogodke, prireditve in blagoslove. Najlepše sodelovanje je ob godu svetega Florjana, zavetnika gasilcev, ko se darujejo svete maše za žive in pokojne gasilce. Vodstvo krovne zveze je škofa seznanilo z delom slovenskih gasilcev. Gasilci se bodo v letu 2019 udeležili sprejema pri papežu Frančišku v Vatikanu in se srečali z vatikanskimi gasilci. Med pomembnimi dogodki, ki jih bodo zaznamovali v letu 2019, so 150 let slovenskega gasilstva, 70 let gasilske zveze in 50 let slovenskega gasilskega muzeja v Metliki.

Pri 100. obletnici slovenskega Prekmurja tudi gasilci

Po odprtju razstave so v društvu pripravili še lep kulturni program. V uvodu je vse zbrane nagovorila predsednica Madžarskega kulturnega društva Barati Kör Žužana Sečko. V kulturnem programu je bilo slišati madžarsko in slovensko pesem, v program so vključili še ples in recitacije. Predstavili so se ljudske pevke njihovega društva ter ljudski pevci iz Trimlinov, Radmožancev in Domanjševcev. S plesom so se predstavili najmlajši, ki se učijo madžarskega jezika, in Lucija Šestan. Rozi Bači je pripravila recitacijo madžarskih pesmi.

Gasilci pri škofu Štumpfu Geza Grabar Ne zgodi se ravno pogosto, da bi se s škofom srečala predsednik in poveljnik Gasilske zveze Slovenije. Največ časa so v prijetnem klepetu namenili 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu, ki bo 17. avgusta letos v Beltincih.

Kot so izpostavili, murskosoboška škofija s svojimi župnijami zelo dobro sodeluje z gasilci. Da bi se vezi še okrepile, sta se tradicionalnega prednovoletnega srečanja z vodstvom pomurskih gasilcev (regijskim poveljnikom in predsednikom za

Udeleženci obiska (od leve): Dušan Utroša, mag. Franci Petek, dr. Peter Štumpf, mag. Janko Cerkvenik, Milan Antolin in Andrej Vöröš.

Pomurje Dušanom Utrošo, Milanom Antolinom in namestni-

kom predsednika regijskega sveta Andrejem Vöröšem) z mur-

Ker bo letošnje leto v znamenju stoletnice priključitve Prekmurja matičnemu narodu, ko se bo ob avgustovskem praznovanju zgodilo več dogodkov in simpozijev, prireditelji računajo tudi na aktivno pomoč in udeležbo pomurskih gasilcev. Kot je poudaril škof, bo ob jubileju pred stolno cerkvijo v Murski Soboti ob pomoči Mestne občine Murska Sobota urejena ploščad s postavitvijo doprsnih kipov duhovnikom, ki so bili zaslužni za priključitev k matici Sloveniji.

6

/januar 2019

AKTUALNO

Praznično dogajanje v Murski Soboti Melita Marič, Jasmina Muhič Središče Murske Sobote je bilo v decembru, ki je za marsikoga najlepši mesec v letu, čarobno. Številne prireditve, ki so se zvrstile v tem prazničnem mesecu, so popestrile dogajanje v lepo okrašenem mestu ter privabile številne domače obiskovalce in turiste. S tradicionalnim Miklošovim senjem, pestrim dogajanjem od drsališču in tridnevnim Božičnim sejmom se je dogajanje zaključilo z velikim silvestrovanjem na prostem. Otroci in njihovi starši so na silvestrovanju za otroke v silvestrskem vzdušju prvi vstopili v novo leto. Veliko silvestrovanje za otroke na prostem je bilo letos organizirano že tretje leto zapovrstjo in vsako leto privabi več obiskovalcev. Najmlajši so tokrat skupaj s starši zaplesali ob zabavni animaciji Boštjana Komarickega, ki je otrokom pričaral pravo otroško silvestrovanje. Ob koncu ni manjkal niti poseben zlati ognjemet, ki so se ga najmlajši najbolj razveselili.

Silvestrovanje je privabilo veliko obiskovalcev. / Foto: Aleš Cipot

Brez navijačev Mure ni šlo. / Foto: Melita Marič

Stojnice ob drsališču v času Božičnega senja. / Foto: Jasmina Muhič

Otroci in starši so s Čuki zapeli in zaplesali. / Foto: Aleš Cipot

S »Silvestrskim poljubom« v novo leto Praznično decembrsko dogajanje se je v Murski Soboti zaključilo z velikim silvestrovanjem na prostem, ki je privabilo veliko število obiskovalcev. Organizirala ga je Mestna občina Murska Sobota v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Na Trgu zmage so obiskovalce tokrat zabavali skupina Tropik, Mišo Kontrec z bandom in romska glasbena skupina Romano Glauso. Kot zdaj že narekuje tradicija, je nekaj minut pred polnočjo obiskovalce nagovoril župan dr. Aleksander Jevšek, jim zaželel srečno in zdravo leto 2019 ter skupaj z Mišem Kontrecem zapel vsem znano pesem »Silvestrski poljub«. Točno ob polnoči je nebo nad mestom okrasil ognjemet, ki je trajal

dobrih osem minut in pritegnil številne poglede. Obiskovalci so zaplesali ob dunajskem valčku, nazdravili s kozarcem penine ter z novimi upi in željami zakorakali v leto 2019.

Z Božičnim senjem do pravega prazničnega vzdušja V okviru prazničnega dogajanja se je med 20. in 22. decembrom odvil Božični sejem, ki se je letos pre-

selil v drevored Martina Luthra.

Trije dnevi stojnic s praznično ponudbo, druženja ter popoldanskih otroških predstav in večernih koncertov so bili res posebni, saj so v mestu pričarali pravljično predbožično vzdušje.

Od koncertov do dedka Mraza Veselo druženje se je začelo v petek, 20. decembra, ko so v

Na Trgu zmage je Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota skupaj z mestno občino pripravil vstop v novo leto za najmlajše. Ti so skupaj s starši v družbi Boštjana Komarickega zaplesali, zapeli in se zabavali. / Foto: Jasmina Muhič

mestu postavili rokodelske stojnice, obiskovalci pa so se lahko razvajali ob hiškah s prazničnimi dobrotami. Božično ponudbo so predstavili gostilna Marič, okrepčevalnica in bistro Tanja, Prekmurska iža, Maži bar, hotel Diana, okrepčevalnica Jugda in Mr. Kurtos. Ob njih so se zvrstile rokodelske stojnice, na katerih so obiskovalci izbirali še zadnja božično-novoletna darila. Z bogato praznično po-

nudbo so se predstavili številni razstavljalci iz različnih panog.

Medtem ko so dogajanje zvečer popestrili koncerti, in sicer so v četrtek po otroškem pevskem zboru nastopili Eroplan jazz band, v petek pa je rajanje z Mišo nadaljevala Ivana Galić z bandom, so se najmlajši najbolj razveselili prihoda dedka Mraza in nastopa Čukov, ki so z njim veselo zapeli.

Kot prejšnja leta so lahko obiskovalci raziskovali deželo pravljičnih junakov, kjer so domovali Rdeča kapica, Sneguljčica, Peter Pan, Obuti maček in drugi liki iz znanih pravljic. V četrtek in petek pred božičem so lahko prisluhnili pravljicam, ki sta jih pripovedovali pravljičarki Metka in Ana. / Foto: Jasmina Muhič

AKTUALNO

januar 2019

/

7

»Izložba« tretje osnovne šole Aleksandra Grah Na OŠ III Murska Sobota s projektom Pogum krepijo kompetence podjetnosti ter spodbujajo prožno prehajanje med izobraževanjem in okoljem. Šola se je v minulem šolskem letu pridružila projektu, ki bo trajal vse do leta 2022, kot razvojna šola. Cilje projekta, kot sta razvoj modela podjetnosti v osnovni šoli ter omogočanje samoiniciativnosti in kreativnosti, bodo poskušali doseči z oblikovanjem modela, ki bo slonel na treh področjih kom-

Katarza bo zagotovljena, vsaj tako pravijo nastopajoči in mentorji, ki se na premiero že intenzivno pripravljajo.

petenc podjetnosti – ideje in priložnosti, viri ter akcija. Nekatere cilje modela že uresničujejo s pripravami na muzikal z naslovom »Izložba«. Premiera bo 6. februarja, tik pred slovenskim kulturnim praznikom. Izložbe so sestavni del življenja vsakega posameznika, saj se z njimi srečujemo na vsakem koraku. V muzikalu osnovnošolcev Osnovne šole III nastopi fant, ki se s posebnim zanimanjem vrača k izložbi trgovine, v kateri je zaposlena mlada kreatorka. Misleč, da je fant zaljubljen vanjo, se tudi mlada dama zaljubi vanj. Vendar ali fant v resnici opazuje kreatorko ali pa mogoče sanja o drugi punci? Muzikal bo odgovoril tudi na to vprašanje, v njem pa se bodo gledalci po zanimivi zgodbi sprehodili ob izbrani glasbi.

Gimnazijci najboljši na Evrošoli 2018 Geza Grabar Na nacionalnem tekmovanju, katerega tema so bile volitve v Evropski parlament in ki ga je pripravila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, je med osmimi slovenskimi gimnazijami v prvi skupini premočno zmagala prva ekipa Gimnazije Murska Sobota.

Slednja je pred II. gimnazijo Maribor na drugem mestu slavila z naskokom skoraj devetih točk.

Druga ekipa naših gimnazijcev se je uvrstila na sedmo mesto. Kot je

Zmagovalno ekipo murskosoboških gimnazijcev so sestavljali dijaki Katja Krenos, Staša Rituper, Laura Denko, Manica Vagner, Nena Žekš, Iztok Grof, Jure Lazar, Luka Alač, Maks Rituper in Nejc Mencigar.

vine), so v pripravah za tekmovanje dijaki morali zastaviti program, kako mlade čim bolj spodbuditi k udeležbi na evropskih volitvah, ki bodo maja letos. »Izdelati so morali tudi promocijski material. Del tekmovanja je potem bila ocena programa in izdelka (60 %), del (40 % ) pa število tistih, ki so za vsako posamezno ekipo glasovali prek spletne platforme,« je pojasnila Štefanečeva in dodala, da so vse ekipe pred tem bile razdeljene v tri skupine in zmagovalka vsake skupine se je neposredno uvrstila na simulacijo Evropskega parlamenta, ki bo prihodnje leto v Strasbourgu.

Pridobili naziv »Šola ambasadorka« povedala mentorica Mateja Štefanec, na šoli profesorica angleščine

(ob njej je mentorica dijakom še Irena Horvat, profesorica zgodo-

Nedavno je skupina šestnajstih dijakov odpotovala v Bru-

selj, kjer je sodelovala na dogodku Youth Parlament. Kot je pojasnila sogovornica, so v parlamentu razpravljali o trenutnih aktualnih zadevah Evropske unije. Sicer pa je Gimnazija Murska Sobota že od začetka (od šolskega leta 2016/2017) vključena v nov izobraževalni program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, čigar mentorici sta prav tako Štefanečeva in Horvatova. »Z uspešnim sodelovanjem v programu je naša šola pridobila naziv in plaketo 'Šola ambasadorka', vsi sodelujoči dijaki pa naziv dijak ambasador Evropskega parlamenta. Trije najzaslužnejši dijaki so v minulih dveh šolskih letih obiskali simulacijo Evropskega parlamenta v Strasbourgu,« uspehe na tem področju opiše Mateja Štefanec.

Brezplačni tečaji za zaposlene in iskalce zaposlitve Karlo Vratarič Foto: Pixabay

valnih oblik in vključitev 2649 udeležencev. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (osemdeset odstotkov), preostalo bo zagotovilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Ljudska univerza Murska Sobota bo skupaj s partnerji do oktobra 2022 izvajala izobraževalne programe za brezplačno pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc.

Izobraževalni programi bodo namenjeni zlasti zaposlenim in iskalcem zaposlitve, prednostno tistim starejšim od 45 let s končano manj kot štiriletno srednjo šolo. Tako bodo na voljo tečaji tujih jezikov (nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina itd.), tečaji računalništva (osnovni računalniški tečaji, Excel, PowerPoint, družabna omrežja, mobilne aplikacije itd.), tečaji po meri (komunikacija, zdrav življenjski slog, trajnostni razvoj, energetika, e-bančništvo itd.) in pripra-

Projekt je priložnost za brezplačno pridobitev ustreznih temeljnih in poklicnih kompetenc za tiste, ki so se v preteklem obdobju najmanj vključevali v vseživljenjsko učenje.

Več informacij je na voljo po elektronski pošti tpk@lums.si ali na telefonski številki 02 536 15 63.

ve na certificiranje znanja (iz tujih jezikov, računalništva, zakona

o upravnem postopku itd.). Načrtujejo izvajanje 220 izobraže-

Ne zamudite priložnosti!

Projekt je priložnost za brezplačno pridobitev ustreznih temeljnih in poklicnih kompetenc za tiste, ki so se v preteklem ob-

dobju najmanj vključevali v vseživljenjsko učenje. Da je izobraževanje pomembno za uspešno delovanje v dobi hitrih sprememb, razvijajoče se informacijsko-komunikacijske tehnologije, multikulturalnosti in trajnostnega razvoja, v času, ko sta za posameznika, podjetja in družbo pomembni kompetenci podjetnost in samoiniciativnost, morajo prepoznati posamezniki ter tudi delodajalci in gospodarska združenja. Ne zamudite priložnosti za nova znanja in osebnostno rast.

Partnerji Ljudske univerze Murska Sobota pri projektu bodo Ljudska univerza Lendava, Knjižnica Gornja Radgona, Ustanova Lokalna razvojna fundacija za Pomurje in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer.

Načrtujejo izvajanje 220 izobraževalnih oblik in vključitev 2649 udeležencev.

8

/januar 2019

AKTUALNO / KRAJEVNE SKUPNOSTI

Brezplačno drsanje vse do konca šolskih počitnic Ksenija Glažar

Drsanje na voljo do 24. februarja

Že v začetku decembra je v drevoredu Martina Luthra začelo obratovati drsališče.

Drsate lahko še naprej, saj bo drsališče obratovalo vse do 24. februarja, torej tudi v času zimskih šolskih počitnic, in sicer vsak dan od 10. do 22. ure. Enako kot minula leta je drsanje za občane Mestne občine Murska Sobota in nepridobitne ustanove s sedežem v mestni občini brezplačno. Na voljo je izposoja drsalk, za najmlajše pa nudijo tudi t. i. pingvinčke, ob katerih so prvi koraki v svet drsanja lažji. Pogrejete se lahko

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je v decembru poskrbel za pestro dogajanje ob drsališču, ki so ga poimenovali Praznični december v Soboti 2018 in je bilo zelo dobro obiskano.

Popraznični namig: z drsanjem naj bi izgubili toliko kalorij kot z rolanjem oziroma igranjem rekreativnega nogometa ali tenisa.

s toplimi pijačami, ki jih v lesenih hišicah ob drsališču nudijo gostinci.

Drsanje je za občane Mestne občine Murska Sobota in nepridobitne ustanove s sedežem v mestni občini brezplačno.

V Rakičanu tradicionalno blagoslovili konje Jasmina Muhič

tudi v Konjeniškem centru Dvorec Rakičan. Med 25 konji so bili trije iz okolice in dva iz sosednje Avstrije.

V Konjeniškem centru Dvorec Rakičan so ob godu svetega Štefana pripravili tradicionalno blagoslovitev konjev.

26. december ni le dan samostojnosti in enotnosti, ampak tudi štefanovo. Po številnih župnijah so zato na ta dan blagoslovili konje, saj sv. Štefan velja za njihovega zavetnika. Pester program z blagoslovom konjev, ki ga je izvedel stolni župnik Goran Kuhar, so pripravili

Na voljo je bilo brezplačno jahanje

Blagoslov pomeni prošnjo za božjo naklonjenost in je tudi zunanje znamenje zahvale.

Obiskovalcem so ob tej priložnosti predstavili konje in konjeniški center, na voljo sta bila še brezplačno jahanje v krogu za otroke in brezplačna vožnja z grajsko kočijo, poskrbeli pa so tudi za praznične sladke dobrote in topel napitek. Domačinka Ines Fartelj je predstavila eno najstarejših oblik konjeništva, t. i. western jahanje, ob tem so pripravili še izvedbo treninga pred tekmovanjem.

Obiskovalcem so ob tej priložnosti predstavili konje in konjeniški center, na voljo sta bila še brezplačno jahanje v krogu za otroke in brezplačna vožnja z grajsko kočijo, poskrbeli pa so tudi za praznične sladke dobrote in topel napitek.

V Satahovcih zelo pester december Geza Grabar Krajani so, in to ne glede na to, v katero društvo so vključeni, v tem primestnem kraju moči znova združili zadnji lanski mesec.

Tako je Kulturno-turistično društvo Goska najprej organizi-

Pri pripravi so sodelovale vse generacije.

ralo delavnico izdelovanja adventnih vencev, ki so jih blagoslovili pri sveti maši v soboto pred prvo adventno nedeljo. Njihov kapelski odbor je tradicionalno na đanušovo (janezovo) 27. decembra najprej krajane povabil k sveti maši, ki jo je v dvorani vaško-kulturnega in gasilskega doma daroval murskosoboški kaplan.

Kot vsako leto je bil na njej opravljen tudi blagoslov vin, ki so jih darovali domačini. Člani KTD

Goska, ki jih od lani vodi Nataša Martinec, so na pokritem kolesarskem počivališču sredi vasi (na zelenici ob potoku Mokoš in nedaleč od vaškega doma) v času božično-novoletnih praznikov postavili večje jaslice in okrasili božično drevo. Okrasitev je ponovno odmevala po kraju in okolici. Prišli so celo pohodniki iz sosednjega Kroga, ki so jih Satahovčarji in Satahovčarke prijazno sprejeli in pogostili.

Božiček razveselil najmlajše v Bakovcih Melita Marič Krajevna skupnost Bakovci je v sodelovanju z Dobrodelnim društvom Pomagajmo odprtih src priredila tradicionalno Božičkovanje, ki se je odvijalo v vaškem domu v Bakovcih.

Za pravo predpraznično vzdušje so z bogatim kultur-

Otroci so se mu stisnili v objem.

nim programom poskrbeli nastopajoči, ki so zapeli, zaplesali in zaigrali. Najprej so na oder stopili člani in članice Prekmurske godbe Bakovci z mažoretkami, sledil je nastop otrok vrtca Krtek in učencev tamkajšnje osnovne šole. Najmlajši so se najbolj razveselili obiska dobrega moža Božička, ki jih je razveselil z darili. Pred prireditvijo je potekala delavnica za otroke, kjer so najmlajši izdelovali božične okraske.

Za pravo predpraznično vzdušje so z bogatim kulturnim programom poskrbeli nastopajoči, ki so zapeli, zaplesali in zaigrali.

KRAJEVNE SKUPNOSTI

januar 2019

9

/

Srečanje starejših iz Markišavcev in Nemčavcev Geza Grabar Lepa tradicija, ki je konec lanskega leta ponovno povezala starejše iz sosednjih krajev oziroma krajevnih skupnosti, se nadaljuje.

Tokrat so za mesto druženja izbrali okrepčevalnico Jugda v vaško-gasilskem domu v Markišavcih, kar pomeni, da je bila izmenična gostiteljica tokrat Krajevna skupnost Markišavci. Kot pravi njen predsednik Milan Horvat, se jih je na prijetnem druže-

nju, na katerem je rdeča nit bila izmenjava spominov iz bližnje in daljne preteklosti, do večernih ur skupaj z nekaterimi člani obeh krajevnih skupnosti, gasilcev in Rdečega križa zbralo blizu šestdeset. Ob že omenjenem predsedniku je zbrane zadnjič v tej vlogi nagovoril Štefan Barbarič, prvi mož Krajevne skupnosti Nemčavci; kot predstavnik mestne občine, ki tradicionalno krije stroške tovrstnih srečanj v vseh enajstih krajevnih skupnostih in skupnega iz petih mestnih četrti, jih je pozdravil podžupan Zoran Hoblaj. Z igranjem na harmoniko jih je razveselil mladi domačin Taj Domjan.

Razdelili priložnostne pakete pomoči

Rdeča nit srečanje je bila izmenjava spominov iz bližnje in daljne preteklosti.

Najstarejša na srečanju iz KS Markišavci je bila Šarika Šiftar, iz KS Nemčavci pa 85-letni Jože Kolar, ki sta prejela priložnostni darili. Tistim, ki se srečanja niso mogli udeležiti, so poverjenice krajevne organizacije Rdečega križa Nemčavci Dragica Vogrinčič, Marija Škerlak in Irena Šrajner v svojem kraju razdelile priložnostne pakete. Pripravile so jih tudi za starejše iz Markišavcev, kjer so pakete razdelili predstavniki domače krajevne skupnosti. Po zadnjih podatkih živi v Nemčavcih 52 krajanov, starih 70 let in več, v Markišavcih jih je 29.

Društvo upokojencev Krog-Satahovci pri predsedniku države Melita Marič Foto: Lara Varga

ki jo javnost bolje pozna pod umetniškim imenom Ina Shai. Obiskovalci so si po sprejemu ogledali protokolarne in delovne prostore predsednika republike, ki je odgovarjal tudi na vprašanja, povezana z njegovim delom. Člani društva upokojencev so predsedniku Pahorju prinesli majhno pozornost, sam pa je namenil nekaj besed 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo bomo praznovali letos.

Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, urad predsednika republike pripravi dan odprtih vrat.

Predsedniško palačo je letos obiskalo več kot petsto obiskovalcev, med njimi je bilo 45 članic in članov Društva upokojencev Krog-Satahovci. Predsednik Borut Pahor je v nagovoru vsem čestital ob državnem prazniku ter pozval k medsebojnemu spoštovanju, razumevanju in spoštovanju različnosti. Sledil je kulturni program, v katerem je nastopila Martina Šraj,

Predsedniško palačo je letos obiskalo več kot petsto obiskovalcev, med njimi je bilo 45 članic in članov Društva upokojencev Krog-Satahovci.

Borut Pahor je v nagovoru pozval k medsebojnemu spoštovanju, razumevanju in spoštovanju različnosti.

Ekološka pridelava v Nemčavcih Geza Grabar

proseno in ajdovo kašo, za kar je pridobila certifikat. Seje strniščno belo repo, ki jo potem kisa. Večji del površin je namenila vrtninam in zelenjavi ter prideluje bio sokove.

V Nemčavcih pri Murski Soboti se Gizela Horvat že vrsto let ukvarja tudi z ekološkim kmetovanjem.

Dolgo časa je že podjetnica, saj se je že prej ukvarjala z vrtnarstvom in cvetličarstvom.

Na jesen življenja na svoji zemlji še vedno kmetuje, in sicer je zdaj usmerjena v ekološko pridelano hrano, ki je bolj zdrava. Vključila se je tudi v Društvo biodinamika Pomurja in v razvoj projektov na področju pridelovanja zdrave hrane LAS Goričko, saj sodeluje tudi s šolami, ki pridelujejo bio pridelke in izdelke. Največ pozornosti nameni pridelavi ajde in prosa ter drugim poljščinam. Iz teh žit pridobi bio

Na jesen življenja na svoji zemlji še vedno kmetuje, in sicer je zdaj usmerjena v ekološko pridelano hrano.

Zanimanje bi lahko bilo večje

Gizela Horvat že vrsto let zbira semena starih sort, ki jih na delavnicah rada izmenjuje z drugimi pridelovalci.

Svoje izdelke in pridelke Gizela ponuja na tržnicah in prireditvah, pri tem pa opaža, da je zanimanja za tovrstno ponudbo še premalo, saj ljudje raje posegajo po cenejši hrani s trgovskih polic, ki prepotuje veliko kilometrov.

10

/januar 2019

IZPOSTAVLJAMO

Kako je Sobočanka iz varaša očarala Roma ...

Ksenija Glažar

Stojanovič (baskitara), Igor Baranja (harmonika), Kristjan Horvat (klarinet), Dušan Horvat – Vajta (vokal) in Darko Rudaš (kitara).

Morda se jih spomnite po njihovih hitih iz preteklosti, kot so »Hegeduva lake cidau« (Violino ji bom zaigral) in »Lolo Khosno« (Rdeči robec), ki sta bili izbrani za pesem tedna na Murskem valu.

V prazničnem decembrskem času smo dobili kar dve novi pesmi, posvečeni našemu mestu.

Obe so poslušalci že kmalu po izdaji dobro sprejeli.

Bejla moja z varaša Moja Sobota, lejpi varaš tij si moj, moja sreča si, lejpo deklo dau si mi.

Romano Glauso s pesmijo »Bejla moja z varaša« Romano Glauso je romska glasbena skupina, ki je nastala v letu 2018 in se je širši javnosti predstavila na številnih dogodkih v Pomurju in širše. Kot pravi Darko Rudaš, so skupino še zlasti toplo sprejeli Sobočanke in Sobočani, zato so se v skupini odločili, da bodo tokrat pesem posvetili prav Murski Soboti. Nastala je pesem z naslovom »Bejla moja z varaša«, pod katero se je podpisal Darko Rudaš, ki je avtor besedila in glasbe. Pesem poje Dušan Horvat – Vajta, k sodelovanju pa so povabili tudi glasbenico Moiro. Čustvena pesem govori, kot pravi Rudaš, o Sobočanki iz varaša, ki je očarala Roma in ju je usoda povezala. »Hkrati lahko pesem razumemo tudi kot poklon Murski Soboti kot najlepšemu mestu, v katerem romska skupnost z ve-

Dorina s pesmijo »Rad bi te« Decembra nas je z novo pesmijo z naslovom »Rad bi te« razveselila tudi pevka Dorina Gujt. Zgodba se tokrat dogaja v Fazaneriji, torej v Soboti, kot pravi Dorina, »v delu mesta, kjer smo se kot mladi radi zbirali. Raje kot po gostilnah smo se zbirali v naravi, ob kanalu Ledave, natančneje ob zapornicah. Vzeli smo kitare, peli in se pogovarjali«.

Gre za ljubezensko pesem, o kateri pevka pravi, da je najbolje, da si ob njej vsakdo sam ustvari svojo zgodbo. Besedilo pesmi je napisal Milijov Miki Roš, Dorina je poskrbela za glasbo, Dejan Berden pa za celoten aranžma. Ideja pesmi je bila Roševa. »Z Mikijem zelo dobro sodelujeva in sva že skupaj ustvarila pesmi, kot sta 'Moja Sobota' in 'Samo malo je trbelo', ki so ju poslušalci zelo dobro sprejeli. Razumem ga, kaj želi s pesmijo povedati, on pa meni prepusti glasbo,« pravi Dorina. O petju v prekmurščini pravi, da v njej rada poje, sploh ljubezenske, romantične pesmi, ker se lažje izraža. Med slabostmi omeni, da izbor narečja pomeni ožji krog poslušalcev, saj vsi besedila ne razumejo. Zato se ji tudi dogaja, da jo pokličejo in poprosijo za razlago, čeprav tokratna pesem ne vsebuje težko razumljivih prekmurskih besed.

Začarala me je, bejla moja z varaša, bejla paverska, meni Romu sojena. Čarno – bejlo, čarno – bejlo, fküper paševa. Čarno – bejlo, čarno – bejlo, fküper paševa.

Romska glasbena skupina Romano Glauso je posvetila pesem Murski Soboti. Nadeli so ji naslov »Bejla moja z varaša«. / Foto: arhiv skupine

činskim prebivalstvom sobiva že več kot sto let,« dodaja Rudaš. Pesem so premierno predstavili na silvestrovanju v Murski Soboti in je požela pozitivne odzive.

Pesmi, ki gredo hitro v uho Romano Glauso širi ljubezen do romske glasbe. Ustvarjajo namreč pesmi, ki gredo hitro v uho, in si-

cer od romskih balad do živahnih plesnih ritmov romskega melosa.

Skupino sestavljajo Milan Šarkezi (kitara), Danilo Horvat (kitara), Miki Horvat (bobni), Belmondo

v drugem svetu kot danes, manj obremenjeni s službami, družino, realnim življenjem. Fazanerija nam je bila zatočišče, kjer smo lahko bili sami svoji. Težko si predstavljam, da bi danes vzela kitaro ter tam sedla in zaigrala nanjo ... morda bi se še celo prehladila. Takrat je štelo le, da smo se imeli lepo,« pravi Sobočanka. Kljub drugim časom

ji je ta del mesta še vedno všeč. V prihodnje želijo tam posneti videospot, saj je pesem na kanalu YouTube opremljena le s fotografijami, katerih avtorja sta Marjan Gujt in Bojan A. Kos. Sicer pa Dorina kmalu napoveduje še dve novi pesmi.

Skupaj z »Rad bi te« želi predstaviti javnosti trojček pesmi, ki ga je poimenovala »Moja druga plat«.

Vsaka pesem bo namreč drugačna in v drugačnem slogu. Kmalu, predvidoma že konec januarja, naj bi predstavila novo ljubezensko pesem, tokrat v knjižni slovenščini.

Napisala jo je sama, sodeluje tudi z drugim glasbenim gostom, a več o njej naslednjič. Tretja pesem bo znova v prekmurščini in bo nosila naslov »Mali ftič«.

Čustvena pesem »Bejla moja z varaša«, govori o Sobočanki iz varaša, ki je očarala Roma in ju je usoda povezala.

Rad bi te Sobota tan f kmici, kak bi spala, Fazanerija, z mejscon obsijana, na moji vüji pa tvoja vrouča sapa: (refren) Rad bi te meu rad, kak bi ščela pomali, še pomalej.

Rad bi ti biu rad, kak bi se mela naraji ali pa nej.

Rad bi te rad meu, kak se lejko pomali, naraji, na (f)sakšomi kraji.

Rad bi te rad meu, kak se lejko pomali, naraji, na (f)sakšomi kraji.

Povej mi, Ledava, je bijla tou istina; Sobota f kmici, z mejscon obsijana, kak bi nigdar nej bilou kraja ...

F toj nouči, gda najbole boli, naj ne šepeče, naj Fazanerija kričij: (refren) Rad bi te meu rad, kak bi ščela pomali ali pomalej.

Rad bi ti biu rad, kak bi se mela naraji ali pa nej.

Rad bi te meu, kak se lejko pomali, naraji, na (f)sakšomi kraji.

Rad bi te meu, kak se lejko pomali, naraji, na (f)sakšomi kraji.

F toj nouči, gda najbole boli, naj ne šepeče, naj Fazanerija kričij.

Fazanerija je bila zatočišče Na Fazanerijo ima lepe spomine iz mladosti. Vendar pravi, da so nekoč nanjo gledali z drugačnimi očmi. »Bili smo mladi, živeli smo

(refren) Lejpi varaš, moja sreča – moja Sobota, lejpa moja – bejla, bejla z varaša.

Milivoj Miki Roš in Dorina Gujt sta ponovno združila moči. Tokrat pesem, posvečena Murski Soboti, nosi naslov »Rad bi te«. / Foto: Ksenija Glažar

Pesem »Rad bi te« je ljubezenska, o kateri Dorina Gujt pravi, da je najbolje, da si ob njej vsakdo sam ustvari svojo zgodbo.

INTERVJU

januar 2019

11

/

»Pričakujemo, da bo na nočnih tekmah še več navijačev« Aleš Cipot

bili. Takrat sem hodil še z berglami in sem tekmo spremljal iz lože.

Vsi nogometaši smo bili navdušeni, še zlasti zaradi invazije navijačev Mure v Ljubljano, konec koncev pa tudi s končnim rezultatom. V mojem kraju so me vsi spraševali o tej tekmi, vsekakor so novice in fotografije prišle tudi v naše kraje.

Luka Bobičanec spada med najbolj prepoznavne in oboževane igralce Mure. Z njim smo se pred začetkom drugega dela sezone pogovarjali o načrtih in dosedanjih vtisih.

Mura je končnico jesenskega dela prvenstva zaradi poškodbe stopalnice s treninga odigrala brez vas. Kakšne so napovedi glede vrnitve na igrišče?

Zaradi poškodbe sem se odločil za kirurški poseg, ki naj bi skrajšal čas rehabilitacije. Trenutno stanje je zelo dobro, bolečine so izginile.

Predvidoma bom začel trenirati konec januarja. Grem tudi v Turčijo na priprave.

Bobičanec sicer prihaja iz Medžimurja, iz kraja Sivica, ki leži nedaleč od slovensko-hrvaške meje.

Njegov matični klub je NK Dubrava Sivica, od koder je dokaj zgodaj odšel v NK Međimurje iz Čakovca.

Igra na levem krilu, na tem igralnem mestu je lani v drugi ligi na 27 tekmah dosegel petnajst zadetkov.

V jesenskem delu prvoligaške sezone je sicer dosegel samo en gol, a je prispeval šest podaj za zadetke. V štirih pokalnih tekmah, na katerih je igral, je bil strelsko učinkovitejši, saj je dosegel tri gole.

Je vaša nogometna pot bližja in lažja v Prekmurju kot v domači regiji?

Pri nas je bilo zelo težko uspeti, ker nimamo tako ambicioznega kluba, kot je Mura. Uspeh v lokalnem okolju zahteva še kaj več, kot da si zgolj dober, nadarjen nogometaš.

V Muri je vaše igralno mesto levo krilo. Ste na tem mestu igrali že prej?

Nekoč je bilo moje igralno mesto na sredini igrišča, takoj za napadalcem. Glede na to, da zelo dobro igram tako z levo kot z desno nogo, lahko igram na levem in desnem krilu ter tudi na »nekdanjem« igralnem mestu takoj za napadalcem. Vendar o naših igralnih mestih odloča trener. Njegova odločitev mi je bila všeč, navsezadnje želim vsak trening in vsako tekmo opraviti po najboljših močeh.

»Sem zelo ambiciozen in prav tako je klubsko vodstvo, zato lahko skupaj dosežemo še veliko.« Luka je bil v drugi ligi v bolj izraziti vlogi golgeterja, v prvi ligi se je za zdaj odlično izkazal s podajami za zadetke.

Kateri so vaši najmočnejši aduti?

Težko vprašanje. Menim, da so vseeno predložki moja največja prednost. To potrjuje tudi statistika letošnjega jesenskega dela sezone. Šest predložkov oziroma podaj, iz katerih smo zadeli gol.

Pred Muro ste igrali za Nafto.

Kako doživljate glavne razlike med kluboma?

Za Nafto sem igral v tretji ligi, klub ni bil najbolje organiziran, borili smo se za obstanek. Ko sem

prišel v Muro, je bilo takoj jasno, kako mora biti klub organiziran, kar se je navsezadnje pokazalo tudi pri rezultatih na igrišču.

Ste imeli v tem času, ko igrate za Muro, kaj težav z navijači Nafte? Prestopa v Muro vam verjetno niso oprostili.

Nekaj težav sem resda imel, seveda so mi prestop v Muro zamerili, a tak je pač nogomet. Navijajo za svoj klub, jaz se borim za Muro.

Mura in Nafta sta velika rivala, ampak zdaj sem v Muri, tu sem sre-

čen, če jim je to všeč ali ne. Konec koncev jim ničesar ne zamerim. Za Nafto sem se vedno kar se da potrudil, mislim, da sem jim bil v veliko pomoč.

Kako ste nogometaši doživeli fantastično vzdušje 2000 navijačev Mure na tribunah Stožic? Je ta novica prišla tudi do Medžimurja in Hrvaške?

Bilo je noro. Še razplet tekme, dva gola Mure za izenačenje v zadnjih minutah tekme, je poskrbel, da te tekme ne bomo nikoli poza-

Muro čakata dve tekmi polfinala slovenskega pokala proti Mariboru. Kakšen razplet pričakujete?

Pričakujem dve zelo dobri tekmi. Že smo dokazali, da zmoremo igrati tudi proti Mariboru. Pred nami sta tekmi, ki bosta zagotovo zelo zanimivi. Dokazali smo, da se lahko kosamo tudi s favoriti.

Navijači radi špekulirajo o ponudbah za vaš prestop iz Mure in domnevni ponudbi Maribora. So obstajale resne ponudbe oziroma je bil Maribor kadarkoli v igri?

To so dejansko zgolj špekulacije. Nikoli ni bilo nobene ponudbe Maribora. Pogodbo z Muro imam sklenjeno še za obdobje enega leta.

»Nikoli ni bilo nobene ponudbe Maribora.

Pogodbo z Muro imam sklenjeno še za obdobje enega leta.« Vaša vloga v ekipi se je letos precej spremenila. Manj je golov, število podaj pa je kljub vsemu zavidanja vredno. Kje tičijo razlogi?

Moja vloga je zdaj res nekoliko drugačna. Tekmeci so v primerjavi z drugo ligo precej bolj agresivni, več je dvobojev in borbenosti, imam tudi večjo odgovornost v igri v obrambi.

Lani je bila vsem drugim klubom v drugi ligi Mura poseben izziv, vsi so proti nam igrali na vso moč. V prvi ligi se moramo kot ekipa precej bolj potruditi in teči za vsako žogo. Tekmeci zelo hitro kaznujejo naše napake. Res sem v jesenskem delu prvenstva dosegel manj golov kot lani, sem pa zato zelo učinkovit pri podajah oziroma predložkih.

Kdo je vaš nogometni vzornik? Za kateri klub, poleg Mure, navijate?

Moj vzornik je Cristiano Ronaldo. Njegov trud in treningi so mi zelo všeč; zato tudi na najvišji ravni igra tako dobro. Navijam za Real Madrid, doma pa za Dinamo Zagreb.

Kje se vidite čez nekaj let? Kakšne so vaše želje?

Upam, da bom še vedno igral pri Muri. Sem zelo ambiciozen in prav tako je klubsko vodstvo, zato lahko skupaj dosežemo še veliko.

Je eden najbolj priljubljenih nogometašev Mure, ki poskrbi tudi za atraktivne poteze.

Kakšna so vaša pričakovanja in pričakovanja preostalih murašev ob postavitvi žarometov na Fazaneriji?

Zelo smo zadovoljni, da vodstvo kluba neprenehoma skrbi za nove in nove naložbe na stadionu. Postavitev žarometov je pika na i. Vsekakor pričakujemo, da bo na nočnih tekmah še več navijačev. Kakorkoli, žarometi so novost za Mursko Soboto in nedvomno bodo velik magnet za vse privržence Mure.

12

/januar 2019

V SREDIŠČU

Kako delovati, da bo naše okolje razvito in zmagovito?

Ksenija Glažar Foto: Ksenija Glažar, Aleš Cipot Stopili smo v novo koledarsko leto. Ker so v podjetništvu in gospodarstvu v ospredju načrtovanje, postavljanje ciljev in seveda sledenje tem ciljem, smo vodilne s področja gospodarstva in regionalnega razvoja povprašali, kakšno bo leto 2019 in kje so izzivi prihodnosti.

Razvojni center Murska Sobota z ambicioznimi in smelimi cilji Ena prednostnih nalog Razvojnega centra Murska Sobota bo pre-

Izvozna naravnanost pomurskih pdjetij Pomurske gospodarske družbe so, kot pravi Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, nadaljevale pozitivni trend poslovanja. »Za nami je eno najboljših let, kar se tiče rasti zaposlenosti, izvoza in investicij. Zlasti lahko izpostavimo izvozno naravnanost pomurskih podjetij, saj ta predstavlja že skoraj milijardo evrov skupne realizacije.

Najpomembnejši izvozni partnerici Pomurja ostajata Nemčija in Avstrija ter predstavljata že več kot polovico celotnega izvoznega trga,« pravi Grah. Dodaja še, da se gospodarska moč regije krepi, število brezposelnih pa je upadlo na najnižjo raven v zadnjih dvajsetih letih. Rast zaposlovanja je tako trčila ob zgornji zid razpoložljivega števila iskalcev zaposlitve. Po besedah Graha se po zapolnjenih naročilih in kapacitetah v predelovalnih dejavnostih povečuje tudi neto čisti prihodek, ki presega rekordnih 2,5

Skrb za še ugodnejše pogoje poslovanja obrtnikov Območna obrtno-podjetniška zbornica Murska Sobota je po besedah sekretarke Jožice Gergorec svoje delo v letu 2018 zaključila uspešno. »Izpeljali smo dvajset izobraževalnih dogodkov s skupno čez petsto udeleženci, izvedli nekaj čez 350 svetovanj ter številne oglede dobrih praks in izmenjav poslovnih priložnosti, sodelovali smo na sejemskih dogodkih, veliko aktivnosti smo namenjali promociji poklicev in poklicnega izobraževanja,« pravi Gergorčeva.

Zbornica je lansko leto obeležila 50. jubilej ter s tem dokazala, da obrtniki in podjetniki potrebujejo zbornico, ki zastopa njihove interese ter je steber njihovega povezova-

vzem upravljanja objekta Expano. »V preteklih letih smo bili močno vpeti v snovanje vsebin in zasnovo upravljanja centra pomurske turistične in poslovne odličnosti, v letu 2019 pa želimo udejanjiti ta potencial v domačem slovenskem in širšem evropskem prostoru. Smelost in ambicioznost bosta tudi aktivni spremljevalki našega dela, ki ga opravljamo kot regionalna razvojna agencija za Pomurje,« pravi Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota. Že v letu 2018 so se lotili snovanja ustreznih programskih osnov za pripravo naslednjega Regionalnega razvojnega programa za Pomurje, ki bo predstavljal temeljni regijski razvojni dokument v naslednji finančni perspektivi Evropske unije v obdobju 2021– 2028. »Bolj kot dokument z lepimi naslovi nas pri tem zanimata opredelitev ključnih razvojnih potencialov, ki jih premore Pomurje, in njihova pretvorba v razvojno paradigmo za gospodarske, socialne in

Izzivi za lastne delovne zmage

Bojan Kar: »V letu 2019 pripravljamo kar nekaj rešitev, ki bodo služile pametnemu upravljanju mestne uprave z dobrinami in potencialom Murske Sobote in primestnih naselij.«

prostorske rešitve prihodnosti. Snovanja razvojne paradigme smo se lotili v širšem diskurzu s ključnimi regijskimi deležniki, v zadanem ritmu in formi pa bomo delo nadalje-

vali tudi v letu 2019, zato vas vabimo, da spremljate objave na našem spletnem mestu www.rcms.si in se vključite v snovanje ključnih regijskih vsebin,« dodaja Kar.

milijarde evrov in se približuje trem milijardam. Najbolj stabilne gospodarske panoge v regiji so kovinskopredelovalna industrija, ki tudi največ zaposluje, elektroindustrija in živilska industrija ter gradbeništvo. Podjetja s sedežem v Mestni občini Murska Sobota ustvarijo v celotni regiji za več kot 40 odstotkov vseh čistih prihodkov in zaposlujejo več kot 30 odstotkov vseh zaposlenih.

Na področju gospodarstva polno izzivov Grah pravi, da je že čutiti ohlajanje gospodarstva in zakonsko napovedan visok dvig plač, kar lahko za nekatere panoge v regiji pomeni precejšnje težave. Gre zlasti za panoge in delovna mesta, ki ne dosegajo 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega (povprečje v Pomurju je 32.500 evrov).

Takih delovnih mest je skoraj tri tisoč. Imamo pa tudi pozitiven trend v več kot 270 podjetjih, ki zaposlujejo skoraj štiri tisoč zaposlenih ter povprečno ustvarijo

Robert Grah: »Velik izziv je digitalizacija poslovanja in še večji zagotavljanje ustreznega števila kvalificiranih kadrov.«

med 55.000 in 70.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega in generirajo večino regijskega neto čistega dobička. »Izzivi gospodarstva

v letu 2019 so tako usmerjeni zlasti v smer davčne razbremenitve dela in spremembe dohodninske lestvice v korist neto prejemni-

nja. OOZ Murska Sobota je sodobna zbornica obrti in podjetništva, osrednja ustanova znanja, izobraževalnih in svetovalnih storitev za obrtnike in podjetnike na območju Upravne enote Murska Sobota.

Skrbi za ustreznejše spodbujevalne ukrepe za obrt in podjetništvo, za bolj prijazen dostop do storitev, s tem pa tudi za večjo konkurenčnost ter ohranjanje obrtne tradicije in posebnosti obrti. V zbornici se prostovoljno združujejo obrtniki in podjetniki s poslovnim sedežem v murskosoboški upravni enoti in ima trenutno 591 članov.

Še več poudarka posredovanju znanja in veščin O delu v letu 2019 pravi, da bo usmerjeno zlasti v spremljanje in

Jožica Gergorec: »Nadaljevali bomo z reševanjem trenutno najbolj perečega problema obrtništva in podjetništva, to je pomanjkanje tehničnih kadrov.«

V tem letu bodo dobršen del aktivnosti posvetili zaključku formalnih postopkov neposrednega potrjevanja operacij v okviru dogovora za razvoj regij. Aktivnosti so vezane na operacije izgradnje regijskega kolesarskega omrežja in industrijskih con, zlasti pa na dokončanje izgradnje manjkajočih odsekov pomurskega vodovoda. »Ne nazadnje čutimo močno navezanost na ključne razvojne izzive Mestne občine Murska Sobota. V letu 2019 pripravljamo kar nekaj rešitev, ki bodo služile pametnemu upravljanju mestne uprave z dobrinami in potencialom Murske Sobote in primestnih naselij,« še pojasni Kar. Njegova osebna želja je, »da bodo sodelavci Razvojnega centra Murska Sobota ob bok vsem izzivom in preizkušnjam, ki nas nedvoumno čakajo in nas bodo večkrat postavljali na preizkušnje, našli mesto za svoja lastna delovna zadovoljstva in lastne delovne zmage«.

kov (več neto plače zaposlenim za enak bruto strošek delodajalca). Posledično mora slediti temu še dvig produktivnosti in dodane vrednosti. Velik izziv je digitalizacija poslovanja in še večji zagotavljanje ustreznega števila kvalificiranih kadrov,« pojasnjuje Grah. Kar se slednjega tiče, dodaja, da »je tu zelo pomemben izobraževalni sistem: na eni strani imamo potrebe gospodarstva po specifičnih poklicih, na drugi strani pomanjkanje ustreznih izobraževalnih programov – nujna je vzpostavitev vajeniških programov izobraževanja. Prav tako bo treba pridobiti še kakšno novo tujo investicijo in spodbuditi nov naložbeno-investicijski cikel v že obstoječih podjetjih, tudi s pomočjo državnih subvencij in razpisov za nove naložbe«. Leto glede na trende zadnjih let po besedah Graha torej začenjamo optimistično, vendar previdno. »Če ne bo nepredvidenih situacij, se lahko nadejamo uspešnega poslovanja pomurskega gospodarstva tudi v letu 2019.«

obravnavanje problematike obrti, skrb za njen skladen razvoj in zastopanje interesov članstva zbornice. »Prizadevali si bomo za še večji poudarek pri posredovanju znanja in veščin, ki jih naši člani potrebujejo za dolgoročno rast in stabilnost podjetij.

Skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije bomo skrbeli za ugodnejše pogoje poslovanja, saj ne moremo dopustiti dodatnega obremenjevanja gospodarstva in dodatnih birokratskih ovir. Nadaljevali bomo z reševanjem trenutno najbolj perečega problema obrtništva in podjetništva, to je pomanjkanje tehničnih kadrov. Zbornična aktivnost bo tudi vključevanje mlajših generacij v zbornico in še večja prepoznavnost zbornice,« dodaja Gergorčeva.

V SREDIŠČU Pomurski tehnološki park z osmimi milijoni evrov subvencij Tudi za Pomurski tehnološki park je bilo leto 2018, kot pravi direktor Marko Močnik, poslovno uspešno, petnajst zaposlenih ga je končalo zelo delovno intenzivno. »Tehnološki park je postal prejemnik mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001:2015, s katerim smo postali edini tehnološki park v širši evropski regiji z vzpostavljenim sistemom kakovosti. Evropska komisija nas je pozitivno ocenila in dobili smo naziv digitalnega inovacijskega vozlišča za pametno proizvodnjo, kar smo uspeli zelo hitro unovčiti in z odobrenim projek-

Pametna, živa in ustvarjalna, solidarna, povezana, vključujoča in zelena občina Mestna občina Murska Sobota se bo po besedah župana Aleksandra Jevška v letu 2019 soočala z več izzivi: »Kako modernizirati javno infrastrukturo, kako prenoviti in oživeti mesto, kako povečati razvojne možnosti, kako se umestiti v napredne tokove v regiji, državi in svetu, kako izboljšati javne storitve, da bomo z njimi celovito odgovorili na potrebe in pričakovanja ljudi,« jih opiše župan. Odgovor na to so številni razvojni in prioritetni projekti, s katerimi bomo, kot pravi Jevšek, skupaj izkoristili priložnosti, da Mursko Soboto spremenimo v privlačno mesto za življenje, delo, naložbe in počitnice. Med ključnimi projekti v letu 2019 izpostavi nadaljevanje prenove mestnega središča za vrnitev življenja in dogajanja v mestu, nadaljnji razvoj

januar 2019

/

tom v okviru programa Horizon 2020 postali del nosilnega digitalnega vozlišča za robotske sisteme v Evropi in nosilec aktivnosti v Sloveniji,« pravi Močnik. Štiriletni program digitalnega vozlišča, ki ga začnejo izvajati v letu 2019, je zelo pomemben zaradi tega, ker bodo v okviru mednarodnega projekta razpisali osem milijonov evrov subvencij za tehnološki transfer podjetjem, ki nameravajo v proizvodni proces uvesti sodobne robotske tehnologije.

Povezovanje mladih s pomurskimi podjetji O izzivih v letu 2019 direktor murskosoboškega tehnološkega

Mag. Marko Močnik: »Velik poudarek bo še naprej na povezovanju mladih s pomurskimi podjetji v okviru angažiranosti na skupnih aplikativnih projektnih izzivih.« / Foto: arhiv Pomurskega tehnološkega parka

Soboškega jezera s privlačnimi aktivnostmi za domačine in turiste, izgradnjo vzhodne in zahodne obvoznice ter obnovo lokalnih cest za varen in tekoč promet, prenovo kanalizacijskega sistema in infrastrukture za trajnostno zaščito narave ter povečanje privlačnosti občine za nova delovna mesta in nove naložbe z urejanjem SOIC II in III. Prizadeval si bo, da bi naša občina postala pametna, živa in ustvarjalna, pa tudi solidarna, povezana, vključujoča in zelena.

»Razvojni in prioritetni projekti so priložnost, da Mursko Soboto spremenimo v privlačno mesto za življenje, delo, naložbe in počitnice.«

13 parka pravi, da v letu 2019 nadaljujejo podporo start-up podjetjem, medtem ko se februarja 2019 sproščajo proizvodni prostori (do 400 m2) in za nova najemna proizvodna podjetja pripravljajo posebne ugodnosti s subvencijami. »Velik poudarek bo še naprej na povezovanju mladih s pomurskimi podjetji v okviru angažiranosti na skupnih aplikativnih projektnih izzivih, medtem ko bomo v okviru programa internacionalizacije podjetjem sofinancirali nastope na sejmih v tujini in pomagali pri vstopu na tuji trg.« Vsa zainteresirana podjetja ali posameznike, ki vidijo možnosti sodelovanja, vljudno vabijo, da jih obiščejo.

TOP 5 ključnih izzivov našega okolja za kakovosten razvoj

Dr. Aleksander Jevšek: »Prizadevali si bomo, da bo naša občina postala pametna, živa in ustvarjalna, pa tudi solidarna, povezana, vključujoča in zelena.«

• Pametno upravljanje mestne uprave • Digitalizacija poslovanja • Reševanje problema pomanjkanja tehničnih kadrov • Povezovanje mladih s pomurskimi podjetji • Modernizacija javne infrastrukture in povečanje razvojnih možnosti

Kakšno bo naše mesto leta 2199? »Človek bo v prihodnosti imel več časa zase in za družino,« pravi Kijara Marič Vild, devetošolka OŠ II Murska Sobota.

Kijara je na razpisu Študentskega podjetniškega in inovacijsko-raziskovalnega centra (ŠPIC), ki sta ga ustanovila Pomursko društvo za kakovost in Ekonomska šola Murska Sobota, najbolj prepričala komisijo. Kijara je ob pomoči mentorice Sabine Oletič zmagala z naj spisom na temo »Kakšno bo naše mesto leta 2199«.

»V službo in po opravkih bodo hodili roboti« Kijara v spisu pravi, da je naše mesto na prvi pogled videti majhno, vendar ko živiš v njem, se ti ne zdi tako. »Nimamo velikih stolpnic ali več večjih nakupovalnih centrov, imamo pa veliko hiš, blokov in nekaj nakupovalnih središč. Nikjer ne piše, da so za veliko mesto potrebne velike stolpnice.« O življenju v prihodnosti predvideva, da leta 2199 resda najverjetneje ne bo več živela, ampak mesto bo ostalo. »Predstavljam si velike stolpnice, ki pa niso prevelike, in naše mesto, ki je

»Nikoli ni prepozno začeti s spremembami, če le verjameš v uspeh in imaš začrtano pot.«

še vedno idilično in zabavno, polno različnih sejmov ter drugih dejavnosti. Avtomobilov, kot jih poznamo danes, verjetno ne bo več. Ti se ne bodo več vozili po tleh, temveč bodo leteli po zraku, v službo in po opravkih bodo hodili roboti, človek bo tako imel več časa zase in za družino.« Zadnja poved je navdušila enega izmed govorcev na 24. letni

konferenci Pomurskega društva za kakovost, ki je v svojem nagovoru Kijaro celo citiral.

Spremembe se morajo zgoditi Kijara ni izključila niti vojn: »V naslednjih sto letih se lahko zgodi oziroma ponovi marsikaj, denimo

dogajanje izpred sto let – torej vojna. Leta 2199 bo lahko naše mesto v vojni ali pa bo okrevalo po njej.

Mogoče naše mesto ne bo več v isti državi, kot je zdaj. Lahko predvidevamo, da se bodo manjše države priključile večjim. Napredek je ključen in spremembe se morajo zgoditi. Če ne bomo šli s svetom naprej, bo svet pozabil na nas.« Želi si, da bi ohranili knjižnico, pošto, šolo in banke. Na vprašanje, kako oziroma kje bomo živeli, postreže z odgovorom, da bomo še naprej živeli v hišah in blokih ter velikih stolpnicah, saj drugega načina preprosto ne vidi. Po njenem bomo verjetno gradili tudi več cerkva, ker se bodo širile nove vere, ne samo stare. Predvideva, da se bosta povečala število nakupovalnih centrov in njihov obseg. Veliko trgovin bo po njenem mnenju razširilo prostore in se trudilo prodreti v svet ter postati konkurenca velikim znamkam. Mesta bodo polna turistov, saj bodo ljudje imeli več časa zase, še napove.

»Nikoli ni prepozno začeti s spremembami« Mlada Sobočanka razmišljanje o prihodnosti modro zaključi z ugotovitvijo, da čeprav je leto 2199 še daleč, to ne pomeni, da

napredka ne moremo doseči že danes. »Če se potrudimo in pripomoremo k temu, bo naše mesto čez sto ali dvesto let še vedno lepo in prijetno za življenje v njem. Nikoli ni prepozno začeti s spremembami, če le verjameš v uspeh in imaš začrtano pot,« dodaja Kijara, ki se želi prihodnje šolsko leto vpisati na umetniško smer ljutomerske gimnazije ter se ukvarjati z igro in filmom. Trenira balet in rada igra klavir. Murska Sobota se ji zdi dovolj velika in hkrati majhna, da je prijetna za življenje. Tudi dogajanja je po njenih opažanjih v mestu s številnimi festivali in zdaj tudi drsališčem dovolj čez vse leto.

»Avtomobilov, kot jih poznamo danes, verjetno ne bo več. Ti se ne bodo več vozili po tleh, temveč bodo leteli po zraku, v službo in po opravkih bodo hodili roboti, človek bo tako imel več časa zase in za družino.«

14

/januar 2019

V SREDIŠČU

»Vsakdo si želi uspeti, a mnogi za to niso pripravljeni tvegati« Aleksandra Grah Foto: osebni arhiv

Kakšen je vaš recept za miselni preskok na poti od povprečja do odličnosti?

Uporabil bom recept naših vrhunskih športnikov, ki nas vedno znova navdušujejo z zmagami in izjemnimi dosežki: dvajset odstotkov je talent, torej interes in izobrazba, trideset odstotkov je trening, se pravi delo, izobraževanje in razvoj, 49 odstotkov je vztrajnost, ki jo poganjajo strast, pogum in dobra spodbuda iz okolja, zlasti vodje v organizacijah, zadnji odstotek pa je sreča, ki spremlja pogumne in vztrajne. V poslovnem okolju treniramo vodstvene kadre, da vzgajajo zaposlene kot zmagovalce, na različne načine, s sodobnimi veščinami, koncepti in pristopi.

Eden ključnih je PNNP, ki pomeni: pričakuj napredek, ne popolnosti.

Uporabil bom misel iz znanega filma iz nekdanje domovine, ki pravi tako: »Vsak dan, v vsakem pogledu napredujem.« Ko enkrat to usvojiš in tako deluješ, ne moreš ostati povprečen.

Nekdanjemu Sobočanu in direktorju Družbe za odličnost ter lastniku znamke BMC International Branku Žuncu je uspel premik od povprečja do odličnosti, saj se je s svojim znanjem in že dvajsetletno kariero povzpel med najuspešnejše trenerje oziroma coache v Sloveniji.

V intervjuju nam je razkril nekaj skrivnosti uspešnih vodij in zmagovalne miselnosti ter investicij, ki se v poslovnem svetu najbolj izplačajo.

Ob začetku pogovora me zanima obdobje, ki ste ga preživeli v Murski Soboti. Kaj vas še veže z mestom? Ne nazadnje ste tukaj, če se ne motim, preživeli večji del mladosti.

Tukaj sem živel do 19. leta in lepe mladosti se vedno znova spominjam, prav tako se rad vračam v Mursko Soboto. Moji starši še živijo tukaj in razmišljam, da bi se vrnil in tretje obdobje življenja preživel tu. S podjetji iz Murske Sobote in Prekmurja, ki se zavedajo pomena razvoja zaposlenih in vlagajo vanje, imam tudi poslovne stike.

»Dvajset odstotkov je talent, torej interes in izobrazba, trideset odstotkov je trening, se pravi delo, izobraževanje in razvoj, 49 odstotkov je vztrajnost, ki jo poganjajo strast, pogum in dobra spodbuda iz okolja, zlasti vodje v organizacijah, zadnji odstotek pa je sreča, ki spremlja pogumne in vztrajne.« Na prehodu v novo leto si marsikdo rad zastavi nove cilje. Imate nasvet za smotrno in efektivno postavljanje ciljev?

Cilji naj bodo t. i. cilji S.M.A.R.T., torej S – specifični (kaj želimo doseči), M – merljivi (koliko želimo doseči, v odstotkih, metrih, evrih), A – atraktivni (cilji, ki si jih resnično želimo doseči), R – relevantni (da imajo smisel za nas in naše življenje) in T – terminsko opredeljeni (do kdaj jih želimo doseči). Pri tem bi želel opozoriti na pravilo, da pri doseganju ciljev spremljajmo

Branko Žunec verjame, da zmagovalna miselnost prinaša napredek in uspeh.

napredek in ne popolnosti. Doseganje ciljev je proces, ki včasih zahteva tudi korak nazaj, da lahko narediš dva koraka naprej. Tistim, ki v preteklosti ciljev niso uspeli doseči, priporočam, da svoje cilje predstavijo vsem, ki jih cenijo in spoštujejo. Naj oni spremljajo napredek in jim pomagajo iz območja udobja. Opažam, da je to dobra motivacija, saj se nihče ne želi zameriti ljudem, katerih zaupanje uživa.

V več kot dvajsetletni karieri ste postali eden najboljših trenerjev v Sloveniji. Kaj najbolj manjka vašim udeležencem oziroma katere veščine morajo najbolj uriti?

Veščine, ki jih sodelavci najbolj potrebujejo, so zlasti komunikacija, torej sposobnost poslušanja in povzemanja ter asertivna komunikacija, logično razmišljanje za reševanje bolj zahtevnih in kompleksnih problemov, čustvena inteligenca za obvladovanje sebe in drugih v različnih situacijah in timsko delo oziroma sodelovanje, saj se s sodelavci v isti organizaciji borijo za skupne cilje. Pri vodjih opažam, da so najbolj željni vodstvene psihologije, saj so ljudje bistvo vodenja in doseganja izjemnih dosežkov, motiviranja zaposlenih, kjer smo razvili novo piramido motivatorjev, kjer je ključno, da ljudje začutijo svojo skladnost z organizacijo, saj denar ni več dovolj močan motivator, in zmagovalne miselnosti, torej da si upajo postavljati drzne cilje, da se zavedajo tega, kar imajo, in da znajo to tudi najbolje izkoristiti ter ostanejo osredotočeni na bistvene stvari. Glede vrednot opažam, da jim najbolj primanjkuje strasti, kar je nekoliko povezano z našo

kulturo, a se izboljšuje, in ponosa, kar pa je povezano s tem, da smo premalo ponosni na državo, a je tudi tukaj opazen napredek.

Kaj je glavna težava v miselnosti posameznikov, da raje ostanejo v območju udobja in le sanjajo o tem, kaj bi najraje storili? Še vedno se premalo pogovarjamo o zgodbah o uspehu. Zanimiva je ta človekova narava, da se včasih bolj boji uspeha kot neuspeha. Ko ti enkrat uspe, namreč nimaš več izgovorov in moraš naslednjič spet uspeti. Po drugi strani opažam, da se uspeh še vedno povezuje s številnimi negativnimi dejavniki, ki ne držijo. Recimo da boš izgubil večino prijateljev, da te ne bo nihče maral, da boš postal nekdo drug. Vse to so neumnosti. Ko ljudem enkrat uspe, se največkrat spremenijo drugi okoli njih, pogosto jim zavidajo, a to ne zmanjšuje doseženega. Pogosto uspešni ljudje spremenijo svoj krog ljudi, a to ne pomeni, da ga spremenijo na slabše. Uspeh je nekaj odličnega, pozitivnega, prvinskega. Vsakdo si želi uspeti, a mnogi za to niso pripravljeni tvegati in narediti več, včasih je treba tudi doživeti poraze in trmasto vztrajati.

Investicija v človeške vire se zmeraj izplača, čeprav se zdi, da mnoga podjetja tega potenciala ne uspejo prepoznati v pravi meri. Kje se zatakne? Ali ni znanje gonilo napredka? Še zmeraj je profit pred človekom. Številna podjetja pa se že zavedajo potenciala ljudi in so zato boljša od svojih tekmecev. Poglejte, kako preprosto je to: zavzeti in motivirani zaposleni so bolj skrb-

ni in bolj produktivni pri svojem delu, manj je bolniških in drugih odsotnosti z dela, zato so izdelki in rezultati boljši, narejeni in doseženi ob roku. Zaradi vsega naštetega so stranke bolj zadovoljne in zveste, zato se prihodki in dobiček povečujejo. Če pa izhajamo iz tega, da želimo samo povečati dobiček, začnemo z varčevanjem in zmanjševanjem stroškov (tudi na račun zaposlenih). Zaposleni postanejo nezadovoljni, manj je zavzetosti in učinki so ravno nasprotni. Tudi dobiček se zmanjša.

Specializirali ste se za treninge vodstvenih veščin, na seminarjih ste z novim znanjem opremili že številne vodilne kadre. Ali lahko prav vsakdo postane dober vodja ne glede na to, v kateri organizaciji deluje?

Nemogoče je pričakovati, da smo vsi lahko vodje. Narava nas je razdelila v dve kategoriji: vodje in vodeni. Enim je všeč in v interesu, da vodijo druge in prevzemajo odgovornost, drugim je bolj všeč, da so vodeni in prepuščajo odgovornost vodjem. Za razvoj v izjemnega vodjo so ključne tri stvari: interes za vodenje, pravi trenutek za nastop funkcije vodenja, saj se izbira novega vodje ob napačnem trenutku pogosto ne izide, in ustrezen nabor kompetenc, ki ga ocenimo s testiranjem. Še vedno preveč podjetij vodstvene kadre postavlja zaradi uspehov na delovnem mestu delavca. Odličen delavec ni pogoj za odličnega vodjo. In potem se pregovorno še vedno dogaja, da izgubijo odličnega delavca in dobijo slabega šefa. Moje delo je usmerjeno v to, da bo tega v prihodnje čim manj oziroma da se ta praksa izkorenini.

»Če ne poskusiš in se potrudiš za nekaj, v kar verjameš, ne boš nikoli vedel. In če ti slučajno kdaj ne uspe, priporočam to načelo zmagovalcev: 'Nikoli zares ne izgubiš. Ali zmagaš ali se kaj novega naučiš. Šteje to, kar boš naredil v naslednjem koraku.'« Se strinjate s tem, da se timski duh vsakega kolektiva, pa naj bo to v pozitivnem ali negativnem smislu, širi od zgoraj navzdol?

S tem ciljam tudi na to, da naj vsak vodja prevzame svoj del odgovornosti za slabe odnose v kolektivu.

Pravijo, da riba smrdi pri glavi.

Meni osebno je ljubši ta, da se izjemni dosežki začnejo v glavi vodstva. To ne pomeni, da imajo vodje najboljše ideje in vse naredijo najbolje, temveč da ima vsaka organizacija možnost, da postavi sistem delovanja in vodenja tako, da lahko zaposleni pokažejo prave talente in sposobnosti ter ustvarijo čudovite zgodbe o uspehu. V Sloveniji jih imamo kar nekaj (Akrapovič, Siliko, Outfit 7, Bitcoin, Lušt, Roto, Varis) in ponosen sem, da smo s številnimi sodelovali in razvijali njihove zaposlene. Naše poslanstvo je, da naredimo Slovenijo zmagovalno in ponosno. Vse bolj znani postajamo na svetovni ravni, torej je prav, da si upamo biti najboljši. Saj ne trdim, da bo vsem uspelo. A če ne poskusiš in se potrudiš za nekaj, v kar verjameš, ne boš nikoli vedel. In če ti slučajno kdaj ne uspe, priporočam to načelo zmagovalcev: »Nikoli zares ne izgubiš. Ali zmagaš ali se kaj novega naučiš. Šteje to, kar boš naredil v naslednjem koraku.«

V SREDIŠČU

januar 2019

/

15

Največji težavi strah pred neuspehom in tveganje Želijo nadaljevati šolanje

Ksenija Glažar Inovativnost in podjetnost sta pomembni gonili razvoja, ki jih je potrebno razvijati že med mladimi.

Tudi v našem okolju imamo dovolj talentov, le priložnost jim je potrebno dati.

Med tistimi, ki razmišljajo podjetno, so tudi dijakinje dijakinje Ekonomske šole Murska Sobota Ajda Mešič, Blažka Rous in Ria Grof. Z naj poslovnim načrtom so zmagale na razpisu ŠPIC-a. Pod mentorstvom profesorice Betine Podgajski so izdelale poslovni načrt podjetja Smart Socks.

Poslovna ideja zaradi pomanjkljive ponudbe kakovostnih nogavic Za izdelavo poslovnega načrta so se dijakinje odločile, potem ko jim je profesorica podjetništva Betina Podgajski predlagala sodelovanje pri razpisu. Dve skupini dijakinj sta tovrstno sodelovanje prepoznali kot priložnost za preizkušanje podjetnosti, Ajda pa je posamezne aktivnosti društva v okolju opazila že prej. »Med poukom smo razmišljale o različnih idejah in obstoječih izdelkih, ki bi jih lahko nadgradile in spremenile, o stvareh, ki bi jih želele izboljšati. Vsaka članica skupine je dodala svoje predloge. Opazile smo, da je ponudba kakovostnih nogavic, ki bi združevale različne funkcije in koristi pri nošnji, pomanjkljiva. Tudi same imamo težave pri izbiri in nošnji. Ria je aktivna

Pri dijakih ekonomske gimnazije inovativnost in podjetnost spodbujajo pri pouku podjetništva.

športnica, Ajda in Blažka pa imata pri nošnji nogavic prav tako težave.

Ravno v tem in v iskanju novih koristi nogavic za uporabnike smo videle priložnost,« pravijo o svoji poslovni ideji.

»Za uresničitev poslovne ideje veliko denarja« Najprej so z anketiranjem in zbiranjem podatkov opravile tržno raziskavo. Analizirale so značilnosti trga ponudnikov nogavic, spoznavale konkurenco in njihove izdelke ter trende na področju pa-

metnih tekstilij. »Ugotovile smo, da je ponudba nogavic okrnjena. Želele smo ponuditi pametne nogavice, izdelane iz kakovostnih materialov, modne, prijetnih barv in oblik. Hkrati bi omogočale, da nanje preprosto pritrdimo čip nanje in nevpadljivo merimo posameznikove aktivnosti ali telesno stanje (srčni utrip, porabo kalorij, prehojeno ali pretečeno ali premagano razdaljo, tempo, določanje lokacije uporabnika). Podatki bi se prenašali, shranjevali in analizirali ob pomoči aplikacije na pametnem telefonu,« razložijo dijakinje

četrtega letnika ekonomske gimnazije. Kot pojasnjujejo, bi bile takšne nogavice namenjene preprostemu spremljanju, nadzorovanju in načrtovanju posameznikovega zdravega življenjskega sloga, športnih aktivnosti, poslovnega življenja, zdravja in gibanja. Zaskrbljenim staršem bi omogočale nevpadljivo možnost lociranja otrok. Načrtovale so še prodajne in trženjske aktivnosti, ocenile tveganje in izdelale finančne projekcije. Dekleta ugotavljajo, da bi uresničitev poslovne ideje zahtevala veliko denarja.

O tem, ali bodo idejo realizirale, še ne razmišljajo, saj imajo veliko šolskih obveznosti, vendar za prihodnost puščajo odprte vse možnosti. »Zavedamo se, da bi bilo treba izdelati prototip izdelka. Že izdelava prototipa bi bila velik finančni zalogaj,« ocenjujejo mlada dekleta. Ustanovitev podjetja bi bila v tem projektu pravzaprav še najlažji del naloge, saj menijo, da bi največ težav imele s prodorom na trg, prepoznavnostjo, iskanjem primernih investitorjev in dobaviteljev ter z neizkušenostjo.

Zaradi vsega naštetega trenutno prevladuje želja po nadaljevanju šolanja.

Dijakinje, ki bodo po končani gimnaziji šle študirat, pravijo, da podjetnost mladih, podjetništvo in samostojno poslovno pot med mladimi v Sloveniji in Pomurju v splošnem še vedno premalo spodbujamo. »Na naši šoli smo na tem področju precej aktivni. Pri dijakih ekonomske gimnazije inovativnost in podjetnost spodbujajo pri pouku podjetništva, kjer se lahko izkažemo, obiščejo nas podjetniki, ki nam predstavijo svojo poslovno pot, v različnih projektih sodelujemo z ustanovami, ki spodbujajo podjetništvo v Pomurju. Menimo, da sta največji težavi strah pred neuspehom in tveganje, ki ga prinaša uresničitev poslovne ideje.«

»Med poukom smo razmišljale o različnih idejah in obstoječih izdelkih, ki bi jih lahko nadgradile in spremenile, o stvareh, ki bi jih želele izboljšati.«

PODJETNIŠKI FOKUS

Sobotainfo kot osnova, zdaj se širijo v druge regije Jasmina Muhič Sobotainfo, Mariborinfo in Ptujinfo sestavljajo največjo mrežo regionalnih spletnih medijev v Sloveniji, ki se za zdaj osredotoča zlasti na vzhodni del države.

Vsi trije spletni mediji spadajo med najbolj brane regionalne medije.

Mreža regionalnih medijev, ki vsebinsko pokrivajo Pomurje in Podravje, najbolj udarne teme pa redno citirajo tudi nacionalni mediji, je bila logičen korak naprej v razvoju spletne strani Sobotainfo. Ta je sicer že pred leti presegla okvirje regije, saj jo mesečno prebira več različnih uporabnikov, kot ima Pomurje prebivalcev. Pridobljene izkušnje in znanje je eki-

Portalu Sobotainfo sta se pridružila še Mariborinfo in Ptujinfo. / Foto: Sobotainfo.com

pa učinkovito izkoristila najprej pri vzpostavitvi novičarske strani Mariborinfo, ki po dveh letih delovanja doseže že več različnih uporabnikov kot Sobotainfo. Kot tretji v mreži se

je zelo dobro uveljavil Ptujinfo, edini spletni medij v najstarejšem slovenskem mestu. Pri realizaciji ideje se je kot najbolj učinkovita formula izkazala sestava ekipe, kjer uredni-

ki in novinarji, ki so se kalili v ekipi portala Sobotainfo, znanje in izkušnje prenašajo na uredništva v Mariboru in na Ptuju. »V vsakem okolju imajo naši spletni mediji osrednje vloge pri informiranju prebivalstva.

Sobotainfo ima v Pomurju veliko prednost v prepoznavnosti in bralnih navadah uporabnikov, ki jim je obisk našega spletnega medija del vsakodnevne rutine, hkrati pa se ob izrednih dogodkih Pomurci najprej obrnejo na Sobotainfo. V Mariboru in na Ptuju se tovrstne bralne navade nekoliko razlikujejo, a smo toliko bolj veseli, da sta tudi ti spletni strani v svojih okoljih med najpomembnejšimi viri informacij,« je ponosna urednica strani Sobotainfo Anja Vučkič.

Prihodnost medijev splet, v ospredju kakovostna in privlačna vsebina Uredništva vsakodnevno sodelujejo ter si izmenjujejo vsebine, ideje

in poglede na obravnavane tematike. »Znotraj naše mreže regionalnih medijev obstaja zdrava tekmovalnost, ki skrbi za to, da ažurno sledimo trendom in vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujemo. Z izdajatelji drugih regionalnih medijev priložnostno sodelujemo, veseli pa nas, da so tudi drugi spregledali, da je prihodnost na spletu. Večina nacionalnih medijev je sicer že ugotovila, da so naši mediji prvi vir informacij z vzhoda Slovenije in zato nas tudi pogosto citirajo,« pojasni Vučkičeva, prepričana, da je pomembna zlasti kakovostna vsebina, predstavljena na privlačen način. »Glede na zapostavljenost regionalnih vsebin v nacionalnih medijih obstaja resna potreba po kakovostnih regionalnih medijih in zato smo prepričani, da je prihodnost naše mreže regionalnih spletnih medijev svetla.

Ne izključujemo seveda možnosti, da bi se naši družini v prihodnje pridružil še kak nov spletni medij.

16

/januar 2019

NA OBISKU

Osem desetletij kmetijskega izobraževanja v Rakičanu Geza Grabar

barvitost.« Tudi drugi govorniki (slavnostni je bil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek) so prepričani, da je Biotehniška šola Rakičan uspešna šola, ki uspešno sodeluje v različnih projektih doma in na tujem, dosega prepoznavne uspehe na številnih področjih ter v zapisu vizije in delovanja gradi na mladih in občih vrednotah za dobro skupnosti. To je šola, kjer jim je mar za vsakega posameznika.

Biotehniška (prej kmetijska) šola Rakičan je v Pomurju in severovzhodni Sloveniji v tem času za potrebe kmetijstva izobrazila več kot deset tisoč mladih.

Praznovanje tega pomembnega jubileja, s katerim se šola uvršča med najstarejše tovrstne v državi, je vrhunec doseglo v začetku oktobra s slavnostno akademijo, ko so pripravili tudi tradicionalno jesensko razstavo Narava daje, dijaki ustvarjajo.

Šola zaradi potreb Ker je Pomurje zaradi naravnih danosti že od nekdaj veljalo za kmetijsko pokrajino, so se tod med prvimi v Sloveniji pojavile potrebe po kmetijskem izobraževanju mladih fantov in deklet. Številni so že takoj po prvi svetovni vojni začutili, da brez tovrstnega izobraževanja v Pomurju ni mogoče živeti in preživeti. Uradno je bila šola kot specialna kmetijska šola za polje-

Pripravili jesensko razstavo

Biotehniška šola Rakičan je za pomursko regijo velikega pomena.

delstvo in živinorejo sicer ustanovljena že leta 1926, a je redni pouk zaradi postopkov pridobivanja zemljišč in gradnje šolskih objektov stekel šele leta 1938. Konec 50. let se šola preimenuje v kmetijsko srednjo šolo, potem srednjo

kmetijsko šolo in pred leti v biotehniško šolo. Na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili številni gostje z resornega šolskega in kmetijskega ministrstva, nekdanji dijaki in profesorji šole ter drugi gostje, je ravnateljica Simona

Potočnik povedala: »V osemdesetih letih delovanja se je nabralo veliko izjemnih uspehov, izzivov, izkušenj, spominov in zgodb. Nekatere smo zbrali v zborniku, ki smo ga izdali ob tej priložnosti. Vsako desetletje je dodalo svojo

Pomen kmetijskega izobraževanja v tem okolju, ki mu je v kriznih časih nudilo pomembno oporo, je bil ves čas delovanja šole izjemen. Tako bo nedvomno tudi v prihodnje, saj je mogoče kakovostno hrano kot strateško dobrino pridelati in jo še svežo dostaviti do potrošnikov le na kmetijah v soseščini. Da bi bili kos izzivom, potrebujemo veliko znanja, ki ga v pokrajini ob Muri mladim nesebično ter velikokrat na inovativen in vsekakor praktičen način daje omenjena šola. V praznovanje okrogle obletnice so dijaki skupaj s profesorji odlično povezali vsakoletno jesensko razstavo.

Za kar največ doma pridelane hrane Geza Grabar

Na taborih se kalijo dijaki in tudi tisti,

V poklic kmeta je nujno pritegniti čim več mladih, saj na tej panogi sloni ena od vej naše samooskrbne prihodnosti.

Prvi imeni 24. državnega tekmovanja dijakov biotehniških šol v oranju, ki je lani potekalo v okviru 62. tovrstnega članskega prvenstva na najvišji ravni v Radvanju pri Mariboru, sta bila dijaka Biotehniške šole Rakičan Tilen Fujs in Romana Kumin. Ponovila sta predlanski uspeh in šoli že tretje leto zapored priborila ekipni naslov najboljših v državi. V posamični konkurenci je z obračalnimi plugi Fujs med dijaki postal državni prvak, Kuminova pa je v kategoriji plugov krajnikov osvojila tretje mesto. Z novim uspehom je bil vidno zadovoljen njun men-

Na Biotehniški šoli Rakičan želijo mladim ter v obliki tečajev,

ki so potem lahko vrhunski orači. Po mnenju njihovega mentorja Dejana Kočiša je zagotovo pomembnejše, da se pomena neposredne obdelave zemlje in pridelave hrane na slovenskih tleh zave čim več mladih.

Za poklic kmeta se pri nas še vedno odloča premalo mladih. Romana Kumin (na fotografiji) je izjema.

Iz bežne statistike je razvidno, da so dijaki te šole samo v zadnjem desetletju in pol na

državnih tekmovanjih v oranju v kategoriji srednjih šol ekipno kar desetkrat stali na najvišji stopnič-

ki, štirikrat so bili drugi in dvakrat tretji. Mnogi so postali tudi posamični prvaki.

tor Dejan Kočiš, sicer na šoli učitelj strokovnih predmetov in praktičnega pouka. Kočiš, ki že skoraj polno desetletje bdi nad tekmovalnim oranjem dijakov, dodaja, da je oranje temeljna zemljiščna operacija v pridelavi hrane, zato je izjemno pomembno, da jo osvoji vsak dijak. To jim zelo dobro

uspeva, saj odmevne rezultate v oranju šola na najpomembnejših državnih tekmovanjih niza leto za letom.

nedavno obhajala že 80. obletnico poslanstva, želijo mladim ter v obliki tečajev, delavnic in praktičnih prikazov tudi odraslim dati kar največ teoretičnih in praktičnih znanj za pridelavo kakovostne hrane kot strateške dobrine. Z namenom dobrega prenosa znanj in kakovosti oranja že dobrih dvaj-

delavnic in praktičnih prikazov tudi odraslim dati kar največ teoretičnih in praktičnih znanj za pridelavo kakovostne hrane kot strateške dobrine.

S tabori do več znanja Dejan Kočiš pojasnjuje, da na šoli, ki jo večina še vedno pozna pod imenom »kmetijska« in je

set let šola v poletnih mesecih za mlade iz vseh sredin pripravlja tabore oranja. Kočiš pravi, da takrat usvajajo in pridobivajo niz znanj iz tekmovalnega oranja. Po drugi strani želijo v poklic kmeta, ki je na tujem, kjer se že od nekdaj dobro zavedajo pomena samooskrbe s hrano, v samem vrhu po priljubljenosti, pritegniti čim več mladih. »Na taborih se kalijo dijaki in tudi tisti, ki so potem lahko vrhunski orači,« poudarja in dodaja, da je zagotovo pomembnejše, da se pomena neposredne obdelave zemlje in pridelave hrane na slovenskih tleh zave čim več mladih. In da je slovenski potrošnik po poseganju po domači hrani vse bolj osveščen, saj s tem pomaga našim kmetom in domači živilsko-predelovalni industriji.

ŠPORT

januar 2019

/

17

Prvič pod žarometi predvidoma proti Domžalam. Kmalu še preselitev igrišča?

Aleš Cipot Na Mestnem stadionu Fazanerija potekajo dela postavitve žarometov. Že pred dobrim mesecem so delavci podjetja Javna razsvetljava dokaj hitro in brez posebnih težav dvignili in namestili tri stebre, zadnji, četrti pa na postavitev zaradi zahtevnejšega dostopa in drugih pogojev še čaka.

Za razsvetljavo na Fazaneriji bodo skrbeli štirje stebri s po 29 žarometi, skupaj bo torej svetilo 116 žarometov. Vsak steber je visok 37 metrov, ob dodatnih petih metrih konstrukcije pa torej v zrak sega 42 metrov. Osvetlitev s polno močjo bo zagotavljala 1200 luksov. Prižig razsvetljave bo stopenjski, in sicer je predviden v jakosti 300 luksov pred in po tekmah, 800 luksov za potrebe treningov in televizijskih prenosov nižjega ranga ter 1200 luksov za televizijske prenose višjega ranga.

Najmočnejša osvetljenost zadostuje za igranje tekem prve slovenske nogometne lige in tekem do vključno predzadnjega kroga kvalifikacij za ligo prvakov oziroma ligo Evropa.

Zadnji krog in skupinski del obeh največjih evropskih tekmovanj predpisuje standard HD, to je 1800 luksov osvetlitve. Pri obstoječi postavitvi je razliko 600 luksov mogoče dograditi, saj sta za tako dogradnjo pripravljeni tako konstrukcija kot tudi moč napajanja žarometov.

Treba pa je omeniti, da je običajno moč novih žarometov nekoliko večja, potem pa z leti peša zaradi različnih dejavnikov.

Zadnji steber žarometov predvidoma do konca januarja Dušan Hauko, višji svetovalec za projekte in investicije na oddelku

Želja je, da bi bila prva tekma pod reflektorji 2. oziroma 3. marca proti Domžalam.

za gospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota, je razložil: »Zaradi neugodnih vremenskih pogojev – premehkega terena – smo postavitev četrtega stebra preložili. V tem trenutku čakamo na bolj mrzle temperature, ko bo zemljina zamrznila in bo mehanizacija povzročila manj poškodb na zemljini oziroma travi. Poškodbe trave zaradi postavitve četrtega stebra so neizogibne, si pa na občini želimo čim manj sanacije. Postavitev tega stebra in dokončno vezavo reflektorjev v omarice bomo predvidoma opravili do konca januarja 2019.«

Bodo žarometi prispevali tudi k večjemu obisku tekem?

Zanimali so nas tudi želje in stališča vodstva NŠ Mura. Član upravnega odbora Stanko Prelec pravi, da so termini tekem v prvi ligi odvisni od delegiranja krovne zveze. Tekme delegirajo skladno z dogovorom in programsko shemo

obeh televizij, ki sta lastnici televizijskih pravic za sezono 2018/19.

Ko je nasprotnik Olimpija, tekmo prenaša RTV Slovenija, in sicer z osmimi kamerami, studijskim delom in načeloma udarnim terminom, če za to obstajajo pogoji izvedbe, enako je ob tekmah z Mariborom, ki jih običajno prenaša Planet TV. Drugi nasprotniki pomenijo manj zahtevno produkcijo in lahko terminsko padejo v manj ugoden popoldanski termin. »Želja kluba je, da bi tekme igrali v terminih, ko v Pomurju ni drugih nogometnih dogodkov, torej tekem druge in tretje ali pomurske lige. Z ustreznimi termini bi lahko obisk izboljšali za vsaj 30 ali 40 odstotkov, kar bi za ekipo Mure pomenilo še večji naboj in dodatno spodbudo s tribun. Želja je, da bi bila prva tekma pod ref lektorji 2. oziroma 3. marca proti Domžalam. Na tem aktivno delamo in si prizadevamo, da bi nam to tudi uspelo doseči. Tekma bi predstavljala osrednji dogodek otvoritve

V prihodnosti obstajajo številne ideje, med drugim preselitev igrišča za šestnajst metrov proti glavni tribuni in morebitna selitev glavnega vhoda na stadion iz smeri Kopališke ulice.

razsvetljave, dodati pa želimo še druge vsebine, ki bi na stadion pritegnile tudi tiste gledalce, ki jih ne zanima samo nogomet,« je povedal Prelec.

Spomnimo še na finančni del projekta. Večji del financiranja investicije zapade v leto 2019. Sredstva sofinanciranja nogometne zveze v višini 75.000 EUR je občina prejela konec decembra 2018.

Pričakujejo pa tudi sredstva za sofinanciranje Fundacije za šport, in sicer v ocenjeni višini 85.000 EUR. V januarju pričakujejo sklep o odobritvi sredstev.

Novi naložbeni projekti na Mestnem stadionu Fazanerija Kot smo že omenili, postavitev žarometov ne bo minila brez neželenih posledic na travnati površini. V povezavi s tem si marsikateri privrženec Mure želi, da bi klub in mestna občina kot lastnik stadiona čim prej pristopila k se-

litvi igralne površine proti glavni tribuni ter k prenovi travnate površine in drenažnega sistema, ki je iz leta 1964. »Načelni dogovor z občino gre v smeri priprave projektne dokumentacije za območje Mestnega stadiona Fazanerija, ki zajema povezavo severne in glavne tribune, preselitev igrišča za šestnajst metrov proti glavni tribuni in morebitno selitev glavnega vhoda na stadion iz smeri Kopališke ulice. Veliko teh reči je odvisnih od proračunskih prioritet, ki jih določa mestni svet na predlog župana, bi pa bilo dobro projekte izdelati in jih imeti pripravljene, saj se po zagotovilih predsednika Uefe Aleksandra Čeferina za leto 2020 obetajo obsežnejše finančne investicije evropske nogometne zveze v razvoj nogometne infrastrukture tudi v Sloveniji. Če bi nam uspelo v letu 2019 pripraviti projekte ureditve območja, bi bil to nedvomno korak v smeri uspešnega kandidiranja na razpisu Uefe,« je razložil Stanko Prelec.

Med svetovno elito tudi naši občani Karlo Vratarič Foto: arhiv SMZ

uvrstila v osmino finala. Nato so se Slovenci pomerili z Nemčijo in deset minut pred koncem tekme celo vodili s 3:2, nakar so Nemci dosegli še dva zadetka in na koncu postali celo svetovni prvaki. »Nastope smo stopnjevali in na tekmi z Nemčijo že dosegli raven igre, ki sva jo s selektorjem Vovkom želela doseči. Verjamem, da bi bili presenečenje prvenstva, če bi premagali Nemčijo. Za zmago nam ni zmanjkalo veliko,« je o prvenstvu povedal trener Roman Gruškovnjak in dodal, da so lahko glede na začetek prvenstva s končnim devetim mestom zadovoljni.

Na svetovnem prvenstvu v malem nogometu za amaterje, ki je potekalo lani na Portugalskem, sta v slovenski reprezentanci sodelovala igralec Štefan Horvat in trener Roman Gruškovnjak. Oba prihajata iz naše občine.

Slovenija je v predtekmovanju v skupini H nastopala skupaj s Poljsko, Tunizijo in Omanom ter se po uvodnem porazu proti Poljakom in dveh zmagah kot druga iz skupine

Horvat ponosen na dosežena gola Ekipa, ki je branila barve Slovenije.

Med igralci se je izkazal Štefan Horvat, ki je dosegel dva od de-

vetih zadetkov, tudi enega proti Nemcem. »Pred svetovnim prvenstvom smo imeli samo tri treninge in dve prijateljski tekmi z reprezentanco Hrvaške. Torej se igralci sploh nismo prav poznali, kaj šele da bi bili uigrani. To je bilo opaziti zlasti na prvi tekmi proti Poljski. Vendar smo iz tekme v tekmo bolje igrali in bili bolj samozavestni, kar je pokazal tudi rezultat, saj smo se uvrstili med šestnajst najboljših reprezentanc na svetu,« je povedal Horvat, ki je žarel od ponosa, ker je na tako velikem tekmovanju zadel za svojo domovino. Na prvenstvu sta kot sodnika sodelovala še Aleš Müller iz Pušče in Uroš Pavel iz Murske Sobote, ki jima je letos oktobra na Kreti v Grčiji.

18

/januar 2019

ŠPORT

Odbojkarji imajo rezerve, odbojkarice na dobri poti Aleš Cipot Murskosoboška odbojka pred spomladanskim nadaljevanjem ...

Za odbojkarji je krajši zimski premor, ki so ga v konkurenci desetih ekip dočakali šele na osmem mestu.

V jesenskem delu tekmovanja so v desetih tekmah dosegli tri zmage in zabeležili sedem porazov. Razlogov za slabšo uvrstitev, kot smo je vajeni od Panvite Pomgrada, je več. Kar nekaj težav so imeli s poškodbami,

zlasti prvega sprejemalca Rojnika ter tudi Volovleka in Bogožalca, ki so oslabile ekipo. Na nekaterih tekmah so v ključnih trenutkih na rezultat vplivale še domnevno sporne sodniške odločitve. Razloge za manjše število doseženih zmag lahko ob tem pripišemo še pomlajevanju igralskega kadra, kar prinese tudi manj izkušenosti in kontinuitete. Med glavnimi cilji kluba je namreč vključevanje domačih nadarjenih odbojkarjev v člansko ekipo. Na nekatere v prihodnosti resno računajo. Potrditev kakovostnega dela v klubu so štirje mladi odbojkarji,

člani mladih reprezentančnih selekcij. Žan Bedrač in David Novak sta se v starostni selekciji U19 udeležila srednjeevropskega prvenstva, na katerem sta kot člana prve postave osvojila prvo mesto. Na pripravah za srednjeevropsko prvenstvo v starostni selekciji U17 sta Dino Vinkovič in Niko Kovačič. V klubu poudarjajo, da bo pomemben začetek nadaljevanja prvenstva. Cilj je, da se prebijejo med prvih šest ekip, ki se bodo borile za naslov prvaka.

Odbojkarice ŽOK Sobota pri vrhu

Odbojkarji Panvite Pomgrada so v jesenskem delu tekmovanja v desetih tekmah dosegli tri zmage in zabeležili sedem porazov. / Foto: Aleš Cipot

Za murskosoboškimi odbojkaricami je prvi del odbojkarske sezone v drugi državni odbojkarski ligi vzhod. Članska ekipa je po uspešnem jesenskem delu z le dvema porazoma in sedmimi zaporednimi zmagami na tretjem mestu, kar je vsekakor zavidanja vreden uspeh, zlasti ker so še v prejšnji sezoni igrale v tretji ligi vzhod. Dekleta so kljub poškodbam uspela nanizati sedem zaporednih zmag in v veliki meri zadovoljiti pričakovanja druge državne odbojkarske lige, v kateri je murskosoboška ekipa po lanskem osvojenem

nazivu prvakinj tretje lige ponovno zaigrala po treh letih. V jesenskem delu sta bili od domače postave boljši le ekipa Braslovč, ki je trenutno prva z osvojenimi 27 točkami, ter ekipa Šempetra, ki ima na drugem mestu 23 točk.

Domače odbojkarice z 22 točkami po prvem delu sezone zasedajo odlično tretje mesto. Ob tem je največje zadovoljstvo kluba, da je članska ekipa sestavljena pretežno iz domačega igralskega kadra – starejših in mlajših deklet, ki s trdim delom tvorijo konkurenčno drugoligaško ekipo.

Odbojkarice ŽOK Sobota so po uspešnem jesenskem delu z le dvema porazoma in sedmimi zmagami na tretjem mestu, kar je vsekakor zavidanja vreden uspeh. / Foto: Jure Banfi

Nadarjena Rakičanka dosega koše za Celje Karlo Vratarič Foto: arhiv ŽKK Cinkarna Celje

svoje vrste. »Vsekakor to ni bila lahka odločitev, saj sem se morala hkrati odločiti, da bom v Celju nadaljevala tudi srednješolsko izobraževanje. Celje ima kakovostno ekipo in ustrezne pogoje pri članicah, mladinkah in kadetinjah. Ker sem želela napredovati, menim, da igro lahko izboljšam v sredini, ki sem jo izbrala, saj treningi z večino državnih reprezentantk pripomorejo k temu,« še pove Blaža.

Blaža Čeh iz Rakičana se je to jesen iz domačega Pomurja preselila v vrste večkratnih prvakinj iz Celja. Na tamkajšnji gimnaziji nadaljuje tudi šolanje.

Košarko je začela trenirati v drugem razredu osnovne šole, ko je želela posnemati sestro, ki je treninge te igre z žogo že obiskovala. Danes komaj petnajstletna Blaža ima za sabo že bogato kariero. Na klubskem področju je z ŽKK Pomurje med pionirkami dosegla tretje in četrto mesto v državi, pripomogla je k nekaterim zmagam na mednarodnih turnirjih in pomagala članicam do tretjega mesta v mednarodni Extra ligi. Prav tako je redna članica državnih reprezentanc, s kadetsko reprezentanco je osvojila osmo mesto na evropskem prvenstvu, s pionirsko pa najmočnejši turnir Sloveniaball, kar je Sloveniji uspelo sploh prvič v zgodovini. »Kot posojena igralka Ježice in Konjic sem dve leti zapored osvojila bronasto medaljo v balkanski

Želja je priti v reprezentanco Blaža v višino meri 1,80 metra in igra na položaju branilke, kot sama pravi, je najnevarnejša med prodori in hitrimi prehodi iz obrambe v napad, ob tem pa je odlična v obrambnih nalogah, kar se spodobi za branilko. Meni, da še mora izpopolniti met. In kakšne so njene želje v prihodnje? »Želim si igrati

Njena vzornica je nekdanja soigralka Alja Samec, med fanti pa kdo drug kot Luka Dončić.

Waba ligi, osvojila sem tudi nekaj nazivov najkoristnejše igralke na turnirjih in večkrat bila imenovana v prvo peterko turnirjev,« še o svojih dosežkih pove Blaža.

Odločitev ni bila lahka Potencial, ki ga premore, so opazili pri v zadnjih letih najboljšem ženskem košarkarskem klubu in mlado Rakičanko zvabili v

košarko na visoki ravni in se uvrstiti v reprezentanco ter ob tem uspešno usklajevati šport in šolanje. Želim si tudi, da me poškodbe ne bi ustavile pri tem.«

Tudi njej je idol Luka Dončić Mlada Pomurka v Celju trenutno nastopa za selekciji do 19 in 17 let, in to zelo uspešno, saj je pri mlajši selekciji trenutno druga najboljša strelka. Njena vzornica je nekdanja soigralka Alja Samec, ki je med tem že končala aktivno kariero, tako kot veliki večini Slovencev in zdaj že tudi po svetu pa ji je všeč Luka Dončić. Ter še zaključna misel: »Še enkrat več bi se rada zahvalila trenerju iz Pomurja Davorinu Poku, saj brez njega in njegovega znanja ne bi dosegla take ravni igranja košarke.«

Nekdanji trener Davorin Pok o Blaži Čeh: »Blaža je zagotovo eden največjih talentov v moji trenerski karieri. Poleg talenta, ki ga premore, je marljiva na treningu, nobena vaja ji ni pretežka.

Njena košarkarska inteligenca je na najvišji ravni, saj razume igro. Mislim, da ima potencial,

da postane ena najboljših igralk slovenske reprezentance, saj igro izboljšuje iz dneva v dan.

Je izjemno vsestranska igralka in lahko smo ponosni, da smo v klubu imeli igralko s takšnim potencialom. Bilo mi je užitek delati z njo.«

KRIŽANKA / OBVESTILA

januar 2019

/

19

Foto: Aleš Cipot

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota petek, 18. 1. 2019, ob 18.00

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do četrtka, 31. januarja 2019, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (št. 182): Valerija Koltaj, Kardoševa 4, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

murska sobota nekoč

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.

Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Rešitev križanke (vodoravno) iz prejšnje številke (št. 182) SABOR, MLEKO, RINEŽ, KN, AL, LEONE, VOJAK, VELIKA LOKA, RUM, OPOZORILO, ŠEMA, SOM, DURI, VITAL, TK, BATMAN, ZI, OSKRBA, VELIKAN, KIRIL, ŠER, KONJ, DINARA, CS, AKA, PN, ŽABJEK, LAK, REAL, MANDELA, OSREČAN, ELA, ŽD, SMODEJ, SESTRA, TOMAHAVK, TELEK, OLAV, NEUPORABA, RETA, ALBIN.

Naplavine pred kolodvorom v Murski Soboti, november 1925 Vir: Ilustrirani Slovenec

Mikkova galerija Odprto obrobje vabi k sodelovanju mlade umetnike, ki delujejo na področju vizualnih umetnosti, bodisi slikarstva, kiparstva, fotografije, ilustracije, grafičnega oblikovanja ali multimedijske umetnosti.

Kratko biografijo, fotografije ter opise svojih del pošljite na info@ mikk.si vključno do 18. 1. 2019.

Izbrani kandidati bodo imeli možnost razstavljanja in s tem predstavitve svojih del v galeriji Odprto obrobje v letu 2019.

Naslednja številka Soboških novin izide v četrtek, 14. februarja 2019.

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Naslovnica: Izziv je postati zmagovita in razvita skupnost, foto: arhiv občine, Aleš Cipot, arhiv Pomurskega tehnološkega parka, Ksenija Glažar Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Grafična priprava: Jože Dolinšek, s. p.

Tisk: Jože Dolinšek, s. p.

Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166 Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto in slovnično pravilnost izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev dogodkov.

20

/januar 2019

PRIREDITVE IN DOGODKI sreda, 16. 1. 2019, ob 17.00

»Življenje je lahko tudi smešno« – pripovedovanje vicev, Edita Toth Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 18. 1. 2019, ob 18.00

Mikkov družabni večer / Mikkov klubski prostor

petek, 18. 1. 2019, ob 18.00

KOLEDAR DOGODKOV RAZSTAVE na ogled do četrtka, 17. 1. 2019

F. Mesarič: »Slike 1980–2018« / Galerija Murska Sobota

ponedeljek, 21. 1. 2019, na ogled do 31. 1. 2019

»Plakat miru«, razstava otroških slik, Lions klub Murska Sobota

avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

predstavitev monografije / »PREKMURJE V VRTINCU PARIŠKE MIROVNE KONFERENCE 1919«, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 31. 1. 2019, ob 18.00

odprtje dveh razstav: Ludvik Vrečič: »Dela na papirju« iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota in Tugo Šušnik: »Déjà Vu« / Galerija Murska Sobota

petek, 2. 2. 2019, na ogled do 15. 2. 2019

»Razstava fotografij«, Univerza za tretje življenjsko obdobje Murska Sobota / avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 19. 1. 2019, ob 10.00

izmenjevalnica otroških oblačil in igrač igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

petek, 2. 2. 2019, ob 17.00, na ogled do 22. 2. 2019

»Ludvik Vrečič«, razstava likovne sekcije KUD Sij Cankova dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 19. 1. 2019, ob 20.00

Dnevna soba s posluhom / Mikkov klubski prostor

četrtek, 23. 1. 2019, ob 17.00

predstavitev romana »MADAM E«, Vanja Lebar dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 8. 2. 2019, od 9.00 do 17.00, na ogled do maja 2019

Ludvik Vrečič: »Slike«, stalna razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota / Pomurski muzej Murska Sobota

četrtek, 24. 1. 2019, ob 19.00

potopis »AFGANISTAN«, Arne Hodalič Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 8. 2. 2019, ob 10.00

vodstvo po razstavah na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik Galerija Murska Sobota

torek, 29. 1. 2019, ob 17.00

ŠOA – mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, predavanje dr.

Boris Hajdinjak, Sinagoga Maribor Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 8. 2. 2019, ob 11.00

javno strokovno vodstvo po razstavi Ludvik Vrečič: »Slike«, vodi Tamara Andrejek / Pomurski muzej Murska Sobota

sreda, 30. 1. 2019, ob 17.00

Odkleni svoje potenciale. Predstavitev Modalitete Access Consciousness™, Stane Perkič Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 8. 2. 2019, ob 16.00

javni strokovni vodstvi po dveh razstavah »Rimska cesta v odsevu večnosti«, vodi dr. Branko Kerman, in »Za vedno na Plesah«, vodi Samo Sankovič / Pomurski muzej Murska Sobota

četrtek, 31. 1. 2019, ob 18.00

ŠPORTNI DOSEŽKI V LETU 2018, podelitev priznanj najboljšim športnikom v Mestni občini Murska Sobota, MO MS, ZKTŠ in ŠZ Murska Sobota / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 2. 2. 2019, ob 9.00

območno tekmovanje v šahu, medobčinsko društvo invalidov penzion Letališče v Rakičanu

sobota, 2. 2. 2019, ob 19.00

DELAVNICE vsak ponedeljek ob 9.00

jutranja joga igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

vsak torek ob 9.00

dobrodelna plesna predstava »Projekt X«, Katja Dance Company Gledališče Park v Murski Soboti

joga za nosečnice igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

vsak torek ob 10.15

ponedeljek, 4. 2. 2019, ob 19.00

potopis »DIHATI PAPUO NOVO GVINEJO«, Borut Telban Gledališče Park v Murski Soboti

joga za mamice z dojenčki igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

vsak torek ob 17.00

torek, 5. 2. 2019, ob 16.00

slovesnost U3 ob kulturnem prazniku dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

otroška joga s Salambo in Jogijem igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

četrtek, 7. 2. 2019, ob 19.00 in petek, 8. 2. 2019, ob 19.00

SLOVESNOST MO MURSKA SOBOTA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, slovesnost s podelitvijo nagrad Mestne občine Murska Sobota za dosežke v kulturi Gledališče Park v Murski Soboti

vsako sredo ob 17.00

Otroci, sprostite se! igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

vsak četrtek ob 17.00

družinska joga s Salambo in Jogijem igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

sreda, 13. 2. 2019, ob 16.30

WALDORFSKA ŠOLA, Društvo prijateljev waldorfske pedagogike Modra luna / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

torek, 15. 1. 2019, ob 9.00

delavnica sitotiska – tiskanje vzorcev na blago, Zdenko Rajnar Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

torek, 15. 1. 2019, ob 9.00

romske kuharske delavnice, Zdenko Pestner Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

sreda, 16. 1. 2019, ob 15.30

glasbena delavnica – ljudska pesem, Marjana Škrilec Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE sreda, 16. 1. 2019, ob 18.00

»ROMEO IN JULIJA«, Ferdinand Pregartner, monodrama v nemškem jeziku / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 17. 1. 2019, ob 10.00

izdelava ognjičeve kreme, Helena Frumen, Milena Počič Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 25. 1. 2019, ob 19.00

Boris Kobal: »PROFESIONALCI ESPE«, Slovensko ljudsko gledališče Celje, zelo lahkotna komedija / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 15. 2. 2019, ob 10.00 in 12.00

N. Glasier, E. Lim, Company Three: »VIHAR V GLAVI«, Lutkovno gledališče Ljubljana / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 18. 1. 2019, ob 11.00

tečaj uporabe pametnega telefona, Tamara Fordan, Antun Ban – nujne prijave!

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 18. 1. 2019, ob 16.00

ustvarjanje s palačinkami, risanje na palačinke – kuharska delavnica, Jože Vincetič / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

ponedeljek, 21. 1. 2019, ob 16.00

Dobro sem, delavnica za boljše komuniciranje in za bolj urejene odnose, Antun Ban / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

ponedeljek, 21. 1. 2019, ob 17.00

Alkohol – skupina za samopomoč, Milan Osterc Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 25. 1. 2019, ob 11.00

tečaj osnov računalništva – programi, internet, e-pošta, Tamara Fordan, Antun Ban – nujne prijave!

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 25. 1. 2019, ob 16.00

Učimo se šivati, Marjana Gomboc Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 25. 1. 2019, ob 17.00

tehnike za osvobajanje od omejujočih prepričanj, misli, vzorcev, Stane Perkič / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

ponedeljek, 28. 1. 2019, ob 16.00

Dobro sem, delavnica za boljše komuniciranje in za bolj urejene odnose, Antun Ban / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

ponedeljek, 28. 1. 2019, ob 16.00

transmisijska meditacija, Matejka Ošlaj Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

četrtek, 31. 1. 2019, ob 10.00

pekovska delavnica, Albina Hajdinjak Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 8. 2. 2019, od 10.00 do 14.00

likovna delavnica za vse generacije, ustvarjanje na snegu ter v ateljeju Pike in Packa Galerija Murska Sobota

petek, 8. 2. 2019, ob 15.00

8. februar – slovenski kulturnik praznik, družinska delavnica Pomurski muzej Murska Sobota

PREDSTAVE ZA OTROKE torek, 15. 1. 2019, ob 9.30 in 11.15 ter četrtek, 17. 1. 2019, ob 10.00

po noveli L. N. Tolstoja: »PLATNOMER«, koprodukcija: Zavod Bufeto, Lutkovno gledališče Maribor Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 29. 1. 2019, ob 11.00 ter sreda, 30. 1. 2019, ob 9.00 in 10.45

Eva Kraševec, Maja Sever: »PETER KLEPEC ALI KAKO POSTANEŠ PRAVI JUNAK« Gledališče Park v Murski Soboti

vsak ponedeljek ob 17.00

pravljice izpod šotora / igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

vsako sredo ob 16.30

pravljične ure / igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

vsako soboto med 10.00 in 12.00

knjižnica igrač / igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ponedeljek, 11. 2. 2019, ob 9.30, 10.30 in 17.00 ter torek, 12. 2. 2019, ob 9.30

Brina Vogelnik: »BIBA MICA NA KONCERTU«, glasbena predstava Gledališče Park v Murski Soboti

KONCERTI četrtek, 17. 1. 2019, ob 18.00

dijaki pevskega oddelka KGB Ljubljana, 3. koncert šolskega abonmaja dvorana Glasbene šole Murska Sobota

petek, 25. 1. 2019, ob 21.00

koncert: Valter Ego / Mikkov klubski prostor

sobota, 26. 1. 2019, ob 22.00

Alternativna godba: ŠKM Banda / Mikkov klubski prostor

petek, 1. 2. 2019, ob 19.00

Glasba v teatru – teater v glasbi: BIG BAND RTV Slovenija in KLEMEN SLAKONJA / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 1. 2. 2019, ob 22.00

Alternativna godba: The Pack Ad (Kanada) + Acute Dose (Češka) Mikkov klubski prostor

ponedeljek, 4. 2. 2019, ob 18.00

DUO DENDROCOPOS, tolkala, 4. koncert šolskega abonmaja Glasbena šola Murska Sobota

petek, 15. 2. 2019, ob 18.00

Govoreči bobni – produkcijski nastop / Mikkov klubski prostor

PREDAVANJA četrtek, 17. 1. 2019, ob 16.00

tečaj prve pomoči za otroke in dojenčke igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

sreda, 17. 1. 2019, ob 17.00

»Življenjske vrednote pri Inuitih na severovzhodni Arktiki«, Hospic: predavateljica Dorica Sever, misijonarka dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 17. 1. 2019, ob 17.30

DOPPS: »Rezultati in zanimivosti 12-letnega spremljanja gnezdilnic na Goričkem«, predavatelja Željko Šalamun in Robi Gjergjek dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ponedeljek, 21. 1. 2019, ob 17.00

Društvo za fibromialgijo: »Lajšanje bolečin s CNB konopljo«, Tatjana Knupleš / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

torek, 22. 1. 2019, ob 11.00

»Lastna poezija«, Dašenka Cipot / Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

sreda, 23. 1. 2019, ob 17.00

»Waldorfska pedagogika, poslanstvo waldorfskega pedagoga ter pridobitev waldorfske specializacije«, Vera Grobelšek

dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 2. 2. 2019, ob 9.00

seminar Brain Gym / igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

četrtek, 14. 2. 2019, ob 17.30

DOPPS: »HUDOURNIKI« dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ŠPORT sreda, 16. 1. 2019, od 9.00 do 11.00

nordijska hoja – zdrav duh v zdravem telesu Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 18. 1. 2019, ob 19.00

pingpong – igranje namiznega tenisa, Dominik Golob Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

ponedeljek, 21. 1. 2019, od 9.00 do 11.00

nordijska hoja – zdrav duh v zdravem telesu Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

sreda, 23. 1. 2019, od 9.00 do 11.00

nordijska hoja – zdrav duh v zdravem telesu, Nina Hujs Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

petek, 25. 1. 2019, ob 17.00

pingpong – igranje namiznega tenisa, Dominik Golob Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

ponedeljek, 28. 1. 2019, od 9.00 do 11.00

nordijska hoja – zdrav duh v zdravem telesu Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.