Sn junij 2017 by Murska Sobota

ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

14. junij 2017 / številka 166

Mesto živi, èe njegovo srce napolnimo vsi Poletje je pred vrati, z njim pa številni dogodki na prostem, ki bodo pospešili utrip družabnega dogajanja v obèini. Tokratna številka Soboških novin je v veliki meri posveèena poletnemu dogajanju na prostem. Potrudili smo se, da imate na enem mestu zbrane informacije o tem, kam in kdaj v prihajajoèih dneh in tednih. Osrednja dogodka bosta Festival Soboški dnevi in sreèanje zdomcev v Rakièanu. Med 23. in

30. junijem si tako rezervirajte èas za obisk Soboških dnevov. »Vsak bo gotovo našel nekaj zase. To je vodilo tudi letošnjih Soboških dnevov,« na dogodek vabi Darja Potoènik iz Mestne obèine Murska Sobota. »Osnovno vodilo delovne skupine pri pripravi programa je seveda finanèni okvir. Trudimo se, da poskrbimo za vse okuse in starostne skupine, zato programa ni preprosto pripravljati, zlasti pri dogodku, ki se odvija že dvaindvajsetiè, saj se bazen nastopajoèih v teh letih izèrpa, za nekatere pa ni na voljo dovolj

Kako je bilo nekoè in kako je danes? / stran 12

sredstev. Naš festival gotovo spada med najbolj prepoznavne v Pomurju.« Mestna obèina Murska Sobota uspešno sodeluje tudi z organizatorji Festivala Lent, ki bodo pomagali pri izvedbi Folkarta. »Po daljšem premoru smo lani uvedli Folkart, ki je naletel na odlièen sprejem, zato bomo letos z njim nadaljevali.« Tako bo v èetrtek, 29. junija, na g r a j sk i p l o š è a d i n a st o p fo l klornikov iz Bocvane in Bolgarije, v petek, 30. junija, pa plesalcev iz Gruzije in s Kube. Nastopi bodo zaradi raznolikosti kulture in

nastopov zagotovo prava paša za ušesa in oèi. Podrobneje o Soboških dnevih si lahko preberete v nadaljevanju Soboških novin ali na spletni strani www.soboskidnevi.si. Dobrodošli torej, da se sprostite in najdete nekaj zase. Tako kot se bodo prav g o t o vo s p r o s t i l i u d e l e ž e n c i sreèanja zdomcev, ki bo potekalo v Rakièanu pod naslovom »Dobrodošli doma«. Od petka do nedelje (od 7. do 9. julija) organizatorji pripravljajo pester in raznolik program. Gre za dr uženje in predstavitev društev ter hkrati za

Poèitnice 2017: kaj se bo dogajalo? / stran 15

obisk domovine, ki so jo zdomci po svetu zapustili, a jih nanjo pogostokrat veže moèna èustvena ve z . Z a g o st i t e lj a l eto š nj e g a sreèanja je bila izbrana Mestna obèina Murska Sobota, in sicer v sodelovanju z RIS Dvorec Rakièan, zavodom za kulturo, turizem in šport, murskosoboško knjižnico, Pomursko turistièno zvezo in drugimi partnerji. Nikakor seveda ne gre pozabiti na številne preostale dogodke, ki se bodo zvrstili v obèini. Od odliènega Soboškega poletja in Skritega dvorišèa do Soène vilice in še in še ...

NŠ Mura zmagoslavno v drugo ligo / stran 25

/ junij 2017

V SLIKI IN BESEDI

20 let pomurskih vinskih vitezov

250 evrov za slepe in slabovidne

Z razvitjem društvenega prapora so pomurski vinski vitezi v grajski dvorani poèastili dvajset let delovanja. Zbranim je uvodno dobrodošlico izrekel tudi župan Mestne obèine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, preprièan, da Evropski red vitezov vina pomaga pri ohranjanju vrednot. Ob tej priložnosti je Legaturi za Pomurje podelil posebno priznanje mestne obèine. / Geza Grabar

V zbiralni akciji so èlani murskosoboškega Lions kluba v sodelovanju s podjetjem Saubermacher-Komunala zbrali 90 litrov odpadnega jedilnega olja. Najveèje komunalno podjetje jim je zato izroèilo donacijo v vrednosti 250 evrov, ki jo bodo v klubu namenili Medobèinskemu društvu slepih in slabovidnih Murska Sobota. / Karlo Vratariè

Maturanti zaplesali na Slovenski ulici

Krog bogatejši za defibrilator

Že uveljavljeno ulièno èetvorko so maturanti ponovno zaplesali v središèu mesta, na Slovenski ulici. V organizaciji Ambroža Pušnika iz Plesne šole Devžej se je tam zavrtelo približno 400 maturantov šestih pomurskih srednjih šol. V lepem vremenu se je ob Slovenski ulici zbralo veliko obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali èetvorko žvižgajoèih maturantov. / Aleš Cipot

Na steno vaško-gasilskega doma v Krogu je po novem namešèen defibrilator AED. »Najbolj smo ponosni, ker smo sredstva za nakup zbrali s prostovoljnimi prispevki krajanov na letošnji pustni povorki. Nabrali smo 2296,91 evra, kar je bilo dovolj za plaèilo defibrilatorja,« pojasni predsednica Krajevne skupnosti Krog Erika Vogrinèiè Barbariè. Ob tem so pripravili tudi izobraževalno uro za prvo skupino krajanov. / Natalija Kreft

Med svetom živih in mrtvih

Ponovno dišalo po bograèu

V gledališki dvorani murskosoboškega gradu je bila premiera satiriène komedije »Zbirni center« gledališènikov KUD Štefana Kovaèa. Gledalci so tako na dveh razprodanih predstavah in eni ponovitvi lahko opazovali, na kakšen naèin se živi spopadejo s slabo vestjo in obtožbami ter kako jih zanikajo, da bi lahko ponovno živeli naprej ali sploh zaživeli. / Aleksandra Grah

Hotel Diana je v sodelovanju z Mestno obèino Murska Sobota pripravil že 21. Bograèiado, na kateri si je okrog štirideset ekip iz vse Slovenije prizadevalo skuhati najboljši bograè. Zmagovalni bograè je skuhala ekipa Zavoda za turizem in okolje Dobrovnik, drugo mesto je pripadlo Srednji zdravstveni šoli Rakièan, bograè za tretje mesto je skuhala ekipa lokalnega tednika Vestnik. / Jasmina Muhiè

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK

junij 2017

Lahko smo ponosni Geza Grabar Na 6. Bogatajevih dnevih zašèite in reševanja, ki so potekali v Murski Soboti, se je predstavilo osemdeset komercialnih razstavljavcev, od tega deset iz tujine, ter 21 pogodbenih sil za zašèito, reševanje. Mestni park je bil v znamenju dinamiènih predstavitev vojske in policije. Izvedli so vajo državnega pomena in mednarodno tekmovanje gasilcev ter regijsko iz prve pomoèi. Strokovna, izobraževalna, promocijska, družabna in tekmovalna prireditev se je minuli teden odvila v središèu mesta na Trgu kulture in Trgu zmage, po številnih okoliških ulicah, v mestnem parku, na atletskem stadionu pri OŠ I in še kje. Rdeèa nit skoraj petdesetih razliènih dogodkov je širši javnosti predstaviti dejavnosti zašèite, reševanja in pomoèi, zlasti pa jih opozoriti na preventivno podroèje varstva pred naravnimi in drugimi nesreèami. Predstavili so se tudi taborniki in skavti. Med drugim so si državno razstavo in vajo ogledali tudi predsednik države Borut Pahor, ministrica za obrambo Andreja Katiè in kmetijski minister Dejan Židan. Obèani domaèe obèine in prebivalci celotne pomurske regije so imeli kar tri dni priložnost, da so se iz prve roke seznanili z vsemi strokovnotehniènimi, praktiènimi in teoretiènimi novostmi z zelo širokega podroèja zašèite in reševanja. Murska Sobota je bila med drugim v znamenju regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoèi Civilne zašèite in Rdeèega križa ter mednarodnega gasilskega tekmovanja, v katerem je tekmovalo blizu sto ekip.

Življenje rešujemo skupaj Kot je na otvoritveni slovesnosti na grajski plošèadi v mestnem parku povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Erik Kopaè, ki je prireditev odprl namesto predsednika vlade Mira Cerarja, je osrednje geslo letošnjih

V imenu obèine gostiteljice je župan dr. Aleksander Jevšek zbranim izrekel dobrodošlico.

Bogatajevih dnevov »Življenje rešujemo skupaj« obenem sporoèilo za njihovo hitrejše posredovanje ter za zmanjšanje posledic za ljudi in okolje. »Želim si, da se v teh dneh pokažejo povezanost, velika prizadevnost in še veèja usposobljenost razliènih reševalnih služb in reševalcev,« je poudaril Kopaè. Da bodo letošnji strokovni dnevi zašèite in reševanja postregli z nizom izkušenj, ki bodo obogatile naše skupno znanje in obenem spodbujale nadaljnji razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesreèami, je

Martin Smodiš, vodja murskosoboške izpostave Uprave za zašèito in reševanje ter poveljnik Civilne zašèite za Pomurje: »To je dogodek, ki je za mesto Murska Sobota in celotno regijo doslej najveèji s podroèja varstva pred naravnimi in dr ugimi nesreèami, zato delim veselje in ponos z vsemi, ki smo po dveh letih v mestu doèakali dogodek v vsej velièini.«

bil preprièan državni sekretar na obrambnem ministrstvu mag. Miloš Bizjak. V imenu obèine gostiteljice je župan dr. Aleksander Jevšek zbranim izrekel dobrodošlico v mestu, ki si je za svoj cilj odloèno postavilo ambicijo, da postane mesto visoke kakovosti življenja. »Zaradi narave in ravni njenega varovanja, zaradi ljudi, naše odprtosti, znanja, zaradi povezanosti v svet in odprtega srca, zaradi varnosti, ki vliva zaupanje v soèloveka, skupnost in prihodnost,« je pojasnil.

Suzana Anžur, Bizovik pri Ljubljani: »Rada bi pohvalila organizatorje, da so sejemsko ponudbo s komercialnimi ponudniki v zaokroženem delu na eni strani ter na drugi sile za zašèito, reševanje in pomoè umestili v veè delov mesta, kar mi je zelo všeè. S tem je do izraza prišlo mesto, ki je lepo.«

Dobrodošli doma! V teh predpoletnih dnevih Pomurje utripa z vso svojo moèjo. Kmetje povsod skrbijo za to, da bi nas jesen obdarila z dobro letino. Podjetniki in delavci se trudijo, da pred zakljuèkom prve polovice leta dobro opravijo delo. Zdi se, da pred poletnim zatišjem vsa regija dela z vso paro. Kljub temu lepo vreme na mestne ulice privablja vse, ki se želijo nastaviti vse bolj poletnim sonènim žarkom, mnogi pa ob vroèih popoldnevih že išèemo senco pod mogoènimi kostanji in lipami v mestu. V zaèetku julija bo Murska Sobota gostila prireditev Dobrodošli doma. Z njo Slovenija svojim izseljencem na novo predstavlja domovino, njeno kulturo in lepote, da se okrepijo korenine naše skupne identitete. V dneh, ko bomo gostili Slovence z vseh delov sveta, jim bomo približali Pomurje ter kulturno, kulinarièno in turistièno ponudbo. Preprièan sem, da imamo v regiji vse, da zadovoljimo zahtevne okuse, zlasti pa znamo prijazno in gostoljubno odgovoriti na prièakovanja gostov. Najbolj zadovoljni so tisti, ki v ponovnem odkrivanju domovine išèejo njeno zeleno naravo, ohranjene naravne vire, izjemno kulinarièno ponudbo in dobro kapljico, ki jih v celoto zajema prijaznost naših ljudi. Da bi znali bolje ceniti èudovit košèek sveta, ki mu pravimo dom, moramo Pomurje in Slovenijo vèasih kot turisti odkrivati tudi sami. Šele tedaj pred nami vstaneta v vsej svoji raznolikosti ter bogastvu èudovitih razgledov in zanimivih izkušenj. Prav to bogastvo si prizadevamo zajeti tudi z vsebinami v nastajajoèem regionalnem turistiènem in poslovnem paviljonu Expano, ki bo zajemal najpomembnejše znane in manj znane bisere Pomurja, ki jih želimo na ogled postaviti svetu. Naše mesto je gostilo tudi Bogatajeve dneve, vseslovensko prireditev zašèite in reševanja. Vsi skupaj smo si lahko ogledali, kako odlièno je organizirana in pripravljena Civilna zašèita, da lahko zavaruje življenja in premoženje ter ob nesreèah hitro in uèinkovito zagotovi pomoè celotni skupnosti. Ob tej priložnosti sem predsednika vlade dr. Mira Cerarja seznanil z našimi naèrti za izgradnjo regijskega centra za zašèito in reševanje v Murski Soboti. Prav gasilci in reševalci so tisti, ki si zaslužijo sodobne delovne pogoje za to, da regijo obvarujejo pred posledicami nesreè. Dogovorjeni smo, da bo v centru tudi nacionalna enota za poplavno zašèito, ki bo s svojim delom skrbela za varnost v celotni Sloveniji. Vsi skupaj smo lahko ponosni na Civilno zašèito, gasilce in reševalce ter vse, ki s svojo pripravljenostjo in usposobljenostjo skrbijo za to, da se lahko zanesemo na uigran sistem prizadevnih ljudi, ki jim je pomoè soèloveku najvišje življenjsko poslanstvo. Pred nami je poletje. Želim vam, da ga skupaj z najdražjimi uživate tudi na številnih mestnih prireditvah. Sprehodi ob glasbi, Soboški dnevi, Soboško poletje in Skrito dvorišèe bodo tudi letos v Mursko Soboto pripeljali festivalsko razpoloženje ter obilico dobrih koncertov, kulture in zabave. Mesto živi, èe njegovo srce s svojim utripom napolnimo vsi. Ta utrip bo v novi sezoni bil moèneje tudi zaradi uspeha naše Mure, ki se je z odlièno ekipo prebila v drugo slovensko nogometno ligo. Morda ta uspeh obeta, da bomo v Soboti kmalu spet navijali ob prvoligaškem nogometu. Za to moramo klubu in njegovim nogometašem dati spodbudo in vztrajno polniti mestni stadion. To je najboljši naèin, da Muro spet pripeljemo med najboljše. Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Središèe mesta je bilo magnet za radovedne obiskovalce.

/ junij 2017

MESTNI SVET

Obèina bo subvencionirala ceno Ksenija Glažar Potekala je èetrta izredna seja murskosoboškega mestnega sveta. Sklicana je bila na pobudo svetniških skupin Modra lista Antona Štihca in SDS s sopodpisniki.

kolièino odpadnih voda in tako zmanjšali stroške. Poiskati je, kot pravi, treba rešitve, kako poveèati dotok odpadnih voda v èistilno napravo. »Ozreti se je treba v neposredno okolico, poiskati tiste, ki imajo težave z odpadno vodo, in skleniti dogovor, da svoje odpadne vode pripeljejo do naše èistilne naprave,« meni Slavinec, ki je kot potencialnega kandidata omenil podjetje Cerop.

Niso se odpovedali sejnini Mestna svetnica mag. Brigita Perhavec je po opozorilu obèanov predlagala, da se s sklicevanjem izrednih sej zlorablja ta institut. »Predlagam, da se odzovemo na to opozorilo in se odpovemo sejnini za današnjo sejo,« je predlagala Perhavèeva. Vendar predlog sklepa ni bil sprejet, saj se je h glasovanju prijavilo premalo mestnih svetnikov in mestni svet zato ni bil sklepèen.

Edina toèka dnevnega reda se je nanašala na obravnavo in sprejem nove cene za odvajanje in èišèenje padavinskih voda. Kot je pojasnil mestni svetnik mag. Anton Štihec, so izredno sejo sklicali, ker so se na njih s ceno odvajanja in èišèenja padavinskih voda obrnili nezadovoljni obèani, želijo pa doseèi, da cena postane vzdržna in primerljiva s sorodnimi obèinami po Sloveniji. Štihec je predstavil primerjalno razpredelnico cen odvajanja in èišèenja padavinskih voda z veè obèinami po Sloveniji, ki sta jo pripravila in pozneje tudi predstavila Andrej in Pavel Kuhar iz Murske Sobote. Po teh podatkih stane odvajanje in èišèenje kubiènega metra padavinskih voda v Mestni obèini Murska Sobota 4,7 evra, kar je 5,17-krat veè kot v Mestni obèini Ljubljana, najveèja razlika pa je v primerjavi z Obèino Slovenska Bistrica, ki ima kar 63,36-krat nižje cene.

Anton Štihec je dejal, da so izredno sejo sklicali, ker so se na njih s ceno odvajanja in èišèenja padavinskih voda obrnili nezadovoljni obèani, želijo pa doseèi, da cena postane vzdržna in primerljiva s sorodnimi obèinami po Sloveniji.

Kaj so sprejeli?

Med najvišjimi cenami že pred sprejetjem elaborata Na podlagi državne uredbe, ki od obèin zahteva ureditev tega podroèja, je Mestna obèina Murska Sobota v letu 2016 pripravila elaborat, ki ga je mestni svet septembra lani sprejel in potrdil. Pri obèanih, ki odvajajo padavinske vode v mešani kanalizacijski sistem (Èernelavci, Murska Sobota), je to povzroèilo za povpreèno šest evrov višje stroške, za tiste v primestnih naseljih z loèenim kanalizacijskim sistemom pa za isti znesek nižje cene. Strokovne službe so pojasnile, da so bile cene komunalnih storitev v Murski Soboti med višjimi že pred potrditvijo lanskega elaborata, kar gre pripisati zlasti preteklim odloèitvam. Direktor obèinske uprave Sreèko Durov je med razlogi za tako visoke cene navedel koncesijo za èišèenje odpadnih voda, ki jo je leta 2002 obèina podelila družbi Petrol. Drugi razlog je predimenzioniranost èistilne naprave. V èasu gradnje so v Murski Soboti namreè še vedno obratovale veèje tovarne, ki jih danes veè ni, strošek pa se zdaj deli na manjše število uporabnikov. Tretji razlog je nadstandardna tehnologija. Èistilna naprava je bila zgrajena po najvišjih tehnoloških standardih, ki med drugim omogoèajo èišèenje s pešèenimi filtri in dezinfekcijo.

Težavo reševati na izvoru V precej burni razpravi je bilo med drugim slišati, da je ob gospodinjstvih treba pomagati tudi podjetjem. Da v èistilno napravo prihaja manj vode, kot je bilo naèrtovano, je med drugim izpostavil tudi mestni svetnik doc. dr. Mitja Slavinec. Rešitev vidi v tem, da bi vanjo pripeljali ustrezno

»Èe bomo rešitev iskali v subvencijah, bomo ta denar potrošili, namesto da bi ga usmerili v kaj bistveno bolj razvojnega, težava pa bo ostala vse do leta 2025,« je povedal mestni svetnik Mitja Slavinec.

Ob koncu seje so mestni svetniki sprejeli veè sklepov. Predlog sklepa predlagateljev seje, da se trenutno veljavna cena za odvajanje in èišèenje padavinskih voda zniža za 80 odstotkov, ni bil sprejet. So pa podprli predlog župana Jevška, ki je kljub dejstvu, da so sledili navodilom države, da so cene izraèunane po predpisani metodologiji, ter da so skladne z zakonom in državno uredbo, predlagal, da se do oblikovanja nove cene subvencionira omrežnino za odvajanje in èišèenje padavinskih voda ter s tem zmanjša pritisk na ceno celotne komunalne storitve. Mestna obèina Murska Sobota

bo tako od 1. junija 2017 stoodstotno subvencionirala ceno omrežnine za izvajanje storitev odvajanja in èišèenja padavinskih voda. Ta sklep bo v veljavi do potrditve nove cene za izvajanje omenjene storitve. Mestni svetniki so podprli predlog predlagateljev izredne seje, da na naslednji redni seji mestnega sveta obravnavajo tudi novo ceno odvajanja in èišèenja odpadnih voda. Podprli so še županov predlog, da na septembrski seji obravnavajo in potrdijo elaborat o novih cenah teh storitev, ter predlog, da obèina zaène pogovore s koncesionarjem (Petrol) in preuèi možnosti znotraj obstojeèih pogodbenih obveznosti.

MESTNI SVET

Objavljamo drugi del pobud in vprašanj, ki so jih èlani mestnega sveta imeli na 21. seji mestnega sveta Mestne obèine Murska Sobota. Prvi del vprašanj in pobud s te seje smo objavili v prejšnji številki Soboških novin. Na seji je odgovarjal župan dr. Aleksander Jevšek. Vprašanja oziroma pobude so imeli naslednji svetniki: Dr. Robert CELEC: Prosil je za vpogled v pravnomoèno sodbo iz tožbe obèine in Petrola. Rad bi videl dejansko oceno oziroma vsaj dobil pregled, da bi lahko ocenil, koliko bi obèina privarèevala, èe ne bi šla v to tožbo oziroma èe bi prišlo do izvensodnega dogovora. Tudi ti predlogi ga zanimajo. Povedal je, da lastniki psov ne upoštevajo reda in pravil, saj sprehajalci v rakièanskem parku spustijo pse in potem ti potrebo opravljajo vsepovsod. Nato je seveda treba za njimi to poèistiti. Zato meni, da bi prišla v poštev ureditev, ki velja v Soboškem parku, in sicer s posebnimi mesti, v dogovoru z Mestno obèino Murska Sobota pa naj se poišèe rešitev še za vse druge javne površine. Urediti bi bilo treba tudi obmoèje, kjer bi pse lahko spustili, da bi se na javnih površinah lahko sprehajali brez povodca. Odgovor svetniku: Župan je povedal, da nima težav s tem, èe se pravnomoène sodbe pošiljajo svetnikom, kar pa ne velja za nepravnomoène. Pri zadevi Petrol se s predlogom strinja in se to lahko naredi. Glede košev v rakièanskem parku, tabel in stranišè za pse je župan povedal, da se jih lahko postavi, ampak je to v osnovi vprašanje kulture vsakega lastnika psa. Dezider ŠOOŠ: Zanimalo ga je, kaj je z dokonèanjem povezovalne ceste med Gederovsko in Tišinsko. V proraèunu za lansko leto je bilo planiranih 70.000 evrov, iz zakljuènega raèuna pa je razvidno, da je bilo za ta namen od Èrnskih mej do Gederovske porabljenih 33.294 evrov. Ali so tu zajeta že ta razkopana podroèja, na katerih je nasut tudi gramoz, zaradi èesar prihaja do poškodb na vozilih? Prosil je, da se cesta asfaltira, èe je že tako daleè pripravljena, se pa na njej že pojavljajo nove razpoke, ki jih bo tudi treba sanirati. Povedal je, da so pred leti vašèani Vešèice predlagali prehod pri pokopališèu, na eni strani te ceste je namreè kolesarska steza oziroma steza za pešce in ljudje, ki prihajajo na pokopališèe s te strani, morajo cesto varno preèkati, toda prehoda ni. Cesta je sicer državna, zato ne ve, ali je še treba kaj postoriti oziroma še koga opozoriti na to. Dal je predlog, da se za zabojnike na zbirnih otokih uredi plato, gramoz je spodaj že navožen in je teren pripravljen. Za plato bi bili dovolj dva ali trije kubièni metri betona, da bi lahko nanj postavili zabojnike. Istoèasno predlaga manj zabojnikov za papir in embalažo ter veè zabojnikov za steklo, saj obèani odlagajo

junij 2017

veliko steklovine, na voljo pa sta le dva zabojnika po 120 litrov, ki sta polna v dveh dneh, odvoz pa je enkrat na mesec. Povedal je, da v Krajevni skupnosti Vešèica ugotavljajo, da je precej težav pri omejevanju hitrosti po Gederovski cesti. Ko se pelješ iz mesta, je hitrost omejena na 50 km/h, mimo Maximusa je postavljen znak za omejitev hitrosti na 70 km/h. Predlagajo, da bi bila omejitev hitrosti enotna, in sicer vsaj 60 km/h ali pa vse od mesta do konca Vešèice 50 km/h. Predlagal je, da bi imela avtobusna postajališèa vsaj koše za smeti, to so mu napisali otroci, ki se vozijo v šolo in nimajo kam odložiti odpadkov. Koše bi lahko enotno uredili na vseh postajališèih. Povedal je, da so ga na ceno padavinske vode opozarjali prebivalci iz Murske Sobote, zato bi cene veljalo preveriti, ker je oèitno od povpreène cene v Sloveniji res desetkrat dražja. Opozoril je še na ovinek pri Gostilni Baranja na cesti iz Murske Sobote proti Nemèavcem, ki je zveèer v temi nevaren, saj je tam na cesti veliko kolesarjev in so se že dogajale nesreèe. Dal je predlog, da bi ta kraka povezali z razsvetljavo in da bi postavili svetilko ali dve, da bi ta ovinek bil bolj pregleden. Odgovor svetniku: O povezovalni cesti med Gederovci in Tišino je župan povedal, da so Direkciji za infrastrukturo predlagali, da bi ta cesta postala državna in da bi hkrati pomenila severno obvoznico. Predlog zdaj prouèujejo. Èe se bodo tako odloèili, jo bodo v celoti razširili in rekonstruirali. Zdaj jo mora vzdrževati mestna obèina, ravno danes je na portalu objavljeno iskanje ponudnika za vzdrževanje cest v mestni obèini. Takoj ko bo razpis zakljuèen, se bodo lotili krpanja starih cestnih lukenj (Slomškova ulica, Kroška ulica) in seveda tudi tega dela že odrezanih površin. Župan je glede prehoda pri pokopališèu povedal, da je to državna cesta, zato mestna obèina prehoda ne more kar tako zarisati. Strokovni sodelavec dr. Hugo Mauèec bo prek sveta za preventivo stanje preveril in pripravil predlog. Èe bo utemeljen, bo prehod dodan. Glede košev je župan povedal, da jih bodo postavili. O razsvetljavi v Nemèavcih je povedal, da je tudi to državna cesta, prek sveta za preventivo bodo na to opozorili. Boštjan BERLAK: Povedal je, da je na 20. seji mestnega sveta bilo veliko govora o mestnem drsališèu, zlasti o racionalizaciji, saj èasovno obdobje, obiskanost in vzdrževanje letošnjega drsališèa niso bili na ustrezni ravni. Zaradi neobiskanosti drsališèa v letošnji zimi je predlagal, da bi sredstva zanj (v proraèunu za leto 2017 je planiranih 125.000 evrov) namenili bolj koristno, zlasti za šport. Odgovor svetniku: O drsališèu je župan povedal, da letos res niso zadovoljni z izvajanjem in upravljanjem tega

drsališèa ter samo vsebino. Župan je preprièan, da drsališèa v mestu ne smejo opustiti, ima pa obèinska uprava že zdaj nalogo, da poišèe drugega ponudnika te storitve. Težava je monopol, ki ga imata na tem podroèju dva ponudnika, trudili se bodo najti boljšega, cenejšega in vsebinsko boljšega. Je pa res, da je mogoèe skrajšati obdobje delovanja, èeprav bi rad drsališèe ohranil v èasu zimskih poèitnic, saj je poleg smuèišèa pred gradom v tem èasu drsališèe edini prostor za rekreacijo otrok na prostem. Aleš KORNIK: Zanimalo ga je, ali je mogoèe na Bakovski ulici proti trgovskemu centru urediti razsvetljavo, tam poteka tudi kolesarska steza in je veliko sprehajalcev, zveèer je ta del nepregleden. Andrej MEŠIÈ: Povedal je, da so ga invalidi, ki obiskujejo tekme Mure, obvestili, da pred stadionom ni parkirnih mest za invalide, kar jim zelo otežuje dostop do stadiona. Zato prosijo, èe bi jih lahko v najkrajšem èasu uredili. Pred dobrim letom je izpostavil problematiko veèstanovanjskega objekta na Ulici Štefana Kovaèa 13. Žal ni bila deležna ustrezne obravnave, saj še do danes niso dobili možnosti ureditve okolice stavbe. Zaprosil je, èe vse pristojne službe in upravljavec stavbe Komunala Murska Sobota nemudoma pristopijo k rešitvi tega problema. Odgovor svetniku: S predlogom za parkirna mesta za invalide pred stadionom se je župan strinjal in dodal, da jih je treba takoj urediti. Glede Ulice Štefana Kovaèa 13 je povedal, da tudi takrat, ko ni prireditev, parkirajo na zelenicah in da ga to moti, ena zelenica je tam res že zelo zravnana zaradi parkiranja. Težavo bi bilo mogoèe rešiti s stebrièki. Pri parkirišèih je tako, da je najprej treba rešiti to vprašanje, èe zadeve niso lastniško rešene. Strokovni sodelavci se bodo pogovorili s stanovalci in potem bodo videli, kaj je mogoèe narediti. To je naloga obèinske uprave. Renata PINTER VERTOT: Opozorila je na odtok na Kocljevi ulici pri Domu tehnike, saj tam voda ne odteka in je ves zaèetek Kocljeve ulice pod vodo, ker je odtok višje kot nivo ceste. Na to je že opozorila in obljubljeno ji je bilo, da bi se naj to nekje na zaèetku aprila popravilo. Stanje je nespremenjeno, ob zadnjih obilnejših padavinah pa je bila poplavljena celotna ulica. Odgovor svetnici: Župan je o težavi povedal, da bo odtok pregledala Komunala. Rešitve gotovo obstajajo, saj je bila podobna težava odpravljena na križišèu Trstenjakove. Na preostala vprašanja in pobude s te seje bodo pripravljeni pisni odgovori.

Odgovor: Komunala ni opravljala del za g. Durièa Objavljamo vprašanja in pobude svetnika mag. Antona Štihca z 19. in 20. seje mestnega sveta ter odgovore Matjaža Durièa, predsednika KS Rakièan. Mag. Anton Štihec je na sejah imel naslednji vprašanji oziroma pobudi: Vprašanje mestnega svetnika mag. Antona Štihca z 19. seje: Za finance pristojni organ Mestne obèine Murska Sobota, ki imenuje nadzornike javnega podjetja Komunala, je prosil za pisni odgovor na vprašanje, koliko in kakšna dela so bila opravljena na nepremiènini predsednika sveta KS Rakièan, ki je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta javnega podjetja Komunala. Torej, ali ta plaèuje dela, ki jih opravljajo delavci javnega podjetja Komunala. Smatral je, da je vsaj nehigienièno, da dela urejanja okolice hiše opravljajo delavci podjetja, ki ga kot predsednik nadzornega sveta tudi sam nadzira. Zanimalo ga je, kaj in koliko se je delalo in ali je dela plaèal predsednik nadzornega sveta javnega podjetja Komunala g. Duriè.

Odgovor, ki ga je na vprašanje po elektronski pošti podal g. Matjaž Duriè: Družba Komunala iz Murske Sobote ali njeni zaposleni niso nikoli opravljali nobenih del urejanja okolice ali kakršnihkoli drugih del na moji nepremiènini ne v preteklosti ne zdaj, ko opravljam funkcijo predsednika KS Rakièan in predsednika nadzornega sveta podjetja Komunala. Tovrstnih praks se nisem in se ne nameravam posluževati, zato me èudijo lažne izjave in navedbe nekdanjega župana, ki so bile dane z namenom diskreditacije in blatenja mojega imena. Ker vprašanje temelji na èisto izmišljenih dejstvih nekdanjega župana in sedanjega svetnika g. Štihca, bom zahteval javno opravièilo na eni izmed naslednjih sej in tudi v sredstvih javnega obvešèanja. Nadalje objavljamo odgovor, ki ga je na vprašanje poslal direktor javnega podjetja Komunala Štefan Cigan: Izjavljam, da Komunala v lanskem letu žal ni opravljala nikakršnih del za predsednika nadzornega sveta Matjaža Durièa.

Vprašanje mestnega svetnika mag. Antona Štihca z 20. seje: Zahteval je pisni odgovor na vprašanje, kdaj, katera dela in za kakšno vrednost teh del je Krajevna skupnost Rakièan (ki ji predseduje g. Duriè) naroèila pri javnem podjetju Komunala, kjer je predsednik nadzornega sveta tudi g. Duriè, in sicer za obdobje od takrat, ko je g. Duriè nastopil kot predsednik nadzornega sveta javnega podjetja Komunala. Odgovor Matjaža Durièa, predsednika KS Rakièan: Glede na svetniško vprašanje, ki je bilo postavljeno na 20. seji mestnega sveta, smo pripravili prerez poslovanja KS Rakièan z javnim podjetjem Komunala iz Murske Sobote. Èe svetnik želi, lahko dobi na vpogled tudi vse kopije raèunov poslovanja med omenjenima subjektoma. Na željo oziroma zahtevo svetnika mu lahko vsa investicijska dela v naravi pokažemo, èe si jih v dveh letih ni uspeh ogledati (recimo urejenost in novo podobo parka, kjer je javno podjetje izvajalo veèino investicijskih del). Vsa preostala dela so bila izvajana v okviru gospodarske javne službe.

Vrsta opravila v letu 2015

Vrednost v EUR

Obešalka na mrliški vežici

20,13

Odvoz nagrobnih sveè

57,82

Popravilo igrala v parku

103,70

Predelava vodomera na igrišèu NK Rakièan

49,74

Ureditev otroškega igrišèa v parku Rakièan

12.796,41

Ureditev stez, postavitev klopi in košev v parku Rakièan

Urejanje pokopališèa

5042,26

567,30

Vodarina

1645,51

Vzdrževalna dela na poljskih poteh v KS Rakièan

3100,00

Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov

Skupaj v letu 2015 Vrsta opravila v letu 2016

685,21

24.068,08 Vrednost v EUR

Odvajanje in èišèenje padavinskih OV

20,68

Odvoz odpadkov

91,57

Grediranje poti, èišèenje jarkov … po KS Rakièan

2347,89

Vodarina

934,19

Zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov

660,65

Skupaj v letu 2016

Vrsta opravila v letu 2017 (januar, februar) Vodarina Odvoz komunalnih odpadkov

4054,98

Vrednost v EUR 98,68 112,56

/ junij 2017

AKTUALNO

Znanje najboljše orožje Geza Grabar Med prejemniki nagrad tudi mag. Boštjan Lenarèiè iz Murske Sobote, ki veliko obeta na podroèju poenotenih komunikacijskih omrežij za distribucijo elektriène energije. Zavedajoè se pomena znanja kot nikoli popolne dobrine vsakega posameznika je Pomurska izobraževalna fundacija letos že petnajsto leto zapored podelila nagrade tistim, ki so se iz pomurske regije ob zakljuèku študija za akademski naziv v minulem letu najbolj izkazali.

Po vzoru Nobelovih nagrad Kot je na slavnostni podelitvi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota poudaril predsednik fundacije dr. Mitja Slavinec, nagrada prejemnikom ob materialni vrednosti nedvomno pomeni tudi veliko moralno spodbudo, da bodo svojo raziskovalno in izobraževalno pot še nadaljevali.

Zagotavlja jim tudi ugled, da se na n i ko l i ko n è a n i p o t i š e b o lj uveljavijo. Ponosen je, da je omenjena podelitev edinstvena med vsemi slovenskimi regijami; zaupal pa je tudi, da so nagrade mladim s pridobljenim akademskim nazivom zaèeli podeljevati po vzoru Nobelovih nagrad. Zato bi bil ponosen, èe bi jih v prihodnje še kdo posnemal, saj tovrstnih nagrad ni veliko. Da bi izbrali najboljše, nagrajence že tradicionalno izbirajo pomurski akademiki, èlani Pomurske akademske znanstvene unije. Letošnje nagrajence so na slovesnosti nagovorili tudi dr. Klaudija Sedar iz murskosoboške knjižnice, Maja K avaš, vodja kadrovske službe v družbi MOL Slovenija, enem od partnerjev v tem projektu, in podžupan Murske Sobote Boštjan Berlak, ki je preprièan, da je edino orožje za uspeh na poklicnem podroèju in tudi v zasebnem življenju prav znanje.

Pet nagrajencev Na g r a d o s p r i z n a nj e m z a najboljši magistrski deli s podroèja naravoslovja in tehnike sta prejela Tajda Gredar iz Muršèaka (Obèina Radenci), ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani magistrirala z delom »Optimizacija

Slavinec: »Nagrada prejemnikom ob materialni vrednosti nedvomno pomeni tudi veliko moralno spodbudo, da bodo svojo raziskovalno in izobraževalno pot še nadaljevali.« gojenja krvnih celic neoteniènih dvoživk za citogenetske analize«, in Saša Harkai iz Puconcev, ki je s preuèevanjem vpliva zunanjega elektriènega polja na lastnosti tekoèin s faznim prehodom v steklasto fazo magistriral na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Za najboljši magistrski deli s podroèja družboslovja in humanistike sta bili za deli nagrajeni Zita Šimonka iz Lendave (»Razlike v doživljanju stresa in izgorelosti uèiteljev v povezavi s èujeènostjo v obièajnih osnovnih šolah in šolah s prilagojenim programom«, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru) in Nina Jurinec iz Gornje Radgone (»Validacija slovenske priredbe situacijskih testov razumevanja in uravnavanja èustev«, Filozofska fakulteta

Raziskovanje pritegne vse veè mladih, željnih znanja Ksenija Glažar Foto: Gimnazija Murska Sobota Gimnazija Murska Sobota ter Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota sta gostili 51. sreèanje mladih raziskovalcev Slovenije. Slednje izvaja Zveza za tehnièno kulturo Slovenije. Pomur ski osnovnošolci in dijaki so dosegli sedem zlatih in devet srebrnih priznanj. Na državno sreèanje se je uvrstilo 530 raziskovalnih nalog, v

drugi krog pa 233 najboljših s kar dvajsetih podroèij. 407 dijakov in uèencev je ob pomoèi 318 mentorjev raziskovalne naloge in spoznanja predstavilo strokovni komisiji. Kakovost nalog je bila po mnenju èlanov komisije letos na zelo visoki ravni, tudi po tematiki so bile naloge precej raznovrstne. Kot ugotavljajo organizatorji, raziskovanje vsako leto pritegne veè mladih. Poleg kakovosti narašèa tudi izvirnost nalog, ki imajo aplikativno vrednost.

Zlata Alja Roudi Dijakinja tretjega letnika Gimnazije Murska Sobota Alja Roudi je

za raziskovalno nalogo s podroèja etnologije z naslovom »Ali je nekdanja podoba Prekmurja danes le še spomin?« prejela zlato priznanje. Z nalogo je skušala opozoriti na propadajoèe stare stavbe ter z njimi povezane stare obièaje in navade, ki ostajajo le še spomin starejših. Naèin življenja ljudi in obrede ob življenjskih dogodkih izpred petdesetih in veè let je dijakinja raziskovala ob pomoèi mentorice Melite Franko in skozi pogovore z ljudmi. Na terenu je posnela veè starih propadajoèih stavb, za katere lastniki ne skrbijo veè, zato grozi, da bo stara, znaèilna arhitektura kmalu izginila.

Prejemnica zlatega priznanja za nalogo s podroèja etnologije dijakinja Gimnazije Murska Sobota Alja Roudi in mentorica Melita Franko, prof. zgodovine.

Nagrade v prave roke (od leve): Tajda Gredar, Nina Jurinec, Boštjan Lenarèiè, Zita Šimonka, Saša Harkai in Mitja Slavinec.

Univerze v Mariboru). Za najboljše delo aplikativnega znaèaja je bil s priznanjem in nagrado izbran Boštjan Lenarèiè iz Murske Sobote. Z delom »Raziskava uvedbe protokola IPv6 v poenoteno komunikacijsko omrežje distributerja elektriène energije« je magistriral na mariborski Fakulteti za elektroteh-

niko, raèunalništvo in informatiko. Izbor nagrajencev in kratke obrazložitve k njihovim magistrskim delom so opravili pomurski akademiki dr. Alenka Erjavec Škerget, dr. Renato Lukaè, dr. Gabi Èaèinoviè Vogrinèiè, dr. Albina Neæak Lük in dr. Mirjam Sepesy Mauèec.

Študenti raziskovali na taboru Geza Grabar V prvi polovici maja je na Ekonomski šoli Murska Sobota, Višji strokovni šoli potekal tradicionalni, letos že deveti mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC. Pripravil in izvedel ga je tamkajšnji Študentski podjetniški inovacijsko-raziskovalni center. Pod mentorstvom vodje tabora ter predavatelja predmetov poslovni procesi ter organizacija in menedžment podjetij na šoli doc. dr. Branka Škafarja se je tabora udeležilo èez 30 študentov in predavateljev višjih strokovnih šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in Rusije. Mentorji treh tem »Moje znanje je predmet pravne zašèite«, »Zadovoljstvo z življenjem in politièno kulturo« ter »Vpliv tujih trgovskih verig na tržni delež domaèih gospodarskih družb v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in v Makedoniji v obdobju 2011–2015« so bili predavatelji z vseh sodelujoèih šol oziroma fakultet. Dr. Škafar je s sodelavci sodeloval pri drugi temi. Zadnji dan tabora so študenti delo in ugotovitve predstavili publiki, na veè kot 60 straneh pa je bil v slovenšèini in anglešèini izdan tudi zakljuèni zbornik.

Tabora se je udeležilo èez 30 študentov in predavateljev višjih strokovnih šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in Rusije.

AKTUALNO

junij 2017

Ponosni na prehojeno pot Ksenija Glažar Šola z najdaljšo tradicijo pouèevanja v Murski Soboti praznovala sto let. OŠ II Murska Sobota je maja praznovala sto let starega dela šole na Cankarjevi ulici v Murski Soboti. Ob tej priložnosti so pripravili slavnostno akademijo ter se spomnili nekdanjih èasov šole. Uèenci so pripravili raznolik kulturni program in prikazali potek pouka od ustanovitve šole – torej od leta 1917 – do danes. Šola je prvim uèencem vrata odprla v šolskem letu 1916/17. V njej so skozi èas gostovale razliène šole: od leta 1917 deška mešèanska šola, pozneje državna mešèanska šola, ko so pouk obiskovale tudi deklice, nato gimnazija in državna ljudska šola. Ime OŠ II Murska Sobota je dobila z reformo v šolskem letu 1956/57. Pozneje se je 27 let imenovala OŠ Karel Destovnik Kajuh in leta 1991 znova postala OŠ II Murska Sobota. Leta 1994 je zaradi prostorske stiske dobila prizidek, stari del šole pa je bil popolnoma obnovljen. Štiri leta pozneje je bila zgrajena nova telovadnica. »Danes je to urejena

šola, uspešna na razliènih podroèjih in prepoznavna v širšem okolju,« pravi ravnateljica Suzana Fartelj. Stavba šole z zanimivimi detajli je spomeniško zašèitena.

440 uèencev in 65 zaposlenih Ravnateljica šole je na slovesnosti med drugim povedala, da so sto let šole v tem šolskem letu proslavili na razliène naèine. Izdali so zbornik na

sto straneh s kronološko obdelanimi dogodki ter opisom razvoja prekmurskega in murskosoboškega šolstva. Na novoletnem bazarju so uprizorili predstavo »100 dalmatincev«. Dobro je bil obiskan dan odprtih vrat za starše in nekdanje uèence šole. Trenutno je na šoli 440 uèencev in 65 zaposlenih, prihodnje leto prièakujejo še dodaten oddelek, ko bo na šoli 24 rednih oddelkov in se

Ob šolski zgradbi so dobili novo športno igrišèe z umetno maso ter sklenili atletsko stezo, ki sedaj meri 275 metrov.

Ne živijo vsi Romi v barakah Jasmina Muhiè Letošnji festival romske kulture Romano Èhon je bil namenjen informiranju in ozavešèanju širše družbe o pomenu izobraževanja za Rome in družbe nasploh. Èlani Romskega akademskega kluba so ob koncu devetega festivala na zakljuèni konferenci spregovorili o dejavnostih, ki so pritegnile nemalo udeležencev po vsej Sloveniji. Festival, ki ga je sofinanciralo ministrstvo za kulturo, vsako leto pritegne veè posamez-

nikov, ki se ob razliènih dejavnostih seznanijo z romsko kulturo ter skupaj z izvajalci odpravljajo stereotipe in predsodke o Romih. »Festivala se je udeležilo 524 posameznikov, skupaj z današnjo zakljuèno konferenco pa smo izvedli štirinajst veèjih akcij,« je zadovoljen Sandi Horvat, ki je vesel, da so jih izvajali med osnovnošolci, dijaki in študenti ter tudi med prijavljenimi na Zavodu za zaposlovanje in starejšimi. Marcel Baranja je združil romsko arhitekturo in kulturo ter pripravil zelo uspešne delavnice na Osnovni šoli I v Murski Soboti. »Z otroki sem debatiral o razliènosti oziroma o drugaènosti. Na delavnicah 'Vozi nas vlak v daljave' sem opazil, da so

mladi zelo odprti, njihovo razmišljanje je èisto preprosto in ne mislijo samo nase, kot to poènemo starejši. Otroci so razmišljali, kako pomagati drugim in ne misliti le nase,« je poudaril Baranja. Melisa Baranja k temu dodaja, da vsi potrebujemo znanje, ki ga ponuja prav ta festival. »Rome vidimo le v medijih, kako živijo v barakah, kako so otroci umazani in tekajo po ulicah. Vsega tega ne moremo posploševati. In zato smo tukaj mi, da razbijemo te stereotipe.« Kot èetrti izvajalec predavanj je Vinko Cener ob zakljuèku devetega festivala izrazil zadovoljstvo z uspešnostjo premagovanja stereotipov, hkrati pa menil, da je èas, da se ustvari nova identiteta Romov.

Izvajalci festivala romske kulture odpravljajo stereotipe in opozarjajo na pomembnost ohranjanja kulture.

bodo znova sooèili s prostorsko stisko. »Mnoga visoka priznanja, ki jih je šola dobila za svoje delo, dokazujejo, da je skozi stoletja dobro opravljala poslanstvo – vzgojo in izobraževanje mladega rodu. Danes izhajamo iz bogate tradicije dobre šole, ki je znala sprejemati izzive èasa,« je poudarila Fartljeva. Zahvalila se je vsem, ki so prispevali k uspešnemu delovanju šole in ugledu v vseh teh letih obstoja.

Ni lahko uèiti Pomemben peèat je na šoli pustil Ludvik Nemec, ravnatelj šole skoraj èetrt stoletja. O današnjih èasih med drugim pravi, da mu je všeè, ker uèenci sedijo tako kot odrasli. »Se pravi, da spoštujete njihovo osebnost. Da cenite to mladost. Da jih razvijate, jim predajate energijo. Vem, da ni lahko vzgajati in uèiti.«

Trenutno je na šoli 440 uèencev in 65 zaposlenih, prihodnje leto prièakujejo še dodaten oddelek.

Brez izobraževanja ne gre Ksenija Glažar Po Sloveniji je potekal teden vseživljenjskega uèenja, ki se bo v razširjeni obliki nadaljeval še vse do konca junija. Kot pravi Dejan Dravec, direktor Ljudske univerze Murska Sobota, ki je eden izmed obmoènih koordinatorjev dogodkov v Pomurju, gre letos za veliko število manjših dogodkov, na katerih se ljudje izobražujejo, povezujejo in družijo. Obmoèna koordinatorja v Pomurju sta še Razvojna agencija Sinergija in Gimnazija Franca Miklošièa Ljutomer ter Zveza kulturnih društev Lendava kot tematski koordinator. V Pomurju se je zvrstilo èez tristo prireditev, koledar pa se iz dneva v dan še dopolnjuje. Letos gre za zelo bogat izbor manjših dogodkov, kot so recimo dnevi odprtih vrat, športna tekmovanja, teèaji in predstavitve, iz katerih nastane, kot pravi Dravec, bogat sklop dogodkov, na katerih se lahko iz dneva v dan družbeno aktiviramo. Letos v Murski Soboti ni bilo Parade uèenja – dneva uèeèih se skupnosti, saj so bili po mnenju nacionalnega koordinatorja do zdaj dovolj uèinkoviti.

Na OŠ I Murska Sobota so v okviru tedna vseživljenjskega uèenja organizirali delavnico lepega pisanja »Z roko napiši lepo misel«.

/ junij 2017

Soèna vilica ponovno sije Aleš Cipot

Zabavno druženje v Soboškem parku Ksenija Glažar Mestna obèina Murska sobota in Mikk sta tudi letos organizirala prireditev za družine Družinski piknik.

Festival uliène kulinarike tudi v drugi sezoni doživlja odlièen odziv. Ponudba je na stojnicah na voljo od 10.30 do 20. ure. »Veseli nas, da so ponudniki, kreativni krožniki in izbrana pijaèa privabili veliko obiskovalcev. Ulica je bila res živa. Sprošèeno dr uženje obiskovalcev ob dobri in malo drugaèni ponudbi je osnovni namen dogodka. Gostujoèi kuharji nas niso razoèarali, predstavili smo tudi dva soèna novinca,« je dogajanje povzela Snežana S. Slekovec, strokovna sodelavka za turizem in promocijo. In kaj lahko prièakujemo od nadaljnjih Soènih vilic? »Z dobrim obèutkom in optimizmom prièakujemo nove izdaje, na katerih ne bo manjkalo novih ponudnikov, inovativnih kreacij in zlasti druženja dobrih ljudi. Vabimo, da se nam pridružite na kulinariènem potovanju pod okriljem Soène vilice. V tem mesecu se vidimo še 16. in 30. junija. Namignemo naj še, da bo zadnja junijska Soèna vilica polna preseneèenj,« je še bilo moè izvedeti od sogovornice. Da boste na tekoèem, kaj se kuha, spremljajte Soèno vilico na Facebooku i n sp l et n i st r a n i w w w. s o c n a vilica.si, kjer lahko preverite, kaj bo dišalo na naslednjem dogodku in kdo vse bo vihtel kuhalnice.

AKTUALNO

Ponudnik Sam Churros s slastno in aromatièno špansko slašèico.

Za popestritev dogajanja so poskrbeli društva, zavodi in šole. V uvodnem programu so nastopili uèenci glasbene šole in otroci iz vrtca. Sledil je nastop bobnarjev skupine Govoreèi bobni z mentorjem Miranom Celcem. Najmlajše je navdušila predpremiera kulinariène predstave za otroke »Knedl«. Zatem so otroci z Mišo rajali ob zvokih njenih pesmic.Na pikniku so letos sodelovali Bumerang sreèe, Waldorfski vrtec Pomurje, Društvo tabornikov Rod Veseli veter, RIS Dvorec Rakièan, Glasbena šola Murska Sobota, Vrtec Murska Sobota, Vesna Kaštrun s poslikavo obraza, Društvo Panonetum: pot k samozadostnosti z izdelavo semenskih bombic, igro s konopljinimi vlakni in spoznavanjem invazivnih rastlin, OŠ III Murska Sobota z ustvarjalnimi delavnicami, AMZS s športnim poligonom, Društvo modelarjev Pomurja, Veèetnièno kulturno, izobraževalno, turistièno in športno društvo Bakovci, Nacionalni inštitut za javno zdravje s programom SVIT ter Hiša Sadeži družbe. Prireditev je povezovala ekipa KUKUC gledališèa.

Tudi v drugi sezoni Soène vilice je vzdušje odlièno. Vabljeni, da ga doživite. Otroci so si z navdušenjem ogledali predstavo »Knedl«, šaljivo in pouèno gledališko igro, ki govori o pomenu zdrave prehrane in èarobnosti kuhanja.

Za popestritev dogajanja so poskrbeli društva, zavodi in šole. Vzdušje je bilo tudi tokrat sprošèeno in lepo je bilo videti družine, ki skupaj uživajo v objemu narave.

Na jasi pred gradom so bile ves dan otrokom na voljo številne ustvarjalne delavnice.

AKTUALNO

junij 2017

Odkrijte Dianino skrivnost Natalija Kreft Murska Sobota bogatejša za svetovni trend – sobo pobega. Razgibajte možgane in se podajte v odkrivanje skrivnosti. Hotel Diana od sredine maja ponuja izjemno mero pustolovšèine, in sicer s svetovnim fenomenom – s sobo pobega (angl. escape room). Muzeji, gradovi, potovanje s èasovnim strojem skozi mesto, pobeg v iglu ali bivak, vse to so že preizkušene sobe pobega ustvarjalcev iz Enigmariuma in košèek tega je odslej na voljo tudi v Murski Soboti. Hotel Diana je celo prvi hotel v Sloveniji in v Evropi, ki se lahko pohvali s to ponudbo. »Soba pobega te postavi pred izziv, da v 60 minutah dešifriraš šifre, razrešiš uganke, logièno razmišljaš in sodeluješ z ekipo ter na koncu prideš do rezult at a oziroma izhoda,« koncept igre pojasni direktorica hotela Olga Belec. Zanimivost bo gotovo popestrila

storitve, ki jih ponujajo v hotelu. »Obenem ugotavljamo, da bo pestro in pozitivno vplivala na Mursko Soboto in razvoj celotne regije,« še dodaja direktorica. Na zamisel o sobi pobega v hotelu je prišla referentka turistiène prodaje Iris Faflek Lukaè, ki je prek svojega podjetja Societa tudi sovlagateljica pri tej novosti, polovico pa je v nakup franšize sobe pobega vložil hotel Diana.

Prihodnost v igrifikaciji storitev Nataša Potoènik, soustanoviteljica in izvršna kreativna direktorica Enigmariuma, zagotavlja 100odstotno zabavo: »Obiskovalci si dandanes ne želijo vloge pasivnega opazovalca, temveè aktivnejših doživetij, ob katerih bodo sodelovali in se zlasti neizmer no zabavali.« Uspeh sob pobega, ki so zelo dobro obiskane v Ljubljani, Mariboru in drugod, potrjujejo tudi nagrade, kot je Certificate of Excellence 2016 portala TripAdvisor. »Prihodnost turizma in boljše prepoznavnosti Slovenije je

nedvomno v igrifikaciji storitev.« Potoènikova ovrže vse predsodke in strah, saj ustvarjalci zagotavljajo, da soba ni hiša strahov, saj so luèi prižgane in v njej ni teme, obenem pa sobe ne zaklepajo, èe ljudje tega ne želijo.

primerna za dve do pet oseb, starejših od štirinajst let. Vse, ki najdejo izhod, èaka prijetna nagrada, saj so v slašèièar ni pripravili odlièna koktajla, prvi se imenuje Kje je Rufus in je zelenkasto strupene barve, drugi je

Dianina skrivnost in je rdeèkasto rumen. »Ne smemo izdati, zakaj ravno koktajl, vendar je primeren zakljuèek, èe seveda v eni uri pobegnete iz sobe. Èe ne najdete poti iz nje, boste tudi vi izginili,« se še nasmehne direktorica hotela.

Izginuli Rufus Amadeus Zgodbe èrpajo navdih iz pripovedk, filmov in literature. Pogoste teme so detektivske raziskave, pobeg iz zapora in zapušèene grašèine. Tudi pri ustvarjanju sobe v Murski Soboti so uporabili izmišljen lik in pustolovšèine sodobnega Indiane Jonesa, slavnega profesorja in priznanega zgodovinarja Rufusa Amadeusa. »Košèek tega zgodovinskega ozadja bodo lahko obèutili tudi obiskovalci našega hotela,« zagotavljajo v Diani. »Sobe pobega so dobra priložnost za teambuilding, saj je ob nalogah sodelovanje kljuènega pomena. Obenem je to lahko priložnost za zakljuèke, fantovšèino in deklišèino, èe pa ste tik pred zaroko, lahko v sobi skrijemo tudi zaroèni prstan,« še dodaja vodja hotela. Igra je

Soba pobega te postavi pred izziv, da v 60 minutah dešifriraš šifre, razrešiš uganke, logièno razmišljaš in sodeluješ z ekipo ter na koncu prideš do rezultata oziroma izhoda.

Obèina bo praznovala A.G. Mestna obèina Murska Sobota je letos stara že 22 let. Ustanovljena je bila leta 1995, obèinski praznik pa praznujemo 16. julija. Gre za spomin na dan, ko je bila Murska Sobota v pisni listini iz leta 1348 prviè omenjena. Praznik in spominski dan vsako leto zaznamuje slavnostna seja.

Zveèer koncert Prekmurske godbe Bakovci »Obèinski praznik bomo letos obeležili v petek, 14. julija. Ob 11. uri bo slavnostna seja mestnega sveta, na kateri bodo podeljena priznanja in zahvale Mestne obèine Murska Sobota (MOMS). Za obèanke in obèane bo zveèer ob 21. uri na Trgu kulture, v okviru Festivala Soboško poletje 2017, nastopila Prekmurska godba Bakovci z glasbenima gostoma Manco Špik in Isaacom Palmo,« so

V petek, 14. julija ob 21. uri bo na Trgu kulture nastopila Prekmurska godba Bakovci z glasbenima gostoma Manco Špik in Isaacom Palmo. / Foto: arhiv Mance Špik

sporoèili iz mestne uprave. Ob s l a b e m v re m e n u b o d o o rg a nizatorji prireditev izvedli v Gledališèu Park. Zaradi prostorske stiske bodo obiskovalci imeli prost vstop le z brezplaènimi vstopnicami, ki jih bodo na dan prireditve delili na blagajni Gle-

Od ustanovitve mestne obèine je naziv èastnega obèana prejelo sedem nagrajencev, skupno so podelili sedemnajst plaket in 54 priznanj. / Foto: arhiv MOMS

dališèa Park med 14. in 17. uro ter uro pred prireditvijo.

Tudi letos priznanja in nagrade najzaslužnejšim Priznanja Mestne obèine Murska Sobota se podeljujejo posa-

meznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Mestne obèine Murska Sobota in Republike Slovenije. Vsi nagrajenci se še prav posebej vpišejo v kroniko obèine.

Dan državnosti v okviru Soboških dnevov Slovesnost ob državnem prazniku bo v okviru Festivala Soboški dnevi 2017 v soboto, 24. junija, ob 19.00 v Gledališèu Park. Nastopil bo Mešani pevski zbor Štefana Kovaèa Murska Sobota.

Tematska vodenja po Murski Soboti

SPOZNAJMO SOBOTO sobota, 17. 6. 2017, ob 9.00 Zbirališèe: v Galeriji Murska Sobota na Trgu kulture Tema: Po poteh likovne umetnosti Vodi: dr. Robert Inhof

/ junij 2017

AKTUALNO

Išèejo bolna srca Soboèanov Ksenija Glažar Srèno popušèanje je zdravstveno stanje s pogostimi hospitalizacijami, visoko umrljivostjo in velikimi stroški obravnave. Splošna bolnišnica Murska Sobota je maja v okviru projekta »Epidemiologija srènega popušèanja v Sloveniji: prevalenca, hospitalizacije in umrljivost« zaèela izvajati preseèno epidemiološko raziskavo o pogostosti srènega popušèanja – SOBOTA-HF. Soboèane, ki bodo prejeli povabilo, pozivajo, da se raziskave udeležijo. Z raziskavo želijo pridobiti realne podatke o epidemiološkem bremenu srènega popušèanja v Sloveniji, pripraviti

analizo stanja ter ustvariti ustrezno naèrtovanje strokovnih ukrepov in ukrepov zdravstvene politike za obvladovanje te bolezni. Gre za resno obolenje, pri katerem srce ne preèrpava dovolj krvi, kar povzroèa nabiranje tekoèine v pljuèih in preostalih delih telesa. Ima tudi slabo prognozo, saj je umrljivost veèja kot pri najpogostejših vrstah malignih obolenj. Projekt je po besedah vodje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v murskosoboški bolnišnici doc. dr. Jerneje Farkaš – Lainšèak razdeljen na dva dela. V prvem bodo pridobili podatke iz nacionalne podatkovne zbirke o spremljanju bolnišniènih obravnav in v analizo vkljuèili vse bolnišniène obravnave, pri katerih se med odpustnimi diagnozami pojavlja srèno popušèanje. V drugem delu projekta bodo v mestu Murska Sobota izvedli preseèno epide-

miološko raziskavo za ugotovitev pogostosti srènega popušèanja. Povabljenim bodo med presejalnim pregledom doloèili koncentracijo natriuretiènega peptida. Preiskovance s povišano koncentracijo bodo povabili na podroben zdravniški pregled zaradi suma na srèno popušèanje. Dokonèno mnenje o diagnozi bo na podlagi izvidov vseh preiskav dal mednarodni panel vsaj treh neodvisnih strokovnjakov. Projekt sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Lainšèak. Prièakujejo, da bi po presejalnem pregledu pri 30 odstotkih navidezno zdravih posamez-

nikov zaznali srèno popušèanje. Te bodo povabili na nadaljnje diagnostiène preglede.

Številni sploh ne vedo ... V raziskavo bo vkljuèenih 2861 prebivalcev Murske Sobote, starih veè kot 55 let. »Za polovico ljudi s srènim popušèanjem sploh ne vemo. Mnogi sicer menijo, da ga imajo, vendar to vedno ne drži,« pravi nosilec projekta prof. dr. Mitja

Obèane, ki bodo povabilo prejeli, pozivajo, da se pregleda udeležijo, saj je brezplaèen in zelo koristen, kljuèna pa je ravno odzivnost.

Rešil življenje dojenèici Ksenija Glažar

da otrok ne diha in da ga je pred tem mama dojila,« upokojeni policist iz Murske Sobote razloži položaj, v katerem se je znašel. Prijatelju je naroèil, naj poklièe reševalce, sam pa nemudoma in brez oklevanja priskoèil na pomoè. »Bili sta panièni, otrok pa je postal èisto èrn, zato sem že mislil, da je umrl. Vzel sem ga v roke in obrnil ter poèasi udarjal po zadnjici,« se spominja trenutka, ki mu še nekaj èasa ni pustil spati. »Naenkrat pa me deklica pogleda, v pol minute postane obièajne barve in me prime za prst,« nadaljuje z ganljivo razlago. Takrat so prišli tudi reševalci.

Boris Muhiè iz Murske Sobote brez oklevanja pomagal dojenèici in jo rešil smrti. Muhiè je pomagal prijatelju pri montaži kuhinje v avstrijskem mestu Bad Gleichenberg, ko je naenkrat zaslišal krike, ki so se le še stopnjevali. Brez oklevanja je preveril, od kod prihajajo, in zagledal dve mlajši migrantki, ki sta krièali in jokali z dojenèkom v rokah.

Pomagal le dober mesec stari dojenèici »Najprej sem misli, da ju je kdo napadel. Z rokami sta mi razložili,

Deklièini starši pravijo, da bodo odslej namesto rojstnega dne, ki ga ima v aprilu, praznovali 11. maj, dan, ko jo je rešil pogumni upokojeni policist.

Poznavanje prve pomoèi kljuèno Zgodba se je po zaslugi pogumnega Muhièa sreèno konèala, ker se

je odzval brez oklevanja. Tudi osnove prve pomoèi mu niso bile tuje. »V prometni policiji, kjer sem bil v službi, smo pobudo za prvo pomoè policisti dali kar sami. Veèkrat smo prišli na kraj nesreèe pred reševalci in ponesreèenca le opazovali v mukah. Seveda želiš pomagati, vendar ne veš, kako bi se pomoèi ustrezno lotil,« pravi o pomenu prve pomoèi. Èe poznamo prave postopke, izgubimo strah, je preprièan, saj vemo, kaj storiti, ko nekdo potrebuje pomoè. Èeprav se osnov pr ve pomoèi moramo n a u è i t i vs a j p re d vo z n i šk i m izpitom, bi jo bilo dobro tudi kdaj obnoviti oziroma nadgraditi. »V tistem trenutku nisem razmišljal, kaj bom storil. Odzval sem se takoj in refleksno. Èe samo èakaš na pomoè reševalcev, èas teèe in je lahko že prepozno,« še dodaja Muhiè.

Nove uniforme za lažje in boljše delo Jasmina Muhiè Èlani ekipe prve pomoèi Rdeèega križa Murska Sobota z novimi uniformami. Èlani ekipe pr ve pomoèi Rdeèega križa Murska Sobota od leta 2009 kot prostovoljci delujejo pri vseh veèjih naravnih nesreèah (neurje, poplave), vse leto pa skrbijo še za širjenje znanja o Rdeèem križu, izvajajo brezplaène prikaze prve pomoèi v vrtcih, na osnovnih in srednjih šolah ter na stojnicah v okvir u r azliènih prireditev in dogodkov. Na ta naèin skrbijo, da so ljudje pouèeni o pravilnem ravnanju ob poškodbah, boleznih in nesreèah. Ker se udele žujejo številnih tekmovanj in tam dosegajo dobre rezultate, je nanje izjemno po-

nosna Branislava Beloviè, predsednica murskosoboškega obmoènega združenja Rdeèega križa Slovenije. »Še bolj smo ponosni na

èlane, ki so vložili veliko prostovoljnega èasa in dela ob migrantski krizi. Za lažje delo so zdaj prejeli še nove uniforme, ki jih

Nove uniforme v roke èlanom ekipe prve pomoèi Rdeèega križa Murska Sobota.

sicer brez pomoèi mestne obèine ne bi mogli pridobiti, saj so bile velik f inanèni zalogaj,« je ob predaji uniform povedala Belo-

vièeva. Èlani ekipe prve pomoèi ob tem sporoèajo še, da lahko z njimi sodeluje prav vsak, zato vabijo, da se jim pridružite.

V zahvalo za vso pomoè je Belovièeva v imenu vseh èlanov podžupanu Zoranu Hoblaju podarila še priznanje oziroma zahvalo.

AKTUALNO

junij 2017

Trobentica cveti v novi podobi Karlo Vratariè

pa še aranžiranje in zavijanje daril ter bogato izbiro kakovostnih sveè. Ob tem v njej dobite vse za urejanje grobov, od nagrobnega kamna, zemlje in lubja do lonènic, ki vam jih lahko tudi zasadijo. Nudijo še urejanje grobov, po dogovoru lahko kupljeno blago dostavijo na dom oziroma na izbrano mesto.

Cvetlièarna Trobentica na pokopališèu v Murski Soboti je po dolgih letih doèakala prenovo prodajnih in skladišènih prostorov. Stranke tako v prenovljenih prostorih prièaka prijetnejši ambient, boljši pa so tudi delovni pogoji za zaposlene. Prodajno ponudbo so ob tem razširili in popestrili. Cvetlièarna, s katero upravlja javno podjetje Komunala Murska Sobota, nudi dobavo cvetja in drugih okrasnih rastlin po željah kupcev ter izdelavo šopkov in ikeban za vse priložnosti, pogrebnih vencev in žalne floristike ter venèkov za praznike in adventni èas, ob tem

Kje in kdaj jih lahko najdete?

Stranke prièaka prijetnejši ambient, boljši pa so tudi delovni pogoji za zaposlene.

Delovni èas cvetlièarne je ob ponedeljkih, torkih in èetrtkih od 8.00 do 15.00, ob sredah in petkih pa od 10.00 do 17.00. V soboto se cvetlièarna odpre ob 8.00 in je odprta do 13.00. Ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih je prodajalna zaprta. Za naroèila in informacije poklièite na številko 02 521 12 00, medtem ko je številka za 24-urno dežurno službo za pogrebne storitve 041 631 443.

Bodimo prepoznavni z domaèim Natalija Kreft Vrhunska kmetijska zemljišèa, geotermalna voda, znanje iz kmetovanja – vse to Pomurje premore, a vseeno najveè zelenjave in sadja na trgovskih policah v Pomurje pripotuje iz daljnih krajev. Že nekaj let ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s projekti promovira lokalno hrano, oglasov za domaèe, lokalno je vedno veè, toda kljub temu se uvoz hrane poveèuje. O tem zanimivem in ironiènem nasprotju ob priložnosti spregovori agrarni ekonomist Aleš Kuhar: »Na policah lahko opazimo vedno veè domaèega, to trgovci izkorišèajo tudi v oglasih, vendar objektivni podatki statistiènega urada o tem, kaj v Slovenijo uvozimo in iz nje izvozimo, kažejo drugaèno sliko. Tu se romantika do domaèega konèa. V Sloveniji smo namreè v desetih letih podvojili kolièino uvožene hrane. To pomeni, da se na slovenskih krožnikih pojavi vedno manj hrane domaèega porekla.« Da bi spremenili trende med potrošniki v naši obèini, naletimo tudi pri nas na dobre projekte in dobre prakse. Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota skupaj s partnerji iz Avstrije izvaja projekt »Flagship Products«, ki spodbuja uporabo regijskih proizvodov, kar pomeni, da se z domaèimi izdelki, recimo jabolki, buènim oljem, termalno vodo, kruhom, vinom in medom, postavimo na zemljevid turistièno privlaènih toèk. »To pomeni, da gostom ponudimo pristne izdelke. Buèno olje je boljšega okusa, èe ga okusijo v okolju, kjer nastaja, morda na domaèi solati ali v kopeli. Zagovarjamo pristnejše izkušnje, da bodo turisti znali bolje ceniti kakovostno buèno olje,« pristop opiše koordinatorka projekta Helga Lukaè. Toda

ob tem je treba poskrbeti, da bo krog sklenjen. Kmet bo prideloval, èe bo trg odprt in pripravljen kupiti njegov proizvod. Za ta korak je nujen premik v glavah potrošnika. Trendu nakupovanja domaèega sledijo v Zeleni toèki oziroma Skupini vrtovi panonski.

Lokalno, dostopno Skupina je bila ustanovljena v letu 2011, da poveže lokalne proizvajalce in vzpostavi oskrbo potrošnikov z lokalno hrano. S tem namenom ima vzpost avljeno prodajo lokalne hrane v trgovini Zelena toèka v BTC Murska Sobota ter spletno prodajo na strani lokalno.je, prek katere naroèeno dostavijo po vsej Sloveniji. »Zelena

toèka deluje od leta 2013 in povezuje veè kot 60 razliènih dobaviteljev hrane. V trgovini sta na razpolago sezonska sveža zelenjava in sadje naših dobaviteljev, ponudbo smo razširili tudi z drugimi lokalnimi proizvodi, kot so moke, med, olja, kisi, marmelade, siri in drugi mleèni izdelki ter mesnine,« koncept predstavi predsednik zadruge Skupina vrtovi panonski Denis Topolnik. Z nudenjem priložnosti lokalnim proizvajalcem sledijo strategiji EU, ki spodbuja razvoj lokalnega trga, kratkih verig in zlasti kakovosti hrane. »Proizvodi v Zeleni toèki so prvenstveno višje kakovosti, saj so v veèini proizvedeni v okviru razliènih posebnih shem kakovosti (ekološka in integrirana

pridelava, zašèitena geografska oznaèba itd.), pri katerih je pridelava naravi prijaznejša in strogo nadzirana ter s tem za potrošnike bolj varna. Pri tem je zlasti pomembna svežina svežih pridelkov na policah, v prvi vrsti zelenjave, pri kateri preteèe manj èasa od obiranja do prodaje v trgovini, zato zelenjava ohrani veè vitaminov in drugih za èloveško telo koristnih uèinkovin,« še dodaja Topolnik.

Oskrba javnih zavodov z lokalnim Zelena toèka postaja prepoznavno postajališèe v nakupovalnem središèu BTC City, narašèa tudi povpraševanje po lokalni hrani in tako

tudi število stalnih kupcev, ki so zadovoljni s ponudbo in se sezonsko prehranjujejo. »V prihodnje se želimo usmeriti tudi v oskrbo javnih zavodov, in sicer z vzpostavitvijo kratke verige, da bi tudi otrokom v šolah in vrtcih, starejšim v domovih za ostarele ter bolnikom v bolnišnicah omogoèili svežo in bolj varno hrano. Naèrtujemo, da bomo s tovrstno oskrbo vsaj dveh ali treh javnih zavodov zaèeli že z zaèetkom letošnje pridelovalne sezone.« To oskrbo so si zamislili kot tedensko dostavo v okviru možnosti, ki jo imajo zavodi, da lahko lokalno hrano kupijo mimo javnih naroèil (do 20 odstotkov vrednosti javnih naroèil). Dogovori in usklajevanja z zavodi že potekajo.

Denis Topolnik: Veseli smo, da naša Zelena toèka ponuja že veè kot 1600 izdelkov. Police pa se še naprej polnijo.

/ junij 2017

AKTUALNO

»Dekleta smo se družila pod javorjem, potem so prišli še fantje iz Bakovcev ...« A. G. Le še nekaj dni manjka in šolarji bodo zaèeli s težko prièakovanimi poèitnicami. Teh osem tednov brez šole, uèenja in zgodnjega vstajanja bo vsak šolar seveda preživel drugaèe. Nekateri se bodo odpravili na poèitnice k sorodnikom in kolegom, drugi na morje, spet d r u g i b o d o è a s p re ž i ve l i n a razliènih taborih. A ob vsem tem je najlepše prav to, da jim ne bo treba skrbeti za šolske obveznosti. »Poèitnice mi pomenijo prosti èas. Najboljše je, da se ne bo treba uèiti in niè delati,« o prihajajoèih šolskih poèitnicah pove devetletna Zala. A nekoè ni bilo tako.

Vèasih delo pomemben del poèitnic Viktor Karas, ki je letos dopolnil že 88 let, se spominja, da je bilo nekdaj èisto drugaèe. Otroci so morali tudi v èasu šole ogromno delati. »Lepo je bilo, ko smo v šolo skupaj hodili uèenci iz Satahovcev, Kroga in Murskih Èrncev. Takrat v poèitnicah nismo hodili na morje. Tudi med šolskim letom smo doma pasli krave in pobirali jabolka, delali smo v gozdu, kjer smo kosili, saj za krmo ni bilo drugega,« o spominih na otroštvo pove Viktor. Danes otroci ob obilici interesnih

dejavnosti in v obdobju elektronike velikokrat pozabijo na druženje in kakovostno preživljanje prostega èasa. »Dekleta iz vasi smo se družila pod javorjem. Potem so prišli še fantje iz Bakovcev, ki so s sabo prinesli harmonike. Bilo je tako veselo. Ob veèerih smo se družili ter se uèili plesati šamarjanko, sotiš in druge plese,« se spominja Marija Karas, ki je letos dopolnila že 80 let.

Razgibano preživljanje poèitnic Dva meseca seveda hitro mineta, zato je treba èas dobro izkoristiti. Dvanajstletni Timi Kolmanko naèrtuje pestre poèitnice. »Hodil bom na kopališèe, vozili se bomo s kolesi BMX in skejti. Z družino bom šel na morje, komaj èakam, da bomo v poèitnicah brezskrbno igrali nogomet in košarko ter se družili.« A tudi brez raèunalnika in telefona ne bo šlo, se nasmeje Timi. Njegov bratranec Žan, ki zakljuèuje tretji letnik srednje šole, pravi, da je že iz obdobja, ko mu je raèunalnik pomenil vse na svetu in se je zdelo, da brez njega ne bo šlo. »V poèitnicah se bomo s kolegi iz Kroga in drugimi družili, šli kam ob veèerih. V èasu brez šolskih obveznosti bom lahko veè obiskoval fitnes in telovadil.« Zala Kolmanko, ki konèuje èetrti razred osnovne šole, je prav tako preprièana, da se bo v poèitnicah družila s prijatelji: »Poèitnice mi pomenijo prosti èas, ko se ni treba uèiti. A bom vseeno brala knjige, se igrala

»Po vasi smo prepevali, se veselili in družili, danes pa tega veè ni. Mladina je za raèunalnikom in s telefoni v rokah,« na glas razmišljata Marija in Viktor Karas.

ter šla na sprehod z mamo in oèetom. Veèkrat bomo kolesarili. Dogovorila se bom s sošolkami, da se bomo obiskovale, igrale in družile.«

Danes ni èasa, da bi šel sosed k sosedu Viktor in Marija Karas opažata, da danes preveè hitimo in da ljudem primanjkuje èasa celo za najbolj pomembne stvari, kot so druženja s prijatelji, sosedi in družino. »Hodili smo po vasi in se na stalnih mestih družili, tudi v sosednjo vas Satahovce smo šli, kjer smo vèasih kaj tudi ušpièili. Èeprav smo imeli doma sadje, smo za šalo rabutali hruške in jabolka. Druženja so bila izjemno zabavna, saj ni bilo televizije in gostiln, tudi denarja nismo imeli in ne koles, zato smo pot do Satahovcev ubrali kar èez polja,« se prijetnih tre-

nutkov s prijat elji spominja Viktor. Njegova žena Marija ob tem doda, da je med poèitnicami veliko delala: »Takrat sem dva tedna pomagala pri žetvi v Èernelavcih, da sem si lahko s prisluženim denarjem kupila obleko s kratkimi rokavi. Ves ta èas nisem hodila domov, ampak sem spala tam na kmetiji.« Oba se torej spominjata, da sta kot šolarja morala veliko delati, a je ob delu bil èas tudi za druženje. »Po vasi smo prepevali, se veselili in družili, danes pa tega veè ni. Mladina je za raèunalnikom in s telefoni v rokah,« na glas razmišljata Marija in Viktor Karas.

Zala, Žan in Timi (od leve) že komaj èakajo brezskrbne poèitnice. Dva meseca seveda hitro mineta, zato je treba èas dobro izkoristiti.

AKTUALNO

junij 2017

Želiš aktivno preživeti poèitnice? Natalija Kreft Foto: Ksenija Glažar Šolarji so tik pred velikimi poletnimi poèitnicami. Vsako leto so za šoloobvezne otroke, ki noèejo lenariti in poležavati doma, na voljo delavnice, tabori in zabavne urice. Preverili smo, katere dejavnosti bodo v poèitnicah ponujali javni zavodi pod okriljem obèine. Razporedi in podrobnosti posameznih dejavnosti so objavljeni na naslednjih straneh Soboških novin. V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota vsak èetrtek popoldne potekajo jezikovni krožki anglešèine ali francošèine za otroke in mladino. Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota organizira v nedeljo, 25. junija, družinsko kolesarjenje z zaèetkom ob 10. uri. Zbirališèe je Caffe City, prekolesariti pa bo treba dvajset kilometrov. Obenem bo ZKTŠ poskrbel za najmlajše na prireditvi Soboški dnevi, in sicer 23. junija s predstavo »Ko bom velik«, 24. junija ob 19. uri s predstavo »Gusarsko gledališèe kapitana Dade«, 25. junija bo ob 19.00 sledila predstava »Zverinice prijateljice«. Vse dni bo v mestnem parku ob veèernih gledaliških predstavah potekal Igrivi park s kreativnimi delavnicami, ki jih v Trubarjevem drevoredu med 16. in 19. uro pripravlja Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota. Toda Igrivi park ne bo odprt le med Soboškimi dnevi, temveè bo najmlajšim na voljo vse do 30. junija. Ob vsem tem dogajanju v klubu pripravljajo tudi pester poèitniški program.

prihodnje leto tudi vrnejo,« pestro poèitniško ponudbo opiše Miha Lendvaj, mladinski delavec v Mikku.

POMURSKI MUZEJ Kustosinja Mateja Huber pove, da otroci na muzejskih delavnicah z radovednostjo in zanimanjem sprejemajo nova znanja ter uživajo ob ustvarjanju izdelkov, zato so povratne informacije otrok in staršev pozitivne in zelo spodbudne. Kaj vse bodo ustvarjali letos, je še skrivnost, je pa koncept približno enak kot minula leta: spoznavanje muzejskih predmetov in dedišèine ter ustvarjanje po n av d i h u m u z e j s k i h r a z s t av. »Prizadevamo si, da je program pouèen, ustvarjalen in zabaven. Ne ustvarjamo samo zaradi ustvarjanja, temveè tudi zato, da otroci dedišèino spoznajo prek izkušnje, ki jo pridobijo ob ustvarjanju,« še doda kustosinja. V Pomurskem muzeju bodo pripravili štiridnevne muzejske poèitniške delavnice, ki bodo potekale v dveh terminih, in sicer od 27. do 30. junija in od 22. do 25. avgusta. Namenjene so osnovnošolcem, tematsko so povezane s kulturno dedišèino, ki jo muzej hrani, otroci pa jo spoznavajo na zanimiv in igriv naèin, ob tem nato po navdihu dedišèine ustvarjajo izdelke.

V obdobju od 24. julija do 28. julija bo potekal med 8. in 16. uro Mikkov poletni tabor za otroke.

Mateja Huber: »Prizadevamo si, da je program pouèen, ustvarjalen in zabaven. Ne ustvarjamo samo zaradi ustvarjanja, temveè tudi zato, da otroci dedišèino spoznajo prek izkušnje, ki jo pridobijo ob ustvarjanju.«

MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB

GALERIJA MURSKA SOBOTA

»Poleg Igrivega parka pripravljamo projekt Aktivno v poletje, in sicer od 1. do 31. julija vsak dan od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. Projekt ponuja ustvarjalne delavnice, predavanja, rekreacijo in vodene vadbe z Mitjem Dišièem. Odvijal se bo na travniku pred gradom, na grajski plošèadi in v Trubarjevem drevoredu. Udeležba je brezplaèna. Ob tem bo od 10. do 12. julija med 10. in 15. uro potekala poletna glasbena delavnica petja, ki jo pripravljamo v sodelovanju s KUD Dolina miru, prijavnice za vse dogodke so na voljo na Mikkovi spletni strani www.mikk.si. V obdobju od 24. julija do 28. julija organiziramo med 8. in 16. uro Mikkov poletni tabor za otroke. Zamislili smo si kreativne delavnice, kulinarièno delavnico in popoldanske animacije na letnem kopališèu v Murski Soboti. Zanimanje za ponudbo se vsako leto poveèuje, vendar zaradi omejenih kadrovskih kapacitet težko zadostimo povpraševanju. Otroci odhajajo zadovoljni in se poveèini

Pester poèitniški program pripravljajo tudi v murskosoboški Galeriji, kjer bosta likovni delavnici izvajali kustosinji Irma Brodnjak in Jelka Geder-Kosi. Letošnji poèitniški delavnici bosta takoj po odprtju novih razstav, na kateri se nanašata tudi temi ustvarjanja na likovnih delavnicah za otroke. »Za likovne delavnice se v terminih usklajujemo s Pomurskim muzejem in vsemi, ki jih to usklajevanje v Murski Soboti zanima, saj želimo program ponuditi vsem stalnim mladim in starejšim obiskovalcem. S kakovostno izvedbo pridobivamo vedno nove obiskovalce in udeležence pedagoških in andragoških programov. Veseli nas, da je v Murski Soboti vse veè možnosti, da si v prostem èasu lahko prav vsakdo najde kakovostno preživljanje prostega èasa. Samo prestopiti je treba prag galerije, muzeja in drugih ustanov,« pove Jelka GederKosi. Njihove delavnice so vedno polno zasedene, v minulih dvajsetih letih pa se je nabralo kar nekaj lepih spominov ter tudi likovnih izdelkov in fotografij.

Tudi letošnje poletje v Dvorcu Rakièan organizirajo že tradicionalne Poletne poèitnice, namenjene otrokom in mladostnikom od 5. do 14. leta starosti.

RIS DVOREC RAKIÈAN Tudi letošnje poletje v Dvorcu Rakièan organizirajo že tradicionalne Poletne poèitnice, namenjene otrokom in mladostnikom od 5. do 14. leta starosti, ki želijo poèitnice preživeti na zabaven, razgiban in ustvarjalen naèin. »Pripravili smo tri raznolike programe: Vesele angleške poèitnice, Veselo slikarsko šolo in Vesele nemške poèitnice. Program bo pouèen, zanimiv in pester ter zaèinjen z obilo smeha in medsebojnega druženja. Poèitnikarji se lahko vkljuèijo v dnevni (5 dni po 8 ur) ali tedenski program (6 dni s 24-urnim varstvom).« V Dvorcu Rakièan so preprièani, da so poèitnice znotraj grajskega obzidja prava izbira. »Grajska kulisa ustvarja prav poseb-

no poèitniško vzdušje, ki spodbuja otroško domišljijo in ustvarja nepozabne poèitniške spomine. Otroci se prelevijo v prave grašèake in grašèakinje, skupaj odkrivajo skrivnosti dvorca, se družijo z grajskimi konji in sklepajo nova prijateljstva. Poudarek ni zgolj na pouènih vsebinah, temveè tudi na ustvarjanju iz naravnih materialov. Za strokovno izvedbo poèitniškega programa skrbijo usposobljeni mentorji in animatorji iz Slovenije in tujine. O zadovoljstvu otrok in zaupanju staršev prièa vsako leto veèja udeležba na naših poèitniških programih. Leta 2016 se je poèitniških programov udeležilo veè kot 450 otrok z vse Slovenije. Številni otroci jih obiskujejo že veè let za-

pored,« poèitniški program opiše koordinatorka projektov Katarina Jerebic. Lani so v okviru poletnih poèitnic prviè ponudili tudi poèitniški program Vesele nemške poèitnice, ki je doživel zelo pozitiven odziv. Nedvomno o uspešnosti programov prièa tudi dejstvo, da se tedenski termini hitro polnijo, nekateri so celo že zasedeni.

Katarina Jerebic: »Grajska kulisa ustvarja prav posebno poèitniško vzdušje, ki spodbuja otroško domišljijo in ustvarja nepozabne poèitniške spomine.«

/ junij 2017

AKTUALNO

Soboški dnevi tik pred vrati Natalija Kreft Foto: Aleš Cipot Mestna obèina Murska Sobota je v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mladinskim informativnim in kulturnim klubom že dvaindvajsetiè pripravila pester program Festivala Soboški dnevi, ki bodo potekali med 23. in 30. junijem.

Podrobnejši program bo obèanom predstavljen v programski brošurici, ki bo na domove prišla nekaj dni pred prireditvijo, obenem bodo vse informacije objavljene na spletni strani www.soboskidnevi.si. Prvi trije dnevi festivala so rezervirani za velike glasbene nastope. Prvi veèer bo med drugim nastopila hrvaška skupina Jinx, v soboto duet BQL, Jan Plestenjak in Željko Bebek, v nedeljo pa Nina Pušlar in Queen – The Tribute Band. V pripravo programa je ob Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota vkljuèen tudi Mladinski infor-

Soboški dnevi so vsako leto magnet za številne obiskovalce.

mativni in kulturni klub (Mikk). Slednji bo sodeloval tudi pri izvedbi programa za otroke, h kateremu so se premierno prikljuèili lani. »Igrivi park je projekt, ki smo ga zaèeli izvajati lani, poteka pa od 23. do vkljuèno 30. junija v Trubarjevem drevoredu. Je skupek ustvarjalnih delavnic za mlade in mlade po srcu,« pove Maja Škrbiè, vodja in koordinatorka multimedijskega centra v klubu.

Drugi sklop rezerviran za komedijo in klasiko

Prvi del je koncertni, v drugem sta v ospredju komedija in klasika.

Petek, 23. 6.

9.00 IGRIVI PARK (mestni park)

19.00 Lea Menard: »KO BOM VELIK …« (grajsko dvorišèe)

20.00 HAPPY FACE (glavni oder)

22.00 RED FIVE POINT STAR (glavni oder)

23.00 JINX (glavni oder)

1.00 GET & MRIGO + live band (grajsko dvorišèe)

Sobota, 24. 6. 9.00 IGRIVI PARK (mestni park) dopoldne Razstava starodobnih vozil – Motoklub Veterani (mestno središèe) 19.00 »GUSARSKO GLEDALIŠÈE KAPITANA DADE«, KUD LJUD (mestni park) 19.00 Slovesnost ob dnevu državnosti, MEPZ Štefan Kovaè (gledališka dvorana Park)

Nedelja, 25. 6.

Novost letošnjega festivala je gotovo delitev dogodkov v dva sklopa. Prvi del je koncertni, v drugem sta v ospredju komedija in klasika. »Vsako leto smo klasièno glasbo ponudili v sklopu tridnevnih koncertov. In potem smo ne le bezljali s prizorišèa na prizorišèe, temveè se je glasba prepletala in motila nastope, tudi tonske vaje so

Ponedeljek, 26. 6.

9.00 IGRIVI PARK (mestni park)

19.00 Matjaž Pikalo: »ZVERINICE PRIJATELJICE« (grajsko dvorišèe)

se recimo slišale na koncert klasiène glasbe. Zaradi tega smo se odloèili, da sklop klasiène glasbe premaknemo na druge tri dni. Tako bomo v ponedeljek, torek in sredo v Evangelièanski cerkvi pripravili koncerte klasiène glasbe,« letošnji naèrt razkrije direktorica zavoda Brigita Perhavec. Ker smo v mestu, smo se trudili, da to niso le koncerti, temveè da so v festival vpeti tudi stand-up, otroške predstave in pestro dogajanje na podroèju kulinarike, še povedo organizatorji. Poskrbeli bodo namreè tudi za raznoliko gostinsko ponudbo. »Lani smo uvedli nov naèin gostinske ponudbe in povabili razliène kuharske mojstre in ponudnike pijaèe, to smo ponovili tudi letos,« doda Perhavèeva. Tako kot vsa leta poprej so vsi dogodki v okviru festivala odprtega tipa brez vstopnine, kar sta omogoèila proraèun obèine in sredstva sponzorjev.

Torek, 27. 6.

Sreda, 28. 6.

9.00 IGRIVI PARK (mestni park)

18.00 PEVSKI KVINTET RIDIAMO (Evangelièanska cerkev)

20.00 KUD Dolina miru (glavni oder)

20.00 BQL (grajska plošèad) 21.00 ŽELJKO BEBEK & BAND (glavni oder)

20.30 NINA PUŠLAR & skupina (glavni oder)

23.00 JAN PLESTENJAK (glavni oder)

1.00 JIMMY BARKA EXPERIENCE (grajsko dvorišèe)

22.15 QUEEN – Real Tribute Band (glavni oder)

18.30 ŠPANSKA RAPSODIJA (Evangelièanska cerkev)

19.30 »PETDESET ODTENKOV NJIVE«, Boštjan Gorenc – Pižama (grajsko dvorišèe)

Kaj obljubljajo? HAPPY FACE »Ponüdili jin mo nekaj friškoga s šparata, pokazali jin mo fsega pomali (kepica mejšanoga), ka smo v zadnjih desetih lejtaj našrajfale. F parki mo še pa probali naprafti eno grabo z dokeron v rokavi.«

JINX »Pred mesecem smo objavili nov album 'Pogrebi & Pomiriši' (slov. Popraskaj in povohaj), tako da bodo v delu koncerta pesmi z novega albuma, preostalo bodo dobre, stare pesmi in najveèji hiti naše skupine. V glavnem – nastopamo v veliki zasedbi in tako bo tudi v Murski Soboti. Verjamemo, da bo zabavno!«

Èetrtek, 29. 6.

Petek, 30. 6.

9.00 IGRIVI PARK (mestni park)

19.00 FOLKART: Bolgarija in Kuba (grajska plošèad)

19.00 FOLKART: Gruzija in Bocvana (grajska plošèad)

18.00 GODALNI DUET HORVAT-GRÈMAN (Evangelièanska cerkev)

19.30 »DUROLOGIJA«, Branko Duriæ – Duro (grajsko dvorišèe)

Vsi dogodki v okviru Soboških dnevov so brezplaèni. Veè o festivalu najdete na www.soboskidnevi.si.

POLETJE 2017

junij 2017

POLETJE 2017 Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mestna obèina Murska Sobota sta tudi letos na enem mestu zbrala informacije o dogajanju skozi poletni èas. Vabljeni, da se udeležite dogodkov, ki se bodo odvili v prihodnjih dneh in tednih.

KOŠARKARSKA ŠOLA RADENSKA CREATIV SOBOTA

ROKOMETNI TABOR 2017

Organizator (Or): Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota Termin (T): 3. 7.–7. 7. 2017, od 8. do 15. ure Kraj (K): OŠ I MS in letno kopališèe v Murski Soboti Cena (C): 50,00 EUR Prijava (P): 040 838 003 peter.jutersnik@siol.net Opis (Op): vadba in tekme, razliène dejavnosti na letnem kopališèu Veè na (i): www.zkts-ms.si/sport/novice

Or: T: K: C:

Op: LETOVANJE OTROK V BAŠKI NA OTOKU KRKU Or: T: K: C:

P: Op: i:

Društvo prijateljev mladine Murska Sobota 12. 7.–23. 7. 2017 23. 7.–3. 8. 2017 Otroški poèitniški dom Murska Sobota – Baška, otok Krk – ekonomska cena zdravstvenega letovanja: 360,00 EUR – od tega ZZZS, OE MS otrokom z napotnico krije: 256,00 EUR – starši otrok z napotnico zdravnika krijejo: 104,00 EUR 02 534 86 72 dpmms@siol.net zdravstveno letovanje www.murska-sobota.si

Or: T: K: C:

DNEVNI CENTER KEKEC

T: K: C: P: Op: i:

Center za mlade Murska Sobota, poslovna enota Krizni center za mlade v èasu poèitnic (vsak delovni dan), od 11. do 17. ure Krizni center za mlade Murska Sobota, Lendavska ulica 15 a vse dejavnosti so brezplaène, otrokom ponudijo tudi malico 02 534 85 82 kcm.ms@siol.net ustvarjalne in tematske delavnice, športne igre www.zkts-ms.si/sport/novice

Op:

Or: T: K: C: P:

Op: i:

Športni klub Pomurje deset (OK Panvita Pomgrad) 10. 7.–14. 7. 2017, od 8. do 15. ure športna dvorana OŠ I MS in letno kopališèe v Murski Soboti 50,00 EUR (naroèniki Vestnika 40,00 EUR) 041 434 231 (Dejan F.), 070 738 790 (Dušan B.) pomurjedeset@gmail.com odbojka, kopanje, kino in druge dejavnosti za otroke www.sk-pomurje.si, www.zkts-ms.si/sport/novice

C: P: Op: i:

Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota ter Klub prekmurskih študentov 24. 7.–28. 7. 2017 grajsko dvorišèe, Mikk, letno kopališèe v Murski Soboti 40,00 EUR (vkljuèuje kosilo in obisk bazena), cena se lahko spremeni, odvisno od zunanjih virov financiranja info@mikk.si (prijave do petka, 14. 7. 2017, število mest je omejeno) delavnica ponovne uporabe plastiène embalaže, gledališèe senc, delavnica »naredi svojo igro«, kulinarièna delavnica www.mikk.si, www.zkts-ms.si/sport/novice

Aeroklub Murska Sobota 25. 6.–31. 7. 2017 (teèaj se izvaja ob koncih tedna) Letališèe Murska Sobota 10,00 EUR mitja.vertot@siol.net spoznavanje osnov aerodinamike in letenja, upravljanje zaèetniških in naprednejših radijsko vodenih letal www.zkts-ms.si/sport/novice

MUZEJSKE POÈITNIŠKE DELAVNICE

K: C: P: Op:

Pomurski muzej Murska Sobota 27. 6.–30. 6. 2017, od 10. do 13. ure 22. 8.–25. 8. 2017, od 10. do 13. ure Pomurski muzej Murska Sobota 10,00 EUR 059 366 621 (Mateja Huber) mateja.huber@pomurski-muzej.si spoznavanje preteklosti naših krajev skozi zgodbe predmetov na razstavah: ustvarjanje izdelkov po navdihu dedišèine www.pomurski-muzej.si, www.zkts-ms.si/sport/novice

POÈITNIŠKI TABOR NAMIZNEGA TENISA Or: T: K: C: P:

Op: i:

Namiznoteniški klub Sobota2 6. 6., 27. 6., 28. 6., 29. 6. in 30. 6. 2017, od 9.15 do 13. ure športna dvorana OŠ III MS 50,00 EUR (10,00 EUR na dan) (vkljuèeno kosilo ter varstvo in vadba po urniku) 041 803 795 (Miran Moèan), 041 918 743 (Mitja Županek) ntksobota@gmail.com namizni tenis in drugi dvoranski športi www.zkts-ms.si/sport/novice

POLETNA GLASBENA DELAVNICA MIKK Or:

VESTNIKOV ODBOJKARSKI TABOR – Z GIBANJEM V POÈITNICE

Or: T: K:

Or: T:

POLETNI USTVARJALNI TABOR MIKK

Or:

Rokometni klub Pomurje 21. 8.–25. 8. 2017, od 8. do 16. ure OŠ Bakovci (organiziran prevoz iz Murske Sobote) 50,00 EUR, drugi otrok 30,00 EUR (vkljuèeno 8urno varstvo, športne, animacijske, izobraževalne in druge dejavnosti, spominska majica, zgošèenka s fotografijami s tabora) 070 835 855 (Vasja Kozelj), 041 795 239 (Vojko Kuhar) info@rk-pomurje.si rokomet in drugi športi z žogo, družabni dogodki, izobraževalna predavanja, druženje, zakljuèek v Pustolovskem parku Bukovniško jezero www.rk-pomurje.si/tabor

TEÈAJ LETENJA Z RADIJSKO VODENIMI MODELI LETAL ZA MLADINO

T: K: C: P: Op:

Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota ter KUD Dolina miru 10. 7.–12. 7. 2017 Mikk klub – cena za uèence KUD Dolina miru: 15,00 EUR – cena za preostale: 30,00 EUR info@mikk.si (število mest je omejeno) delavnica zborovskega petja pod mentorstvom Karin Zemljiè in Mateja Brodarja, osnove prirejanja glasbenih prireditev, osnove ozvoèenja in uporabe avdio opreme www.mikk.si, www.zkts-ms.si/sport/novice

GLEDAM, UŽIVAM, USTVARJAM Or: T:

K: C: P: Op:

Galerija Murska Sobota 11. 7. 2017, od 10. do 12. ure – likovna delavnica: TVOJA PRAVLJICA 13. 7. 2017, od 10. do 12. ure – likovna delavnica: MOJ PLAKAT Galerija Murska Sobota brezplaèno 02 522 38 34 info.galerijams@siol.net eksperimentalna ustvarjalnica ob izbranih umetniških delih Katje Sudec in razstavljenih plakatih, vodstvo po aktualni razstavi www.galerija-ms.si

AKTIVNO V POLETJE Or: SPOZNAVANJE FITNESA KOT ŠPORTA Or: T: K: C: P: Op: i:

Fitnes Krpan, Boris Babiè s.p. 26. 6.–30. 6. 2017, od 15. do 16. ure TVD Partizan enkratni obisk: 2,00 EUR obvezne prijave na: fitneskrpan@gmail.com ali 041 717 064 (Boris Babiè) zaèetni teèaj fitnesa, pogovor o fitnesu kot športu in o prehrani www.zkts-ms.si/sport/novice

T: K: C: P:

Op:

Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota 1. 7.–31. 8. 2017 mestni park v Murski Soboti, grajsko dvorišèe, Mikk klub brezplaènoza udeležence prijave niso predvidene; organizacije, ki bi želele sodelovati, lahko prijavo pošljejo na info@mikk.si športno-rekreativne dejavnosti èez poletje, vodena vadba pod mentorstvom Mitje Dišièa, predavanje in delavnice na temo mladihw ww.mikk.si, www.zkts-ms.si/sport/novice

IGRE, USTVARJALNICE IN PRAVLJICE V ÈASU POÈITNIC Or: T: K: C: P: Op: i:

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 3. 7.–31. 8. 2017 (vsak ponedeljek in petek), od 10. do 11. ure Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota brezplaèno ni potrebna pravljice, družabne igre, igranje, likovne in druge ustvarjalne delavnice www.zkts-ms.si/sport/novice

/ junij 2017

TEDENSKI PROGRAM (prihod v nedeljo ob 18.00, odhod v petek med 15.00 in 16.00) Termina: 1.: od 13. avgusta do 18. avgusta 2017 2.: od 20. avgusta do 25. avgusta 2017

ZAKLADNICE – POLETNA DOMOZNANSKA BRALNA ZNAÈKA Or: T: K: C: P: Op: i:

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 21. 6.–22. 9. 2017 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota brezplaèno v knjižnici na oddelku za odrasle bralna kultura, spoznavanje domoznanske knjižne produkcije in kulturne dedišèine www.ms.sik.si, www.zkts-ms.si/sport/novice

POLETNI JUDO CAMP – PJC Or: T: K: C: P: Op: i:

Judo klub Štorkljice Murska Sobota 3. 7.–7. 7. 2017, od 8.00 do 15.30 ŠRC Spartacus, letno kopališèe v Murski Soboti, Fazanerija, stadion pri OŠ I MS 50,00 EUR 031 384 579 zorankos7@gmail.com judo, obisk kopališèa, Galerije Murska Sobota, kina www.zkts-ms.si/sport/novice

K: C:

K: C: P: Op: i:

ZSD ZORAN KOS – PLAVALNA ŠOLA KOS 3. 7.–7. 7. 2017, od 9. do 13. ure 7. 8.–11. 8. 2017, od 9. do 13. ure 14. 8.–18. 8. 2017, od 9. do 13. ure Terme 3000 Moravske Toplice in letno kopališèe v Murski Soboti 50,00 EUR 031 384 579 (Zoran Kos) prilagajanje na vodo, uèenje tehnik www.zkts-ms.si/sport/novice

P: Op:

POLETNE POÈITNICE V DVORCU RAKIÈAN Or:

RIS, Raziskovalno in izobraževalno središèe Dvorec RakièanPROGRAM: VESELE ANGLEŠKE POÈITNICE DNEVNI PROGRAM (prihod med 6.30 in 8.00, odhod med 15.00 in 16.00) Termini: 1.: od 26. junija do 30. junija 2017 2.: od 3. julija do 7. julija 2017 3.: od 10. julija do 14. julija 2017 4.: od 17. julija do 21. julija 2017 5.: od 24. julija do 28. julija 2017 6.: od 31. julija do 4. avgusta 2017 TEDENSKI PROGRAM (prihod v nedeljo ob 18.00, odhod v petek med 15.00 in 16.00) Termini: 1.: od 25. junija do 30. junija 2017 2.: od 2. julija do 7. julija 2017 3.: od 9. julija do 14. julija 2017 4.: od 16. julija do 21. julija 2017 5.: od 23. julija do 28. julija 2017 6.: od 30. julija do 4. avgusta 2017 PROGRAM: VESELA SLIKARSKA ŠOLA DNEVNI PROGRAM (prihod med 6.30 in 8.00, odhod med 15.00 in 16.00) Termini: 1.: od 17. julija do 21. julija 2017 2.: od 24. julija do 28. julija 2017 3.: od 31. julija do 4. avgusta 2017 4.: od 14. avgusta do 18. avgusta 2017 5.: od 21. avgusta do 25. avgusta 2017 TEDENSKI PROGRAM (prihod v nedeljo ob 18.00, odhod v petek med 15.00 in 16.00) Termini: 1.: od 16. julija do 21. julija 2017 2.: od 23. julija do 28. julija 2017 3.: od 30. julija do 4. avgusta 2017 4.: od 13. avgusta do 18. avgusta 2017 5.: od 20. avgusta do 25. avgusta 2017 VESELE NEMŠKE POÈITNICE DNEVNI PROGRAM (prihod med 6.30 in 8.00, odhod med 15.00 in 16.00) Termina: 1.: od 14. avgusta do 18. avgusta 2017 2.: od 21. avgusta do 25. avgusta 2017

POLETNA ŠOLA JAHANJA (v obsegu 6 ur) Termini: 1.: od 25. junija do 30. junija 2017 2.: od 2. julija do 7. julija 2017 3.: od 9. julija do 14. julija 2017 4.: od 16. julija do 21. julija 2017 5.: od 23. julija do 28. julija 2017 6.: od 30. julija do 4. avgusta 2017 7.: od 13. avgusta do 18. avgusta 2017 8.: od 20. avgusta do 25. avgusta 2017 RIS Dvorec Rakièan, Lendavska ulica 28, Rakièan, 9000 Murska Sobota Dnevni programi: – VESELE ANGLEŠKE POÈITNICE – VESELA SLIKARSKA ŠOLA – VESELE NEMŠKE POÈITNICE CENA: 79,00 EUR Tedenski programi: – VESELE ANGLEŠKE POÈITNICE – VESELA SLIKARSKA ŠOLA – VESELE NEMŠKE POÈITNICE CENA: 179,00 EUR

UÈENJE PLAVANJA Or: T:

POLETJE 2017

ŠOLA JAHANJA: 120,00 EUR – s prijavnico na spletni strani: www.ris-dr.si – po telefonu: 02 535 18 96 Letošnje poletje POLETNE POÈITNICE V DVORCU RAKIÈAN organiziramo s številnimi progami: Veselimi angleškimi poèitnicami, Veselo slikarsko šolo, Veselimi nemškimi poèitnicami in Poletno šolo jahanja. Poletne poèitnice v Dvorcu Rakièan so namenjene otrokom in mladostnikom od 5. do 14. leta starosti, ki želijo poèitnice preživeti na zabaven, razgiban in ustvarjalen naèin. Programi so pouèni, zanimivi in pestri ter zaèinjeni z obilo smeha in medsebojnega druženja. Poèitnikarji se bodo lahko vkljuèili v DNEVNI (5 dni po 8 ur) ali TEDENSKI (6 dni s 24-urnim varstvom) PROGRAM. Zakaj poèitnikovati pri nas? Programi nudijo številne pouène in zabavne dejavnosti, iskanje skritih zakladov v dvorcu in parku, strokovno usposobljene mentorje in animatorje iz Slovenije in tujine, druženje z grajskimi konji, ustvarjanje unikatnih izdelkov, spoznavanje grajskega življenja ter veliko gibanja in zdrave prehrane. Vse je vkljuèeno v ceno, doplaèil ni, pohvalimo pa se lahko tudi z bogatimi izkušnjami iz preteklih let. www.ris-dr.si

RAZISKOVALNO-USTVARJALNI TABOR Or: T: K: C: P:

Op: i:

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota 10. 7.–14. 7. 2017, od 9. do 12. ure Hiša Sadeži družbe Murska Sobota prostovoljni prispevki 02 530 07 00, 031 748 712 hisa-ms@filantropija.org spoznavanje poklicev, igranje, ustvarjanje, raziskovanje www.zkts-ms.si/sport/novice

ANGLEŠKI JEZIKOVNI TABOR Or: T: K: C: P: Op: i:

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota 24. 7.–28. 7. 2017, od 9. do 12. ure Hiša Sadeži družbe Murska Sobota prostovoljni prispevki 02 530 07 00, 031 748 712 hisa-ms@filantropija.org zabavno uèenje osnov anglešèine www.zkts-ms.si/sport/novice

POLETNI ÈAROBNI TABOR Or: T: K: C: P:

Op: i:

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota 21. 8.–25. 8. 2017, od 9. do 12. ure Hiša Sadeži družbe Murska Sobota prostovoljni prispevki 02 530 07 00, 031 748 712 hisa-ms@filantropija.org branje pravljic, pogovori itd. www.zkts-ms.si/sport/novice

AVANTURA V NARAVI Or: T: K: C: P:

Op:

Društvo tabornikov Rod Veseli veter konec junija ali zaèetek julija 2017 Pomurje 30,00 EUR 051 214 371 kelemen.matej@gmail.com namenjeno za mlade med 15. in 25. letom starosti dvodnevna avantura po pomurskih gozdovih, osnove preživetja v naravi, kurjenje ognjev, hrana z ognjišèa itd. www.zkts-ms.si/sport/novice

ZABAVNO-USTVARJALNI TABOR Or: T: K: C: P:

Op: i:

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota 26. 6.–30. 6. 2017, od 9. do 12. ure Hiša Sadeži družbe Murska Sobota prostovoljni prispevki 02 530 07 00, 031 748 712 hisa-ms@filantropija.org tabor za super spomin: branje, pisanje, tekmovanja oziroma nastopi www.zkts-ms.si/sport/novice

TABORJENJE PO TABORNIŠKO Or: T: K: C: P:

Op:

Društvo tabornikov Rod Veseli veter 8. 7.–16. 7. 2017 Gorièko 140,00 EUR 031 324 076 luka.pracek@gmail.com namenjeno mladim od 8. leta starosti prijetna narava, odlièna družba, dobra zabava, lokostrelstvo, blato, šport, uživanje, veèerni ognji in druge taborniške dejavnosti www.zkts-ms.si/sport/novice

POLETNA ŠOLA EU POLETNI PISANI TABORI Or: T: K: C: P:

Op: i:

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota 6. 7.–7. 7. 2017, od 9. do 13. ure Hiša Sadeži družbe Murska Sobota prostovoljni prispevki 02 530 07 00, 031 748 712 hisa-ms@filantropija.org predavanje o EU, kviz o EU, izdelava slovarja EU, izdelava zastavic itd. www.zkts-ms.si/sport/novice

Or: T: K: C: P: Op: i:

Gledališko društvo Pisani mehurèki julij, avgust Murska Sobota in okolica 30,00 EUR 040 735 581 pisani.mehurcki@gmail.com eko zeleni tabor, gledališki tabor, tabor poklicev, mobilni tabor www.facebook.com/pisani.mehurcki

POLETJE 2017

AKTIVNE POLETNE ŠPORTNE POÈITNICE – TENIŠKI KAMP Or: T:

K: C:

P: Op:

Teniški klub Murska Sobota in ITP, Agencija za šport, Primož Starèiè s.p. 26. 6.–30. 6. 2017, od 7. do 16. ure 17. 7.–21. 7. 2017, od 7. do 16. ure 21. 8.–25. 8. 2017, od 7. do 16. ure teniška igrišèa v Fazaneriji, letno kopališèe v Murski Soboti, Kamenšnica – dopoldanski 5-dnevni program do 12. ure brez kosila: 70,00 EUR – dopoldanski 5-dnevni program s kosilom: 95,00 EUR – celodnevni 5-dnevni program: 130,00 EUR 040 652 261 (Žiga Starèiè) starcic.z@gmail.com 10-urni teèaj tenisa, obisk letnega kopališèa, jahanje, veslanje, ribolov, bowling, ustvarjalna delavnica, športne igre, piknik www.zkts-ms.si/sport/novice

TEDENSKI POLETNI PLAVALNI TEÈAJI – NAUÈIMO SE PLAVATI Or: T:

K: C:

Op:

NOGOMETNI TABOR – NŠ MURA 2017 Or: T: K: C: P: Op: i:

Društvo Nogometna šola Mura 21. 8.–25. 8. 2017 Mestni stadion Fazanerija in letno kopališèe v Murski Soboti 40,00 EUR info@nsmura.si izvedba nogometnega tabora za otroke starostnih kategorij od 8 do 12 let www.zkts-ms.si/sport/novice

junij 2017

Plavalni klub Zdravilišèe Radenci 3. 7.–11. 8. 2017, od 10. do 14. ure – v letnem kopališèu v Murski Soboti in Zdravilišèu Radenci 17. 7.–4. 8. 2017, od 10. do 14. ure – v Termah Vivat letno kopališèe v Murski Soboti, Zdravilišèe Radenci in Terme Vivat Moravske Toplice – 45,00 EUR (letno kopališèe v Murski Soboti) – 55,00 EUR (Zdravilišèe Radenci in Terme Vivat Moravske Toplice) 031 538 719 (Barbara Kus) pkzdravilisceradenci@gmail.com (prijaviti se je treba do sobote za naslednji teden teèaja!) Klubski trenerji, uèitelji in vaditelji plavanja bodo pouèevali in nadgrajevali že osvojena znanja plavalcev vseh starosti. Na koncu teèaja bodo korektno ocenili osvojeno znanje otrok in jim podelili diplome plavalni konjièek ali delfinèek. www.zkts-ms.si/sport/novice

EKSPLOZIJA GIBANJA IN ZDRAVE ZABAVE Or: T:

K: C: P Op:

»FREEWORK-FREELIFE«, Svetovanje za zdrav življenjski slog, Darijo Iliè s.p. 26. 6.–30. 6. 2017 3. 7.–7. 7. 2017 10. 7.–14. 7. 2017 24. 7.–28. 7. 2017 tabor traja od 8. do 17. ure in je primeren za otroke od 6 do 12 let Murska Sobota in okolica 150,00 EUR 040 208 685 freework.freelife@gmail.com V ceno so vkljuèena celodnevno varstvo, strokovno delo z otroki na podroèju športa, strokovno delo z otroki na podroèju zdravega življenjskega sloga in strokovno delo z otroki na podroèju naravoslovja. Število otrok v skupini je omejeno. Za vse termine je na voljo varstvo otrok od 6.30. Vsako sredo se varstvo po potrebi podaljša do 17.30. www.freework-freelife.fit

Kopališèe odpira svoja vrata Jasmina Muhiè Foto: Ksenija Glažar Kot napovedujejo vremenoslovci, bo letošnje poletje spet zelo vroèe, zato letna kopališèa kar vabijo k oddihu, plavanju in poležavanju ob vodi. Zaradi obnovitvenih del je mur-

skosoboško kopališèe lansko leto vrata odprlo z rahlo zamudo, na Komunali pa zaèetek letošnje kopalne sezone obljubljajo ta konec tedna. Držimo pesti, da nam je vreme spet ne zagode in da nam na prve dneve ob bazenu ne bo veè treba dolgo èakati. A vseeno kdaj: prvi dan ob odprtju bo vstop na letno kopališèe za vse obiskovalce prost. Vse poletje bo v sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov poskrbljeno za animacije za otroke,

organizirani bodo tudi plavalni teèaji. Èe so lani uredili okolico, obnovili otroško igrišèe za najmlajše in ponudili brezplaène ležalnike, bodo letos poskrbeli še za odbojkarska igrišèa. Konec junija oziroma v zaèetku julija bodo igrišèa že pripravljena, v juliju pa napovedujejo odbojkarski turnir. Mestno kopališèe ima že dve leti tudi toèko s prostim dostopom do brezžiène internetne povezave, gostinska ponudba pa bo enaka kot lani.

/ OTROŠKI TABOR MOKOŠ Or:

T: K: C: P

Op:

ŠRC Bakovci, Dobrodelno društvo Pomagajmo odprtih src ter Veèetnièno kulturno, izobraževalno, turistièno in športno društvo 3. 7.–7. 7. 2017, od 9. do 14. ure Bakovci 20,00 EUR 30,00 EUR za 2 otroka iz družine 040 754 617 (Cvetka Vereš) kudbakovci@gmail.com prijave zbiramo do 23. 6. 2017; prijavnico dobite na naslovu kudbakovci@gmail.com Tabor je namenjen otrokom, ki želijo prosti èas preživeti v naravi, ob športnih igrah in na ustvarjalnih delavnicah. Po dogovoru se lahko otroke prevzame v varstvo prej in se varstvo podaljša do prihoda staršev iz službe. www.zkts-ms.si/sport/novice

POLETNI GIMNASTIÈNI TABOR Or: T:

K: C: P

Op:

Športno treniranje, Danijel Štraus s.p. 10. 7.–14. 7. 2017 17. 7.–21. 7. 2017 7. 8.–11. 8. 2017 14. 8.–18. 8. 2017 vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure Telovadnica Partizan, Mladinska ul. 3, Murska Sobota 55,00 EUR 070 899 616 strausa1@siol.net rok za prijavo in plaèilo za vse termine je 20. 6. 2017 skoki na veliki in mali prožni ponjavi, akrobatika na air flooru, orodna telovadba in druge športno-družabne dejavnosti www.zkts-ms.si/sport/novice

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota vabi na rekreativno-zabavni dogodek

PRVI POKAL MURSKE SOBOTE V SKOKIH V VODO, ki bo v soboto, 1. julija 2017, ob 16.30 na kopališèu v Murski Soboti.

INŠTRUKCIJA IN VADBA pod strokovnim vodstvom bosta zagotovljeni ta dan med 9.30 in 12.30. Tekmovanje bo rekreativno-animacijsko in bo potekalo v treh kategorijah. Strokovna žirija bo ocenila in nagradila najboljši skok v tehniènem smislu, najbolj atraktiven skok in najbolj smešen skok. Vsi udeleženci tekmovanja boste imeli priložnost, da se med 9.30 in 12.30 udeležite brezplaènih inštrukcij in vadbe skokov s stolpa pod strokovnim vodstvom, kar bo tudi priložnost, da se nauèite varno skakati v vodo. Vadbo bo vodila trenerka državnih prvakov v skokih v vodo Hrvaške in èlanica strokovne komisije Hrvaške zveze za skoke v vodo ter veèkratna hrvaška državna prvakinja Mariana Šuvar. Trije najboljši skakalci v vseh kategorijah bodo prejeli pokal in medalje. Podrobnejše informacije o tekmovanju lahko dobite na tel. št. 031 792 969 (Goran).

Ob odprtju bo vstop na letno kopališèe prost. Toèen termin odprtja bo s strani Komunale objavljen v medijih.

Foto: Ksenija Glažar

/ junij 2017

POLETJE 2017

Kaj boste lahko doživeli èez poletje v vašem kraju? Dogajanje v poletnih dneh bo pestro tudi v krajevnih skupnostih, zato smo zbrali seznam do zdaj potrjenih in pripravljenih dogodkov, ki se bodo odvili v posameznih krajih. Vabljeni, da izkusite èim veè doživetij, ki vam jih ponujajo. BAKOVCI

RAKIÈAN

petek, 16. 6., ob 20.00

4. Veèer smeha in zabave (VKITŠ društvo Bakovci) / Vaški dom Bakovci

sobota, 17. 6.

7. športno druženje s piknikom Panonske ulice v Rakièanu / igrišèe NK Rakièan

od ponedeljka, 3. 7., do petka, 7. 7., od 9. do 14. ure

Otroški tabor / cena: 20 EUR za otroka oz. 30 EUR za 2 otroka (VKITŠ društvo Bakovci) / ŠRC Bakovci

sobota, 5. 8.

Piknik Ulice Jezera / športne površine Jezera

od èetrtka, 15. 6., do sobote, 15. 7. (ob vikendih)

Mesec prekmurske sivke (predstavitev strojnega obiranja sivke, destilacije in loèevanja destilata na eterièno olje in hidrolat, mogoèe se bo posladkati s sivkino palaèinko in okusiti sivkino limonado) / nasad sivke Bakovka ob glavni cesti med Bakovci in Dokležovjem

sobota, 12. 8., in nedelja, 13. 8.

Mednarodni nogometni turnir mlajših selekcij / igrišèe NK Rakièan

sobota, 26. 8.

Piknik ulic (Tomšièeva, Partizanska, Vrtna, Kotna) / igrišèe NK Rakièan

sobota, 2. 9.

Vaške meduliène igre / igrišèe NK Rakièan

sobota, 17. 6., ob 14.00

Delavnica izdelave sivkinega mila / nasad sivke Bakovka ob glavni cesti med Bakovci in Dokležovjem

sobota, 17. 6., ob 16.00

Klapa Solaris iz Šibenika in fotografiranje s profesionalnim fotografom / nasad sivke Bakovka ob glavni cesti med Bakovci in Dokležovjem

SATAHOVCI sobota, 1. 7.

80 let PGD Satahovci / PGD Satahovci / pri vaško-gasilskem domu

sobota, 26. 8.

Vaške igre / TD Goska Satahovci / športno igrišèe

KROG sobota, 17. 6.

90-obletnica PGD Krog / PGD Krog

sobota, 24. 6.

Obèinsko gasilsko tekmovanje / PGD Krog

sobota, 24. 6.

Tradicionalno sreèanje veteranov RK Krog in RK Monošter iz Madžarske / asfaltno igrišèe v Krogu

sobota, 8. 7.

20-obletnica KMN Krog 97 / igrišèe KMN Krog 97

nedelja, 16. 7.

Vleèenje vrvi med Prekmurci in Prleki / brod v Krogu ob reki Muri

ponedeljek, 28. 8.

Piknik / KKK Mura / brod v Krogu ob reki Muri

sobota, 9. 9.

Bezgov tek / ŠKTD Kroške tikvi / Krog

sobota, 9. 9.

Mura 2017 / KKK Mura / brod v Krogu ob reki Muri

MARKIŠAVCI zaèetek septembra

Vaški piknik (KS Markišavci in društva) / športni center za vaško-gasilskim domom v Markišavcih

NEMÈAVCI sobota, 19. 8.

Mednarodno sreèanje radioamaterjev – Hamfest / Radio-TV klub Murska Sobota in Zveza radioamaterjev Slovenije / ŠRC Nemèavci

zaèetek septembra

4. dan KS Nemèavci oz. vaški piknik / ŠRC Nemèavci

POLANA sobota, 17. 6.

Paprikašijada / pri Gostilni Lovenjak

nedelja, 25. 6.

Zakljuèni turnir pomurske veteranske malonogometne lige / ŠD Polana in KS Polana / ŠRC Polana

PUŠÈA od petka, 21. 7., do nedelje, 23. 7.

Dnevi Pušèe / Pušèa

petek, 15. 9.

Tekmovanje v kuhanju ciganskega golaža / Pušèa

Želimo vam prijetne dogodivšèine in dobro poèutje v odlièni družbi. / Foto: Aleksandra Grah

V SREDIŠÈU

junij 2017

/ junij 2017

V SREDIŠÈU

V Rakièanu zdomci iz vsega sveta A. G. V vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za èlane slovenskih društev z vsega sveta že sedmo leto pripravljajo vseslovensko sreèanje »Dobrodošli doma«. Gre za druženje in predstavitev društev ter hkrati za obisk domovine, ki so jo zdomci po svetu zapustili, a jih nanjo pogostokrat veže moèna èustvena vez. Za gostitelja letošnjega sreèanja je bila izbrana Mestna obèina Murska Sobota, in sicer v sodelovanju z RIS Dvorec Rakièan, Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, murskosoboško knjižnico, Pomursko turistièno zvezo in d r u g i m i p a r t n e r j i . » Na ve è dnevnem dogodku se sreèajo, dr užijo in sk upaj poveselijo Slovenci iz zamejstva in širnega sveta. Hkrati je v letošnjem letu to tudi odlièna priložnost, da se Pomurje celostno predstavi v raznolikosti in lepotah ter hkrati kot prostor gospodarskih priložnosti,« so sporoèili iz RIS Dvorec Rakièan.

Kulturno, kulinarièno in turistièno bogastvo pokrajine ob Muri Od petka do nedelje (od 7. do 9. julija) organizatorji pripravljajo p e st e r i n r a z n o l i k p ro g r a m . »Obiskovalcem želimo predstaviti kulturno, kulinarièno in turistièno bogastvo èudovite pokrajine ob Muri, zato smo v petek in nedeljo pripravili razliène izlete po Pomurju, vodenje po Murski Soboti, dogodek ob 500-letnici reformacije, ekumensko bogoslužje itd. V soboto, 8. julija, bo v rakièanskem dvorcu osrednji celodnevni dogodek, ki bo združeval gospodarske, kulturne, špor tne in glasbeno-zabavne vsebine,« o raznolikosti programa pravijo njegovi snovalci.

Slovenska beseda še živi V galeriji dvorca bo na ogled razstava v Kanadi živeèe slikarke Irene Hribar Schmidt, prav tako si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavo prekmurskih izseljenskih èasopisov. V Gledališèu Park bo na ogled premiera dokumentarnega filma o Slovencih v Bethlehemu, kjer je na zaèetku 20. stoletja nast ala najveèja prekmurska skupnost v Ameriki, saj se je tja in v

bližnjo okolico naselilo približno 7000 Prekmurcev. »Dokumentarni f ilm v 48 minutah prikaže i z s e lj e va nj e p r e k m u r s k i h i n porabskih Slovencev v obljubljeno dež elo. Uporabljeni arhivski posnetki, ki jih hranijo na otoku Ellis Island, kamor so z ladjami prihajali izseljenci, preden so stopili na trdna ameriška tla, prièajo, s kakšnimi težavami so se sreèevali imigranti. Tiste, ki so uspeli, je ameriška vlada sprejela z obema rokama, saj je potrebovala poceni delovno silo, zlasti v jeklarski industriji, ki je bila najbolj razvit a prav v Bethlehemu v Pensilvaniji,« o kr uti resnici izseljevanja razlaga avtor filma Štefan Celec. Slovenska društva po svetu so poskrbela, da je slovenska beseda ostala živa, saj ponekod organizirajo celo teèaje slovenskega jezika. Celec, ki je že obiskal številne rojake po svetu, pravi, da je ob obisku iz domovine tam vedno veselo, a dodaja, da leta teèejo, svoje pa je opravila tudi asimilacija.

V soboto, 8. julija, bo v rakièanskem dvorcu osrednji celodnevni dogodek, ki bo združeval gospodarske, kulturne, športne in glasbeno-zabavne vsebine. / Foto: arhiv RIS Dvorec Rakièan

Prihaja Vlado Kreslin V soboto pozno popoldne in vse do veèera se bodo obiskovalcem z nastopi predstavila tudi izseljenska društva. Manjkali ne bosta niti dobra glasba in kulinarika. »Ker se

V Gledališèu Park bo na ogled premiera dokumentarnega filma o Slovencih v Bethlehemu, kjer je na zaèetku 20. stoletja nastala najveèja prekmurska skupnost v Ameriki. / Foto: arhiv Štefana Celca

Uživali boste lahko ob dobri glasbi in odlièni lokalni kulinariki ter druženju s prijatelji, sorodniki in znanci, ki živijo v zamejstvu in drugje po svetu. Vsi dogodki bodo za vse obiskovalce brezplaèni. / Foto: Ksenija Glažar

pomurska regija ponaša z raznoliko in odlièno kulinariko, bomo za obiskovalce iz Slovenije in tujine pripravili kulinarièni festival 'Èarobni okusi Pomurja', za pristno glasbeno noto bodo pred èudovito grajsko kuliso dvorca v Rakièanu poskrbeli Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando, Hišni ansambel Avsenik in Mišo Kontrec,« izvemo o pripravah na raznolik veèdnevni dogodek. Vsi dogodki bodo za vse obiskovalce brezplaèni. Dogodka se bo med drugim udeležil tudi predstavnik urada za Slovence v zamejstvu in po svetu minister Gorazd Žmavc. Sreèanje je prav gotovo pomembno za gospodarstvo in promocijo bogate-

ga pomurskega turizma. »Na mestni obèini smo veseli, da je ta dogodek letos pri nas, saj je odlièna priložnost za promocijo mesta in celotne regije,« so sporoèili iz mestne uprave. Da gre za pomemben dogodek, se zavedajo tudi v Dvorcu Rakièan. »Iz izkušenj vemo, da bodo zamejski Slovenci še posebno veseli druženja in klepeta z domaèini, s katerimi bodo lahko obujali spomine na stare èase. Zato vabimo vse obèane Mestne obèine Murska Sobota ter Pomurce in Pomurke. Uživali bodo lahko ob dobri glasbi in odlièni lokalni kulinariki ter druženju s prijatelji, sorodniki in znanci, ki živijo v zamejstvu in drugje po svetu. Morda bodo lahko stkali nove prijateljske vezi ter spoznali zanimive in mnogokrat tudi ganljive zgodbe izseljencev. Slovencem, ki bodo prišli k nam iz zamejstva in daljne tujine, želimo prièarati èim bolj domaèe vzdušje, da se bodo pri nas poèutili zares doma,« še zakljuèi direktor RIS Dvorec Rakièan dr. Robert Celec.

Podroben program prireditve je dostopen na spletni strani obèine www.murska-sobota.si, objavljen pa bo tudi v posebni brošuri, ki jo boste prejeli v naslednjih dneh.

V SREDIŠÈU

junij 2017

Amerika kot obljubljena dežela Aleksandra Grah Na literarno-filmskem veèeru so v murskosoboški knjižnici predstavili nov roman Štefana Kardoša »Vse moje Amerike« in dokumentarni film »Slovenci v Bethlehemu« avtorja Štefana Celca. V novem romanu, ki ga je ob pogovoru z avtorjem predstavil urednik založbe Orlando Uršiè, Kardoš opisuje življenjsko pot glavnega lika Šandorja Novaka in drugih Prekmurcev, ki so s trebuhom za kruhom odšli v obljubljeno deželo. Na dogodku je bila tudi prva javna predstavitev dokumentarnega filma o prekmurskih izseljencih »Slovenci v Bethlehemu« Štefana Celca. Nastajanje romana in f ilma je po besedah obeh avtorjev sovpadalo zgolj nakljuèno, èeprav bi naj za vsakim nakljuèjem stal nekoliko bolj dovršen naèrt.

Župan Bethlehema po rodu Soboèanec Slabih 50 minut trajajoèi dokumentarni film o izseljencih je

nastal v minulem letu, ko je murskosoboška obèina praznovala dvajsetletnico pobratenja med Mursko Soboto in Bethlehemom. Štefan Celec je mesto obiskal že petkrat, prviè leta 1974, ko se je zaèela snuti njegova raziskovalna zgodba o Prekmurcih onkraj luže, v Bethlehemu, ki je bil v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja središèe prekmurske kulturne dejavnosti. Sreèal se je s potomci Prekmurcev, ki so se imeli za Vende oziroma so verjeli v vendsko teorijo. Z dokumentarnim filmom je podal nov pogled na izseljence, prizadeva si, da bi se tudi širša javnost èim bolj seznanila z njihovim položajem: »Èe ne bo bogatejših stikov med nami, bo vse to zamrlo,« poudarja Celec. Kot je še povedal, je tudi sedanji župan Bethlehema Robert Donèec po rodu iz Murske Sobote, zato bi bilo dobro, da se med mestoma vzpostavijo tesnejše vezi.

Velik poklon izseljencem Kardošev roman je v prvem delu razdeljen na dve zgodbi, v prvi opisuje svojega starega oèeta, ki se je kot najstnik ponovno vrnil v Ameriko, nato pa prišel nazaj v Prekmurje. Kot je povedal avtor, je po tej poti hrepenel ves èas. Na stara leta je postal dementen in je

Kardošev roman je v prvem delu razdeljen na dve zgodbi, v prvi opisuje svojega starega oèeta, ki se je kot najstnik ponovno vrnil v Ameriko, nato pa prišel nazaj v Prekmurje.

pripovedoval o zgodbah iz Amerike. V romanu najdemo precej prekmuršèine, zato sta za druge bralce dodana slovarja prekmurskih besed in prekmurske an-

glešèine. Po besedah Francija Justa gre za izjemno moderen in veèplasten roman, saj ga lahko beremo z razliènih zornih kotov ter izraža eksistencialne položaje

sodobnega èloveka in sveta – ljudi, ki ne pripadajo ne enemu ne drugemu prostoru. Tako roman kot dokumentarni film predstavljata velik poklon izseljencem.

/ junij 2017

PREDSTAVLJAMO

»Naša vrata so zmeraj odprta« Natalija Kreft Od zaèetka leta v Soboških novinah predstavljamo oddelke murskosoboške obèine. Zadnji nam je vrata odprl župan Aleksander Jevšek. Njega in sodelavce smo obiskali v kabinetu župana. V kabinetu župana so mu pri delu ob boku štirje zaposleni, ki koordinirajo delo znotraj kabineta in med drugimi oddelki obèine. Delo podrobneje obsega svetovalne, strokovne in organizacijske zadeve za potrebe župana, naèrtovanje, organizacijo in izvedbo protokola in prireditev obèinskega znaèaja, zagotavljanje celostne podobe mestne obèine ter naèrtovanje in koordiniranje promocijske politike mestne obèine, medobèinsko, medmestno in mednarodno sodelovanje, odnose z javnostmi ter tehniène in administrativne naloge. Kabinet vodi Klaudija Šadl Jug, pred vrati župana sedi poslovna sekretarka Sonja Šemen. Ob tem sta del ekipe tudi protokolarna uslužbenka Vida Lukaè in voznik funkcionarja Štefan Èernjaviè, ki skrbi, da župan pravoèasno prispe na vse obveznosti.

Prvi med enakimi Dobra tri leta je obèiina v rokah dr. Aleksandra Jevška, ki je dolga leta zasedal vodilne položaje v organizaciji slovenske policije ter je znanje in izkušnje z vodenjem prenesel tudi v kabinet župana. »Ko sem prišel v kolektiv, sem že po nekaj dneh ugotovil, da je zelo dober. Spomnim se tistih prvih obèutkov, ko sem zaèutil, kako kolektiv diha in kakšni so medsebojni odnosi. Mogoèe je bilo na zaèetku – kar je popolnoma obièajno, nekaj strahu pred novim èlanom, še zlasti zato, ker je prišel nek šef policije. No, sèasoma smo ugotovili, da lahko vzpostavimo dobre medsebojne odnose, ki zdaj kolektiv kabinet a župana še

posebno odlikujejo. Imamo namreè dobre medèloveške odnose in odlièno pripadnost delu, saj pri nas nikoli ni slišati besed ne morem, nimam èasa, ne gre. Po treh letih smo se kar dobro spoznali in odgovorno lahko reèem, da je to eden boljših kolektivov, ki sem jih imel priložnost in èast voditi, vodil pa sem jih res veliko in tudi zelo velike kolektive – najveèji je bil s 1800 zaposlenimi.« Župan je ob tem zlasti ponosen na delo v teh letih, saj je ekipi uspelo, da pri nalogah, ki so si jih zastavili na zaèetku mandata, dobro napredujejo. »V mislih imam projekte in vse organizacijske spremembe, ki smo jih naredili zaradi boljšega dela. Velik uspeh je zlasti to, da so obèani v zadnjih anketah zelo dobro ocenili delo obèinske uprave in s tem tudi delo župana. Najpomembnejše pa je, da so v dobrih 60 odstotkih odgovorili, da gre obèina v pravo smer. To se mi zdi najveèji uspeh.«

»Vsak obèan se lahko oglasi pri nas in zaprosi za pogovor pri županu, za kakršnokoli pomoè, za vsakega si vzamemo èas.«

Dobra podlaga in trdo delo z vizijo Med zastavljenimi projekti so nekateri dolgoroèni in presegajo mandat. V teh primerih gre za strategijo razvoja obèine, medtem ko so nekatere kratkoroène že zakljuèili. »Obsežnega dela obèani ne vidijo, saj opazimo le nova krožišèa, nove mostove, nove ceste. Vendar je delo kabineta župana in obèinske uprave pripraviti vse tisto v ozadju. Imamo dobro vzpostavljen sistem in dobre ekipe, ki bodo v prihodnosti gotovo zakljuèile tudi te veèje projekte.« Z nastopom dela župana so ljudje znotraj obèine sprejeli velike obveznosti in še veè dela. »Zastavili smo projekte, ki se nikoli še niso dogajali v mestu. Spremljamo èrpanje trinajstih milijonov evropskih sredstev. In zaradi tega nismo dodatno zaposlovali, temveè smo ljudem v kabinetu in oddelkih naložili dodatno delo. To je njihova dodatna obremenitev.« Tak je projekt Trajnostne urbane strategije, ki bo prinesel obnove stavb (TVD Partizan, obèinska stavba), revitalizacijo kamenšnice, novo podobo mestnega središèa. »To so projekti za

naslednjih petdeset let. Ekipa, ki jo imam, je lahko ponosna na to.« Da lahko obèina deluje in izvede tako velike projekte, zahteva veliko sodelovanja in zlasti zaupanja. Vsak oddelek ima vodjo in vodjem župan brezpogojno zaupa. »Moje naèelo vodenja temelji na zaupanju. Ne predstavljam si, da bi se kot župan spušèal v vsako podrobnost. Na ta naèin ljudem jemlješ samozavest in zagon. Zaradi tega mi vèasih ob kaki priložnosti oèitajo, da vodjem oddelkom prepušèam preveè pooblastil. A to so kakovostno, univerzitetno izobraženi ljudje, ki morajo dobiti obèutek, da lahko v mejah pooblastil samostojno odloèajo.«

Odgovornost v rokah vodje kabineta To obremenitev je obèutila tudi vodja kabineta župana, ki bdi nad velikimi projekti in skrbi, da so skrbniki teh projektov o vseh spremembah pravoèasno obvešèeni, da ne zamudijo nobenega roka. Je vez med ministrstvom, Združenjem mestnih obèin Slovenije in mestno

Zaposleni znotraj kabineta župana pravijo, da se v delovnem kolektivu zelo dobro poèutijo.

obèino (vodje projektov, župan, direktor obèinske uprave). »Trenutno je delo zelo naporno, imamo namreè kar deset projektov z razliènih podroèij, ki jih združujemo v veèji celostni projekt Trajnostne urbane strategije. To so Soboško jezero (paviljon, okolica, motorikpark), mestno središèe v prvi fazi (Trg zmage, Soboška – jug), mestno središèe v drugi fazi, prenova zgradbe TVD Partizan, mestne uprave in gradu ter projekta iz proraèuna stanovanjskega sklada – v Ivanocijevem naselju bodo vzpostavili bivalne skupnosti in širjenje zavetišèa,« projekte opiše Klaudija Šadl Jug. Za uspešno realizacijo je nujno zaupati vodjem oddelkov in hkrati z njimi redno sodelovati. Ob vseh projektih se nabere na kilograme dokumentacije, kar je tudi edina rezerva, ki jo opaža župan: »V èasu zaposlenih je rezerve nesmiselno iskati, ker jih praktièno ni. Iskati bi jih morali v postopkih, ki bi jih bilo nujno poenostaviti, kot so postopki za pridobitev posameznih gradbenih dovoljenj ter projektov na državni

in lokalni ravni. Za projekte smo popisali že na kilograme papirja, kar je popolnoma odveè.«

Samostojni, a povezani Da je župan ob pravem èasu na pravem mestu, skrbita poslovna sekretarka in protokolarna uslužbenka. Vida Lukaè skrbi za protokolarna sreèanja in za vsa sporoèila, ki morajo prek medijev ali spletne strani obèine priti do vsakega obèana. »Velikokrat je dela veliko, še preden dogodek izpeljemo, a ker se lahko zanesem na javne zavode, kot sta Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mikk, je vse lažje. Obenem dobro sodelujemo znotraj kabineta, kar je nei z o g i b n o , s a j l e t a ko l a h ko ohranimo pregled nad delom in delujemo brez èakalnih vrst,« pove Vida Lukaè. Tudi poslovna sekretarka Sonja Šemen rada pomaga: »Vrata pri nas so zmeraj odprta, vsak obèan se lahko oglasi pri nas in zaprosi za pogovor pri županu, za kakršnokoli pomoè, za vsakega si vzamemo èas. Velikokrat se na nas obraèajo ljudje, najveèkrat upokojenci, ki si želijo zgolj pogovora, drugi nas opozarjajo na prepolne zabojnike ali bi radi dosegli, da bi zemljišèe postalo zazidljivo. V takšnih primerih obèane preusmerimo na oddelke, kjer obèanu pomagajo strokovnjaki.« Ob tem dodaja, da so vrata županovega kabineta zmeraj odprta – tako za pomoè kot za predloge.

Jevšek: »Mogoèe je bilo na zaèetku – kar je popolnoma obièajno, nekaj strahu pred novim èlanom, še zlasti zato, ker je prišel nek šef policije. No, sèasoma smo ugotovili, da lahko vzpostavimo dobre medsebojne odnose, ki zdaj kolektiv kabineta župana še posebno odlikujejo.«

PROFIL / KULTURA

junij 2017

Števila so ji v izziv Ksenija Glažar Èeprav ima mlada Soboèanka raèunovodstvo na predmetniku šele od lanskega septembra, je že postala prvakinja v poznavanju raèunovodstva. Petra Vogrinèiè je dijakinja drugega letnika Ekonomske šole Murska Sobota. Na letošnjem devetnajstem državnem tekmovanju iz znanja raèunovodstva je kljub živèni napetosti pred glavnim dejanjem osvojila vse toèke ter s tem dosegla prvo mesto in naslov državne prvakinje. Poleg zlatega priznanja je na slavnostni podelitvi v Ljubljani prejela denarno nagrado Zveze raèunovodij, finanènikov in revizorjev Slovenije. »Èeprav smo si prvo mesto in vse toèke na tekmovanju delili trije dijaki, sem zelo vesela in preseneèena, da mi je to uspelo,« pravi dijakinja murskosoboške ekonomske šole. Raèunovodstva se je namreè zaèela uèiti šele v tem šolskem letu, s sošolci in sošolkami pa ga imajo na ur niku dvakrat na teden. Za tekmovanje so ob pomoèi mentorice Majde Svetec tekmovalci vadili tudi na dodatnih urah. To se je Petri obrestovalo, zato ob uspehu ne pozabi pohvaliti profesorjev šole in zlasti mentorice, saj se, kot pravi, za dijake vedno zelo potrudijo. Petra se je že vse od prvega razreda osnov-

ne šole udeleževala matematiènih tekmovanj in veèkrat osvojila zlato priznanje. Tudi sicer ima rada predmete, ki so povezani s števili, zlasti matematiko in kemijo. Posebno rada rešuje logiène izzive. Na vprašanje, kaj ji je s podroèja r a è u n ovo d s t va n a j b o lj v š e è , odgovori, da rada sestavlja bilance in raèuna stroške, blizu so ji tudi davki. Morda bo nekoè imela lastno podjetje, v katerem ji bo to znanje prišlo še kako prav.

TOP 5: Navdihujoèa oseba: mama Milena in oèe Peter. »Ko odrastem, želim postati kot moja starša – vztrajna, delavna in poštena.«

Naj knjiga: kriminalne zgodbe nasploh, zadnja knjiga »Usodna pogodba«

Glasbeni okus:

V prostem èasu obièajna najstnica

pop, rock

V prostem èasu se rada druži s prijateljicami, posluša glasbo, zelo rada poje, rola in se sprehaja. Èe le ima èas, zlasti v poèitnicah, rada tudi bere. Najbolj jo pritegnejo kriminalke. »Naslov ali avtor nista pomembna, šteje le to, da je kriminalka,« se pošali. Nazadnje jo je navdušila »Usodna pogodba«. Branje je povezano z njeno otroško željo, da bi postala pisateljica. Ali pa frizerka. Po koncu osnovne šole je izbirala med gimnazijo in ekonomsko šolo, a se je odloèila za ekonomijo. O študiju še ne razmišlja, kljub rosnim mladostniškim letom pa ji je že jasno, kje želi živeti: to je doma v Murski Soboti.

Kraj v Pomurju: svet ob Muri, Murska Sobota

Življenjsko vodilo: Živimo v tem trenutku, zato izkoristi in živi ta trenutek.

Murska Sobota ravno prav velika Na vprašanje, ali ji je Murska Sobota kot mesto všeè, takoj pritrdi in razloži, da zato, ker ni preveè prometno mesto in ker ni prevelikih razdalj. »Uživam v Murski

Morda bo nekoè imela lastno podjetje, v katerem ji bo znanje raèunovodstva vsekakor koristilo.

Dobra glasba pod krošnjami dreves Aleksandra Grah V Murski Soboti s pestro ponudbo prireditev skrbijo za oživitev Soboškega parka. Vanjo gotovo spada Sprehod ob glasbi, Mikkova uspešnica minulih let, ki sobotni sprehod skozi park popestri z dobro glasbo.

Tokrat so obiskovalci ob prijetnem druženju uživali na gostinski terasi pod senco mogoènih krošenj dreves Trubarjevega drevoreda in se predajali dobri glasbi Prekmurske godbe Bakovci.

Vabljeni, da se pridružite drugemu letošnjemu Sprehodu ob glasbi, ki bo v soboto, 17. junija med 10.00 in 12.00 v Trubarjevem drevoredu. Za prijetno dopoldansko druženje bo poskrbel Pihalni orkester Murska Sobota. Vabljeni na kavico in prijetno glasbo v Soboški park.

Soboti. Živim na obrobju mesta, kjer mi je res všeè,« pojasni. V mestu ne pogreša nièesar in meni, da je tudi za mlade dovolj poskrbljeno. Kot veèina vrstnikov si tudi ona želi le McDonald's. Èeprav o prihodnosti v drugem letniku še ne razmišlja veliko, ji je za zdaj v Murski Soboti tako všeè, da si želi tudi po konèanem izobraževanju ostati v mestu. Najlepšega kotièka v Pomurju nima, se pa zelo rada sprehaja ob Muri. »Rada grem do broda v Krogu in se sprehajam ob reki. Tam je mirno in lepo,« še pove Petra.

/ junij 2017

PROFIL / KULTURA

Brez fotoaparata nikamor Geza Grabar Lado Klar je s svojo osebnostno lastnostjo – èutom do soèloveka, praviènosti in vsega lepega, kar nas obdaja, je doslej nase opozoril z vrsto izjemnimi podvigi. Kako neverjetne zgodbe, zavite in zlasti osebnostno bogate, saj èloveka še dodatno utrdijo ter ga izklešejo v izjemno in popolno osebnost, piše življenje, dokazuje Lado Klar. Znanec s soboških ulic, ki je sicer po duši še vedno Varašanec (Turnišèan), saj je v Turnišèu kot sin državnega uradnika in gospodinje preživel otroška leta, v Soboti, »najlepšem mestu«, živi že veè kot pol stoletja, natanko 55 let.

Ljubezen, dolga 70 let Že kot desetletnemu deèku, bilo je leta 1946, mu je stric, ki je imel trgovino v Èakovcu, podaril prvi fotoaparat. Bil je rabljen, znamke Bertalan. Prav fotoaparat je njegov zvesti prijatelj že veè kot šestdeset let. Èeprav jih je v tem èasu zaradi naglega razvoja tehnike zamenjal na desetine, mu je prvi še vedno najdražji in ima v njegovi zbirki veè kot dvajsetih razliènih posebno mesto. Da bi si lahko kupil fotografske filme, brez katerih je bilo nekoè nemogoèe fotografirati, je še kot osnovnošolec poèel vse mogoèe: ministriral je v turniški cerkvi pri poznejšem dekanu in kanoniku Ivanu Jerièu ter takrat kaplanu, danes pomožnem mariborskem škofu dr. Jožefu Smeju, izdeloval in prodajal je celo priložnostne èestitke z motivi rož. Na fotografski film je beležil dogajanje okrog sebe, z gradnjo novih stavb tudi razvoj in novo podobo Murske Sobote.

Tako je že konec 60. let postal zunanji in zatem kot tehnièni urednik tudi redni sodelavec lokalnega èasopisa Vestnik. Bil je èlovek, ki je leta 1971 Vestniku dal barvno podobo. Sodeloval je z dnevnikoma Delo in Veèer. Nekaj èasa je bil še snemalec za T V Slovenija. Že kot aranžer, ko mu je delodajalec pri delu omogoèil tudi strokovno usposabljanje, je sledil novostim s podroèja fotografije. Najbolj se je temu posvetil v prostem èasu, ko ga je bilo mogoèe s fotoaparatom okrog vratu ali v roki videti tako rekoè na vsaki veèji javni prireditvi. Ali pa kot samotarja v naravi. Pravi, da se je najbolj izpopolnil in užival, kar rad poène še danes, ko je šel v naravo in bil s svojim zvestim prijateljem fotoaparatom sam. Težko je oceniti obseg fotografij in diapozitivov, a gotovo se merijo v tisoèih, desettisoèih. Kot vnet snemalec je tudi avtor sedemnajstih potopisnih filmov s komentarjem, ki jih je posnel, zmontiral in zanje napisal tudi besedilo.

Planinska zveza Slovenije ali druga planinska društva, nanje ne bi povzpel. Za sabo ima poti na nešteto vrhov v Alpah v Evropi, Himalaji v Aziji in Andih v Južni Ameriki ter na Kilimandžaro in po Atlasu v Afriki. Dvakrat se je povzel višje kot 6000 metrov, njegov višinski rekord pa znaša 6500 metrov, ko se je v Argentini leta 1995 povzpel na enega od vrhov Aconcague. Glavnino teh dosežkov je zabeležil v 90. letih, nazadnje se je

na trekingu na 5550 metrov povzpel na gori Kala Patthar v Himalaji v Nepalu novembra lani, ko je imel že osemdeset let in pet mesecev! Vitalen, poln življenjskega elana in naèrtov je najino sreèanje kot s r e è a nj e st a r i h z n a n c e v zakljuèil z besedami: »Še bom z veseljem fotografiral, tudi za vas.« Zaradi številnih samostojnih razstav na tematiko planinstva, mnogih objav v planinskih publikacijah in vodnikih, izde-

lanega zemljevida z oznaèeno potjo in kontrolnimi toèkami Pomurske planinske poti ter dolgoletnega sodelovanja s Planinskem vestnikom in PZS, ko je bil leta 2005 tudi predlagatelj razstave ob njeni 110. obletnici, je leta 2005 kot pr vi Pomurec prejel najvišje priznanje v planinstvu v Sloveniji – sveèano listino Planinske zveze Slovenije. Vse od zaèetka, že dvajset let, je tudi èlan Fotokluba Murska Sobota.

Planinstvo kot prelomnica Ne preseneèa, ko prizna, da se mu je na podroèju fotografiranja najveèja prelomnica zgodila, ko se je zaèel ljubiteljsko ukvarjati s planinstvom. Že veè kot petdeset let je èlan Planinskega društva Matica. Zaèel je s preprostejšimi, enodnevnimi turami v gore ter med spokojni mir in tisoèere priložnosti za mnoge èudovite fotografije. Zahtevnejše poti, ki so trajale tudi nekaj tednov, so prišle šele, ko se je upokojil in imel za to dovolj èasa. In denarja. Rad pove, da je prvo turo na Triglav opravil s pokojnim in cenjenim prof. Evgenom Titanom, ki ga imajo mnogi za najveèjega Soboèana zadnjega èasa. Razen Avstralije praktièno ni kontinenta in ne tamkajšnjih najpomembnejših gorskih masivov, kjer se kot èlan odprave, ki jih je organizirala

Nazadnje se je na trekingu na 5550 metrov povzpel v Himalaji v Nepalu novembra lani, ko je imel že osemdeset let in pet mesecev!

S petjem do tesnih prijateljskih vezi Aleksandra Grah Mladinski pevski zbor OŠ III Murska Sobota ni obièajen pevski zbor, saj združuje mlade glasbene talente in igrive osnovnošolce. Poleg šolskih nastopov so do zdaj nastopili na lokalnih prireditvah, udeležili so se »Zborovskega BUM-a 2015« in lansko šolsko leto tudi prviè zapeli na reviji pevskih zborov, kjer so bili predlagani za regijsko tekmovanje. Zborovsko petje v današnjem èasu ni ravno priljubljeno, ampak to se na Osnovni šoli III poèasi spreminja, saj se je število pevcev v treh letih z osemnajst poveèalo na 38. »Moja želja je, da bi pevci tudi pozneje v življenju radi peli. Da ne bi bil šolski pevski zbor njihov zadnji zbor in da bi se pozneje

vkljuèevali v druge pevske skupine. Lepo je namreè biti del ekipe, ki skupaj ustvarja nekaj tako lepega, kot je glasba,« pravi njihova zborovodkinja Tjaša Šimonka.

Za dušo in telo Pe v s ko d e j av n o st kot e n o najbolj množièno zastopanih dejavnosti šole spodbuja in podpira tudi ravnateljica Sonja Èerpnjak: »Veseli me, da naša glasbena pedagoginja vsako leto privabi veè mladih pevcev, prenaša nanje ljubezen do glasbe in zborovskega petja ter tako pozitivno vpliva na razvoj mladih osebnosti. Uèenci z druženjem pridobijo še veliko veè: krepijo medsebojne in medgeneracijske vezi, ustvarjalnost, navdih, komunikacijske vešèine in estetski èut ter prek glasbe razvijajo svoje pevske sposobnosti ter skrbijo za dušo in telo. Da je delo uspešno, dok azuje dose ž ena državna raven mladinskega pevskega zbora.«

Zbor, ki ga sestavlja 38 uèencev od šestega do devetega razreda, že tretje leto deluje pod vodstvom uèiteljice Tjaše Šimonke.

ŠPORT

junij 2017

Bravo, deèki. Tako se dela! Aleš Cipot Za NŠ Mura je najuspešnejša tekmovalna sezona do zdaj. Èlansko moštvo je iz tretje napredovalo v drugo ligo, kadetska (U 17) in mladinska (U 19) ekipa sta se uvrstili v prvo ligo, selekcija U 15 igra že od lani v prvi ligi, ekipa U 14 je na Nike Premier Cupu osvojila drugo mesto, veteransko moštvo pa je postalo prvak pete lige in napreduje v èetrto ligo. Na stadionu severno in južno tribuno krasita semaforja, konèno so prenovljene tudi slaèilnice pod glavno tribuno. Po desetletju turbulentnega obdobja nekdanje Mure 05 je NŠ Mura znala umiriti plovbo. V klubu delajo naèrtno, premišljeno, z obema nogama trdno na tleh, a vendarle ambiciozno in uspešno.

Èlansko moštvo upravièilo zahteve Smo v obdobju, ko so priprave na naslednje pr venstvo na vrhuncu. Kot pravi sogovornik Matjaž Jakopiè, strokovni sodelavec v klubu, ki je s svojimi sodelavci v veliki meri zaslužen za naštete uspehe, doseženi rezultati

niso plod sluèajnosti, temveè zaèrtane strategije, ki jo je upravni odbor sprejel junija 2015. »Velja poudariti, da smo v dveh letih uresnièili vse cilje, uvrstitev v prvo mladinsko/kadetsko ligo smo naèrtovali šele v naslednji sezoni, uresnièili pa že leto prej.« Èlansko moštvo je po njegovem mnenju z delom in odnosom v celoti upravièilo zahteve klubskega vodstva. »Žal oba trenerja èlanske ekipe nista imela takega zaupanja v ekipo in sta jo zapustila. Vendar sta s svojim delom in znanjem v veliki meri prispevala h konènemu uspehu, èeprav sta z odstopoma povzroèila tudi veliko težav, ki pa sta jih Damjan Ošlaj in Mitja Mörec uspešno razrešila in moštvo popeljala do drugega mesta.«

pretekli sezoni niso bili tako dobri, kot so bili drugi slabi, zato se morajo potruditi, da bodo delali veè kot drugi. To še zlasti velja za mladince, kadete in selekcijo U 15. Jakopiè poudarja, da nikakor ne bodo zapostavili dela pri mlajših selekcijah. »Zavedamo se, da so trenerji kljuè do uspeha. Vsi trenerji v klubu so enkratne osebnosti ter tudi oni bodo skupaj z igralci s t e k m ov a nj e m n a v i š j i r av n i napredovali, saj se želijo uèiti in izpopolnjevati. Upravni odbor kluba v prvi vrsti podpira izobraževanje. Res nas je nekaj trenerjev zapustilo, zlasti bomo pogrešali Andreja Vidmarja, ki je dve leti kot vodja nogometne šole ustvarjal njeno strukturo in mu gre najveèja zasluga za napredovanja mladih ekip v prve lige NZS.«

Do mesta v ekipi z delom in kakovostjo

V iskanju trenerjev

Jakopiè dodaja, da morajo v novi sezoni okrepiti vse ekipe. »Vsekakor bomo zadržali celoten kader in igralcem ponudili možnost tekmovanja na višji ravni, mesto med najboljšimi pa si bodo lahko zagotovili samo z delom in kakovostjo. Prav gotovo bomo igralsko okrepili vse selekcije, saj želimo ustvariti dobro konkurenco, ker lahko ob trdem delu samo to pripelje do uspešnih rezultatov.« Dodaja, da izhaja iz tega, da v

Zato bodo najveèje okrepitve naredili prav na podroèju trenerskega kadra. »Želimo namreè, da poleg rezultatskega uspeha zagotavljamo tudi usposobljene igralce za druge klube v Pomurju, kar bo poleg dobrega sodelovanja pripeljalo tudi do dviga kakovosti nogometa. Vsi imamo v spominu Muro, ki je bila vir igralcev za prvoligaška moštva in tudi za vse druge lige. Seveda prièakujemo pri tem pomoè klubov v obèini in okolju, da nam v

Matjaž Jakopiè je kot strokovni sodelavec kluba pomembno prispeval k uspehom v pravkar konèani sezoni.

tem trenutku, ko še ne razpolagamo z najboljšim igralskim kadrom, pomagajo pri oblikovanju ekip, kar se jim bo prav kmalu povrnilo,« dodaja naš sogovornik.

Kdo bo trener èlanskega moštva? Jakopiè pravi, da se pogovarjajo z veè trenerji, ki si želijo trenirati èlansko ekipo Mure. »Vendar to ne sme biti le želja, saj je tudi velika odgovornost, in to vseh, saj ne želimo ponoviti pretekle sezone, ko

smo dvakrat ostali brez trenerja. Zato bo upravni odbor tehtno premislil in odloèil o trenerju za daljše obdobje, saj le kontinuirano delo omogoèa uspešne rezultate, razvoj in napredek, zlasti zdaj, ko želimo kar najveè mladih igralcev vkljuèiti v èlansko ekipo.« Do zakljuèka naše redakcije sicer ime trenerja èlanske ekipe še ni bilo znano. Je pa dejstvo, da lahko v Murski Soboti glede na napovedi že v naslednji sezoni ponovno prièakujemo borbo za èlansko prvoligaško sceno.

Muraši so z zmago nad Odranci napredovali v drugo ligo in se velikega uspeha veselili z navijaèi.

Mladinci so bili prvaki druge mladinske lige vzhod. Zbrali so kar devet toèk veè kot druga Dravinja.

Veterani Mure so osvojili prvo mesto v peti ligi in se uvrstili v èetrto.

Kadetsko moštvo (U 17) je osvojilo drugo mesto v drugi kadetski ligi vzhod in se letos seli v prvo kadetsko ligo. / Foto: Blaž Weindorfer

/ junij 2017

RAZVEDRILO / OBVESTILA

Foto: Aleksandra Grah

Vlomilci niso na dopustu Spet je pred vrati èas dopustov, ki ga obèani izkoristijo za krajšo ali daljšo odsotnost z doma. Policisti bi vas radi opozorili zlasti na osnovne samozašèitne ukrepe, ki bi jih morali postoriti, preden odidete na dopust: ź Hiša ali stanovanje naj že na prvi pogled ne dajeta videza, da ste za daljši èas odsotni z doma. Zato ne zastrite oken s temnimi zavesami, polkni ali roletami, poštni nabiralnik naj ne bo poln itd. Takšni in podobni znaki so prava vaba za vlomilce in druge storilce kaznivih dejanj. Zato povejte sosedom, sorodnikom ali prijateljem, kje in koliko èasa boste na poèitnicah, in se z njimi dogovorite, da nadzirajo vaš dom. ź Doma parkirana vozila zaklenite ter kljuèe in dokumente shranite na varnem mestu. ź Namestite domofon ali videofon. ź Veèjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma. ź Ne pušèajte orodja ali drugih priroènih sredstev na dvorišèu in v okolici hiše ter ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike. Èe pa pride do vloma, do prihoda policije nièesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne boste unièili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca. Svetujemo vam, da ob nakupu novih orodij, pripomoèkov, mobilnih naprav, koles in drugih predmetov shranite serijsko oziroma identifikacijsko številko, prav tako napravo ali predmet fotografirajte, saj nam bo to v veliko pomoè pri iskanju ukradenih predmetov in tudi pozneje pri njihovi prepoznavi. Prav tako policisti odsvetujemo, da bi vrednejše predmete nosili na plažo ali kopališèa. Na plažah zelo pogosto prihaja do tatvin torb, denarnic, dokumentov, kljuèev, mobilnih telefonov, denarja ali kakih drugih predmetov. Med sprošèenim poležavanjem in èofotanjem ob vodi namreè hitro pozabite, da ste pustili ležati torbo èisto brez nadzora. Želimo vam prijetno in varno dopustovanje. Policijska uprava Murska Sobota

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do ponedeljka, 3. julija 2017, na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka iz prejšnje številke: Angela Kavaš, Staneta Rozmana, 1b, 9000 Murska Sobota. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

MURSKA SOBOTA NEKOÈ

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistiène agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne obèine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistiène agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Foto: Pixabay

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: VARAN, ZLATO, DENIS, UNI, ŠKAMP, SEJA, OO, ECCLESTONE, IDE, TOVORIŠÈE, PORT, OLEVEK, NIVA, EK, LETEV, PADAVICA, IM, CANOVA, ZT, JAD, NONI, RAABE, ANUS, VILNA, LAN, BERA, IRŠÈINA, BRANILEC, ORJAK, RAJ, ÈEDAD, NAV, AV, PEGA, ISONZO, LIKATI, PLUSKAR, KORK, JURE ŠTERK, ALFA, ASTRA.

Vilmoš Tkalec z ženo Margit Anno Preiszler leta 1914. Tkalec je bil predsednik Murske republike (od 29. maja do 6. junija 1919). Vir: Facebookova stran Murska Sobota »inda«

Naslednja številka Soboških novin izide v petek, 14. julija 2017. Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne obèine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovaè, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešiè, Goran Miloševiè, Marjan Žekš Naslovnica: Soboški dnevi 2016, foto: Aleš Cipot Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Mariniè Grafièna priprava: Jože Dolinšek, s. p. Tisk: Jože Dolinšek, s. p. Naklada: 7300 izvodov Meseènik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni obèini Murska Sobota brezplaèno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

V SLIKI IN BESEDI

junij 2017

V Galeriji zmešali barve in strah

Vojaški orkester poèastil reformacijo

Tednu družine so se s pestrim programom – tudi ob mednarodnem muzejskem dnevu – pridružili v Galeriji Murska Sobota, kjer so pripravili vodstva za najavljene skupine in družinske oglede razstave z ustvarjanjem na temo strah. Po dobro obiskani likovni delavnici z Nino Popiè, na kateri so »mešali barve, kakor jih je mešal Jože Tisnikar«, je sledilo javno vodstvo z dr. Robertom Inhofom. / Aleksandra Grah

Koncert big banda Slovenske vojske, ki se je odvil v Gledališèu Park, je bil posveèen 500. obletnici zaèetka reformacije in materinski nedelji. Kot preseneèenje veèera je z orkestrom nastopila vokalistka Eva Hren, ob prepevanju slovenskih in svetovnih veèno zelenih melodij pa se ji je pridružil celo dirigent orkestra Rudolf Strnad. / Aleš Cipot

Nastopilo 170 mladih glasbenikov

Veè kot 100 starodobnikov prevozilo delèek Prekmurja

Na koncertu zborov in orkestrov Glasbene šole Murska Sobota so v Gledališèu Park mladi glasbeni talenti prikazali ustvarjalnost in zanos. Letos je v otroškem, mladinskem in komornem pevskem zboru ter harmonikarskem, kitarskem, godalnem in pihalnem orkestru nastopilo kar 170 uèencev. 23. junija bo na sporedu nastop zakljuènih razredov in tekmovalcev. / Aleksandra Grah

Motoklub Veterani je pripravil že 26. mednarodni rally Veteranov »Prekmurje 2017«, v okviru katerega ljubitelji starodobnih cestnih vozil prevozijo delèek Prekmurja in tudi sosednje Avstrije. Rally, ki se ga je udeležilo veè kot sto starodobnikov, se je toèkoval za toèke Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil. / Jasmina Muhiè

300 igraè iz preteklosti

Teden, posveèen ljubiteljski kulturi

V Pomurskem muzeju so na posebnem brezplaènem programu ob mednarodnem dnevu muzejev obiskovalcem ponudili prost vstop v muzej in vodstvo po razstavi »Kelti so tüdi tü – sledovi keltske poselitve v Prekmurju«, ki ga je vodil kustos dr. Branko Kerman. Zatem je sledila otvoritev razstave zbirke okrog 300 igraè družine Marton iz Dolge vasi. Gre za eno najštevilènejših zbirk igraè, ki je bila podarjena muzeju. / Aleksandra Grah

Pod èastnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja je potekal teden ljubiteljske kulture. Tudi v Murski Soboti so se zvrstili številni dogodki. V parku med galerijo Mozaik in murskosoboško knjižnico so tako med drugim na prostem ustvarjale èlanice likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. / Ksenija Glažar

/ junij 2017

KOLEDAR DOGODKOV

PRIREDITVE

RAZSTAVE

od petka, 23. 6. 2017, do petka, 30. 6. 2017

FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI 2017 / mestni park v Murski Soboti, evangelièanska cerkev v Murski Soboti

sobota, 8. 7. 2017, ob 16.00

DOBRODOŠLI DOMA 2017 (sreèanje Slovencev v zamejstvu in po svetu) / RIS Dvorec Rakièan

petek, 14. 7. 2017, ob 21.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 Prekmurska godba Bakovci z Manco Špik in Isaacom Palmo / Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 17. 6. 2017 (ob 18.00 in 20.00 – prost vstop)

Poletna muzejska noè 2017: ogled razstav in vodstvo po razstavah: Dare Birsa: »Slike«, »Izbor del skupine DHLM iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota« Galerija Murska Sobota

sobota, 17. 6. 2017, ob 22.00

Poletna muzejska noè 2017: javno strokovno vodstvo dr. Branka Kermana po arheološki razstavi »Kelti so tüdi tü – sledovi keltske poselitve v Prekmurju« Pomurski muzej Murska Sobota

èetrtek, 6. 7. 2017, ob 19.00 (na ogled do 23. 8. 2017)

Odprtje dveh razstav: Katja Sudec: »Razkrivanje identitete« (velika galerija), »Plakati Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota« (mala galerija) / Galerija Murska Sobota

torek, 1 1. 7. 2017 (na ogled do 25. 7. 2017)

Fotografska razstava Fotokluba Murska Sobota PiŠK Murska Sobota

DOGODKI sreda, 14. 6. 2017, ob 19.00

Produkcijski nastop: KUD Dolina miru grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 16. 6. 2017, ob 10.30

SOÈNA VILICA, festival uliène kulinarike Slovenska ulica v Murski Soboti

sobota, 17. 6. 2017, ob 9.00

Vodenje po mestu SPOZNAJMO SOBOTO: Po poteh likovne umetnosti, vodi dr. Robert Inhof / zbirališèe: v Galeriji Murska Sobota

sobota, 17. 6. 2017, ob 15.00

PAPRIKAŠIJADA / Gostilna Lovenjak, Polana pri Murski Soboti

torek, 20. 6. 2017, ob 18.00

Predstavitev knjige: Božo Repe: »Moja Slovenija« (Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in PiŠK) / PiŠK Murska Sobota

sreda, 21. 6. 2017, ob 18.00

Plesna predstava: »Hollywood«, Plesna šola Urška Pomurje Gledališèe Park v Murski Soboti

èetrtek, 22. 6. 2017, ob 17.00

Okrogla miza: Kultura v turizmu (Zavod za socialni razvoj Murska Sobota) / PiŠK Murska Sobota

petek, 30. 6. 2017, ob 10.30

SOÈNA VILICA, festival uliène kulinarike Slovenska ulica v Murski Soboti

petek, 7. 7. 2017, ob 20.00

Mikkov kultivator: Kuha Mikk + predavanje Vesne V. Godine grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 14. 7. 2017, ob 10.30

SOÈNA VILICA, festival uliène kulinarike Slovenska ulica v Murski Soboti

petek, 14. 7. 2017, ob 20.00

Mikkov kultivator (kulinarièni veèer z društvi) grajsko dvorišèe v Murski Soboti

PREDAVANJA sobota, 17. 6. 2017, ob 21.00

Poletna muzejska noè 2017: predavanje in pogovor na temo ženske in reformacija Pomurski muzej Murska Sobota

torek, 20. 6. 2017, od 10.00 do 12.00

ADAM – vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja Alzheimerjeve demence (Zveza društev upokojencev Slovenije) / PiŠK Murska Sobota

DELAVNICE

KONCERTI petek, 16. 6. 2017, ob 21.00

DESTINATION X – To Infinity and Beyond, Minean d.o.o. grajsko dvorišèe v Murski Soboti

sobota, 17. 6. 2017, od 10.00 do 12.00

Sprehod ob glasbi: Pihalni orkester Murska Sobota Trubarjev drevored, Murska Sobota

sobota, 17. 6. 2017, ob 20.00

Mikklab: NIMETU Feat. Alja Petric Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

sobota, 1. 7. 2017, ob 21.00

SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Matija Dediè, Hrvaška dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota

sobota, 1. 7. 2017, ob 22.00

Mikk – koncert / grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 7. 7. 2017, ob 21.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / Murska Percussion Ensemble Trg kulture, Murska Sobota

ponedeljek, 10. 7. 2017, ob 21.00 SKRITO DVORIŠÈE 2017 / Brentwood School Big Band, Velika Britanija / dvorišèe za Hranilnico prekmurskih dobrot, Murska Sobota sreda, 12. 7. 2017, ob 18.00

Zakljuèni koncert pevske delavnice KUD Dolina miru grajsko dvorišèe v Murski Soboti

petek, 14. 7. 2017, ob 21.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 / Prekmurska godba Bakovci z Manco Špik in Isaacom Palmo / Trg kulture, Murska Sobota

od ponedeljka, 10. 7. 2017, do srede, 12. 7. 2017

Pevska delavnica za otroke KUD Dolina miru Mikk Murska Sobota

torek, 11. 7. 2017, od 10.00 do 12.00

Likovna delavnica za otroke: Tvoja pravljica Galerija Murska Sobota

èetrtek, 13. 7. 2017, od 10.00 do 12.00

Likovna delavnica za otroke: Moj plakat Galerija Murska Sobota

sobota, 17. 6. 2017, ob 18.00

Poletna muzejska noè 2017: družinska delavnica Pomurski muzej Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE sobota, 8. 7. 2017, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2017 »MEDVEDEK in ZLATOLASKA«, Lutkovno gledališèe Velenje / Trg kulture, Murska Sobota

ŠPORT nedelja, 25. 6. 2017, ob 10.00

Družinsko kolesarjenje (dolžina proge 20 km) / zbirališèe: Caffe City, Slovenska ulica 27 v Murski Soboti

sobota, 1. 7. 2017, ob 9.30

POKAL MURSKE SOBOTE V SKOKIH V VODO, ZKTŠ Murska Sobota in Hrvaška zveza za skoke v vodo (od 9.30 do 12.30 inštrukcije in vadba s trenerjem za skoke v vodo, ob 16.30 tekmovanje) / Letno kopališèe Murska Sobota

nedelja, 9. 7. 2017, ob 10.00

Rekreativno kolesarjenje (dolžina proge 100 km) / zbirališèe: Caffe City, Slovenska ulica 27 v Murski Soboti

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, epošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni obèini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turistiènih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistièni pisarni (Turistièno-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.