Sn februar 2018 web

ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

14. februar 2018 / številka 173

Dreza v skrivnost in nas potisne èez rob To je umetnost, to je velièina kakovostne kulture. »Šandorjev oèe Vinci se je s fronte vrnil èisto po dolsko, sam, potiho, brez razkazovanja, prišel je med zadnjimi. Veèina dolskih ljudi se tudi sicer najraje skrije v svojo senèno kotanjo, noèejo biti vsem na oèeh, potuhnjeni èemijo v svojih temaènih izbah z majhnimi okni in držijo jezike za zobmi, najlepše zunanje kratkoèasje jim je razbijanje grud na njivah z motikami, vse

dolske njive so zato videti kot vrtne grede, spomladi pa kot zaplate pešèene afriške pušèave. Pa kljub temu se zgodi, da gizdavim vrejskim postopaèem, ki na njivah pušèajo nedotaknjene sprimke zemlje, velike kot jesenske buèe, vèasih zrase veèji krompir kot Dolšèarjem. Najbolj Dolšèarje jezi, ko jih pet ali šest tolèe z motikami po njivi, pa pride mimo Vrejšèar in jih zaskrbljeno svari: 'Jezuš, Jezuš, Doušèari, vej pa bujete tou njivo z motikami, kak de van pa mrtva kaj rodijla?' A nekega dne bo Dolšèarjem za vso to skrbnost in priza-

Proraèun dokonèno potrjen in nadgrajen / stran 4

devnost bogato poplaèano, èeprav še nista doloèena ne dan ne ura: Dolšèarji samo vèasih malo pozavidajo Gergornim in Vrejskim za imeniten razgled s slemena, po katerem so posejani njihovi domovi in od koder si lahko ob lepem vremenu ogledujejo polovico cesarstva. No, zdaj jim veè ne bo treba zavidati niti tega, cesarstvo je pred razpadom.« To so besede iz romana »Vse moje Amerike«, pod katerega se je podpisal Štefan Kardoš.

Besede, ki drezajo v skrivnost in nas potiskajo èez rob. Kajti »umetnost dreza v skrivnost, ki je še tako

V kmetijstvu je veliko priložnosti / stran 10

fascinantne merilne naprave ne morejo izmeriti, velikokrat nas res celo potisne na ali pa èez rob«, kot je na osrednji obèinski slovesnosti s podelitvijo najvišjih nagrad s podroèja kulture povedala letošnja slavnostna govornica Nataša Matjašec Rošker. Tudi letos smo se seveda poklonili tistim, ki nas tako ali drugaèe drezajo na podroèju kulture. Denarno nagrado Mestne obèine Murska Sobota za vrhunske dosežke na podroèju kulture sta letos tako prejela Štefan Celec in Štefan Kardoš. Nagrajenca sta se v svojih delih – Celec v dokumentar-

nem filmu »Slovenci v Bethlehemu«, Kardoš pa v romanu »Vse moje Amerike« – dotaknila življenja in usod prekmurskih izseljencev, ki so se pred prvo svetovno vojno z valom ekonomskih migracij izselili v Bethlehem, mesto v ameriški Pensilvaniji, kjer so svojo skupnost in kulturo ohranili vse do danes.

Plaketa za pomembne dosežke na podroèju kulture je šla v roke Fotoklubu Murska Sobota, priznanje Mestne obèine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na podroèju kulture je prejel Alen Nemec.

Najboljši v športu prejeli priznanja / stran 18

2

/ februar 2018

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Kaj je smisel umetnosti?

Baletni produkciji navdušili obèinstvo v Gledališèu Park

Slavnostna govornica na osrednji obèinski slovesnosti ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bila Nataša Matjašec Rošker, prvakinja Drame SNG Maribor, sicer domaèinka iz Murske Sobote. Kako èuti in doživlja umetnost, je izpostavila tudi v slavnostnem govoru. »Umetnost dreza v skrivnost, ki je še tako fascinantne merilne naprave ne morejo izmeriti, in nas lahko celo res velikokrat potisne na ali pa èez rob.« / Foto: Aleš Cipot

Glasbena šola Murska Sobota, ki ima v svojem programu že od leta 2000 tudi baletni oddelek, je v zaèetku februarja pripravila baletno produkcijo. Letos so jo organizatorji ponovno pripravili v dveh ponovitvah. Baletna produkcija je odlièen prikaz celoletnega trdega dela in potrpežljivosti mladih baletnih plesalk, plesalcev in njihovih mentorjev. Obe ponovitvi sta napolnili dvorano in moèno navdušili zbrano obèinstvo. / Jasmina Muhiè

Med gimnazijci dobri raèunalnièarji

Dobro vpeti v okolje in v stiku z gospodarstvom

Na državnem tekmovanju iz informatike in raèunalništva Bober je Nik Kosednar iz Gimnazije Murska Sobota osvojil srebrno priznanje. »Lahko se pohvalimo, da smo edina šola s severovzhoda vse do Celja, ki je imela predstavnika na tem prestižnem tekmovanju, in že to je lep uspeh,« je med drugim izpostavila mentorica Romana Vogrinèiè in dodala, da se nekaj dijakov omenjene šole pripravlja še na državno tekmovanje v znanju raèunalništva in informatike ACM, ki bo 24. marca v Ljubljani. Na fotografiji vsi dobitniki srebrnih priznanj z letošnjega tekmovanja Bober (Nik Kosednar je drugi z desne v prvi vrsti oziroma z napisom Gimnazija Murska Sobota na majici). / Geza Grabar

Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu je opravila zunanjo evalvacijo Ekonomske šole Murska Sobota, Višje strokovne šole. Predmet presoje kakovosti so bili vpetost v okolje, delovanje, kadri, študenti, materialne razmere in zagotavljanje kakovosti.

Kot prednosti so med drugim izpostavili dobro vpetost v okolje in stik z gospodarstvom, povezovanje s tehnološkim parkom in mladimi podjetniki, visoko angažirano in proaktivno vodstvo, vzpostavitev in aktivno delovanje študentsko-podjetniškega in inovacijskega centra, visoko zadovoljstvo študentov z delom predavateljev ter sodobne prostore. / Ksenija Glažar

S pohodom poèastili pomen mokrišè

Na SPTŠ Murska Sobota so se poklonili kulturi

Svetovni dan mokrišè so letos obeležili z devetnajstim pohodom ob Muri, ki se ga je udeležilo okrog 500 pohodnikov. Prišli so iz Pomurja, širše Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske, na devet kilometrov dolgi poti pa so ob prijetni hoji spoznali zlasti pomen mokrišè za ohranjanje vodnih virov, ki po Muri priteèejo iz Alp, se pretakajo po razvejanih strugah, se preèišèujejo v poplavnih logih, ponikajo skozi gozdna tla in se skladišèijo v gramozu v podtalju. Voda se nato èrpa v velikih vodnjakih in se pošlje po ceveh sistema B, potem pa jo lahko kot pitno zaužijemo. / Foto: amazon-of-europe.com

Letošnji kulturni teden so naslovili »Umetnost hoje v prihodnost je razumevanje preteklih korakov«. Dijaki in uèitelji Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota so že 24. zapored slovenski kulturni praznik obeležili s tradicionalnim kulturnim tednom na SPTŠ. Šlo je za skupek razstav in prireditev, ki so jih strokovni aktivi pripravili v sodelovanju z dijaki. Letos so se med drugim spomnili 100-letnice konca prve svetovne vojne, 100-letnice smrti Ivana Cankarja, 110-letnice rojstva Miška Kranjca ter lani preminulega sodelavca, pesnika in pisatelja Milana Vincetièa. / Foto: SPTŠ Murska Sobota

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK

februar 2018

/

3

Poklon ustvarjalnim

O življenju v obljubljeni deželi Ameriki, o kateri govori dokumentarec, je razmišljal Štefan Celec, ki je raziskoval, kdo so bili Prekmurci, ki so se odpravili èez lužo, in kakšne usode so jih doletele. Kot je odkril, so bili dolga desetletja preprièani, da niso Slovenci, ampak Vendi, kakor so jih poimenovali Madžari v upanju, da bo po prvi vojni izgubljeno Prekmurje še kdaj njihovo. Šele v 90. letih so Prekmurci v Bethlehemu vendarle spoznali, da so Slovenci, in zaèeli tkati tesnejše vezi s staro domovino. Dokumentarec ni avtorjev prvenec, saj se je podpisal pod številne znane dokumentarne filme, kot so »Zgodovina prekmurskih Judov«, »Mali katekizem velikega èloveka«, »Murska republika 1919«, »Novi zakon Štefana Kuzmièa«, »Prehojena pot« ter »Slike in podobe Ludvika Vreèièa«, ter pod druge avtorske filme, ki jih v veèini sam opremlja z glasbo in v zadnjem èasu tudi montira.

obljubljeno še zadnje potovanje v Ameriko, dokler je bil ta še živ. Toda splet okolišèin vnuka pripelje do spominov na lastno življenjsko pot in refleksije o njej, ki na žanrsko paleto romana dodajo še avtobiografske barve, ko vnuk odkriva svoje lastne (male) Amerike,« o delu pravi Franci Just. Kardoša odlikuje izjemna pisateljska pot, ki mu je prinesla številne nagrade: leta 2007 je prejel kresnika za roman »Rizling polka«, za to nagrado je bil kar trikrat med petimi nominiranci: prviè leta 2002s skupinskim romanom »Sekstant«, skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom, in dvakrat s samostojnima romanoma »Poboèje Sonènega grièa« leta 2010 ter »Veter in odmev« leta 2015. Med vsemi pa je umešèen še roman »Zajèja sled«, ki je izšel leta 2012. Nagrajenec Štefan K ardoš je podelitev nagrade komentiral s temi besedami: »Vsakiè 8. februarja pritegnejo del pozornosti javnosti, ki je sicer zasièena z vsemi mogoèimi informacijami, še bolj pa neinformacijami, tudi nagrade na podroèju kulture. Kultura oziroma umetnost nista podroèji, ki bi v resnici zanimali veliko ljudi, zato je vsaka 'zunanja' spodbuda za poveèanje tega interesa dobrodošla.

Nagrajence po navadi izbirajo strokovne komisije, torej ljudje, ki o podroèju nekaj vedo, zato je nagrada tudi informacija o tem, kaj je na posameznem kulturno-umetniškem podroèju vredno pozornosti. In vsi si želimo, da bi bilo zares tako. Zlasti nagrajenci.«

Kardoš: Praznik, zasièen z neinformacijami

Plaketa fotografskemu klubu

Štefan Kardoš v družinskem romanu »Vse moje Amerike«, ki ga je posvetil rojstnim Križevcem, v ospredje pripovedne zgodbe postavi Šandorja Novaka, rojenega v Bethlehemu v zaèetku prejšnjega stoletja, kamor se po otroških letih v Prekmurju za nekaj èasa ponovno vrne. To je tudi zgodba o njegovem vnuku K., ki se je zaobljubil spisati roman o dedu. »Literarno delo je pravzaprav le nadomestek za dedu

Plaketo za pomembne dosežke na podroèju kulture je prejel Fotoklub Murska Sobota – kulturno društvo, ki že dvajset let združuje izrazne fotografe iz Pomurja, ki s svojimi fotografijami lovijo trenutke èasa in bogatijo kulturno življenje v obèini.

Društvo se je konec leta 2015 ob pomoèi obèine preselilo v stalne prostore na Slovenski ulici 41, uspešno pa kandidira tudi na vsakoletnih razpisih. Ugodne okolišèine jim, kot

Aleksandra Grah Foto: Aleš Cipot Na predveèer kulturnega praznika je v Gledališèu Park potekala osrednja obèinska slovesnost s podelitvijo najvišjih nagrad s podroèja kulture.

Celec raziskoval Prekmurce èez lužo

pravijo, dajejo veliko energije, da se z vnemo lotevajo novih nalog, med katerimi je zelo pomembno pridobivanje in poglabljanje znanj, s tem pa strokovni razvoj èlanov. Tako naèrtujejo sodelovanja z uveljavljenimi, uglednimi fotografi, ki so pripravljeni z njimi deliti svoje izkušnje in širiti njihova fotografska obzorja.

Sodelujejo na slovenskih in mednarodnih fotografskih nateèajih in tekmovanjih. Kot redno dejavnost društvo ohranja letne razstave èlanov, saj z izborom najboljših fotografij ne promovirajo le lastne dejavnosti, temveè tudi fotografijo kot pomembno zvrst umetnosti in kulture.

Priznanje za znanstveno fantastiko

Lepo je živeti tukaj

Priznanje Mestne obèine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na podroèju kulture je prejel magister profesor razrednega pouka Alen Nemec, ki je svoj literarni izraz našel v znanstveni fantastiki. V slogu fanovske literature, ki so jo navdihnile svetovne uspešnice, med katerimi so najbolj znane »Igra prestolov«, »Gospodar prstanov«, »Hobbit« idr., je zapisal svojo pripoved »Vstajenje meèevalca«, ki jo je tudi sam izdal.

Murska Sobota je ena od dvanajstih finalistk za letošnji zlati kamen, nagrado za razvojno najbolj prodorno obèino. Po oceni strokovne komisije se v Murski Soboti, podobno kot pri drugih finalistkah, prepoznajo sveži pristopi, ki že dajejo merljive rezultate. Strokovna komisija še ugotavlja, da Murska Sobota izraziteje gradi vlogo regionalnega središèa in je kraj, ki je med najvarnejšimi v Sloveniji. Že uvrstitev v finale med 212 slovenskimi obèinami je po mojem mnenju dosežek, ki kaže na to, da se strateški pristop k naèrtovanju našega razvoja prepoznava tudi v strokovni javnosti. Zlati kamen namreè ni le nagrada in dogodek, paè pa zlasti raziskovalni projekt ter celovit sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave.

Toš kot interpret Prešerna

Cilj vseh naših naèrtov je mesto z visoko kakovostjo življenja. Ta kakovost raste tudi po zaslugi razvejane mreže prostovoljstva, vedno boljših možnosti za šport in rekreacijo ter s pestrim kulturnim dogajanjem in ustvarjanjem. Na vseh teh podroèjih smo v minulih dneh podelili obèinska priznanja, ki so jih prejeli dolgoletni poveljnik naše gasilske zveze Franc Olaj, Medobèinsko društvo slepih in slabovidnih ter Društvo za zašèito živali, kot najboljši prostovoljski dogodek, namenjen odpravljanju predsodkov in širjenju pozitivnih vrednot, pa izpostavili dobrodelno prireditev »Podarimo sreèo« Osnovne šole IV. Murska Sobota je prostovoljstvu prijazna obèina, kar dokazujemo tudi s certifikatom Slovenske filantropije in Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. S priznanji zaslužnim prostovoljcem kot skupnost izkazujemo svojo hvaležnost in promoviramo njihove dosežke. Zaradi njihovega nesebiènega dela smo kot skupnost bolje povezani, varni in ozavešèeni, ljudem pa sta zagotovljeni uèinkovita pomoè in ustrezna podpora.

Za glasbeni vložek na slovesnosti je poskrbel igralec Tadej Toš, ki se je s svojim bendom Tadej Toš & The Band predstavil malo drugaèe, in sicer kot glasbeni interpret Prešernove poezije. Obiskovalci so uživali ob živahnem glasbenem rokenrol kabaretu z naslovom »Rokezije«.

Slovesnost in video portrete letošnjih nagrajencev je režirala Duša Škof. Slavnostna govornica, igralka in prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker, je v nagovoru razmišljala o umetnosti, ki jo je spremljala že od malih nog in v katero je tesno vpeta še danes. O umetnosti je povedala, da »dreza v skrivnost, ki je še tako fascinantne merilne naprave ne morejo izmeriti, in da nas lahko celo res velikokrat potisne na ali pa èez rob«.

Na zaèetku leta podeljujemo priznanja tudi na podroèju športa in kulture, ki oba prispevata k živosti in zdravemu naèinu življenja.

Murska Sobota ima razvit športni utrip, zato pospešeno vlagamo v izboljšanje športne in rekreacijske infrastrukture, od kolesarskih stez, pokritja teniških igrišè, zaèetka prenove kopališèa in nogometnega stadiona do novih možnosti za gibanje, šport in rekreacijo, ki jih bo zagotavljalo revitalizirano Soboško jezero. Murska Sobota ima kar dve najboljši športni osnovni šoli v Sloveniji, prvoligaški odbojkarski klub, tenisaè Marino Kegl pa je najboljši slovenski športnik invalid. Z Muro na vrhu lestvice pred zaèetkom pomladanskega dela prvenstva smo na dobri poti, da v Mursko Soboto vrnemo prvoligaški nogomet.

Ob slovenskem kulturnem prazniku so obèinske nagrade na podroèju kulture prejeli pisatelj Štefan Kardoš, režiser Štefan Celec in Fotoklub Murska Sobota, pa tudi mladi pisatelj Alen Nemec. Njihovi ustvarjalni dosežki gradijo dušo mesta sredi pomurske krajine, tisto silovito moè, ki iz ljudi, ki po spletu nakljuèij živijo na istem prostoru, ustvarja mesto in skupnost s svojo identiteto, zgodbami, èustvi in hrepenenji.

Denarno nagrado za vrhunske dosežke na podroèju kulture sta prejela Štefan Celec in Štefan Kardoš.

Plaketa za pomembne dosežke na podroèju kulture je romala v Fotoklub Murska Sobota.

Tudi èe zlati kamen ne potuje v Mursko Soboto, vidim v uvrstitvi v finale spodbudo, da nadaljujemo z naèrtom za preporod mesta.

Prostovoljci, športniki in kulturniki med nami vedo, kako trdo morajo delati, da dosežejo rezultat. Murska Sobota za prihodnost terja delo, energijo in ideje vseh nas. Prostor za sodelovanje je odprt. Priložnosti je veliko. Vsi skupaj po svojih najboljših moèeh soustvarjajmo boljše mesto.

To nas povezuje. Zato je lepo živeti tukaj.

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Alen Nemec je prijel priznanje za uspešno delo mladih ustvarjalcev na podroèju kulture.

Štefan Celec je skozi dokumentarec razmišljal o življenju v obljubljeni deželi Ameriki.

4

/ februar 2018

Vprašanja in pobude s 26. seje mestnega sveta Objavljamo vprašanja in pobude mestnih svetnikov s 26. seje mestnega sveta. Na seji je odgovarjal župan dr. Aleksander Jevšek.

Vprašanja in pobude s 27. seje mestnega sveta bomo zaradi prevelikega obsega objavili v naslednji številki Soboških novin.

Miran FORJANIÈ: Povedal je, da med prvim branjem proraèuna ni nikjer zasledil, da bila na podroèju KS Èernelavci naèrtovana dograditev ploènika med Šercerjevo in Gajevo ulico, ki je sicer ob državni cesti, vendar je obmoèje zelo nevarno za tamkajšnje prebivalce, saj nimajo varnega dostopa na nasprotno stran, kjer pa sta ploènik in kolesarska pot. Na to zadevo opozarjajo že vrsto let.

Ker ni zasledil tudi investicije za Gajevo ulico, ki je prav tako stara težava, ga zanima, kako namerava mestna uprava vzpostaviti ustrezno stanje. Kolikor mu je znano, se je prejšnje leto pristopilo k projektu, zdaj pa ni nikjer zasledil Gajeve ulice. To sprašuje, ker so se nanj kot predsednika Krajevne skupnosti Èernelavci obrnili stanovalci te ulice. Želi pisni odgovor na vprašanje, zakaj ulica ni uvršèena v proraèun, da bo lahko potem odgovor sporoèil na zboru krajanov.

Odgovor svetniku: Glede Gajeve ulice je župan povedal, da je ta investicija uvršèena v projekt trajnostne mobilnosti. Strinja se, da je ulico treba obnoviti. Pripravljen bo pisni odgovor.

Lea FRIŠKIÈ: Povedala je, da tokrat ne bo kritizirala ali izpostavljala želja, temveè prenaša iskreno zahvalo gospodu županu iz Centra starejših Murska Sobota. Povedala je, da je dan prej župan obiskal obèane Mestne obèine Murska Sobota in jim s to gesto pokazal, da so še vedno obèani mestne obèine in da na njih ne pozabljajo. Med 66 oskrbovanci centra jih je 45 iz mestne obèine, od tega 33 iz mesta Murska Sobota. Ko je županu povedala, kako težko ga prièakujejo, ji je zaradi preseneèenja najprej težko verjel, a ji je vseeno prisluhnil. Župan ji je povedal, da jim bo vrnil preseneèenje; na obisk je zato s sabo pripeljal še harmonikarja. Vsi, ki so spremljali dogajanje in obèutili vzdušje naših ostarelih, ki so za družbo marsikaj naredili že pred leti, so imeli solze v oèeh, kot jih ima tudi ona v tem trenutku.

Oskrbovanci so jo prosili, naj se na seji mestnega sveta zahvali županu mestne obèine, saj jim je z gesto izkazal veliko èast, ko se je spomnil na njih in s sabo pripeljal še glasbo, zato darila sploh niso bila pomembna, štela sta le vzdušje in radoživost. Zato se mu še enkrat zahvaljuje v njihovem imenu, v svojem imenu in imenu vodje Centra starejših Murska Sobota.

Anton ŠKRABAN: Postavil je vprašanje o gradbenih parcelah.

Obèani Trubarjeve ulice v Krogu, od Vodnikove ulice dalje na levo stran, imajo namreè okrog deset gradbenih parcel, ki bi jih radi prodali, ker so jim v strošek, saj morajo plaèevati davek. Vendar ne dobijo gradbenega dovoljenja. Tam je sicer vrisana cesta, so ga pa prosili, naj vpraša, kam se lahko obrnejo, da bi to lahko uredili.

Odgovor svetniku: Župan je povedal, da bo na vprašanje o Trubarjevi ulici v Krogu pripravljen pisni odgovor, saj je treba pregledati, kaj prostorski akt omogoèa.

Mag. Anton ŠTIHEC: Povedal je, da je od vodstva obèine skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega znaèaja zahteval pisne akte ali kakršnekoli dogovore, ki so zabeleženi med Mestno obèino Murska Sobota in Teniškim klubom Murska Sobota. To je povedal že na prejšnji seji in odgovor je bil posredovan na današnjo sejo. Za širšo javnost je prebral prejeti odgovor: »Investitor izgradnje teniške hale v Murski Soboti je Teniški klub Murska Sobota. Investicija v halo in potrebno infrastrukturo je ocenjena na pribl. 300.000 EUR, predvideni viri financiranja pa so lastna sredstva teniškega kluba, pridobljena sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in sredstva Mestne obèine Murska Sobota v višini 100.000 EUR, ki so bila odobrena v rebalansu proraèuna Mestne obèine Murska Sobota za leto 2017 – postavka 18051018 Teniška hala. Mestna obèina Murska Sobota in Teniški klub Murska Sobota sta podpisala pismo o nameri, v katerem sta izrazila interes in pripravljenost za sodelovanje pri projektu postavitve nove teniške hale v Razlagovi ulici v Murski Soboti, ki bo po izgradnji pod enakimi pogoji dostopna vsem zainteresiranim uporabnikom. Ker Mestna obèina Murska Sobota ne more vlagati javnih sredstev v tujo lastnino, sta se Mestna obèina Murska Sobota in Teniški klub Murska Sobota dogovorila o neodplaènem prenosu zemljišèa, na katerem bo zgrajena teniška hala, v last in posest Mestne obèine Murska Sobota. V tej smeri potekajo aktivnosti, predlog pogodbe o neodplaènem prenosu nepremiènin je bil poslan Teniškemu klubu Murska Sobota in v prihodnjih dneh je naèrtovan podpis pogodbe. Po prenosu zemljišèa in dokonèanju investicije – izgradnji teniške hale – bo sklenjena kupoprodajna pogodba, na podlagi katere bo Mestna obèina Murska Sobota odkupila del teniške hale v znesku 100.000 EUR, v katerega je vkljuèen DDV. Po realizaciji navedenih pravnih poslov bo Mestna obèina Murska Sobota postala do celote lastnica zemljišèa, na katerem bo zgrajena teniška hala, in solastnica objekta – teniške hale.

Navedeni nepremiènini bosta kot lastnini Mestne obèine Murska

MESTNI SVET

Proraèun dokonèno potrjen in nadgrajen Ksenija Glažar Konec januarja so se mestni svetniki sestali na 27. redni seji, na kateri so med drugim sprejeli dobrih 28 milijonov evrov težak proraèun za leto 2018.

Mestni svetniki so v drugi obravnavi sprejeli proraèun za leto 2018, ki je skupaj z dopolnitvami iz prve obravnave vreden 28.133.663 evrov in je kot tak najveèji doslej. Z njim mestna obèina naèrtuje rekordno èrpanje evropskih in državnih sredstev, proraèun pa omogoèa nadaljevanje intenzivnega investicijskega cikla, ki ga Mestna obèina Murska Sobota poganja s strateškimi razvojnimi projekti (Vrata v Pomurje s celostno revitalizacijo Soboškega jezera, obnova mestnega središèa, ureditev cest in kolesarskih stez ter športne infrastrukture). Za te in druge investicije je že oziroma še bo kandidirala za evropska in državna razvojna sredstva. Ob moèni investicijski naravnanosti (investicijam je namenjenih kar 44 odstotkov sredstev) proraèun zagotavlja tudi sredstva za programe športa, kulture, predšolskega varstva, izobraževanja in socialnega varstva, med drugim za letni program športa, darilo ob rojstvu in sofinanciranje šolskih potrebšèin za prvošolce, štipendije za nadarjene študente, financiranje predšolske vzgoje, mestni avtobus, sofinanciranje javnih del in vrsto socialnovarstvenih programov. Tudi letos bosta subvencionirani cena oskrbe s pitno vodo in omrežnina za odvajanje padavinske vode.

Izdelani bodo kipi zaslužnih Pomurcev Glede na prvo obravnavo je mestna uprava pripravila dopolnjen predlog proraèuna, ki je v veliki meri zajel predloge mestnih svetnic in svetnikov iz postopka obravnave.

Dodatna sredstva bodo po besedah direktorja obèinske uprave Sreèka Durova namenjena še za vzdrževanje kanalizacije, toplovoda in pokopališèa, dodatna sredstva so namenjena tudi sofinanciranju javnih del, vložku v obnovo vaškega doma v Vešèici in podpori projektu Murska Sobota 4 Future. Zaradi kupnin za zemljišèa v letošnjem letu in višjega presežka v tržnih dejavnostih Javnega podjetja Komunala se nekoliko poveèujejo tudi prihodki.

Dodatno so v proraèun vkljuèeni stroški za izdelavo kipov zaslužnih Pomurcev, ki bodo postavljeni ob obeležitvi 100. obletnice združitve Prekmurja z matiènim narodom. Na pobudo mestnega svetnika Andreja Mešièa bodo sredstva za ta namen s 50 tisoè poveèana na sto tisoè evrov.

Njegov amandma so mestni svetniki podprli, med drugimi tudi mag.

Marjan Gujt, ki pravi, da je treba ta sredstva nameniti še v tem proraèunu. »Skrbeti moramo za narodno zavednost, obeležiti je treba ljudi, ki so tvegali življenja in kariere,

V proraèunu so vkljuèeni tudi stroški za izdelavo kipov zaslužnih Pomurcev. Na pobudo mestnega svetnika Andreja Mešièa (v ozadju desno) bodo sredstva za ta namen s 50 tisoè poveèana na sto tisoè evrov. Njegov amandma so mestni svetniki podprli, med drugimi tudi mag. Marjan Gujt (na fotografiji v ospredju), ki pravi, da je treba skrbeti za narodno zavednost.

da smo mi zdaj v Sloveniji in združeni z matiènim narodom,« je dodal Gujt. Podpira postavitev kipov in tudi primerno obeležitev tega pomembnega praznika. V nadaljevanju seje so potrdili še naèrt ravnanja s stvarnim premoženjem Mestne obèine Murska Sobota za leto 2018.

Precej sredstev tudi za šport Mestni svetniki so potrdili letni program športa za leto 2018, ki ga je predstavila Nada Cvetko Török iz mestne uprave. Letnemu programu športa bo v letošnjem letu namenjenih 300 tisoè evrov. K temu je treba prišteti še nakup nove programske opreme (aplikacije v vrednosti tri tisoè evrov) ter sredstva za sofinanciranje vzdrževanja in posodobitve infrastrukture in letalske tehnike na Letališèu Murska Sobota v višini 25 tisoè evrov. Za športne objekte bo namenjenih 165.500 evrov (drsališèe – 120.500, stadion Fazanerija – 10.500 evrov, TVD Partizan – 35 tisoè evrov). Za investicije v ureditev športnih objektov in tekoèe vzdrževanje športnih objektov je namenjenih 642.800 evrov. Skupno je tako za šport predvidenih 1.136.300 evrov.

Strateški naèrt Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota Mestni svetniki so v nadaljevanju seje dali pozitivno predhodno mnenje k strateškemu naèrtu javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota za obdobje med letoma 2018 in 2022, ki sta ga predstavili Darja Potoènik iz mestne uprave in direktorica javnega zavoda mag. Brigit a Perhavec. Kot je pojasnila slednja, je zavod posebnost v mestnih obèinah, saj združuje kar tri podroèja (kulturo, turizem in šport). Med drugim je povedala, da na podroèju kulture dosegajo odliène rezultate, saj jim je ob vsakoletnem poveèanem številu obiskovalcev in dogodkov

uspel tudi pomemben preboj v smislu vrhunskosti in raznolikosti ponudbe. Mestni svetnik Anton Štihec je pohvalil predvideno nabavo novih koles za turistièno ponudbo, e-rolk, e-skirojev in elektriènih dvokolesnikov Segway, ki bodo pritegnili zlasti mlade. Pohvalil je še razvoj novih turistiènih produktov v povezavi z judovsko dedišèino, dedišèino arhitekta Novaka, prikazom dogajanja pred sto leti in Mursko republiko.

Kadrovske zadeve Pri kadrovskih zadevah so mestni svetniki dali pozitivno mnenje Gaby Flisar za direktorico Javnega stanovanjskega sklada Mestne obèine Murska Sobota, Valeriji Mes Forjan za direktorico Javnega zavoda za opravljanje spremljajoèih dejavnosti vzgoje in izobraževanja Murska Sobota. V svet javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Bakovci so bili kot predstavniki ustanovitelja imenovani Cvetka Vereš, Nives Cajnko in Sreèko Horvat, v svet javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola III pa Lea Friškiè, Aleš Kornik in Alenka Glavaè Geršanov. V svet javnega zavoda Srednja zdravstvena šola Murska Sobota je bila kot predstavnica lokalne skupnosti potrjena Daniela Mörec. V svet javnega zavoda Ljudska univerza sta bila kot predstavnika ustanovitelja potrjena Marija Baèiè in Stanislav Štotl. Za èlane nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne obèine Murska Sobota so bili imenovani Melita Domjan, Drago Ružiè, Nataša Horvat Bariè, Drago Vigali in Tomaž Dundek. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je mestnemu svetu predlagala, da za urednika Soboških novin potrdi Mitjo Perša, vendar po rezultatih glasovanja ni bil deležen podpore mestnega sveta. Na 16. dopisni seji so podprli imenovanje dr. Roberta Inhofa za direktorja javnega zavoda Galerija Murska Sobota in Metke Fujs za direktorico javnega zavoda Pomurski muzej Murska Sobota.

SVETNIŠKI KOTIÈEK / MESTNI SVET

Polaganje politiènih raèunov za predvolilne obljube Miran Forjaniè, lista ZA 2020 Èez dobrega pol leta se bo odvrtelo še eno štiriletno mandatno obdobje sklica mestnega sveta. Politiki so – ali smo – ljudje, ki so pripravljeni za dosego politiènega cilja uporabiti vse mogoèe poti. In koliko te vse mogoèe poti koristijo obèanom, koliko so legitimne, legalne ali vsaj korektne? V iztekajoèem se mandatu so bile želje in s tem tudi te vse mogoèe poti mnogokrat veèje, kot je bilo sploh izvedljivo. Drži, da ni vse tako èrno, kot se vèasih komu zdi, saj smo precej postorili zlasti na podroèju socialne politike. Vendar pa zdrava družba ne more in ne sme sloneti predvsem na sociali, temveè mora zagotavljati zdrave temelje za uspešen gospodarski

razvoj. Prav lokalna politika bi morala biti tista sila, ki bi v lokalnem prostoru zagotavljala ta temelj gospodarskega razvoja. In to politiko, katere del sem tudi sam, si predstavljam tako, kot jo gledam z lastnimi oèmi, z oèmi podjetnika. In ker sem to že veè kot tri desetletja, ne morem prezreti dejstva, da se nekateri akterji te iste politike lotevajo zlasti prek socialnega podjetništva in javnih zavodov. Je to dvoje res ta oblika dejavnosti, ki bo prinesla napredek? Seveda je potrebno tudi to dvoje, vendar nam tovrstna angažiranost ne bo prinesla veèjega gospodarskega preboja. Kveèjemu oder za razkazovanje tistih, ki jim slednje pomeni najveè. In da je celo pri tem postala najpomembnejša pripadnost doloèeni politièni opciji, lokalni patriotizem in želja po razvoju pa sta ostala nekje ob strani – tu bi se pa morale vse mogoèe poti konèati.

Dejanja so glasnejša od besed Staša Horvat, Stranka modernega centra (SMC) V tem mandatu ugotavljam, da se naša obèina na infrastrukturnem podroèju razvija hitreje kot na drugih. Vsi obèani nestrpno prièakujemo zakljuèek prve faze južne murskosoboške obvoznice, ki je bila skupen projekt Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in Mestne obèine Murska Sobota. Z njo se bodo razbremenile Industrijska, Panonska in Lendavska ulica. V drugi fazi bo južna obvoznica zgrajena do križišèa pri Èardi. Ko bo dokonèana še vzhodna, se bodo prometne razmere v Murski Soboti bistveno izboljšale

za vse obèane, saj bo promet skozi celotno mesto razbremenjen. Vesela sem, da mi je pri ministrstvu za infrastrukturo uspelo uvrstiti projekt preureditve nevarnega križišèa – èrne toèke pri Splošni bolnišnici Murska Sobota – v krožišèe. Investitor izgradnje bo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, soinvestitor Mestna obèina Murska Sobota. Mestna obèina bo naredila nove ceste, ki bodo povezovale regionalno cesto in parkirišèe pred bolnišnico. Krožišèe bo dokonèano v letu 2019. V tem mandatu smo slišali veliko obljub, vendar vse še niso izpolnjene. Niti ne vemo, kdaj bodo. Spet druge so izpolnjene, o èemer prièajo rezultati. A vendar: dejanja so glasnejša od besed.

Brez medsebojnega sodelovanja ni mogoèe uresnièevati in razvijati vizije razvoja mestne obèine za obèane. Za zakljuèek naj še povem, da je povsod lepo, a doma je najlepše.

Mandat, zaznamovan z izostankom investicij Andrej Mešiè, Slovenska demokratska stranka (SDS) Zadnji mandat je zaznamoval triletni izostanek investicij s podarjenim objektom Expo, ki nobene pomurske obèine ni preprièal, da bi pristopila k sofinanciranju, drastiènim dvigom cen komunalnih storitev in namešèanjem lastnih kadrov na vodilne položaje zavodov. Pa tudi vse veèji finanèni apetiti zavodov, zlasti ZKTŠ in RIS Dvorec Rakièan, ter zgodovinsko najveèje število zaposlenih v obèinski upravi.

Paviljon in veliki pok, ki naj bi ga prinesel v obèino, sta kmalu naletela na mnoge pomanjkljivosti. Pri projektu, iz katerega je bilo treba narediti zgodbo, se je izkazalo, da smo v stranki SDS upravièeno zahtevali investicijsko dokumentacijo. Finanèno se je s pribl. 1,6 milijona evrov podražil na veè kot 4,8 milijona evrov in bo finanèno

vzdržen le, èe bo letno iztržil 400.000 evrov prihodkov (glede na investicijsko dokumentacijo). V resnici pa?

Odgovora nimamo, saj se že govori o naravnem kopališèu, ki pa ga elaborat nikoli ni omenjal. Lahko izrazimo zaskrbljenost, saj projekt v obèinski proraèun ne prinaša niti enega samega evra (morda kakšnega iz turistiène takse?). Nekateri svetniki vplivno odžirajo vse veè denarja obèinskega proraèuna in druge ustanove kot nepomembne pušèajo v senci. To ni dobro za delovanje in pravièno zastopanost vseh zavodov. Tudi doloèenim krajevnim skupnostim se daje prednost, kar jasno kaže na neenakopravno obravnavo vseh. Sicer pa lahko delo svetniške skupine SDS ocenim kot uspešno, med drugim smo podprli civilno iniciativo in prepreèili namestitev beguncev v stanovanja veèstanovanjske stavbe na Lendavski. V sodelovanju z nekaterimi drugimi svetniki v mestnem svetu smo pripravili amandma, ki v celoti zajema pobudo murskosoboške škofije. Tako bosta poleg doprsnih kipov narodnim buditeljev postavljeni tudi obeležji sv. Nikolaju v krožišèu ter svetnikoma Cirilu in Metodu pred stolno cerkvijo v Murski Soboti.

Mladi, pomagajte nositi kovèek družbe Daniela Mörec, Socialni demokrati (SD) Od novembra 2014, ko sem se udeležila prve seje m e st n e g a s vet a n a š e obèine, do 27. seje sem se o delovanju obèine marsikaj nauèila. Ob tem sem se udeleževala tematskih delavnic v okviru dejavnosti pri pripravi Trajnostne urbane strategije. Nanje so bili vabljeni vsi obèani, njihovi predlogi so bili upoštevani in danes ustvarjamo »Soboto, kot si jo želimo«. Sprva sem tudi jaz v marsikaj podvomila, zdaj pa verjamem v razvoj, saj se projekti že uresnièujejo. Gradiva za seje so obširna in zahtevna, vsa podroèja delovanja mi niso blizu, zato sem pripravam na seje posvetila veliko èasa.

Sem predsednica odbora za družbene dejavnosti, kjer obravnavamo kulturo, izobraževanje, šport ter zdravstveno in socialno varstvo. Odnos Mestne obèine Murska Sobota do teh negospodarskih dejavnosti je odlièen. Proraèunska sredstva se v našem mandatu za te dejavnosti niso zniževala. Vsako leto smo sprejeli nekaj novosti, ki so finanèno pomagale novorojenèkom, prvošolcem, športnikom in starejši generaciji. Preprièana sem, da smo v tem mandatu na vseh podroèjih

naredili velik premik. Zastavljeni projekti se uresnièujejo, mestno jedro zaèenja ponovno živeti, težišèe razvoja je zdravo življenjsko okolje, Vrata v Pomurje se poèasi odpirajo, kulturni, športni in turistièni park ob Soboškem jezeru pa bo obèanom in turistom omogoèil aktivno preživljanje prostega èasa. Seje so vèasih burne, vendar je komunikacija z županom odprta in politièno dogovarjanje pripelje do sprejetja predlaganih projektov.

Predlogi svetnikov ne gredo mimo župana in obèinske uprave ter so pogosto realizirani. Murska Sobota ponovno postaja regijsko središèe, potem ko so jo v preteklem desetletju v razvoju prehitele nekatere pomurske obèine.

Ostajajo pa še nekatere priložnosti. V naslednjem mandatu bodo èlani mestnega sveta morali veè vlagati v skrb za starejše obèane. Starejši bomo namreè nosili velik obremenilni kovèek, ki se imenuje demenca, in treba nam ga bo pomagati nositi. Naloga lokalne skupnosti je, da pripravi mlajše generacije in jih izobrazi, da bo breme demence lažje za posameznika in družbo.

Današnji koraki mestne obèine pri pripravi infrastrukture za šport, rekreacijo, sprostitev, kulturne dejavnosti, zdravo okolje in zdrav življenjski slog bodo omogoèili višjo kakovost življenja vseh generacij in demenco odmikali v devetdeseta leta. Poleg težnje po gospodarskem razvoju bodo najpomembnejše aktivnosti, ki bodo prinašale zadovoljstvo.

februar 2018

/

5

Sobota evidentirani v poslovnih knjigah.« Povedal je, da se daje javni denar v zasebno društvo in da je to paè pravna telovadba, kako zdaj to opravièiti z naknadnim, poznejšim prenosom lastništva objekta, ki bo zgrajen, zemljišèe pa dobimo zastonj, kar se mu zdi pohvalno. Nekoè je to zemljišèe že bilo od obèine in je po èudnih poteh potem prešlo najprej v last krajevne skupnosti, potem mestne èetrti, pozneje teniškega kluba. Povedal je, da je na prejšnji seji postavil tudi vprašanje glede Ulice Štefana Kovaèa v Rakièanu, saj je bila tam razsvetljava izvedena le delno. Vprašal je, zakaj je bilo tako, in od mestne uprave dobil odgovor, da niso razrešene premoženjskopravne zadeve. Povedal je, da je odnos do teh lastnikov malo èuden, saj so razsvetljene tri èetrtine ulice, èetrtina pa ne. Mestna obèina Murska Sobota je tudi s temi lastniki šla v pogajanja o pridobitvi zemljišè, da bi tudi tam lahko postavili drogove, zdaj se ti ljudje poèutijo zapostavljene, saj pri njih ni razsvetljave, drugje pa je. To govori iz razloga, ker upa, da mestna uprava te premoženjskopravne zadeve ureja. Prosil je, èe obèinska uprava vsem svetnikom razdeli projekt obnove objekta ZOTKE v parku v Murski Soboti, za katerega je v proraèunu predvidenih 100.000 EUR, da bodo vedeli, kaj bo za teh 100.000 EUR narejeno.

Odgovor svetniku: O teniški dvorani je župan povedal, da je Teniški klub Murska Sobota enako kot DNŠ Mura pridobil status društva, ki deluje v javnem interesu. Z omenjeno investicijo želijo omogoèiti celoletno igranje tenisa v Murski Soboti. Tenis ni veè samo šport bogatih, ampak šport, ki je dostopen vsem, zlasti otrokom, ki ga poleti igrajo v Murski Soboti na teniških igrišèih, pozimi pa vadbe tukaj ne morejo nadaljevati, ker se izvaja v Radgoni ali Radencih, kar je za starše predrago. Župan je povedal, da je zelo dobro seznanjen z ozadji sporov med Teniškim klubom Murska Sobota in dvema zasebnima teniškima šolama. Pri njemu so bili tenisaèi in upravni odbor Teniškega kluba Murska Sobota in jih je prosil, naj sedejo za mizo in se dogovorijo. To ni vlaganje v zasebno lastnino, saj je zadeva pravno postavljena tako, da bo plaèilo izvedeno takrat, ko bo obèina postala lastnik zemljišèa in ustreznega deleža tega objekta. Teniškemu klubu so sporoèili, da mestna obèina mora postati lastnik, da bo lahko vlagala, to je vložek v šport in v boljšo kakovost življenja v mestu. Pri zahtevi za informacije javnega znaèaja je župan povedal, da je rok za odgovor dvajset delovnih dni, te roke mestna uprava upošteva in vsi odgovori bodo pripravljeni kot vselej doslej. Glede Ulice Štefana Kovaèa v Rakièanu je župan povedal, da bodo preverili, kaj in kako je z nadaljevanjem te investicije.

Andrej MEŠIÈ: Njegova pobuda se nanaša na tisto izpred treh mesecev, in sicer glede hiše, ki nima protihrupne ograje. V bistvu je takrat za ta objekt zahteval vsaj protihrupna okna, g. župan se je o tem tudi pozanimal in mu dal odgovor, ampak vseeno je bilo tudi temu gospodu obljubljeno, da bo dobil vsaj odgovor, èe že ne protihrupnih oken oziroma protihrupne ograje.

Odgovor svetniku: Župan je povedal, da so lastnik hiše, v kateri ta gospod živi, Slovenske železnice in da mestna obèina ne more vlagati v zasebno lastnino podjetja, zato tam tudi ne more zamenjati oken. Župan je povedal, da se bo potrudil in prosil Slovenske železnice, da temu èloveku pomagajo, ker je res doma neposredno ob železniških tirih v stavbi Slovenskih železnic.

Doc. dr. Mitja SLAVINEC: Povedal je, da ga zanima, ali je že kaj novega glede Strategije prostorskega razvoja Slovenije, o kateri je govoril na prejšnji seji. Dal je pobudo, da bi na trg (katerikoli, saj imamo kar nekaj primernih) vklesali imena pomembnih Pomurcev, na katere smo lahko ponosni, kot smo ponosni tudi na svojo zgodovino. Torej nekaj takega, kot je bilo predlagano tudi za proraèun. Obeležili bi vse, ki so pripomogli k osamosvojitvi oziroma prikljuèitvi Pomurja/Prekmurja k matièni domovini.

Veliko ceneje je, èe bi evidentirali tiste naše Soboèane ali pa tudi širše vse tiste, ki so prav tako vredni tega spomina, in jih na primeren naèin obeležili. Podobno imajo urejeno recimo v Ljubljani v prenovljenem središèu mesta, v Opatiji in drugje.

Oceniti bi bilo torej treba imena tistih, ki so vredni spomina, ob tem pa poudarja, da je strošek za to razmeroma majhen, bogati pa nas lahko zlasti ponos na mesto, obèino in seveda na vse tiste ljudi, ki od tod izhajajo.

Odgovor svetniku: Glede Strategije razvoja Slovenije je župan povedal, da je ravno danes prišla na njegovo mizo. Stališèa so bila predstavljena v okviru Skupnosti obèin, vendar pa še ni utegnil preveriti, èe so bila tudi upoštevana. Glede imen na trgu prièakuje oziroma prosi, da se pripravijo konkretni predlogi, tudi obèina je o tem že razmišljala ob pobudi muzeja o plošèah, na katerih bi bila zapisana ta imena, saj se tudi v drugih mestih odloèajo za tak urban naèin.

Dr. Robert CELEC: Povedal je, da pozdravlja uvrstitev izgradnje reflektorjev na Fazaneriji, kjer igra naš trenutno še drugoligaš.

Poziva pa, da bi se pripravili tudi drugi naèrti razvoja stadiona; verjame, da naslednje leto to ne bo mogoèe, vendar bi s pripravljenimi naèrti razvoja stadiona za prihodnja leta lahko kandidirali za sredstva. Po njegovem mnenju je to smiselno, ker bo tam verjetno kmalu igral prvoligaš, standardi v prvi ligi so zelo visoki in stadion zelo kmalu tudi z reflektorji ne bo veè primeren za igranje, zlasti pa ne bo za evropska tekmovanja, kamor si seveda tudi želimo.

6

/ februar 2018

AKTUALNO

Obèina: »Šèitimo javni interes vseh uporabnikov Pomurskih lekarn« Ksenija Glažar Pomurske lekarne so od januarja brez zakonitega zastopnika. Na mestni obèini so preprièani, da uporabniki trpijo škodo, vodstvo Pomurskih lekarn pa zadeve (zaenkrat) ne komentira.

Mestna obèina Murska Sobota, ki Pomurske lekarne že od leta 2016 opozarja na nespoštovanje zakona o javnem naroèanju, je obèine soustanoviteljice obvestila o prejemu sklepa mariborskega sodišèa o nezakonitosti imenovanja Ivana Zajca, v. d. direktorja javnega zavoda Pomurske lekarne. Ta je namreè bil na to mesto imenovan brez soglasja murskosoboškega mestnega sveta.

Na neizvajanje javnih naroèil opozorila že notranja revizija Mestna obèina je kot soustanoviteljica javnega zavoda Pomurske lekarne z notranjo revizijo marca 2016, ki se je nanašala na poslovanje Pomurskih lekarn v letih 2014 in 2015, ugotovila, da zavod zdravil ni nikoli naroèal po postopku javnega naroèanja, temveè so za nabavo zdravil sklepali neposredne pogodbe z izbranimi dobavitelji. »Kljub veèkratnim opozorilom s strani obèine Pomurske lekarne zdravila še vedno naroèajo mimo predpisanih postopkov javnega naroèanja, za kar so soodgovorni odgovorna oseba pravne osebe in èlani sveta zavoda, ki takšna dejanja dopušèajo,« je preprièan Sreèko Durov, direktor murskosoboške obèinske uprave.

Pomurske lekarne letno za nabavo

zdravil namenijo okrog dvajset milijonov evrov, kar v desetih letih znese 200 milijonov evrov. In vse to po besedah Durova brez javnega naroèanja. »Je v duhu današnjega èasa še sploh mogoèe, da nekdo za tak denar ne opravi javnega naroèila? Po drugi strani smo dolžni zbirati ponudbe še za neprimerljivo manjše zadeve,« pravi Durov, ki je kot predstavnik mestne obèine tudi èlan sveta zavoda.

Privilegiranim dobaviteljem omogoèali monopolni položaj?

Po preprièanju Durova je najveèja težava negospodarna raba javnih sredstev, ki nekaterim privilegiranim dobaviteljem omogoèa monopolni položaj. »To za obèane in tudi za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plaènik zdravil na recept, pomeni dražja zdravila, kot èe bi lekarne blago naroèale pri najugodnejšem ponudniku, kar v svojih revizijah ugotavlja tudi raèunsko sodišèe,« dodaja Durov.

Milena Vöröš iz mestne uprave razloži, da »najvišje cene zdravil sicer regulira država, vendar lahko lekarne s pogajanji z izbranimi dobavitelji dosežejo nižje cene z naknadnimi popusti. Realno bi

Po podatkih aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar so bili v zadnjih desetih letih (od januarja 2008 do januarja 2018) štirje najveèji dobavitelji Pomurskih lekarn podjetja Vitapharm s 121,9 milijona evrov prometa, Salus, Ljubljana s 45 milijoni evrov, Salus, Veletrgovina z 32,5 milijona evrov in Kemofarmacija z 22,2 milijona evrov.

morale biti zato cene nižje, ta cilj pa zasledujejo ravno postopki javnega naroèanja«. Na Mestni obèini Murska Sobota poudarjajo, da pri tem ne šèitijo le interesa svojih obèanov, paè pa vseh uporabnikov javne lekarniške mreže v Pomurju.

Že izdane globe po sodni odloèbi Na zakonsko obveznost javnega naroèanja je mestna obèina že veèkrat opozorila, z revizijami poslovanja lekarn pa sta jo potrdili še Raèunsko sodišèe Republike Slovenije in Okrajno sodišèe v Ljubljani.

Slednje je, kot pravi Durov, nezakonitost v podobni zadevi ugotovilo v UKC Ljubljana, ko je bila pred kratkim že izdana sodna odloèba in pravni osebi izreèena globa 25 tisoè evrov, odgovorni osebi pa 500 evrov.

Pomurske lekarne brez vodstva Lani maja je murskosoboški mestni svet zavrnil soglasje k imenovanju Ivana Zajca za direktorja Pomurskih lekarn. Oèitali so mu, da nabave zdravil ni izvedel skladno s

pravili zakona o javnem naroèanju.

Kljub zavrnitvi soglasja za direktorja je bil pozneje Zajc imenovan za vršilca dolžnosti direktorja. Na Mestni obèini Murska Sobota so vseskozi zatrjevali, da je bilo njegovo imenovanje nezakonito. Temu je v zaèetku februarja letos pritrdil sklep Višjega sodišèa v Mariboru o nezakonitosti imenovanja v. d. direktorja Pomurskih lekarn brez soglasja mestnega sveta. Višje sodišèe je vpis Zajca kot zakonitega zastopnika v sodni register že odpravilo. Tako Pomurske lekarne od 4. januarja nimajo zakonitega zastopnika, s èimer sta, so preprièani na mestni upravi, onemogoèeni normalno poslovanje in nastopanje javnega zavoda Pomurske lekarne v pravnem prometu. »Pomurske lekarne potrebujejo zakonito vodstvo in zakonito poslovanje,« še poudarjajo na mestni upravi.

Obvestili tudi obèine soustanoviteljice Mestna obèina Murska Sobota je o tem obvestila vse obèine soustanoviteljice. »In sicer z namenom, da javni zavod Pomurske lekarne dobi

Pravila javnega naroèanja zasledujejo cilj, da se v transparentnem in konkurenènem postopku izberejo najugodnejši ponudniki, s tem pa doseže najnižja cena za vse uporabnike.

Nespoštovanje predpisov o javnem naroèanju privilegiranim dobaviteljem omogoèa monopolni položaj ter posledièno dražja zdravila za uporabnike in za ZZZS kot plaènika iz javnih sredstev.

zakonito vodstvo, ki bo z nabavo zdravil po pravilih javnega naroèanja zagotovilo tudi zakonito poslovanje,« dodajajo na mestni obèini. V zaèetku februarja so Pomurske lekarne obvestili še o prijavi prekrška na Državno revizijsko komisijo zaradi nespoštovanja predpisov o javnih naroèilih, in sicer zoper kršitelja pravno osebo Pomurske lekarne in zoper odgovorno osebo pravne osebe, zaradi opustitve postopkov izvedbe javnega naroèanja in naklepnega naroèanja zdravil brez izvedbe postopkov javnega naroèanja. »Na zadnji seji sveta zavoda smo èlane sveta zavoda obvestili, da bomo znesek za morebitno plaèilo globe terjali od soodgovornih, direktorja in èlanov sveta zavoda, ki so to ravnanje dopušèali,« dodaja Durov.

V Pomurskih lekarnah brez odziva

Višje sodišèe je vpis Ivana Zajca kot zakonitega zastopnika v sodni register že odpravilo.

Za predstavitev stališè in mnenj o aktualnem dogajanju smo zaprosili tudi Pomurske lekarne, kjer pa odgovorov na vprašanja nismo prejeli. V telefonskem pogovoru so nam povedali, da vodstvo zavoda za zdaj ne bo dajalo izjav na to temo.

Pokazati prekmurski ponos Ksenija Glažar Prihodnje leto bomo praznovali 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matiènim narodom. Obeležitev zgodovinske prelomnice naj bo vseslovenski dogodek.

Zaradi pomembnosti dogodka aktivnosti za pripravo programa obeležitve potekajo že nekaj èasa, iniciativni odbor pa je na novinarski konferenci predstavil delovni osnutek.

»Dogodek, ki veliko pomeni za ponos Prekmurcev« Kot je pojasnil župan Aleksander Jevšek, so se pobude za program obeležitve tega za Prekmurce

pomembnega dogodka pojavile že leta 2015. Koordinacijsko vlogo je prevzela Mestna obèina Murska Sobota kot regijsko središèe. Marca lani so na svetu regije sprejeli sklep, da se ustanovi organizacijski odbor, pozneje preimenovan v iniciativni odbor. Predsednik odbora Milan Kuèan je poudaril, da je treba ta pomembni dogodek obeležiti kot vseslovenski in ne le kot lokalni dogodek. »To je dogodek, ki veliko pomeni za samozavest in ponos nas Prekmurcev,« je poudaril Kuèan.

Program, ki ga še vedno obravnavajo kot osnutek, je odprt, zato vabijo tudi civilnodružbene in javne organizacije, da se vkljuèijo vanj. Izpostavil je dva osrednja dogodka: proslavo 17. avgusta z mašo za domovino v Beltincih in dva simpozija. Prvi bo pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bo zgodovinsko osvetlil takratno dogajanje na strokovni ravni, drugi pa pod okriljem katoliške cerkve. Tudi Marjan Šiftar iz Šiftarjeve fundacije je poudaril

na, kjer naj bi prav tako proslavili ta dogodek, ministrstvi in vlado. Od vlade poleg državne proslave prièakujejo tudi sodelovanje pri številnih projektih. Dejavnosti se bodo zaèele že letos in bodo vrhunec dosegle jeseni prihodnje leto.

Od Kuèana do Štumpfa

Èlani odbora želijo v okviru praznovanja vzpostaviti številne dejavnosti po šolah, saj želijo mlade pouèiti o pomenu dogodka.

pomen vseslovenskosti te obeležitve.

Prve dejavnosti že letos, vrhunec prihodnjo jesen Èlani odbora so pojasnili, da bodo v okviru praznovanja potekale številne dejavnosti po šolah, saj želijo mlade pouèiti o pomenu dogodka, ter na znanstvenorazis-

kovalnem podroèju, v publicistiki s ponatisom nekaterih del in v okviru promocije pokrajine. Podprli so tudi predlog katoliške cerkve in strokovnjakov teološke fakultete, da se zaslužnim katoliškim duhovnikom, ki so prispevali k združitvi, postavijo obeležja. Program bo odbor potrdil predvidoma konec februarja.

Uporabili ga bodo v pogovorih z akademijo, Mestno obèino Ljublja-

Iniciativni odbor programa za obeležitev 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matiènim narodom sestavljajo: Milan Kuèan (predsednik), Marjan Šiftar iz Šiftarjeve fundacije, župani Aleksander Jevšek (Murska Sobota), Milan Kerman (Beltinci), Branko Belec (Križevci) in Anton Törnar (Èrenšovci), Marjan Fariè in Alojz Štajner iz Prekmurskega društva generala Maistra, Irena Kumer iz zavoda za šolstvo, škof katoliške cerkve Peter Štumpf, èastni škof evangelièanske cerkve Geza Erniša, Brigita Perhavec iz Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter zgodovinar Franc Kuzmiè (nekateri na fotografiji manjkajo).

AKTUALNO

februar 2018

7

/

Prebujali bodo speèi turistièni potencial A. G.

o naravi.

Sodelovanje dveh razliènih projektov

Za oddih in sprostitev v naravi nova doživljajska toèka ob brodu v Krogu.

Obmoèje ob reki Muri pri brodu v Krogu je zanimiv prostor, kjer se že vrsto let odvijajo razliène prireditve.

Tam lahko kolesarji in pohodniki vzdolž reke Mure najdejo zanimivo obreèno obmoèje s preèudovito neokrnjeno naravo. Da ima to obmoèje izjemen in ob tem neizkorišèen turistièni potencial, se zavedajo tudi v Mestni obèini Murska Sobota. Ravno zato so v zadnjih letih moèi usmerili v pridobivanje sredstev za sofinanciranje razvoja in ureditev obmoèja. V lanskem letu so bili uspešni s èezmejnim projektom GO IN NATURE, vrednim dobrih 1,1 milijona evrov, pri katerem je ravno murskosoboška mestna obèina vodilni partner. Gre za projekt, s katerim želijo naravo in naravne vrednote v zašèitenih obmoèjih obiskovalcem približati z zelenimi trajnostnimi oblikami turizma, ki ponujajo edinstveno doživetje narave. Krajani Kroga so si za ureditev obmoèja, za kar je zdaj predvidenih dobrih 400.000 evrov, prizadevali že vrsto let: »Krajani z zadovoljstvom sprejemamo vse, kar bodo zgradili in ustvarili ob reki Muri. Že veè let smo z idejami in pobudami pozivali k temu, da je na tem obmoèju treba nekaj spre-

»Projekt GO IN NATURE bo dopolnjen z odobrenim projektom Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, ki v okviru projekta IronCurtainCycling na obmoèju ob brodu predvideva postavitev kolesarskega poèivališèa s standardnimi rešitvami, ki jih v mestni obèini že poznamo,« so sporoèili iz obèinskega urada. To vkljuèuje gradnjo paviljona iz hlodov ter postavitev vrtnega pohištva, namestitev mize, dveh klopi, koša za smeti, dveh stojal za kolesa in informacijske table ter ureditev okolice z zasaditvijo rastlin.

Zadovoljstvo tudi med krajani Dotrajano leseno infrastrukturo bodo zamenjali z novimi klopmi, mizami, stojali za kolesa, igrali, opazovalnicami za živali in še marsièim.

meniti,« je povedala predsednica Krajevne skupnosti Krog Erika Vogrinèiè Barbariè.

Uèilnica na prostem, igrišèe, igrala, opazovalnica za živali in še veè V letošnjem letu je za nadaljevanje projekta v proraèunu pred-

videnih 285.217 evrov. Na obrobju kraja je predvidena ureditev parkirišèa z urbano opremo, saj naèrtujejo režim, ki bi narekoval, da obiskovalci avtomobile pustijo na parkirišèu ter nato pot do reke Mure in broda nadaljujejo peš oziroma s kolesom. V okviru projekta bodo izdelali idejno zasnovo razvoja obmoèja ob reki Muri kot doživljaj-

skega obmoèja z upoštevanjem naèel trajnosti in varovanja narave, prav tako bodo postavili veè informativnih in usmerjevalnih tabel ter klopi in miz na poèivališèih in ob parkirišèu. Doživljajska toèka ob brodu bo ponujala uèilnico na prostem, doživljajsko igrišèe, obmoèje za piknike, opazovalnice za živali in pouène informacijske table

Krajani Kroga se napredka, ureditve in posodobitve tega obmoèja veselijo, nam razlaga predsednica krajevne skupnosti in doda, da so podporo mestni obèini pokazali že z množièno prisotnostjo ob predstavitvi projekta. »Zdaj vsako novo investicijo prièakujemo z nestrpnostjo in zanimanjem.

Hvaležni smo obèini, da nam je prisluhnila, in upamo, da bo tukaj res zaživela doživljajska toèka, ki bo izrednega pomena za promocijo krajevne skupnosti in tudi za celotno mestno obèino. Še zlasti smo ponosni, da to podroèje spada v obmoèje Natura 2000.«

Pestro dogajanje v Bakovcih Aleksandra Grah V minulih tednih so se krajani Bakovcev udeležili številnih dogodkov, še posebej dejavni so bili na dobrodelnem in kulturnem podroèju.

Mesec iskrivega prièakovanja se je zaèel z obiskom sv. Miklavža,

nadaljeval pa z dobrodelnim koncertom v športni dvorani Osnovne šole Bakovci (OŠ Bakovci). Na koncertu so zbirali sredstva za šolski kombi, s katerim bodo uèencem zagotovili varne prevoze. Vsi nastopajoèi, uèenci in uèitelji, Prekmurska godba Bakovci z mažoretkami, Mišo Kontrec in kantavtor Adi Smolar so poskrbeli za nepozabno vzdušje ter prispevali k dobrodelnosti. S skupnimi moèmi, deset tisoèakov je prispevala obèina, so tako uspeli zbrati veèino sredstev,

s katerimi bodo kupili nov kombi. V sklopu KS Bakovci so prav tako pripravili že tradicionalno Božièkovanje. Slednje se je zaèelo z ustvarjalnimi delavnicami za otroke, nato pa se je dogajanje nadaljevalo s kratkim kulturnim programom, v katerem so nastopili èlani Prekmurske godbe Bakovci, Društvo prekmurskih mažoretk, otroci vrtca Krtek in uèenci Osnovne šole Bakovci. Decembra je v organizaciji VKITŠ Bakovci otroke obiskal tudi dedek Mraz.

Uèiteljski zbor OŠ Bakovci je združil moèi in zapel na dobrodelnem koncertu, na katerem so zbirali sredstva za kombi.

Poklon velikemu pesniku S tem dogajanja v Bakovcih v zadnjih dneh in tednih še ni bilo konec, saj so se ob slovenskem kulturnem prazniku Francetu Prešernu s proslavo poklonili tudi uèenci Osnovne šole Bakovci. V praznovanje je zbrane uèence in starše popeljala Prešernova »Zdravljica«. Nastopajoèi so o kulturi, ki jim predstavlja bogastvo, nekaj, kar bogati in izpolnjuje njihova življenja, razmišljali skozi deklamacije, ples in petje.

Prešerna predstavili tudi prvošolci Nastopila sta otroški in mladinski pevski zbor. Prešerna kot doktorja Figfiga, ki je otrokom rad delil fige, so z deklamacijo pesmi »Lipica« predst avili prvošolci. O branju pa so razmišljali uèenci prvega in drugega razreda. Razmišljali so tudi o pesnikovih otroških dneh. Kulturno praznovanje se je zakljuèilo s solo nastopom ene izmed uèenk šole.

O kulturi so nastopajoèi razmišljali skozi deklamacije, ples in petje.

8

/ februar 2018

AKTUALNO

Podatke z drugega konca sveta imamo. Kaj pa vemo o sebi?

Ksenija Glažar Sodobne tehnologije nam lahko v življenje prinesejo veliko dobrega, vendar pa moramo otroke nujno usposobiti za varno uporabo.

Osnovna šola Bakovci je januarja gostila predavatelja Miho Kramlija.

Vodja novogoriškega Centra za zdravljenje odvisnosti je govoril o zelo aktualni temi – o radostih in pasteh novih tehnologij.

abstraktnega. Z intenzivnimi barvami in zvoki pa se usmerjajo le v tisto, kar vidijo in slišijo. Kramli poudarja, da je pri otrocih pomembno razvijati sposobnost abstraktnega razmišljanja, da lahko razvijejo avtonomno vest in vedo, kaj je prav in kaj ne. Sicer le sledijo trendom in jim je pomembno le to, kar pravijo drugi. Opozoril je tudi na paradoks današnje družbe, ko imamo v enem dnevu na voljo toliko podatkov kot prej v dveh

letih. Možgani te kolièine podatkov seveda niso sposobni sprejeti, zato se osredotoèijo na to, kar nam ugaja, in ne na to, kar je koristno.

Raèunalniške igre – upoštevajte omejitve starosti Po drugi strani zlasti mladi nimajo podatkov o sebi, zato posnemajo druge, lastnih ciljev, želja in ambicij pa ne razvijajo in ne

zaznavajo, nekateri jih celo izgubljajo. K r a m l i s vet uj e , d a osnovnošolci telefone, tablice in raèunalnike smejo uporabljati, vendar naj ne bodo lastniki teh naprav. Po uporabi naj naprava ostane na vidnem mestu, sicer starši izgubijo nadzor. Pri raèunalniških igrah moramo nujno upoštevati starostno omejitev, sicer so otroci izpostavljeni neustreznim dražljajem. Opozoril je še na sublimirana in generirana sporoèila v igrah, ki

Že dojenèki izpostavljeni intenzivnim dražljajem Poleg številnih radosti, ki nam jih prinaša uporaba sodobnih tehnologij, so zlasti pereèe pasti, o katerih se sicer govori, a se jih zlasti starši pogosto niti ne zavedajo. S pritiskom na gumb so intenzivnim zvokom in barvam izpostavljeni že dojenèki, nanje pa se nato možgani zlahka prilagodijo. Zato otrok v naravi postane nervozen in hoèe domov, saj v naravi ni tako intenzivnih dražljajev in moèno pogreša svoje igraèe. Nekoè so, kot pravi Kramli, starši otrokom brali pravljice in peli, verni so z njimi tudi molili. S poslušanjem si otroci slike ustvarjajo sami. Njihovi možgani se s tem usposabljajo za dojemanje

nas silijo v nakupovanje.

Štiri stopnje odvisnosti od sodobnih tehnologij Pri prvi stopnji gre po besedah predavatelja za vzorec, ko otroku pametne naprave ni težko pustiti ob strani in opraviti drugega opravila.

Pri navadi, ko mu še lahko pomagamo v ambulanti, se otrok odzove na klic in stori, kar mu naroèimo, a zatem že odide nazaj delat svoje.

Tretja stopnja je prisilno vedenje.

Spremljajo ga grožnje in pritiski. Na tej stopnji je mogoèe le še organizirano zdravljenje. Skrajna, èetrta stopnja je odvisnost, pri kateri lahko otroke od raèunalnikov ali telefonov odstranimo le prisilno.

Odzivajo se z nasiljem, zato je nujno posredovanje avtoritarnih institucij.

V ambulanti, kjer deluje, beležijo èez 230 obravnav mladostnikov. Še zgovornejši je podatek, da tretjina staršev prijavi nasilje nad sabo, ko jim poskušajo postaviti meje. Po besedah Kramlija je v realnosti tega verjetno še veè.

Težave imajo tudi odrasli

Pri raèunalniških igrah moramo nujno upoštevati starostno omejitev, sicer so otroci izpostavljeni neustreznim dražljajem.

Zanimivo je, kot pravi Kramli, da gredo nekateri odrasli celo tako daleè, da so zaradi pretirane uporabe sodobnih tehnologij pripravljeni razdreti družino ali izgubiti zaposlitev, saj se od njih ne zmorejo odtegniti.

Spletno izsiljevanje z golimi posnetki ali fotografijami Policijska uprava Murska Sobota Foto: Pixabay

Policija svetuje: ź Dobro zašèitite svojo zasebnost. ź Pred morebitno objavo ali

Pomurski policisti smo prejeli že veè prijav izsiljevanja s spleta in družabnih omrežij, kot so Facebook, Twitter in Instagram.

ź

ź

ź

Med oškodovanci so bile najpogosteje mladoletne osebe, nekaj žrtev je bilo tudi odraslih. Storilci so izkoristili njihovo nevednost, naivnost, preveliko zaupljivost in osamljenost. Ugotavljamo, da poleg f inanène škode izsiljevanje z intimnimi posnetki uporabnikom povzroèi tudi hudo psihièno stisko.

ź

ź

ź

Kako se zaène?

V omenjenih primerih se vse zaène tako, da se neznanec ali neznanka, navadno pod izmišljenim imenom in z lažnim profilom, izdaja za žrtvinega sovrstnika. Po potrditvi »prijateljstva« neznanec uporabniku pošlje nekaj zasebnih sporoèil in predlaga, naj vsa njuna nadaljnja komunikacija poteka prek drugih spletnih omrežij za hitro komuniciranje, zlasti prek storitev z videokomunikacijo, kot je Skype. Po nekaj stikih, ko se med njima vzpostavi (lažno) zaupanje, nezna-

ź ź

Neznanci žrtve preko spleta prisilijo tako daleè, da se posnamejo goli, nato pa jih izsiljujejo.

nec izkoristi informacije, ki jih je o sebi dala žrtev, in jo pripravi do tega, da mu pošlje svojo golo fotografijo ali da se sleèe, v skrajnih primerih celo samozadovoljuje pred kamero.

Neznanec to poèetje posname, nato

pa se zaène izsiljevanje. Od žrtve zahteva še veè podobnih spolnih aktivnosti ali nove, še bolj intimne fotografije. Ali pa zahteva denar. Èe žrtev denarja noèe izroèiti, grozi, da bo njene gole ali polgole posnetke

objavil na spletu, forumih in portalih, ki jih obiskujejo prijatelji žrtve. Grozi ji tudi, da jih bo poslal njenim znancem ali staršem ter sodelavcem in delodajalcu, èe je žrtev zaposlena.

ź

ź

pošiljanjem fotografij dobro premislite.

Raje ne objavljajte in nikomur ne pošiljajte svojih intimnih fotografij ali posnetkov.

Ko so objavljeni na spletu, jih je namreè skoraj nemogoèe izbrisati.

Bodite pozorni pri dodajanju novih prijateljev in ne zaupajte neznancu samo na podlagi fotografije.

Ne dajajte nobenih osebnih podatkov in ne objavljajte svojih ali drugih fotografij.

Ne privolite v slaèenje med pogovorom z neznanci prek Skypa ali drugih omrežij.

Komunikacijo, ki se zaène na opisan ali podoben naèin, je priporoèljivo prekiniti, vse stike pa blokirati. Samo tako lahko prekinete zaèarani krog izsiljevanja.

Ne nakazujte denarja.

Spletna kamera naj bo v èasu, ko se ne uporablja, izkljuèena.

Spolno nadlegovanje in izsiljevanje prek spleta sta kaznivi poèetji. Èe ste žrtev izsiljevanja, tega ne zadržujte v sebi, ampak takoj poišèite pomoè.

Predlagamo, da prijavo vložite na najbližji policijski postaji, za pomoè pri odstranjevanju javno objavljenih intimnih posnetkov pa se obrnite na cert@cert.si.

AKTUALNO

februar 2018

9

/

»Mladi v ljubezni ne znajo potrpeti« Ksenija Glažar V luèi valentinovega, praznika zaljubljenih, smo se o ljubezni, druženju mladih in receptu za dolgotrajno zvezo pogovarjali z dvema zanimivima paroma – s Farièevima iz Murske Sobote in Karasovima iz Kroga.

Obema paroma je skupna letošnja okrogla diamantna obletnica poroke! Ja, kar 60 let so si že življenjski sopotniki.

Rozina in Franc Fariè: »Ponosna sva, da sta sinova poštena in delavna« Zinka in Feri, kot jima pravijo prijatelji, sta se spoznala na osnovni šoli v Kuzmi, kjer sta v mladih letih službovala. Zinka je bila rojena v Spodnji Kungoti v družini Kostrevc, pozneje pa je živela z družino v Mariboru in tam tudi konèala uèiteljišèe. Kot mlado uèiteljico jo je pot zanesla v naše kraje. »Po maturi je iz republiškega sekretariata za prosveto in kulturo prišel dekret, po katerem so uèitelje razvrstili po vsej Sloveniji. Jaz sem bila dodeljena v Kuzmo. Do Kuzme takrat ni vozil niti avtobus. Peljali smo se do Grada, nato pa naprej z vozom, ki je s konji prevažal ljudi in tovor,« se spominja Zinka. Tudi Feri, ki je odrašèal v Sebeborcih, ima za sabo zanimivo kariero. Veliko se je izobraževal in menjal veè služb. Z Zinko sta se spoznala na šoli v Kuzmi, kjer sta bila v mladih letih zaposlena. Zbližala sta se in se poroèila. V zakonu sta se jima rodila sinova Marjan in Matjaž, danes pa sta ponosna tudi na vnukinjo Nušo.

»Ponosna sva, da sta sinova poštena in delavna. Kot družina smo zelo povezani,« pravi Zinka. Veèkrat so se selili – zaradi zaposlitve in v iskanju boljših stanovanjskih pogojev. Živeli so še v Lenartu, Ljutomeru in nazadnje v Murski Soboti.

Druženje je treba negovati Oba sta bila že od nekdaj zelo družabna in to lastnost negujeta še danes. Rada sta hodila plesat, tudi v murskosoboški Central in na veselice. Veliko sta se družila s prijatelji in družino ter negovala hobije – Zinka gledališko igro, Feri pa lov. Ob tem sta obdelovala vinograd in zelo rada potovala. O 60 letih skupnega življenja pravita, da so zelo hitro minila in da so bila pestra. »Ne vem, kam je šlo teh 60 let, hitro so spolzela,« dodaja Zinka.

Opravljala sta vsak svoj poklic in skrbela za otroka. Razdajati se je bilo treba, kot pravi Zinka, na veè strani. Z družino so hodili na izlete in letovanja, prirejali so praznovanja in obiskovali starše. »Druženje je treba negovati. Ni dobro, èe je èlovek

sam,« pravi Zinka. Na vprašanje, kako gledata na današnje generacije in veliko število loèitev, odgovorita, da tudi pri njih ni vedno šlo vse gladko in da se je bilo treba vèasih tudi malo resneje pogovoriti.

Marija in Viktor Karas: »Ni spoštovanja, kot smo ga imeli nekoè« Marija, dekliško Bejek, se je s sovašèanom Viktorjem poroèila pri 22 letih. Še danes živita na Viktorjevi domaèiji, na vprašanje, kako so se v èasu njune mladosti mladi spoznavali, pa Marija odgovarja, da so hodili po slatino ali kaj podobnega in se tam malo dlje zadržali. S prijateljicami, pet jih je nekoè skupaj preživljalo mladost, so ob veèerih posedale pred hišo in se pogovarjale. Spominja se tudi, da so druženje morale zakljuèiti že ob sedmih, ko so jih starši, ki so bili takrat bolj strogi kot starši danes, poklicali v hišo in so morale spat.

Družili so se tudi med pašo. Marija se spominja, da je pred poroko šla na

»Ni vedno šlo vse gladko, vèasih se je bilo treba tudi malo resneje pogovoriti,« pravita Rozina in Franc.

»miting« le dvakrat, in še to v družbi oèeta in z njim tudi domov. Viktor je Marijo obiskoval kar na njenem domu. Od oèeta in matere je kmalu dobil dovoljenje za poroko in družini veliko pomagal pri delu.

Tudi njima je 60 skupnih let zelo hitro minilo. Pravita, da so vsa ta leta bila »fajn«. Viktor ima obèutek, da je še vèeraj bil »na štelingi«. In kako gledata na današnje generacije, ko se mladi pogosto loèijo po niti ne letu skupnega življenja? Viktor pravi, da v teh primerih prav gotovo ne moremo govoriti o pravi ljubezni.

Marija še doda, da danes mladi ne znajo potrpeti. Ko se obdobje lepega konèa in pridejo prve težave,

Družili so se tudi med pašo. Marija se spominja, da je pred poroko šla na »miting« le dvakrat, in še to v družbi oèeta in z njim tudi domov.

preprosto odidejo. Po njenih besedah danes tudi ni veè takega spoštovanja, kot so ga imeli do drugih nekoè.

Gostija je bila številèna Marija se spominja, da je na poroki po takratni navadi nosila belo obleko, Viktor pa modro.

Najprej so imeli »gostüvanje« na njeni domaèiji, saj je odhajala od doma. »K 'zdavanju' v Soboto smo se peljali z gasilskim vozilom, saj avtomobilov takrat ni bilo toliko, Viktor kot gasilski poveljnik pa je to lahko uredil. Po obredu smo se fotografirali, nato smo na moji domaèiji imeli veèerjo. Na drugi dan smo šli k maši v Krogu in imeli na moji domaèiji še kosilo. Sledila je veèerja na moževem domu,« poroko opiše Marija. Gostija je bila seveda številèna, saj so povabili vse sorodnike, prijatelje, sosede in znance. V zakonu so se jima rodili trije otroci – hèeri Bernarda in Jožica ter sin Viktor. Ponosna sta na vnukinji Katjo in Tjašo ter pravnuka Jašo. Vsi ju pogosto obišèejo.

Zinka in Feri: »V današnjem èasu mladi, ko se obdobje lepega konèa in pridejo prve težave, preprosto odidejo iz odnosa.«

Ko spomini zaènejo ugašati možganih in je zelo varovan. Demenca se po navadi zaène kot pozabljivost, s težavami z govorom, pozneje s težavami razpoloženja in hoje, bolniki tudi težko razpoznavajo barve.

Ksenija Glažar Demenca je še vedno stigmatizirana, zato bi se morali o njej morali veè pogovarjati.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Murska Sobota je skupaj z ormoškim društvom Spominèica organizirala zanimivo predavanje o demenci. Ko govorimo o demenci, imamo po besedah strokovnjakinje Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., po navadi v mislih Alzheimerjevo demenco, ki je med približno dvestotimi razliènimi oblikami najpogostejša. Dementne osebe lahko loèimo po delih možganov, ki so prizadeti. Vsak del možganov je namreè odgovoren za nekaj drugega, nekateri za spominjanje, drugi spet za govorjenje, gibanje, èustvovanje ali orientacijo. Poznali so jo že predniki, zaradi poveèevanja starosti pa je demence danes veè. Je posledica sprememb v možganih.

Center za spomin imamo globoko v

Pomembno je poiskati pomoè

Demenca je izrazito družinska bolezen, ki terja pomoè drugih.

Dementni bolniki težko razumejo, kaj od njih zahtevamo, težko ocenijo prostor, odzivajo pa se z žalostjo in vèasih tudi z jezo. Predavateljica je izpostavila, da je kljuèno poiskati pomoè, nujna sta podpora in zdravljenje. Zdravila zanjo ni. Èe jo odkrijemo pravoèasno, jo lahko zaustavimo, da oseba èim dalj èasa ohranja samostojnost. Gre za izrazito družinsko bolezen, ki vodi do potrebe po pomoèi drugih, saj bolniki sèasoma ne zmorejo veè skrbeti zase. Strokovnjakinja je poudarila pomen radosti trenutka; ne smemo razmišljati, kaj se bo zgodilo.

Izpostavila je še drug pomemben vidik demence, in sicer vpetost družinskih èlanov v nego bolnika, ki lahko tudi njim prinese zelo veliko stresa

10

/ februar 2018

AKTUALNO

V kmetijstvu je veliko priložnosti Ksenija Glažar Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izvaja na dislocirani enoti v RIS Dvorec Rakièan študijski program management v agroživilstvu in razvoj podeželja.

Maja Škrinjar iz Velièan: »Že prej sem obiskovala kmetijsko šolo na Ptuju, in sicer smer okoljevarstveni tehnik. Doma sem na obmoèju, kjer prevladujejo poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja. Kmetije nimamo, najbolj pa me zanimata vinogradništvo in poljedelstvo, zlasti sladkorna pesa, ki so jo ponovno zaèeli obujati v Ormožu.«

To je še vedno edini tovrstni visokošolski študijski program v Sloveniji, ki ga izvaja javna univerza, in je zato za študente brezplaèen.

Približati se potrebam regije in željam študentov Dodiplomski študijski program traja tri leta in študent pridobi 180 kreditnih toèk. V prvem letniku študenti dobijo osnovna znanja, delno se zaènejo usmerjati v agrarno ekonomiko. V drugem letniku se odloèijo za izbirne module: živinorejskega, poljedelsko-zelenjadarskega ali sadjarsko-vinogradniškega, poslušajo pa tudi izbrane ekonomske vsebine. Tretji letnik je namenjen specializaciji s podroèja agrarne ekonomike, možnost imajo izbrati specialne module management v kmetijstvu, razvoj podeželja ter marketing in varstvo potrošnika.

Tretji letniki opravljajo študijsko prakso, ki pomeni stik s potencialnimi zaposlovalci. »Želeli smo se približati potrebam regije in željam študentov. Ker jih je veliko prevzemnikov kmetij, morajo obvladati pripravo poslovnega naèrta in podroèje trženja. Kot v vsaki proizvodnji je treba dobro poznati

Pomurje ima odliène naravne danosti, zato jih velja izkoristiti.

osnove ekonomije, kar je lahko v nekaterih primerih za kmetijo ali kmetijsko podjetje tudi eksistenènega znaèaja,« pravi predstojnica in predavateljica red. prof. dr.

Karmen Pažek, univ. dipl. inž. kmet.

Vsebine, povezane z razvojem podeželja, lahko mladi med drugim koristijo tudi pri èrpanju sredstev iz razpisov.

Številne priložnosti Po besedah predstojnice bodo nekateri študenti poslovno pot nadaljevali kot prevzemniki kmetij, drugi se bodo lahko zaposlili v gospodarstvu ali javnem sektorju, recimo v kmetijski svetovalni službi, inšpekcijskih službah, razvojnih agencijah ali projektnih

pisar nah. Študij lahko tudi nadaljujejo. Na matièni fakulteti izvajajo magistrske programe varne prehrane, kmetijstva z izbirnimi moduli in agrarne ekonomike ter doktorska programa kmetijstva in agrarne ekonomike, študij pa lahko nadaljujejo tudi na drugi fakulteti.

Predstojnica izpostavi nekdanjega študenta Mateja Kolenka, ki kot doktor znanosti s svojo družinsko kmetijo žanje številne uspehe. Nanj je ponosna, ker je ustvaril inovativno podjetje, od katerega danes živi njegova družina. O priložnostih v kmetijstvu v naši regiji pravi, da je Prekmurje zakladnica vsega: »Imate naravne resurse, dopolnilne dejavnosti, turizem, tradicionalna znanja, nove oziroma

inovativne tehnologije, zavedate se pomena okolja in trajnostnega razvoja. Priložnosti je res veliko.

Pojavlja pa se vprašanje kapitalskih vložkov in seveda samega interesa.«

Jeseni v Rakièanu že dvanajsta generacija študentov Trenutno se v Rakièanu izobražuje osemnajst študentov, diplomiralo jih je doslej že petdeset, 22 jih je študij nadaljevalo v magistrskem študijskem programu agrarne ekonomike. Ponosni so tudi na doktorja znanosti in diplomanta tega študijskega programa: eden je to že postal, drug študent pa doktorsko disertacijo še pripravlja.

Alen Bolkoviè iz Ljutomera: »Za ta študij sem se odloèil po priporoèilu prijatelja. Prej sem obiskoval srednjo raèunalniško šolo in se potem èisto preusmeril.

Všeè mi je, da nas ni preveè in da se nam profesorji posvetijo. Zanimata me poljedelstvo in ekološko kmetijstvo. Doma nimamo kmetije in obdelovalnih površin, vendar je zame ravno to izziv. Študij želim nadaljevati na magistrski ravni.«

Kodila v Markišavcih z urbano restavracijo Natalija Kreft Od lokalne mesnice do enega najbolj prodornih podjetnikov na podroèju kulinarike.

Ko je Janez Kodila z družino in zvesto ekipo v letu 2013 javnosti pokazal Šunkarno Kodila, in to na dvorišèu, kjer je nekoè stala oèeta trgovinica s svežim mesom, smo lahko le ugibali, kaj bo naslednja poteza najbolj podjetnega mesarja v Sloveniji. A že takrat je zorela ideja: gastronomija. Èe kdo, potem prav gotovo Janez Kodila verjame, da ima Prekmurje kulinarièni potencial ter da je turistièna moè v povezovanju in kakovostni ponudbi. Tudi zato s projektoma Diši po Prekmurju in Gourmet over Mura tesno sodeluje v promociji Prekmurja kot kulinariène regije. Ob tem danes s ponosom predstavlja nov projekt: urbano restavracijo.

Usmerjeni k drugaènim, nadgrajenim surovinam »Tako kot v proizvodnji se prav tako v kuhinji vse vrti okoli mesa in izdelkov, ki jih poznajo tudi onkraj

Restavracija je odprta od ponedeljka do èetrtka do 19.00, v petek in soboto do 21.00.

meja Slovenije. Izdelki vrhunske kakovosti zahtevajo kakovostne surovine, pretežni del pa dobimo od svojih sedmih rejcev, ki za nas s kakovostno krmo pitajo prašièe na višjo težo. To nam zagotavlja kakovostno meso, ki ima poln okus in vrašèeno mašèobo. Ker tako meso vsebuje manj vode, je primerno za predelavo in zorenje samo s soljo in zaèimbami. Za izdelke najvišje kakovosti uporabljamo meso avtohtonih sort prašièev, kot sta krškopoljski prašiè in mangalica. Za zorjeno

goveje meso uporabljamo meso goveda simental ali angus. Nova restavracija je podaljšek proizvodnje, torej imajo naši kuharji na voljo najboljše meso, da lahko primerno razvajajo naše goste. Na krožnike damo samo to, kar proizvedemo in za èimer trdno stojimo,« novost komentira Kodila.

Gostom želijo približati pripravo jedi Gastronomsko ponudbo pove-

zujeta dva koncepta. Za prvega s prepoznavnimi narezki z delikatesnimi ocvirki, bograèem, gibanico in drugimi dobrotami, ki dišijo po Prekmurju, poskrbi kuharica Micka. Za urbani gurmanski del »Meet Meat & Eat« z govejim carpacciom, steaki in burgerji pa skrbi chef Daniel, mladi kuharski mojster iz Kanade. »Kuharji bodo poskrbeli, da bo to naše odlièno meso na najboljši naèin postavljeno pred gosta.« Gostom želijo približati tudi

naèin priprave vrhunskega mesa. »Po predhodnem dogovoru bomo za posameznike oziroma skupine pripravili uèno delavnico o steakih. Goste želimo poduèiti o razliènih vrstah steakov ter jim prikazati predelavo in pravilno pripravo. Seveda se bo kulinarièna izkušnja zakljuèila s pokušino.« Restavracija je mesto dobila v prvem nadstropju, ob zorilnici, s pogledom na pol pokrito teraso, poraslo s travo, z odprtim ognjem ob strani. Dodan je koncept odprte kuhinje, ki kuharju omogoèa stik z gosti, gostu pa nudi pogled na pripravo krožnika. V Šunkarni Kodila bodo tako odslej nudili popolno kulinarièno izkušnjo. »Še vedno ponujamo vodene oglede zorilnice, kjer šunke sušimo po naèelu štirih letnih èasov, gostu ponudimo degustacijo šunk in drugih mesnih izdelkov. V delikatesni trgovini, kjer ponujamo tudi kakovostne živilske izdelke drugih ponudnikov iz regije, lahko vse, kar pokusijo, tudi kupijo.« Sprehod skozi zorilnico in delikatesno trgovino lahko gostje odslej zakljuèijo v restavraciji, kjer jih èaka raznolika izbira, ki je hkrati domaèa in drzna.

PODJETNIŠTVO

februar 2018

/

11

Kako uspeti v deficitarnih poklicih?

Ksenija Glažar Uspeh in spoštovanje prideta s trdim delom, predvsem pa s kvaliteto opravljenih storitev.

Slikopleskarja Avgust in Uroš Sreš, kuhar Branko Èasar in avtomehanik Miran Andrejek so cenjeni in spoštovani predstavnikih poklicev, ki jih opravljajo. Andrejek je postal celo podjetnik leta 2017.

Njihovi poklici so na seznamu deficitarnih, a sogovorniki dokazujejo, da je ta poklicna pot lahko tudi uspešna.

Slikopleskarja Uroš in Avgust Sreš: »Moraš znati oceniti, èesa si sposoben« Avgustu Srešu iz Bakovcev so starši svetovali, naj izbere poklic, v katerem bo poleg glavnega dela lahko še kaj dodatno zaslužil.

Odloèil se je za poklic slikopleskarja in to delo opravlja še danes. Pri tem delu izpostavi strpnost, natanènost in prilagodljivost. »Nekoè smo pripomoèke in orodje nosili le v eni torbi, danes pa je tega zelo veliko,« pravi ter ob tem izpostavi še obvezna dodatna izpopolnjevanja in izobraževanja. Veseli ga, da z delom pušèa vidno sled. V pogovoru rad poudari pomen upoštevanja delovnega èasa.

S sodelavci se zjutraj pred delom dobijo na kavi, nato pa sledi osemurni delovnik. Le v izjemnih primerih delajo dlje ali ob sobotah.

Sicer lahko pregoriš, opozori Avgust. Omeni še, da dela skupaj z zaposlenimi in da se med delom pogosto pošalijo. Èeprav je njihov nadrejeni, je tudi njihov prijatelj.

Pred dvanajstimi leti se mu je pridružil sin Uroš, ki je po izobrazbi sicer strojni mehanik. Na vprašanje, ali se oèe in sin v poslu razumeta, Avgust odgovori, da mora tudi starejši kdaj popustiti. »Mladim je tudi treba dati prav. Èe jim pokažeš, kako morajo delati, se lažje nauèijo. Mladi pa prinesejo spet kaj novega,« dodaja Avgust. In zakaj mladih poklic

slikopleskarja ne pritegne? Uroš odgovor vidi v fiziènem delu: »Jaz sem delal že od malih nog, današnja mladina pa dela ni vajena.« Oèe in sin se rada udeležujeta humanitarnih slikopleskarskih tekmovanj, na katerih redno zasedeta najvišja mesta v državi.

Kuhar Branko Èasar: »V tem poklicu je mogoèe uspeti« Branko Èasar iz Murske Sobote je poklicno obdobje posvetil kuharstvu. Pravi, da je tudi v tem poklicu mogoèe uspeti. Kuharsko kariero je okronal z veè knjigami, ki se jih spominjamo pod naslovi »Boug žegnjaj«. Ponosen je, da so bile kljub zelo veliki nakladi že zdavnaj razprodane. Seveda je tudi on poklicno pot zaèel kot vajenec, nato je bil kuhar v hotelu Diana, zadnje desetletje pa kuha v Lovenjakovem dvoru v Polani. Èasar pravi, da je pri poklicu kuharja najbolj pomembno spoštovanje do dela in da to delo zahteva celega èloveka. Upoštevati mora vzdrževanje higiene, pripravo hrane in tudi konèno podobo izdelka. Za uspeh si šteje, èe mu izdelek uspe modernizirati in èe ob tem ne spremeni osnove. Za poklic kuharja se mladi danes, kot pravi, ne odloèajo zaradi delovnega èasa.

Tudi sam je pogosto delal noè in dan, a mu je pri tem zelo pomagala podpora družine. Težavo vidi tudi v plaèilu, ki je pogosto prenizko, in dodatnih izobraževanjih, ki jih je vse manj. Poleg izobraževanj in izpopolnjevanj se je udeleževal še kuharskih tekmovanj, dvakrat celo kuharskih olimpijad.

Miran Andrejek: »Èe želiš delati in imaš interes, boš to dosegel, tudi èe se nisi izuèil za ta poklic« Miran Andrejek iz Avto centra Andrejek z matièno enoto v Trdkovi in poslovno enoto tudi v Vešèici je nosilec kar treh mojstrskih nazivov: je mojster avtomehanik, mojster avtolièar in mojster avtoklepar, ob

tem pa še sodni cenilec in izvedenec iz avtomobilske stroke. Z delom v Avstriji je dobil vpogled v poklicni izobraževalni sistem pri sosedih. »V Avstriji imajo dijaki prvega letnika devet mesecev prakse, dva meseca pouka in štiri tedne prosto. Od prvega letnika finanèno niso veè odvisni od staršev. Že takrat prejmejo 400 (ali veè) evrov plaèila, nato pa vsako leto veè. Po treh letih šolanja so v poklicu že mojstri in lahko zaènejo delati samostojno.

Pri nas moramo mlado osebo po konèanem šolanju še sami najmanj eno leto uèiti dela, da ji lahko potem zaupamo samostojno delo v delav-nici,« pravi Andrejek. V poslu se mu zdi pomembno poèasno napredo-vanje. Petnajst let je delal v Avstriji kot avtomehanik in vodja delavnice, si nabral izkušnje in finanèna sredstva ter leta 2004 odprl prvo delavnico v Trdkovi. V garaži je zaèel z enim kanalom ter vsako leto kaj dodal in tako širil posel. Danes imajo dvajset dvigal za avtomobile. »Zaslužke ponovno vlagam, ne k upujem novih avtomobilov, ampak raje širim posel,« dodaja. Po njegovih besedah je poklic avtome-hanika zahteven, saj se je treba dela lotiti strokovno in ga tako tudi opraviti. Udeležuje se izobraževanj v tujini in doma ter sledi trendom v izbranih panogah.

Pogosto se pogovarja z uspešnimi podjetniki iz svoje branže, ki pravijo, da iskalcev zaposlitve ne sprašujejo veè, kaj so po poklicu, temveè jih vprašajo, èe želijo delati.

Potem dobijo možnost, da se izkažejo. »Podobno je bilo v Avstriji.

Tudi èe si bil pek in si se izkazal kot avtomehanik, si lahko opravljal tudi to delo. Èe želiš delati in imaš interes, boš to dosegel, tudi èe nisi izuèen za ta poklic,« zaklju-èuje Andrejek.

Njihovi poklici so na seznamu deficitarnih, a sogovorniki dokazujejo, da je ta poklicna pot lahko uspešna.

Avgust in Uroš Sreš, oèe in sin, hkrati pa tudi sodelavca.

Branko Èasar pravi, da poklic kuharja zahteva celega èloveka.

Miran Andrejek: »Zaslužke ponovno vlagam, ne kupujem novih avtomobilov.«

Müller znova v središèu mesta Ksenija Glažar V središèu Murske Sobote je januarja na stari lokaciji vrata znova odprla prodajalna Müller.

Prodajalno v centru mesta so zaprli pred slabimi šestimi leti in jo preselili v bližino BTC-ja na Lendavski ulici. Za vrnitev v središèe mesta so se odloèili skupaj z Mestno obèino Murska Sobota v želji po oživitvi mestnega jedra. Enota na Lendavski ulici ob tem ostaja odprta. Razporeditev prodajne ponudbe je v novem starem Müllerju na Slovenski ulici podobna kot prej. Kletni prostori so namenjeni gospodinjski, osebni in otroški drogeriji. V pritlièju najdemo parfumerijo, nogavice in osebno kozmetiko,

v prvem nadstropju oddelek naravne kozmetike in bio prehrane, ki sta, kot pravi vodja enote Sonja Karoly, zdaj izjemno iskani in priljubljeni, tu so še oddelek igraè, del papirnice in pripomoèki za roèna dela. Z obiskom kupcev so zadovoljni, kupci pa so po njihovih navedbah nad novo prodajalno navdušeni, zlasti tisti, ki živijo v mestu.

Da bi izboljšali dostopnost do trgovin in drugih obratov v središèu mesta, želi Mestna obèina Murska Sobota v modri coni namesto polurnega uvesti enourno brezplaèno parkiranje, v soboto pa brezplaèno ves dan.

Predlog mestne uprave morajo potrditi še mestni svetniki na eni prihodnjih sej mestnega sveta.

Prodajalna je od ponedeljka do petka odprta med 8.00 in 19.00, ob sobotah pa do 13. ure.

12

/ februar 2018

PREDSTAVLJAMO

»Vsakomur je zaupano posebno poslanstvo na tem svetu« Aleksandra Grah Foto: Jurij Selan Sestra Katja Balažic je decembra prejela Prešernovo nagrado za diplomsko delo »Zgodovinski pregled predšolskih ustanov hèera Marije Pomoènice v Sloveniji«.

Katja Balažic je zaposlena v murskosoboškem vrtcu Lavra, pred tem (in še vedno) pa se je že od srednješolskih let – tega je že nekje dvajset let – posveèala otrokom in mladim kot animatorka, organistka, zborovodja in katehistinja. Z diplomo je zakljuèila visokošolski strokovni študijski program prve stopnje predšolska vzgoja. Prešernova nagrada je po njenem mnenju priznanje, da je bilo delo kakovostno. Ob tem je dodala: »Mislim, da je nagrada tudi priznanje redovni družbi, ki ji pripadam, saj poslanstvo opravlja ne le s srcem, ampak tudi strokovno.« V diplomskem delu je iskala in zbirala gradivo o delovanju vrtcev sester hèera Marije Pomoènice v Sloveniji. Pri tem so jo zanimali zlasti zgodovinski potek dogodkov in vzgojne metode, ki so jih sestre uporabljale pri delu.

Lavra deluje od leta 1991 Eden izmed vrtcev, ki ga vodijo sestre, je vrtec Lavra. Skupnost sester hèera Marije Pomoènice je v Murski Soboti zaèela delovati leta

1991. Na prošnjo staršev so jeseni 1992 zaèeli z varstvom otrok. Kot še pojasnjuje nagrajenka, so dejavnost širili in vrtec se je iz hiše sester najprej preselil v stavbo, v kateri je danes murskosoboški škofijski ordinariat, nato pa leta 2013 v lastno zgradbo. Leta 2009 je vrata odprla enota na Tišini. Vrtec je, kot pravi Balažièeva, sprva deloval po lastnem vzgojnem programu, potem po programu katoliških vrtcev (ki ga je soustvarjal), leta 2009 pa je dobil koncesijo in program se od takrat odvija skladno s Kurikulumom za vrtce. »Vzgojni pristop temelji na don Boskovem preventivnem sistemu; zanj so znaèilni starostno kombinirane skupine po z g l e d u d r u ž i n ske g a o ko lj a , katoliška vzgoja, katere temelj sta spoznavanje Božje ljubezni in odgovor nanjo, ter tipièni salezijanski elementi: obèutek ljubljenosti, asistenca, igra, veselje, spodbudna beseda, življenje v Božji navzoènosti in marijanska duhovnost,« še pravi Prešernova nagrajenka.

Celostna vzgoja po preventivnem sistemu Glavno naèelo vzgojnega delovanja v vrtcu Lavra je celostna vzgoja po preventivnem sistemu, ki se naslanja na dedišèino ustanovitelja sv. Janeza Boska. Balažièeva poudarja, da preventivni sistem sloni na razumu, veri in ljubeznivosti: »Skuša ustvariti okolje, ki je dom, ki sprejema, Cerkev, ki evangelizira, šola, ki uvaja v življenje, ter dvorišèe za prijateljska sreèanja in življenje v veselju. Cilj vzgoje je, da bi otroci postali dobri kristjani in

Katja Balažic o cilju celostne vzgoje v vrtcu Lavra: »Cilj vzgoje je, da bi otroci postali dobri kristjani in pošteni državljani, da bi bili sreèni zdaj in v veènosti.«

pošteni državljani, da bi bili sreèni zdaj in v veènosti.« To po njenih besedah pomeni (med drugim) razvijanje otrokovih sposobnosti in pridobivanje spretnosti na vseh podroèjih (telesnem, intelektualnem, duhovnem, socialnem itd.).

Pomembno se ji zdi tudi sodelovanje s starši, ki so prvi vzgojitelji

otrok, in med vsemi zaposlenimi. »Ustvarjanje okolja, v katerem se vsak poèuti sprejetega in dragocenega ter ki spodbuja razvoj. Kršèanski pogled na èloveka s temeljnim poudarkom na tem, da Bog ljubi vsakogar in da je vsakomur zaupano posebno poslanstvo na tem svetu.

Graditev odnosa z Bogom. Asi-

stenca, ki je ljubezniva vzgojna navzoènost odraslega med otroki, da poskrbi za zadovoljitev otrokovih osnovnih potreb, mu pomaga izbirati dobro in se izogibati slabega,« še pove Balažièeva, ki se ji pri vzgoji otrok zdi najpomembneje, da otroke brezpogojno ljubimo ter da oni to vedo in èutijo.

Privlaèi jo vesolje, pisanje ji širi obzorje Ksenija Glažar Staša Korpiè je uèenka osmega razreda OŠ III Murska Sobota, a vse prej kot obièajna. Njena vsestranska zanimanja in doslednost so lahko zgled marsikateremu vrstniku.

Pred kratkim je osvojila zlato priznanje na državnem tekmovanju iz astronomije, je odlièna plavalka, zelo rada bere in celo piše knjige, všeè sta ji modelarstvo in zgodovina, presenetilo pa vas bo, kaj želi nekoè postati.

Zanima jo astronomija Staša osvojeno zlato priznanje iz poznavanja astronomije pripisuje zanimanju za to zanimivo znanost.

Tudi lani ji je do tega najvišjega priznanja na državni ravni le malo zmanjkalo. Zelo rada namreè bere knjige o vesolju in gleda televizijske oddaje. Za rojstni dan je lani prejela teleskop, njena soba pa je oblepljena z motivi osonèja. Privlaèijo jo razsežnost vesolja in dimenzije, ki si

jih stežka predstavljamo. V lanskem šolskem letu je bila zelo uspešna tudi na podroèjih matematike in logike, saj je na tekmovanjih osvojila srebrni priznanji. Za pomoè pri doseganju teh uspehov je hvaležna razredniku in uèitelju matematike in fizike Slavku Sapaèu. V prostem èasu se ukvarja tudi z modelarstvom, kar jo druži z oèetom.

Skupaj sta ustvarila model, s katerim tekmuje že tretje leto. Z njim je lani osvojila drugo mesto na državnem tekmovanju v kategoriji jadralnih letal F1A.

Zelo všeè ji je angleški jezik, pa tudi slovenšèina. Pri turizmu bi bila v stiku z zgodovino, ki jo prav tako zanima. In še zanimivost: lani je srebrno priznanje prejela tudi za raziskovalno nalogo iz zgodovine. V mlajših letih je želela postati pisateljica in je že takrat pisala knjige, ki so obsegale nekaj strani.

Danes jih še vedno piše, zlasti ob rojstnem dnevu mame, vendar zdaj že z razširjeno vsebino, saj novejše zgodbe obsegajo tudi po 40 strani in veè. Za preostale èlane družine piše pesmi.

Državna prvakinja v plavanju

Kljuèna sta urnik in doslednost

Osem let se že ukvarja s plavanjem. Pred dvema letoma je postala državna pr vakinja v kategoriji 50 metrov prosto, lani pa je v èasu tekmovanja žal zbolela.

Plavanje trenira petkrat tedensko, ob koncih tedna so v sezoni še tekmovanja. Plavanje ji pomeni sprostitev in druženje s prijatelji.

Piše knjige Na vprašanje, kaj želi nekoè postati, odgovori, da bi bila rada prevajalka, vidi pa se tudi v turizmu.

Staša z uspehi zelo lepo dokazuje, da je z veliko volje mogoèe marsikaj postoriti in doseèi.

Usklajevanje vseh dejavnosti s šolskimi pripisuje plavanju. Ker je po treningu utrujena, mora vse postoriti prej. Po prihodu iz šole ima za šolske obveznosti na voljo dve do tri ure. Vprašam jo še, ali igra raèunalniške igre in je aktivna na družabnih omrežjih. Pravi, da je igre niso nikoli prav pritegnile, s prijateljicami pa je seveda pogosto v stiku. O raèunalniških igrah še doda, da so del današnjega èasa.

Kogar pritegnejo, ta tudi v igrah najde kako priložnost, še razloži.

V SREDIŠÈU

februar 2018

13

/

S plemenitimi dejanji ustvarjajo lepši svet Uredništvo Foto: Aleš Cipot Župan dr. Aleksander Jevšek je podelil priznanja najbolj požrtvovalnim prostovoljcem v obèini.

Mestna obèina Murska Sobota je v minulem letu potrdila naziv prostovoljstvu prijazno mesto, ki ga nosi od leta 2014. Slovenska filantropija in Slovenska mreža prostovoljskih organizacij s tem nazivom izpostavljata obèine, ki prepoznavajo pomen prostovoljskega dela obèanov, cenijo njihovo delo, podpirajo prostovoljske organizacije in namenjajo del obèinskih sredstev za razvoj prostovoljstva v obèini. Poleg tega s posebno prireditvijo nagradijo tiste posameznike, društva in organizacije, ki so bili v minulem letu najbolj predani prostovoljnemu delu. Izkušnje s prostovoljstvom je na tokratni prireditvi delil Marko Lenarèiè, naj prostovoljec Mestne obèine Murska Sobota v letu 2012. V kulturnem programu so sodelovali uèenci in uèenke Osnovne šole III Murska Sobota pod mentorstvom Tjaše

Šimonke. Vse prejemnike priznanj bomo podrobneje predstavili v naslednjih številkah Soboških novin.

Naj prostovoljec Naj prostovoljec 2017 v Mestni

obèini Murska Sobota je postal dolgoletni poveljnik Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota Franc Olaj, ki je velik del življenja posvetil organiziranju in izvajanju pomoèi ogroženim in prizadetim ob razliènih nesreèah, ki je te-

meljilo na prostovoljstvu.

Naj prostovoljno društvo Priznanje za naj prostovoljno društvo 2017 v Mestni obèini Murska Sobota je prejelo Društvo za zašèito živali Pomurja, ki si

prizadeva za ozavešèanje o pravilnem ravnanju z živalmi in v katerem je od ustanovitve leta 2006 delovalo veè kot sto aktivnih prostovoljcev.

Naj prostovoljna organizacija V kategoriji za naj prostovoljno organizacijo je komisija izbrala Medobèinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki letos obeležuje 70. obletnico delovanja in je kot najstarejša invalidska organizacija v Pomurju stalno sledilo tudi viziji prostovoljnega dela za svoje èlane ter se uspešno vkljuèevalo v ožje in širše lokalno okolje.

Naj prostovoljni dogodek

Skupinska fotografija z nagrajenci, naj prostovoljci v Mestni obèini Murska Sobota v letu 2017. / Foto: Jasmina Muhiè

V kategoriji naj prostovoljni dogodek je komisija izbrala dobrodelno prireditev »Podarimo sreèo«, tradicionalno decembrsko prireditev Osnovne šole IV, s katero odpravljajo predsodke in širijo vrednost, v okviru prireditve pa vsako leto zbirajo tudi donacijska sredstva za nakup pripomoèkov za potrebe šole s prilagojenim programom.

Na fotografiji (od leve): župan dr. Aleksander Jevšek in Franc Olaj, naj prostovoljec 2017 v Mestni obèini Murska Sobota, dolgoletni poveljnik Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota.

Na fotografiji (od leve): župan dr. Aleksander Jevšek, Petra Gjureè in Mirjana Mulec, èlanici Društva za zašèito živali Pomurja, naj prostovoljnega društva 2017 v Mestni obèini Murska Sobota.

Ekipa Osnovne šole IV Murska Sobota, organizatorji naj prostovoljnega dogodka dobrodelne prireditve Podarimo sreèo.

Èlani Medobèinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki letos obeležuje 70. obletnico delovanja in je najstarejša invalidska organizacija v Pomurju.

14

/ februar 2018

JAVNI ZAVODI

Letos številni projekti in obnove bistveni izboljšavi njegovih potencialov. Projekt sof inancirata ministrstvo za kulturo in murskosoboška obèina.

Natalija Kreft Foto: Aleš Cipot V RIS Dvorec Rakièan bo letos živahno. Ob kopici projektnih aktivnosti in najveèjem èarovniškem festivalu se obetata še dve veèji obnovi objekta.

Leto se še niti ni pošteno zaèelo, a je v Dvorcu Rakièan že živahno.

Potekajo namreè priprave na številne projektne aktivnosti. V drugi polovici aprila bo tam potekal Festival socialnega podjetništva, ki je del projekta Erasmus+ »Moja ideja, moja prihodnost«. Festival bo združeval mednarodno konferenco, okroglo mizo in tržnico, na kateri se bodo z izdelki in storitvami predstavili mladi socialni podjetniki.

Novi turistièni informacijski center Še pred zaèetkom poletja bo dvorec bogatejši za Podeželski turistièni informacijski center. Na enem mestu bo zbrana vsa turistièna ponudba obmoèja LAS Gorièko, pri èemer bo poudarek zlasti na ohranjanju ter promociji naravne in kulturne dedišèine.

Projekt je sofinanciran iz programa LAS Gorièko 2020. Iz istega naslova so sredstva namenjena tudi za projekt »Po poteh gorièkih biserov«, v okviru katerega bodo v zaèetku poletja v dvorcu obnovili vinsko klet in vzpostavili degustacijsko središèe, v katerem bodo lahko turisti pokusili tradicionalna gorièka vina ter na družabnih dogodkih doživeli folkloro, ljudsko pesem in ljudske obièaje obmoèja LAS Gorièko.

Obenem letos predvidevajo prvo fazo ureditve severnega stolpa z namestitvijo novih oken in stavbnega pohištva, kar bo pripomoglo k

Dr. Robert Celec z ekipo v RIS Dvorec Rakièan pripravlja številne aktivnosti.

Otvoritev doživljajskega koèijaškega centra

Foto: Rok Horvat

Zimski tabor za otroke V sklopu Centra za družine Murska Sobota bo med 26. in 28.

2. 2018 v RIS Dvorec Rakièan potekal brezplaèni zimski tabor za

V soboto, 9. junija 2018, se bo v RIS Dvorec Rakièan odvijalo 3. vseslovensko sreèanje kovaèev. Namen sreèanja je povezati slovenske kovaške mojstre ter z javnim in široko odprtim dogodkom opozoriti na to obrtno dejavnost.

otroke od 6. do 14. leta. Veè informacij o programu in prijavnica se nahajata na https://www.ris-dr.si.

Prijave so možne do 20. 2. 2018.

Ravno tako za zaèetek poletja v Dvorcu Rakièan napovedujejo otvoritev doživljajskega koèijaškega centra kot privlaène èezmejne turistiène destinacije doživetij in odkrivanja naravne in kulturne dedišèine. Za popotovanje v pretekli koèijaški svet, prepleten s sodobnostjo, bodo na voljo koèije 21. stoletja. Projekt »Horse Based Tourism« sofinancirajo iz programa sodelovanja Interreg SlovenijaMadžarska. In ker so zaznali dodatno povpraševanje po jahanju, bodo uredili dodatno manežo.

Otroci bodo lahko še naprej jahali v maneži ali pa jih bo v koèiji naokrog zapeljal poni Miško.

Lahko boste posadili ali podarili drevo »V okviru projekta Erasmus+ bomo tokrat povabili lokalno javnost, da po lastnih zmožnostih podari drevo. RIS Dvorec Rakièan

namreè obdaja spomeniško zašèiten park, ki je bil zasajen v drugi polovici 19. stoletja in od takrat ni bil veè obnovljen z zasaditvijo novih dreves. Na podlagi spiska ustreznih dreves bodo lahko posamezniki ali organizacije podarili in posadili drevo ter s tem prispevali k ohranitvi naravne dedišèine,« razloži direktor središèa Robert Celec. »V poletnih mesecih bomo ponovno organizirali tabore za otroke in mlade.

Otroci bodo lahko izbirali med dnevnimi ali tedenskimi programi angleških in nemških poèitnic ter slikarsko šolo. Dodatno bomo ponudili še šolo jahanja. Obenem otroke, mladostnike, starše in skrbnike vabimo v Center za družine, kjer so dnevno na voljo razliène brezplaène vsebine. Med tednom je center odprt v popoldanskem èasu med 15. in 20. uro, ob sobotah pa med 8. in 15. uro. Med 26. in 28. februarjem organiziramo še brezplaèni zimski tabor za otroke.«

Vrhunec jeseni bo Ples – noè èarovnic Dvorec Rakièan je jeseni že tradicionalno odet v èarovniške barve.

Letošnje leto bodo že šestiè gostili tridnevni dogodek Ples – noè èarovnic, ki se bo zaèel v soboto, 27. oktobra, v veèernih urah, nadaljeval v nedeljo, 28. oktobra, s celodnevnim programom in se zakljuèil v torek, 30. oktobra, z zaèetkom v poznih popoldanskih urah. Tudi letos naèrtujejo pester glasbeni program z bogatim spremljevalnim dogajanjem za vse generacije. Ob koncu velja omeniti še dva veèja dogodka: tretje vseslovensko sreèanje kovaèev (sobota, 9. junij), ko se bodo sreèali slovenski kovaški mojstri ter z javnim in široko odprtim dogodkom opozorili na to obrtno dejavnost, ter tridnevni dogodek 25. Štrk Tour, sreèanje zraèno hlajenih vozil VW (kebrov), ki bo zadnji konec tedna v avgustu.

Pripravljajo mikkastiène dogodke Natalija Kreft Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota za leto 2018 napoveduje mikkastiène dogodke, ki bodo zadovoljili še tako zahtevne mlade.

V ospredju delovanja ostajajo mladi, ki jim mladinski center omogoèa avtonomno raziskovanje njihove ustvarjalnosti, pri njih spodbuja razvoj kritiènega mišljenja in jih vabi k soustvarjanju programa.

Obenem za mlade in mlade po srcu skozi vse leto pripravljajo številne zanimive dogodke.

Kaj prihaja? »V letu 2018 bomo nadaljevali s pestrim programom na podroèjih kulture, neformalnega izobraževanja, informiranja in svetovanja ter drugih razvedrilnih in pouènih dejavnosti za mlade. Tako bomo

vsakodnevne športno-rekreativne dejavnosti in tudi enotedenski poletni otroški tabor,« še doda Kovaèeva.

nadaljevali s projektom Alternativna godba, ki ga podpira in sofinancira ministrstvo za kulturo, kjer bomo v povpreèju pripravili dva koncerta raznovrstnih žanrov s podroèja alternativne glasbe na mesec. Konec aprila se nam obeta tradicionalni festival Delu èast in oblast, ko bomo pred koncerti pripravili predavanje, okroglo mizo in film na temo delavskega aktivizma,« utrip centra v tem letu napove v. d. direktorice Aleša Kovaè.

Ponovno prebuditi ustvarjalce stripov

Že se pripravljajo na Festival Soboški dnevi Mladinski informativni in kulturni klub veèkrat sodeluje z drugimi javnimi zavodi ter z mestno obèino. Tako so skupaj z obèino že pripravili Otroško pustovanje na grajski plošèadi, nato so se posvetili naèrtovanju in usklajevanju za Družinski piknik, ki bo v mestnem parku 2. junija, obenem bodo nadaljevali s tradicionalnimi sobotnimi Sprehodi ob glasbi v mestnem parku. Z mestno obèino obenem že naèrtujejo aktivnosti za Festival Soboški dnevi, ki bo letos

Aleša Kovaè si želi predvsem vkljuèenosti mladih v njihov program.

med 22. in 29. junijem. »V poletnih mesecih bomo na grajskem dvorišèu pripravljali raznovrstne dogodke v okviru projekta Jö poletje – od

kulinariènih in filmskih veèerov do koncertov. Prav tako bomo v poletnih mesecih v okviru projekta Aktivno v poletje v parku pripravili

Za konec poletja obljubljajo osrednji dogodek, in sicer dvodnevni festival MIKK22, ki bo nadaljevanje uspešne zgodbe iz prejšnjih let. V jeseni bodo ponovno organizirali MIKK(s)trip festival, s katerim bodo med mladimi še naprej spodbujali kulturo ustvarjanja stripa. »Èez vse leto bomo organizirali še plesne diskoteke, poslušalnice, predavanja, okrogle mize, delavnice, filmske, gledališke, družabne in dijaške veèere ter vsakomeseène razstave mladih umetnikov. Posebno pozornost bomo namenjali promociji dogodkov in vkljuèevanju mladih vanje.

Najveèji poudarek bo na aktiviranju in vkljuèevanju mladih iz mestne obèine v program, hkrati pa jim bomo nudili prostor in infrastrukturo za kakovostno in aktivno preživljanje prostega èasa.«

KULTURA/RAZPISI

NA JAVA R A Z P I S OV Na osnovi sprejetega Odloka o proraèunu Mestne obèine Murska Sobota za leto 2018 bodo na podroèju negospodarskih in gospodarskih dejavnosti razpisani naslednji javni razpisi po posameznih podroèjih: SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVENO VARSTVO Javni razpis za sofinanciranje programov na podroèju socialnega varstva in zdravstvenega varstva v letu 2018 Predmet razpisa: preventivni programi na podroèju socialnega varstva in zdravstvenega varstva.

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi na podroèju zdravstva in socialnega varstva, ki izvajajo socialno in zdravstveno dejavnost.

Informacije: mag. Rofina Bernjak, tel.: 02 525 16 29, e-pošta: rofina.bernjak@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v drugi polovici februarja 2018.

MLADINA Javni razpis za izbiro mladinskih programov oziroma projektov, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna obèina Murska Sobota Predmet razpisa: programi in projekti za izvajanje letnega programa na podroèju dejavnosti mladih v mestni obèini.

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osebe zasebnega in javnega prava, ki bodo v letu 2018 izvajale aktivnosti na podroèju mladinske dejavnosti.

2018 na podroèju kulture na obmoèju mestne obèine na naslednjih podroèjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in založništvo ter na drugih podroèjih kulture (iz 4. èlena ZUJIK).

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje kulturne dejavnosti (kulturna društva, zasebni zavodi ali druge organizacije na podroèju kulture ter organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti na podroèju kulture), in fiziène osebe (ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo ali osebe s statusom kulturnega ustvarjalca za podroèje profesionalne kulture), ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in prenašanjem javnih kulturnih dobrin. Prijavitelji morajo imeti sedež oziroma stalno prebivališèe v mestni obèini.

Informacije: Darja Potoènik, tel.: 02 525 16 24, epošta: darja.potocnik@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v drugi polovici februarja 2018.

Javni razpis za izbiro investicijskih projektov na podroèju kulture, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna obèina Murska Sobota Predmet razpisa: izbira projektov za sofinanciranje nakupa opreme in uniform za potrebe delovanja ljubiteljskih kulturnih društev v mestni obèini.

Informacije: mag. Darja Kadiš, tel.: 02 525 16 30, epošta: darja.kadis@murska-sobota.si

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo ljubiteljska kulturna društva, ki imajo sedež v mestni obèini in so registrirana za opravljanje dejavnosti s podroèja kulture.

Razpis bo objavljen: predvidoma v drugi polovici februarja 2018.

Informacije: Darja Potoènik, tel.: 02 525 16 24, epošta: darja.potocnik@murska-sobota.si

IZOBRAŽEVANJE Javni razpis za sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke v Mestni obèini Murska Sobota za leto 2018 Predmet razpisa: sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za otroke v mestni obèini, ki se po programu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja na podroèju predšolske in osnovnošolske populacije.

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osnovne šole, glasbena šola in vrtec, drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter organizacije, ki so iz mestne obèine.

Informacije: mag. Darja Kadiš, tel.: 02 525 16 30, epošta: darja.kadis@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v drugi polovici februarja 2018.

KULTURA Javni razpis za izbiro kulturnih programov, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna obèina Murska Sobota Predmet razpisa: programi delovanja kulturnih društev v letu 2018 na naslednjih podroèjih: glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna dejavnost, fotografska, filmska in video dejavnost, likovna dejavnost, literarna in veèzvrstna dejavnost.

Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti ter prenašanje kulturnih dobrin, imajo sedež v mestni obèini, opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi in delujejo na podroèju kulture najmanj eno leto.

Informacije: Darja Potoènik, tel.: 02 525 16 24, epošta: darja.potocnik@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v drugi polovici februarja 2018.

februar 2018

/

15

Prihajajo izjemni gledališki in glasbeni ustvarjalci!

V zadnjem zimskem in prvem pomladnem mesecu nas bodo obiskali na festivalih nagrajeni predstavi in glasbena dogodka, ki gotovo pomenita presežek v slovenskem glasbenem prostoru. / Duša Škof, programska vodja Gledališèe Park, 15. februar 2018, ob 19.00 akustièni koncert »Tiho«

DAN D Novomeški Dan D, ena najprepoznavnejših slovenskih rockovskih skupin, ki niza hite, kot so »Voda«, »Èas«, »Ko hodiš nad oblaki«, »Plešeš« in podobni, bodo na odru Gledališèa Park potegnili iz kovèkov nenavadna glasbila in odigrali »Tihi koncert«, eno svojih najuspešnejših in najbolj navdihujoèih glasbenih popotovanj.

Gledališèe Park, 19. februar 2018, ob 19.00 satirièna komedija

Branislav Nušiæ: »ŽALUJOÈA DRUŽINA«, Prešernovo gledališèe Kranj in Slovensko ljudsko gledališèe Celje Režija: Igor Vuk Torbica. Igrajo: Peter Musevski, Borut Veselko, Aljoša Ternovšek, Blaž Setnikar, Darja Reichman, Barbara Ribnikar, Aljoša Koltak, Andrej Murenc, Luèka Poèkaj, Barbara Medvešèek, Liza Marija Grašiè.

V »Žalujoèi družini« je Nušiæ, mojster karakterne komedije, svojo kritièno ost usmeril v pokvarjeno in sprenevedavo družino, ki se po strièevem pogrebu zbere na njegovem domu, in v kateri je vsak od tako imenovanih »sorodnikov« preprièan o tem, da je prav on neizpodbitno upravièen do dedišèine. Na Dnevih komedije 2017 je režiser predstave Igor Vuk Torbica prejel nagrado žlahtni režiser 2017.

Gledališèe Park, 21. februar 2018, ob 19.00 drama, melodrama, satira

Evripid: »MEDEJA«, SNG Drama Maribor

ŠPORT

Režija: Oliver Frljiæ. Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Branko Jordan, Peter Boštjanèiè, Davor Herga, Maša Žilavec, Ivica Knez, Matija Stipaniè, Mojca Simoniè, Viktor Megliè.

Evripidovo »Medejo« je režiral eden najbolj provokativnih, nekompromisnih, avtorsko najmoènejših režiserjev nekdanje Jugoslavije Oliver Frljiæ. Na odru Gledališèa Park bomo prviè gostili njegovo predstavo, hkrati pa tudi prviè uprizoritev antiènega besedila. Na 32. festivalu Gavellovi veèeri 2017 je predstava prejela veliko nagrado za najboljšo uprizoritev, Nataša Matjašec Rošker pa nagrado za najboljšo žensko vlogo.

Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni obèini Murska Sobota za leto 2018

Gledališèe Park, 22. in 23. februar 2018, dopoldne gledališko-lutkovni abonma 2017/18, 8. in 9. razred

Predmet razpisa: zbiranje predlogov za sofinanciranje naslednjih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog v športu: interesna športna vzgoja otrok in mladine ter športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; kakovostni šport; vrhunski šport; športna rekreacija in šport starejših; šport invalidov; razvojne dejavnosti v športu: založništvo, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, informacijska zbirka podatkov, priznanja športnim delavcem; organiziranost v športu: delovanje športne zveze, društev in klubov, športne prireditve.

filmska vzgoja s projekcijo filma »GOSPODIÈNA NEMITEŽIT«

Razpis bo objavljen: predvidoma v drugi polovici februarja 2018.

Prijavitelji: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v Mestni obèini Murska Sobota, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na podroèju športa, vrtci in šole.

Informacije: Nada Cvetko Török, tel.: 02 525 16 20, epošta: nada.torok@murska-sobota.si Razpis je bil 9. februarja 2018 objavljen v Uradnem listu RS. KMETIJSTVO Javni razpis za sofinanciranje pospeševanja društvene dejavnosti v Mestni obèini Murska Sobota v letu 2018 na podroèju kmetijstva in s kmetijstvom povezanih dejavnosti Predmet razpisa: pospeševanje društvene dejavnosti.

Prijavitelji: društva in njihove zveze s podroèja kmetijstva in s kmetijstvom povezanih dejavnosti, ki imajo sedež na obmoèju Mestne obèine Murska Sobota.

Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna obèina Murska Sobota

Informacije: Silvija Kouter, tel.: 02 525 16 63, e-pošta: silvija.kouter@murska-sobota.si

Predmet razpisa: dodelitev sredstev za pripravo in izvedbo projektov, ki jih bodo prijavitelji izvajali v letu

Razpis bo objavljen: predvidoma v drugi polovici februarja oziroma v marcu 2018.

Vsi razpisi bodo objavljeni v Uradnem listu RS. Razpisi bodo objavljeni tudi na spletni strani mestne obèine, dokumentacijo je mogoèe dobiti v vložišèu mestne obèine.

Najstniška komedija, ki so ji mladi iz razliènih mest po Evropi skupaj podelili evropsko nagrado mladega filmskega obèinstva 2016. Namen filmske vzgoje je zlasti otroke in mlade nauèiti gledati filme celostno in kakovostno ter jim izostriti kritièni pogled, ki jim bo omogoèil artikulacijo lastnega mnenja. V ustrezno razumevanje filma bo otroke v uvodnem pogovoru vpeljala Petra Gajžler, vodja projekta Filmska osnovna šola.

Gledališèe Park, 3. marec 2018, ob 20.00 glasbena komedija

»BERAŠKA OPERA« – po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla, SNG Nova Gorica Režija: Vito Taufer. Igrajo: Kristijan Guèek, Radoš Bolèina, Ana Facchini, Urška Taufer, Gojmir Lešnjak - Gojc, Patrizia Jurinèiè Finžgar, Arna Hadžialjeviæ, Medea Novak, Matija Rupel, Jure Kopušar, Žiga Udir, Žiga Saksida, Andrej Zalesjak, Iztok Mlakar. Glasbeniki: David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal.

Intriga oèeta, ki mu hèi odreèe pokoršèino, spopad dveh rivalov podzemlja in med njima kolebanje varuha javnega reda ter sooèenje treh (raz)oèaranih dam – ta žgeèkljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije iz zaèetka 18. stoletja izrisuje tudi skorumpiranost sodobne družbe. Izvirne songe je napisal Iztok Mlakar, uglasbil pa Aleksander Pešut - Schatzi.

Gledališèe Park, 9. marec 2018, ob 20.00 glasbena fuzija svobodnega pristopa

IUCUNDUS – BOŠTJAN GOMBAÈ z BIG BANDOM RTV Slovenija, dirigent: Lojze Krajnèan Najboljši slovenski multiinstrumentalist Boštjan Gombaè bo svoje s humorjem zaèinjene ideje z Big Bandom RTV Slovenija zlil v magièen glasbeni veèer. Program koncerta je avtorsko delo dirigenta in skladatelja Lojzeta Krajnèana in Boštjana Gombaèa.

16

/ februar 2018

KULTURA

»Samemu sebi si vedno najhujši sodnik« A. G. Foto: Aleš Cipot Štefan Kardoš pravi, da je domaèa nagrada povratna informacija o tem, da tvoj glas ni izzvenel v prazno.

Za vrhunske dosežke na podroèju kulture sta tokrat nagrado prejela Štefan Celec in pisatelj Štefan Kardoš. Oba sta bila opažena zaradi iste tematike, to je ustvarjanja o prekmurskih izseljencih v Ameriki. V zadnjem romanu »Vse moje Amerike« Kardoš opisuje zlasti sanje prekmurskih prednikov o deželi èez lužo, kjer je bil rojen tudi avtorjev dedek.

izmuzljiv, a vendarle edino, kar nas umešèa na neko neulovljivo toèko med preteklim in prihodnjim,« o vsebini razlaga avtor, ki je izdal že pet samostojnih knjig, eno v soavtorstvu, zbornik in še veliko druge literature. Leta 2008 je prejel kresnika za najboljši slovenski roman in bil zanj še veèkrat nominiran, veliko pa mu pomeni tudi domaèa nagrada: »Nagrada je povratna informacija o tem, da tvoj glas ni izzvenel v prazno. Napisal sem roman o spominu na prednike, ti spomini so se v nekem delu ujeli s temo, ki jo je v svojem filmu obravnaval tudi sonagrajenec Štefan Celec, govorim o prekmurskih izseljencih v Ameriki. Oboje je vzbudilo precej pozornosti v domaèem okolju in tudi širše, kar me seveda zelo veseli.«

Roman o spominu na prednike

Ostaja skromen

»V prvi vrsti je to roman o spominih na prednike, na pradeda, deda, starše in sorodnike, o spominu, ki je nezanesljiv, varljiv,

Priznani pisatelj je prejel že veè nagrad, a kljub temu ostaja skromen. »Ne vem, še vedno sem brez besed. Kaže, da sem se postaral

umakniti v tujino, èetudi samo duhovno ali fiktivno, da lahko dom uzreš v novi perspektivi. Tukaj je seveda še vprašanje jezika, nareèja v razmerju do knjižnega jezika in obratno, vprašanje preteklosti in prihodnosti te pokrajine v razmerju do sveta.« O tem, od kod èrpa navdih, avtor pove, da se vedno najde nekaj, kar èloveka vznemiri èustveno ali intelektualno. »Samemu sebi si vedno najhujši sodnik, najveè, kar lahko dosežeš, pa je to, da se tisto, kar bi si želel napisati, èim bolj zbliža s tistim, kar si zmožen napisati.«

Kmalu nadaljevanje? »Ne vem, še vedno sem brez besed,« nam je povedal Kardoš o obèutkih ob prejeti nagradi.

in tega sploh nisem opazil, zdaj pa mi to na tako prijazen naèin sporoèajo drugi.« Štefan Kardoš rad

ustvarja doma. »Tukaj živim, domaèa pokrajina je na dosegu roke, a vèasih se vendarle moraš

Najbolj ponosen je na malenkosti, za katere se mu zdi, da so uspele. In v takem slogu bo ustvarjal še naprej. »Èe je roman 'Vse moje Amerike' govoril o nezanesljivem spominu nekega posameznika, potem bi si želel napisati njegovo nadaljevanje, ki bi se usmerilo v pasti kolektivnega spomina, zlasti znanstvenega.«

Osvetlili sledi reformacije Aleksandra Grah Izdali zbornik prispevkov mednarodnega znanstvenega simpozija »Zapisana beseda ostane – Littera scripta manet«.

Pobuda za zbornik, ki ga je v knjižnici podrobneje predstavila urednica dr. Klaudija Sedar, sega v leto 2015, ki je minilo v znamenju 300-letnice izida prve ohranjene prekmurske knjige avtorja Franca Temlina »Mali katechismus« (1715).

Kot pravi škof Geza Filo, moramo njegovo delo upoštevati kot znamenje poglobljenega prekmurskega duhovnega in narodnostnega osvešèanja. Druga pobuda je sledila

v letu 2017, ko smo praznovali 500letnico zaèetka reformacije. Urednica pojasnjuje, da obe obletnici nista posebnega pomena le za prekmurski in slovenski prostor, ampak imata epohalne evropske, svetovne razsežnosti. V letu 2015 so v knjižnici ob prvem jubileju organizirali mednarodni simpozij, s katerim so opozorili na delo Franca Temlina. V letu 2017, ob 500. obletnici zaèetka protestantskega gibanja in reformacije, so nato izdali zbornik z enajstimi prispevki, v katerih so z razliènih vidikov osvetljene sledi reformacije.

11 prispevkov Zbornik obsega dva dela, in sicer pr vi prestavlja zgodovinskokulturni in jezikovni horizont, drugi se osredotoèa na kulturno in

Zbornik z enajstimi prispevki so predstavili direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar, urednica dr. Klaudija Sedar in evangelièanski škof Geza Filo.

literarnozgodovinsko razsežnost.

Prvi del zaèenja mag. Franc Kuzmiè, ki v prispevku predstavlja 18. stoletje z zgodovinsko pomembnimi dogodki, ki so vplivali na izid prve knjige v prekmurskem jeziku.

Urednica dr. Klaudija Sedar v nadaljevanju pojasnjuje pomen in namen Temlinovega dela. Mag. Geza Erniša osvetli Franca Temlina in njegovo šolanje na Slovaškem.

Primerjavo Temlinovega in Kardoševega prevoda Lutrovega »Malega katekizma« je zapisal dr. Marko Jesenšek. V nadaljevanju so se s prispevki predstavili dr. Mojca Kumin Horvat, dr. Lajos Bence, dr.

Alojz Jembrih, dr. Robert Hajszan, prof. Franci Just in dr. Danica Haramija. Zbornik zakljuèuje Vesna Radovanoviè, ki je predstavila motive v »Mislicah«.

»Najboljše je delati to, kar te veseli« Aleksandra Grah V murskosoboški knjižnici so na ogled fotografije, ki jih je v minulem letu v objektiv ujel Soboèan Aleš Cipot.

Njegova peta razstava obsega najrazliènejše zvrsti fotografije, saj razstavlja posnetke s koncertov in festivalov, športnih prireditev ter številnih družabnih in zasebnih dogodkov. Kot je povedal, z razstavo ne oglašuje svojega imena, ampak svojo tržno znamko fotolens.si. S fotografijo se ukvarja že od leta 1993. Vse, kot pravi, izhaja iz njegovega hobija – ljubiteljskega spremljanja nogometa. Prav na

katerem je trenutno zaposlenih pet ljudi. Ukvarjajo se s socialnimi dejavnostmi, kot je trgovina z rabljeno opremo, in tržnimi, med katere spada fotografija. Kot pravi Cipot, je najveèja težava socialnih podjetij ta, da jih veèina ne uspe razviti dejavnosti, s katerimi bi bili sposobni preživeti, ampak stalno raèunajo na novo podporo, na sveža finanèna sredstva.

igrišèih so nastale prve fotografije.

Nato mu je tudi druge hobije v veliki meri uspelo spremeniti v posel. O tem, kako se je znašel na poti podjetništva, pravi, da je najboljše delati to, kar te veseli. In to kljub natrpanemu urniku, saj njegov delavnik obsega v povpreèju deset ur, vèasih tudi po dvanajst, vendar ga delo kljub temu izpolnjuje in osreèuje. Velik zagon mu dajejo družina in njegovi trije otroci.

Razviti lastno dejavnost in od tega živeti

Uspel s socialnim podjetjem Zadnjih pet let se aktivneje ukvarja s fotografijo, sicer pa je fotografska dejavnost samo ena od številnih dejavnosti Zavoda Korak naprej – socialnega podjetja, ki ga vodita skupaj z ženo Leo Cipot in v

Aleš Cipot je tudi dolgoletni sodelavec Soboških novin. Pogosto ga lahko s fotoaparatom v roki sreèate na družabnih in športnih prireditvah.

Njemu je uspelo zaèeti iz niè in razviti lastno dejavnost, s katero je mogoèe preživeti. Je tudi mentor študentom na daljavo na fakulteti Doba in naš sodelavec. Pot fotografije ga bo spremljala tudi v prihodnje.

KULTURA

februar 2018

/

17

Knjižnica igraè tudi v Murski Soboti Jasmina Muhiè Gre za novost v našem okolju, ki v okviru iniciative TOY for Inclusion nudi prostor, kamor se lahko otroci pridejo igrat in kjer si igraèe lahko tudi izposodijo.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so v igralnici mladinskega oddelka prviè odprli poseben prostor – knjižnico igraè, ki se je ob pomoèi Vrtca Murska Sobota povezala še z razliènimi ustanovami s podroèja predšolske vzgoje in izobraževanja, kulture ter socialnega varstva, ki organizatorjem pomagajo pri naèrtovanju in ustvarjanju dela.

Igre in igraèe bodo na voljo vsako soboto v tem letu Knjižnica igraè bo odprta vsako soboto od 10. ure, ko bodo otrokom do desetega leta starosti na voljo igre

Otroci Vrtca Murska Sobota z nastopom odprli knjižnico igraè.

in igraèe, ki so hkrati primerne za veègeneracijsko druženje. »Otrokom, staršem in starim staršem želimo ponuditi možnost, da se pridejo skupaj poigrat. Hkrati želimo družinam, ki se bodo brezplaèno vèlanile v knjižnico

igraè, omogoèiti, da si igraèe, ki so jim všeè, izposodijo in za en teden odnesejo domov,« sporoèa Marija Baranja. Dvakrat na mesec se bodo v prostorih igralnice odvile tudi zanimive delavnice, ki jih bodo pripravili strokovni delavci Vrtca

Knjižnica igraè – prostor za veègeneracijsko druženje in igranje.

Nekaj igraè si lahko izposodite tudi domov.

Murska Sobota, Osnovne šole I, Centra za socialno delo, Pomurskega muzeja, Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota ter Centra za zdravje in razvoj ter razlièna romska društva. Tudi delavnice bodo namenjene razliè-

nim generacijam – otrokom, staršem in starim staršem, ki bodo na ta naèin imeli možnost kakovostnega druženja, ustvarjanja in spoznavanja novih ljudi, hkrati pa bodo pobliže spoznali ustanove, ki bodo delavnice pripravile.

Poklon Prešernu v kulturnih ustanovah Aleksandra Grah Prešernovemu dnevu so se z razliènimi dogodki poklonili v murskosoboških kulturnih ustanovah. Obiskali smo muzej, galerijo in knjižnico.

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so ob letošnjem kulturnem prazniku najveè pozornosti namenili tematski razstavi »Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi«. Avtorica razstave Jelka Pšajd je pripravila dve javni vodstvi po razstavi. Pripravili so tudi delavnico, ki je bila vsebinsko povezana z razstavo, saj so na njej ustvarjali sveèe iz èebeljega voska. Sveèe so namreè že od nekdaj spremljale šege ob smrti. Vrata muzeja so 8. februarja bila brezplaèno odprta od 9. do 17. ure, obiskovalci so si lahko

ogledali stalno in obèasno razstavo.

Prav tako so si na muzejski recepciji izbrali doloèene muzejske publikacije. »Za muzej je takšen praznik odlièna priložnost, da v najveèji meri javnosti predstavi delo, poslanstvo in vlogo v družbi. Ob dobrem obisku v zadnjih letih se nadejamo, da nam to tudi uspeva. Želimo pa si veè pozornosti in posluha tudi ob drugih dneh, ne samo ob kulturnem prazniku,« je povedala kustosinja.

Portreti in »3delne slike« V Galeriji Murska Sobota so v dopoldanskem delu kulturnega praznika zlasti mlajši obiskovalci ustvarjali z Jelko Geder-Kosi, ki pravi, da je zanjo 8. februar vsak dan, ko si vzame èas za branje ali pisanje, èas za pogovor s sliko, èas za pogovor s sabo in družino, èas za pogovor v živo z ustvarjalci in prijatelji kulture. »Slovenska kultura je majhna, a dragocena, bogatimo jo z ohranjanjem tradicije, s sprejemanjem in

selekcioniranjem sedanje produkcije,« je še poudarila. V popoldanskem delu je po dveh razstavah vodila Irma Brodnjak. Tako so obiskovalci znanega pomurskega avtorja Ignaca Medena tokrat spoznali v popolnoma drugaèni luèi. »Slikar, ki je širši množici najbolj poznan po svojih abstraktnih delih, se namreè predstavlja s portreti, nastalimi v realistièni maniri. Umetnik je sicer portretiral že poprej, vendar nikoli tako intenzivno v pastelni tehniki, kot je to poèel zadnji dve leti, ko so nastajali razstavljeni portreti,« je povedala. Nastalo jih je okrog sto, upodobil je svojo družino, prijatelje in znance. Pri portretiranju si je pomagal s fotografijami in pri tem skušal èim bolj slediti proporcem upodobljenèevega obraza in telesa, vse to pa nadgradil z znaèajskimi in razpoloženjskimi potezami upodobljencev. Brodnjakova je vodila tudi po razstavi Sama Perparja, ki je prišla v Galerijo Murska Sobota na

V Pomurskem muzeju Murska Sobota so ob letošnjem kulturnem prazniku najveè pozornosti namenili tematski razstavi »Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi«.

pobudo Koroške galerije likovnih umetnosti, s katero že vrsto let sodelujejo v obliki izmenjalnih razstav. Tako bo na njihov predlog letos v pomladnem terminu v njihovem razstavišèu razstavljal Ignac Meden, in sicer s svojimi abstraktnimi deli, ki jih v umetnosti najpogosteje oznaèujejo z izrazom konkretna umetnost.

Kultura v knjižnici V okviru praznovanja letošnjega kulturnega praznika so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravili veè dogodkov. »Z dejavnostmi v kulturnem tednu smo želeli spodbuditi razmišljanje o Francetu Prešernu kot zgodovinsko pomembni osebnosti ter o pomenu, ki ga imata kultura in jezik za posameznike in narod,« je pojasnila direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar. Na oddelku za odrasle stoji razstava »Podobe pesnika«, kjer so na ogled portreti Franceta Prešerna,

ki so jih ustvarili uèenci slovenskih osnovnih šol. V avli imajo spominsko razstavo preminulega domaèega pesnika in pisatelja Milana Vincetièa. 5. februarja so na konzulatu v Monoštru pripravili pravljièni veèer za odrasle. Pravljice so pripovedovale pravljièarke iz Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, Splošne knjižnice Ljutomer in Porabja. Kot pojasnjuje direktorica, gre za nadaljevanje projekta »Obujamo dedišèino – pravljièni veèeri za odrasle v Porabju«, za katerega so prejeli nagrado za najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2017. Za osrednji dogodek, ki se je odvijal 9. februarja, so pripravili literarno-glasbeni veèer s pesnico Kristino Koèan ter glasbenikoma Vesno Zornik in Samom Šalamonom iz skupine Brest, za katero pesnica piše besedila. Pesnica je predstavila svojo tretjo pesniško zbirko »Šivje«, ki jo je posvetila preminulemu prijatelju Milanu Vincetièu.

V Galeriji Murska Sobota so mlajši obiskovalci takole ustvarjali z Jelko Geder-Kosi.

18

/ februar 2018

ŠPORT

Najboljši v športu prejeli priznanja Aleš Cipot V Gledališèu Park je potekala prireditev Športni dosežki minulega leta, ki jo Mestna obèina Murska Sobota tradicionalno prireja v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Športno zvezo Murska Sobota. Župan dr. Aleksander Jevšek je skupaj s predsednikom športne zveze Andrejem Gombošijem podelil priznanja najboljšim športnicam in športnikom. Priznanja sta podelila v naslednjih kategorijah: najboljši športniki v šolskem športu, osnovna šola z najboljšimi rezultati v šolskem športu, najboljše športnice, najboljši športniki, športni dosežki na podroèju športa invalidov, najboljše športne ekipe med posamiènimi športi, najboljše moške športne ekipe med kolektivnimi športi in najboljše ženske športne ekipe med kolektivnimi športi.

po konèani sezoni zaèel trenirati s standardno zraèno puško, prestopil kategorijo višje in tekmuje v tretji èlanski državni ligi in državni kadetski ligi, kjer je po treh kolih na 2. mestu, pridobil pa je tudi že nekaj mednarodnih izkušenj.

Najboljša športnica v šolskem športu – Mia Žekš Mia je uèenka 8. razreda Osnovne šole III Murska Sobota. Tekmuje tako v klubski košarkarski konkurenci kot v šolski. V preteklem šolskem letu je s košarkarsko ekipo Osnovne šole III Murska Sobota osvojila naslov državnih prvakinj, na finalnem turnirju je bila izbrana za najbolj koristno igralko. Izjemno uspešna je bila na šolskih tekmo-

starejših deklic.

Osnovna šola z najboljšimi rezultati v šolskem športu – Osnovna šola III Murska Sobota Osnovna šola III Murska Sobota se je v preteklem šolskem letu z izjemnimi rezultati in organiziranostjo postavila ob bok najveèjim šolam v Sloveniji. V ocenjevanju uspešnosti na podroèju športa za šolsko leto 2017 jim je Zavod za šport RS Planica podelil zlato priznanje. Športniki in športnice Osnovne šole III Murska Sobota so v preteklem šolskem letu nastopili v kar desetih razliènih državnih finalih: košarki, plavanju, akvatlonu, gimnastiki (akrobatiki in MPP),

drugega letnika murskosoboške gimnazije in èlanica Društva za športno rekreacijo Murska Sobota, je v letu 2017 dvakrat postala mladinska državna prvakinja v dveh razliènih gimnastiènih disciplinah: v olimpijski disciplini skoki na veliki prožni ponjavi (trampolin) in v skokih z male prožne ponjave. Je kategorizirana športnica mladinskega razreda in èlanica slovenske mladinske reprezentance v skokih na veliki prožni ponjavi. Njen najveèji mednarodni uspeh v preteklem letu je uvrstitev v finale in osvojeno peto mesto na mednarodni tekmi FIG Alpencup. Asja se pri Gimnastièni zvezi Slovenije poteguje za naziv športnice leta 2017. V akrobatiki v kategoriji mladink zaseda drugo mesto.

Najboljši športnik v šolskem športu – Patrik Farkaš Po prvih zaèetkih v letu 2015 in nekaj odliènih rezultatih je Patrik sezono z zraèno puško konèal z zmago v regijski pionirski ligi, z zmago na regijskem prvenstvu, 2. mestom na finalnem šolskem tekmovanju, 3. mestom na državnem prvenstvu in 3. mestom v skupnem seštevku državne pionirske lige.

Sledila so še tekmovanja z malokalibrsko puško na 50 metrov, kjer je osvojil dve 2. mesti na regijskem prvenstvu in odlièno 2. mesto na državnem prvenstvu v disciplini 30 strelov leže ter 5. mesto v disciplini trojni položaj. Z Juretom Soèièem in Blažem Makarijem je osvojil dve 2. mesti ekipno. Tako je v posebni razvrstitvi Strelske zveze Slovenije za izbor Strelec leta 2017 pristal na 2. mestu med pionirji. Patrik je takoj

V naši športni sredini deluje izjemno veliko uspešnih posameznikov in klubov.

vanjih tudi v nekaterih drugih športih. Na medobèinskem in podroènem atletskem prvenstvu je v disciplini teka na 300 metrov dvakrat osvojila zlato medaljo. Za najveèje preseneèenje je poskrbela na finalu državnega prvenstva v plavanju, kjer je s šolsko štafetno ekipo v kategoriji starejših uèenk osvojila bronasto odlièje, posamièno pa 5. mesto. Mia je tudi košarkarska reprezentantka v kategoriji

badmintonu, šahu, atletiki, krosu, smuèanju (veleslalom) in strelstvu. V finalih so osvojili številne medalje: v košarki zlato, v strelstvu srebrno in bronasto, v plavanju bronasto, v športni gimnastiki bronasto in v šahu srebrno medaljo.

Najboljša športnica – Asja Benèec Asja Benèec, 16-letna uèenka

Župan dr. Aleksander Jevšek, Marino Kegl (najboljši športnik med invalidi) in Andrej Gomboši, predsednik Športne zveze Murska Sobota.

Najboljši športnik – Jure Soèiè Jure je bil leta 2014 s serijsko zraèno puško na državnem prvenstvu ekipno tretji. Leta 2016 je zaèel streljati brez naslona in še isto leto postal šolski državni prvak.

Lani je bil tretji z ekipo Osnovne šole III Murska Sobota na državnem šolskem prvenstvu. Lani je zaèel tekmovati s standardno zraèno

puško. Po konèni razvrstitvi je bil v državni kadetski ligi na 4. mestu. Na državnem prvenstvu je dosegel 2. mesto. Jure je stalni èlan v èlanski ekipi ŠSD Murska Sobota, s katero so napredovali v drugo ligo. Z ekipo je na državnem prvenstvu z malokalibrsko puško osvojil 2. mesto. V tej sezoni je v 1. krogu državne kadetske lige dosegel cilj sezone in izboljšal državni rekord za 1,4 kroga. Trenutno ima po treh krogih tekmovanj vse zmage. S kadetsko ekipo je dvakrat izboljšal državni rekord. Novembra 2017 je bil vpoklican v slovensko reprezentanco. Na drugi tekmi se je v konkurenci do dvajset let uvrstil v finale.

Šport invalidov – Marino Kegl Marino Kegl je kategorizirani športnik svetovnega razreda. Na olimpijskih igrah gluhih v turškem Samsunu je dosegel 4. mesto. S tem je kot prvi slovenski vrhunski gluhi športnik v zgodovini dosegel status vrhunskega športnika svetovnega razreda. Marino je prvi slovenski gluhi vrhunski športnik, ki je po programu zaposlovanja vrhunskih športnikov v javni upravi podpisal pogodbo o zaposlitvi na Finanèni upravi Republike Slovenije. Marino je v konkurenci gluhih zmagal še na turnirjih v Brnu in Pragi. Na svetovni lestvici gluhih teniških igralcev je trenutno na 8. mestu.

Nagrade: slovenski športnik – invalid leta 2017, slovenski gluhi športnik leta 2017 in visoko priznanje zveze Tenis Slovenija za posebne dosežke v letu 2017.

Najboljša športna ekipa med posamiènimi športi – Rokoborsko društvo Sobota Rokoborsko društvo Sobota je lani praznovalo 40 let neprekinjenega delovanja. Ob obletnici so organizirali balkansko prvenstvo za deèke in kadete, na katerem je nastopilo 270 tekmovalcev iz dvanajstih držav. V letu 2017 je redno vadbo in interesno dejavnost

Najboljši športniki v šolskem športu: Maja Èopi (nagrajena športnica v šolskem športu), Mia Žekš (najboljša športnica v šolskem športu), Blaž Küplen (nagrajeni športnik v šolskem športu) in Patrik Farkaš (najboljši športnik v šolskem športu).

ŠPORT

februar 2018

/

19

obiskovalo èez 80 èlanov. David Habat je na evropskem prvenstvu v Srbiji osvojil prvo èlansko medaljo za Slovenijo in je dobitnik štipendije Mednarodnega olimpijskega komiteja do olimpijskih iger Tokio 2020. Nejc Gomboc in Klemen Podgorelec sta na balkanskem prvenstvu osvojila bronasti medalji.

Poleg vseh odliènih rezultatov se v lahko v letu 2017 pohvalijo še z 21 naslovi državnega prvaka v vseh starostnih kategorijah ter z osmimi kategoriziranimi športniki: enim v svetovnem razredu, tremi v državnem razredu in štirimi v mladinskem razredu.

Najboljša moška športna ekipa med kolektivnimi športi – Odbojkarski klub Panvita Pomgrad Èlanska ekipa Panvita Pomgrad nastopa v prvi državni odbojkarski ligi, v kateri trenutno zaseda drugo mesto. V lanski sezoni se je uvrstila v èetrtfinale konènice državnega prvenstva. V pokalnem tekmovanju so se uvrstili v èetrtfinale pokala Slovenije. V klubu poleg èlanske ekipe igrajo še v tretji državni odbojkarski ligi, v kateri nastopajo igralci mladinske in kadetske selekcije. Poleg teh selekcij so v klubu še selekcije kadetov, starejših deèkov, male in mini odbojke, ki tekmujejo v vseh razpisanih selekcijah in na najvišji ravni ter dosegajo zelo dobre rezultate. V društvu imajo poleg tekmovalnih selekcij še netekmovalne selekcije v okviru interesnih dejavnosti, tako da se pod njihovim okriljem z odbojko ukvarja okrog 150 otrok.

Mestna obèina Murska Sobota je v letošnjem proraèunu namenila za Letni program športa dodatna sredstva, prav tako pa izdatno vlaga v športno infrastrukturo, ki je po anketah sodeè ena najboljših v Sloveniji na prebivalca in nudi odliène pogoje za šport.

Osnovne šole z najboljšimi rezultati v šolskem športu: Mag. Metka Kuhariè (ravnateljica Osnovne šole IV Murska Sobota), Tatjana Cesnik (ravnateljica Osnovne šole I Murska Sobota) in Sonja Èerpnjak, (ravnateljica Osnovne šole III Murska Sobota).

Najboljše ženske športne ekipe med kolektivnimi športi: Eva Rožman (Ženski odbojkarski klub Sobota), Davorin Pok in Petra Kolmaniè Fartek (Ženski košarkarski klub Pomurje) in Petra Trajbariè (Dodgeball klub Pomurje).

Najboljše športnice: Asja Benèec (najboljša športnica), Ivana Trplan (nagrajena športnica) in Blaža Èeh (nagrajena športnica).

Najboljše športne ekipe med posamiènimi športi: Stanislav Šernek (Rokoborsko društvo Sobota), Igor Makari (Športno strelsko društvo Murska Sobota) in Dejan Zeèeviè (Plesni klub Zeko).

Najboljši športniki: Jure Soèiè (najboljši športnik, Športno strelsko društvo Murska Sobota), Jan Lukaè (Judo klub Murska Sobota) in Gorazd Flisar (Odbojkarski klub Panvita Pomgrad).

Najboljše moške športne ekipe med kolektivnimi športi: Roman Ratkai (Odbojkarski klub Panvita Pomgrad), Boris Cigüt (Društvo nogometna šola Mura) in Simon Moravec (Košarkarski klub Radenska Creativ).

Najboljša ženska športna ekipa med kolektivnimi športi – Ženski odbojkarski klub Murska Sobota Ženski odbojkarski klub Murska Sobota kot klub samostojno deluje od leta 2014. Pred tem je ženska odbojka delovala kot sekcija Društva za športno rekreacijo Murska Sobota. V klubu v tej sezoni v šestih selekcijah trenira 75 deklet.

V državnem prvenstvu nastopajo s petimi ekipami v mlajših kategorijah in s èlansko ekipo v tretji ligi.

V mlajših kategorijah je aktivnih 37 deklic. Pri starejših deklicah in kadetinjah se je klubu uspelo ponovno uvrstiti v A-ligo, kjer se v zadnjih desetih letih stalno uvršèajo med najboljše ekipe v teh dveh kategorijah. Èlanska ekipa po jesenskem delu zaseda prvo mesto v tretji ligi. Cilj kluba je obdržati vodilno mesto in sezono zakljuèiti kot prvak ter se po treh letih spet vrniti v drugo ligo.

20

/ februar 2018

ŠPORT

»Ko je treba trenirati, treniraš.« Aleš Cipot

Športna gimnastika je kot loterija

Asja Benèec je 16-letna dijakinja drugega letnika murskosoboške gimnazije in èlanica Društva za športno rekreacijo Murska Sobota. V zaèetku meseca je osvojila naziv najboljše športnice v Mestni obèini Murska Sobota za leto 2017.

Na tekmovanjih po Sloveniji v njeni konkurenci obièajno tekmuje od petnajst do dvajset tekmovalk, praviloma pa se uvršèa med najboljše tri. Zaradi uspehov je kategorizirana športnica mladinskega razreda in èlanica slovenske mladinske reprezentance v skokih na

Lani je naslova mladinske državne prvakinje osvojila v olimpijski disciplini skokov na veliki prožni ponjavi (trampolin) in v skokih z male prožne ponjave. Športno gimnastiko je zaèela trenirati s petimi leti pod vodstvom Danijela Štrausa in Milice Menart. Zdaj obièajno trenira pet dni v tednu, ob sobotah pogosto tudi tekmuje – ali v Sloveniji ali v tujini. Šolske obveznosti in treninge uspešno združuje, saj je z dobro organizacijo mogoèe uspešno usklajevati obe obveznosti, razloži. Za uspehe, kot jih niza Asja, so odrekanja nujna, to pa najstnikom obièajno ne gre tako zlahka od rok. Vendar je športnica leta odloèna: »Ko je treba trenirati, treniraš.« Pravi, da odrekanja niso boleèa, ker se zaveda, da se marsièemu za uspeh preprosto mora odpovedati.

veliki prožni ponjavi. Njen najveèji mednarodni uspeh v preteklem letu je uvrstitev v finale in peto mesto na mednarodni tekmi FIG Alpencup.

Na mednarodnih tekmovanjih je zelo vesela vsake medalje: »Športna gimnastika je kot loterija. Vèasih ti uspe, vèasih ne.« V akrobatiki, v kategoriji mladink, zaseda drugo mesto. Ob tem je èlanica reprezen-

tance TeamGym, s katero so leta 2016 Slovenijo zastopali na evropskem prvenstvu v Mariboru. V tem športu tekmuje ekipa, ki je lahko mešana, samo ženska ali samo moška, sestavlja pa jo od osem do deset èlanov. Asja je bila èlanica mešane mladinske ekipe. Na tekmovanju so osvojili deveto mesto.

Asja Benèec ob prejemu priznanja za najboljšo športnico v Mestni obèini Murska Sobota za leto 2017.

Èe prihajaš z obrobja ...

Pri Gimnastièni zvezi Slovenije se Asja poteguje za naziv športnice leta 2017. Vendar so pri postopku izbiranja za ta naziv, kot pravi, športniki z obrobja Slovenije žal res potisnjeni na obrobje. Konkurira v obeh kategorijah – mladinski in absolutni, v kateri so èlanice in mladinke združene. Lani je v kategoriji mladink zmagala, v absolutni kategoriji pa osvojila tretje mesto.

Finanèni vložki v šport niso majhni, saj mora kupiti opremo (drese, trenirke, copate) in pokriti stroške potovanj na klubske tekme, medtem ko potovanja na tekme reprezentance na sreèo plaèa Gimnastièna zveza Slovenije. Tekmovalni cilji, ki si jih je zadala, so zlasti udeležba na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020 ter na evropskih in svetovnih prvenstvih. Asja trenutno ne trenira, saj se je poškodovala na tekmovanju.

Zaradi prestane operacije in okrevanja po njej bo izgubila skoraj leto treningov. Po zakljuèeni karieri se še vedno vidi v tem športu, saj brez njega ne more. Primerna se ji zdi vloga trenerke, ali pa raziskovalke na katerem od podroèij geografije.

Zaveda se, da oboje ni združljivo.

Tudi pri izbiri fakultete je dilema ista – šport ali geografija. Za vse športne uspehe so »krivi« starši in trener Danijel. Ne pozabi omeniti niti sedanjih in nekdanjih sotekmovalcev v klubu. Kot ekipa so se spodbujali in motivirali ter v veliki meri drug drugemu pomagali do zagnanosti in uspehov.

Ni še rekel zadnje besede Geza Grabar

malo. Èeprav ima že 72 let, volje temu vitalnemu gospodu z izrazito športno postavo do dela za dvig romskega športa ne manjka, zlasti pa ne pri prizadevanjih, da naj bi se s to zdravo dejavnostjo ukvarjalo kar najveè mladih. A brez podpore širše družbe – od lokalnih do državnih inštitucij – bo marsikaj ostalo na polovici poti, je preprièan.

Jože Horvat – Didi je legenda romskega športa.

Ob plaketi Nogometne zveze Slovenije (2012) in Bloudkovi plaketi (2014) je konec lanskega leta dobil še eno odmevno priznanje.

Sredi decembra mu je plaketo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez na letnem zasedanju v Zreèah podelil predsednik Bogdan Gabrovec. Soèasno s to plaketo je Didi, kakor ga športna javnost pozna že veè kot 50 let, dobil naziv ambasador romskega športa v Sloveniji.

Didija številni poznajo kot znamenitega romskega nogometaša iz Pušèe. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je poln nogometnih vragolij uspešno igral praktièno v vseh selekcijah Mure – tudi ko je ta igrala v drugi ligi nekdanje skupne države Jugoslavije, v drugi nemški nogometni ligi, kariero pa je konèal pri 40 letih v Avstriji.

Za dvig romskega športa posebna športna zveza Pobudnik leta 2008 ustanovljene Romske športne zveze Slovenije, ki ji vse od zaèetka tudi predseduje, se je priznanja razveselil; sprejel pa ga je z zavezo, da bo šport med Romi po vsej državi dvignil na še višjo raven. Èe je obmoèje Prekmurja na tem podroèju svetel zgled drugim obmoèjem, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, ter je ta dejavnost odlièen vzvod za krepitev zdravega duha in telesa tudi med Romi, ga na tem podroèju èaka še veliko dela. In uresnièitev izzivov, ki jih ni

Preprièan je, da mu nobeno priznanje, ki ga je doslej prejel, ne bi pomenilo veliko, èe v njem ne bi bila vtkana vsa ta številna leta trdega in naèrtnega dela.

Nogometna akademija Didija številni poznajo kot znamenitega romskega nogometaša iz

Pušèe. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je poln nogometnih vragolij uspešno igral praktièno v vseh selekcijah Mure – tudi ko je ta igrala v drugi ligi nekdanje skupne države Jugoslavije, v drugi nemški nogometni ligi, kariero pa je konèal pri 40 letih v Avstriji. Vzdevek je dobil po legendarnem brazilskem nogometašu Peleju. Je pobudnik romske nogometne akademije, ki poteka v številnih pomurskih krajih, vanjo pa se lahko vkljuèijo tudi Neromi.

Drugi obliki sta otroška mini olimpijada, ki služi kot možnost za koristno preživljanje poèitniškega èasa, in lanski projekt poèitniškega tabora.

Mlade usmerjati na uspešno življenjsko pot Sicer pa je šport, je preprièan, najmanj vsiljivo orodje za razvoj pozitivnih èlovekovih lastnosti in izoblikovanje celostne èlovekove osebnosti, prek športa pa skuša tudi mlade Rome usmerjati na uspešne življenjske poti. Sodeluje še pri (so)organizaciji razliènih mednarodnih športnih prireditev Romov in je tako vpet tudi v mednarodno sodelovanje. Pravi, da tudi na tem podroèju še ni rekel zadnje besede. Naj še dodamo, da sta vzdevek Didi pravzaprav imela skupaj s starejšim bratom Štefanom Borovšakom. Èe smo še natanènejši, je imel brat vzdevek Didi 1, sam pa Didi 2. In tako je ostalo vse do danes.

GASILCI/OBVESTILA

februar 2018

21

/

»Izziv je pritegniti mlade gasilce« Geza Grabar Štefan Barbariè, predsednik Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota, je gasilec od glave do pet. V gasilske vrste je vkljuèen že veè kot petdeset let, letos pa se poslavlja z mesta predsednika.

gasilske zveze v mestni obèini do krajevnih skupnosti. Tudi to je eden kljuènih pogojev za dobro delovanje gasilstva v naši sredini. Tudi število vkljuèenih èlanov je v obèutnem porastu. Taèas nas je v gasilske vrste v dvanajstih društvih vkljuèenih že 1010 èlanov in èlanic, od tega 738 moškega in 272 ženskega spola, vkljuèno z najmlajšimi. To dovolj

nazorno prièa, da je gasilstvo v zavidljivem vzponu. To me še zlasti veseli, saj gasilstva brez gasilcev ni.« Katerim podroèjem bi na ravni zveze veljalo v prihodnje posvetiti posebno pozornost?

Prvo in najpomembnejše je podroèje preventivnega delovanja.

Potem pride na vrsto izobraževanje

Pot v daleè najbolj cenjeni humanitarni organizaciji je zaèel kot kratkohlaènik v rojstnih Markišavcih. Kot pionirja in pozneje mladinca sta ga navduševala njegov brat in takratni poveljnik domaèega prostovoljnega gasilskega društva Zoltan Rituper. Izpit za gasilca je opravil pred komisijo, ki ji je predsedoval Karel Flisar. Oba sta legendi pomurskega gasilstva. Zato je ob koncu mandata (leto 2018 je namreè volilno) prav, da z njim opravimo krajši pogovor.

Kako bi ocenili trenutne razmere v Gasilski zvezi Mestne obèine Murska Sobota? »Ocenil bi jih kot zadovoljive, saj so odnosi z društvi na visoki ravni, kar je prvi pogoj za uèinkovito operativno dejavnost in razvoj gasilstva na organizacijskem podroèju. V veliko veselje mi je, da je zdaj zgledno tudi sodelovanje gasilskih društev na lokalni ravni: od mestne obèine, obèinskega štaba Civilne zašèite in

»Župan težave razume, nam po najboljših moèeh prisluhne in težave poskuša rešiti.«

operativnih gasilcev, saj še tako sodobna gasilska tehnika brez izobraženih in usposobljenih gasilcev ne pomeni prav veliko. Še naprej si bomo prizadevali v gasilske vrste pritegniti èim veè mladih in jih izobraziti, enako si želimo okrepiti in pomladiti gasilski poveljniški kader. V mestu si bomo prizadevali, da bi vrste operativnih gasilcev okrepili z mladimi; èeprav so se na tem podroèju zadnja leta zgodili vidni premiki, to še ne more biti razlog za zadovoljstvo. Samo mesto Murska Sobota ima namreè okrog 60 odstotkov vsega prebivalstva v mestni obèini in v kategorizaciji nima zadovoljivega števila operativnih gasilcev, zato mora primanjkljaj nadomešèati iz primestnih naselij.

To pomeni, da vlada v mestu pasiven odnos prebivalcev do gasilcev, ki ga moramo spremeniti. In to je izziv za vse nas. Da ne bo pomote: to je kontinuirano delo, ki se je zaèelo, odkar je zaèela delovati naša gasilska zveza, in se nikoli ne sme konèati.

Kako bi ocenili sodelovanje z mestno obèino oziroma županom in Štabom Civilne zašèite Mestne obèine Murska Sobota?

Sodelovanje z županom je na profesionalni in visoki ravni. Župan se zaveda, da je prvi gasilec v obèini, kar se tièe požarne odgovornosti. Župan težave razume, nam po najboljših moèeh prisluhne in težave poskuša rešiti. Tudi odnos s štabom je odlièen in profesionalen.

Vse akcije in naloge s podroèja

zašèite, reševanja in pomoèi izvajamo skupaj in v dogovoru, kar je v obojestransko korist.« Letos je v slovenskem gasilstvu kongresno in volilno leto. V kakšni kondiciji s poveljnikom predajata gasilsko zvezo mlajšim rodovom? Franc Olaj je pred nedavnim prejel naziv naj prostovoljec v Mestni obèini Murska Sobota za leto 2017, kar samo potrjuje, da ste gasilci kot najštevilènejša in najpomembnejša sila pri zašèiti, reševanju in nudenju pomoèi ob razliènih oblikah nesreè zelo opazni in cenjeni.

Kar zadeva predajo funkcij mlajšim rodovom, lahko oba mirno reèeva, da zvezo predajava v dobri kondiciji in z dobrimi obèutki. Kar zadeva poveljnika tovariša Franca Olaja, lahko izreèem same pohvalne besede. Njegove vrline in sposobnost poveljevanja izhajajo še iz njegovega èasa vojašèine. Je oseba dialoga, razumen, preudaren in odlièen operativni gasilski taktik. Vse te vrline moraš imeti, ko si na položaju poveljnika gasilske zveze. In on jih ima. V treh mandatih sva vedno našla skupni jezik in skupni imenovalec na skoraj vseh podroèjih. Želim si, da bi tudi v prihodnje naša gasilska zveza imela tako sposobnega poveljnika. Kar zadeva priznanje za naj prostovoljca, mu zanj iz srca èestitam. Tovariš Franc si ga veè kot zasluži, saj sta njegovi humanost in plemenitost do soèloveka še kako dobro opazni.

MESTNI SVET Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Številka: 110-0002/2018 (131) Datum: 31. 1. 2018 Na podlagi 19. èlena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno preèišèeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16) ter 11. èlena Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Soboške novine (Uradni list RS, št. 11/13 – uradno preèišèeno besedilo) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja

javni razpis za odgovornega urednika (M/Ž) javnega glasila Soboške novine Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, doloèenih v 19. èlenu Zakona o medijih, ki so: ź ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, èe ni državljan Republike Slovenije, ź je poslovno sposoben, ź mu ni izreèena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja, ź po ustavi ali zakonu ne uživa imunitete, izpolnjuje še naslednje pogoje, in sicer: ź ima visoko izobrazbo družboslovne smeri, ź ima najmanj pet let delovnih izkušenj v

novinarstvu oziroma na podobnih delovnih mestih.

Mandat odgovornega urednika traja štiri leta.

K prijavi z življenjepisom morajo kandidati predložiti naslednja dokazila: ź overjeno fotokopijo diplome kot dokazilo o doseženi izobrazbi, ź kot dokazilo o najmanj petih letih delovnih izkušenj v novinarstvu oziroma na podobnih delovnih mestih kandidat predloži izpis delovne dobe (ZPIZ) oziroma druga ustrezna dokazila o delovnih izkušnjah na podroèju novinarstva ali podobnih delovnih mestih,

ź pisno izjavo, da kandidat izpolnjuje pogoje iz 19.

èlena Zakona o medijih.

V izbirni postopek se bodo uvrstile samo popolne, pravoèasne in ustrezno oznaèene vloge kandidatov, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje.

Kandidati pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi v zaprti oznaèeni ovojnici na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s pripisom »Javni razpis za odgovornega urednika javnega glasila Soboške novine – ne odpiraj!«.

Zaposlitev ni redna. Z izbranim kandidatom bo po dokonènosti sklepa o izbiri sklenjena pogodba kot z zunanjim pogodbenim izvajalcem.

Spomladanska akcija sterilizacij/kastracij psov in maèk na vseh veterinarskih postajah v Pomurju

Pred nami je spomladanska akcija sterilizacij in kastracij psov in maèk, ki bo trajala od 1. februarja do 31. marca 2018. Akcijo so podprle vse veterinarske postaje v Pomurju, ki nudijo 20-odstotni popust na ceno storitve.

Z odloèitvijo Mestnega sveta Mestne obèine Murska Sobota bodo prijavljeni kandidati seznanjeni v osmih dneh po sprejetju sklepa o imenovanju.

20-ODSTOTNI POPUST PRI CENI STORITVE

V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, napisani v moški slovnièni obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Kupon za popust dobite na veterinarskih postajah in obèinah, zanj pa lahko poklièete tudi Društvo za zašèito živali Pomurja (070 879 212).

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Poklièite nas tudi, èe se vaše maèke ne pustijo ujeti. Po konèani akciji bomo izžrebali 5 nagrajencev.

22

/ februar 2018

KRIŽANKA / RAZVEDRILO

Foto: Ksenija Glažar

Ekskluzivna priložnost za ugodnejše razvajanje v prenovljenih in osveženih Termah 3000 Moravske Toplice za občane Mestne občine Murska Sobota.

V mesecu februarju 2018 vsem občanom nudimo poseben popust ob obisku vodnega parka Terme 3000.

* Za koriščenje popusta na kopališki blagajni predložite osebno izkaznico. ** Od 6. do 15. leta starosti. *** Vse dodatne akcije in popusti so izključeni in se ne seštevajo.

Ugodnost velja v terminu od 1. 2. 2018 do 28. 2. 2018.

Informacije: Terme:

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. 3. 2018, na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (januar 2018): Jolanda Zver, Mladinska 46, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

MURSKA SOBOTA NEKOÈ

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistiène agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne obèine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistiène agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

02 512 24 55,

kopalisce@terme3000.si

www.shr.si

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: KRAFT, LEPRA, OKEAN, BETKA, ATI, EOS, TOP, CHAMONIXÈAN, SE, IAN THORPE, IREC, SLA, OTVA, SHEMA, TUMA, AIN, TAB, ECIJA, NOVO LETO, RITOVJE, IROKEZ, NN, LAO, LAŽ, ANN, AON, RUTINER, NA, GAD, RAC, KOTEK, PERVANJE, DRSA, ONA, LAN, NIMES, NOV, KLONIRANEC, OSAMA, SUKANÈEK, STRAN, TRAK.

Sprevod borovega gostüvanja v Ulici 17. oktobra (danes Sodna ulica) Foto: Jože Kološa

Naslednja številka Soboških novin izide v petek, 16. marca 2018.

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne obèine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovaè, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešiè, Goran Miloševiè, Marjan Žekš Naslovnica: letošnji prejemniki priznanj za dosežke na podroèju kulture V. d. odgovornega urednika: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Mariniè Grafièna priprava: Jože Dolinšek, s. p.

Tisk: Jože Dolinšek, s. p.

Naklada: 7300 izvodov Meseènik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni obèini Murska Sobota brezplaèno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

februar 2018

/

23

Veselo pustno rajanje v središèu mesta Tudi letošnjo pustno soboto so naše mesto popestrile številne pustne šeme – Mikk je v sodelovanju z Mestno obèino Murska Sobota pripravil tradicionalno otroško pustovanje na grajski plošèadi v mestnem parku (utrinki na fotografijah). Otroci so se zabavali ob predstavi »Medvedja simfonija« v izvedbi Gledališèa KU-KUC, seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za pravo pustno rajanje. Ob tem niso manjkali niti pustni krofi in topel èaj, s katerim so se lahko pogreli skupaj s starši. Vsaka pustna maska je dobila tudi balon. Pustno rajanje se je na grajski plošèadi nadaljevalo na pustni torek – najmlajši iz Vrtca Murska Sobota so tam našemljeni v pustne like zaplesali in zapeli ter se zabavali skupaj z vzgojitelji in vzgojiteljicami. Èeprav se je pri nas prava zima zaèela šele pred kratkim, so središèe mesta na pustni torek, 13. februarja, preplavili preganjalci zime – kurenti. Veselo druženje ob spremstvu kurentov in pustnih mask je potekalo pred Hranilnico prekmurskih dobrot na Slovenski ulici. Veè o slednjih dveh dogodkih pa v marèevski številki Soboških novin. / Jasmina Muhiè

Razvajali so se s èokoladnimi izdelki

Zaplesali in pomagali

V RIS Dvorec Rakièan so prvi februarski vikend posvetili razvajanju s èokoladnimi izdelki.

Pripravili so namreè Èokoladni vikend, v okviru katerega so sladkosnedi obiskovalci lahko izbirali med pestrim naborom èokoladnih izdelkov ali se ogreli s slastnimi vroèimi èokoladami razliènih okusov. V okviru Centra za družine Murska Sobota so poskrbeli, da so najmlajši pri njih preživeli pester dan, saj so lahko ustvarjali in se zabavali z maskoto z imenom Risko. / Foto: Rok Horvat

Na že deveti dobrodelni plesni produkciji Plesne šole Zeko se je na dveh plesnih predstavah predstavilo veè kot 400 plesalcev in plesalk. Z uèitelji in uèiteljicami plesa so se najprej predstavili otroci iz pomurskih vrtcev in šol, v veèernem delu pa so plesne vešèine pokazali še plesalci, ki plesne ure obiskujejo v prostorih Plesne šole Zeko. Ne le ljubezen do plesa, tudi dobrodelnost je napolnila športno dvorano OŠ I v Murski Soboti. Z dobrodelnim sreèelovom so namreè zbrali in predali 1550 evrov Tadeji Polanšèek, ki jo je multipla skleroza prikovala na invalidski vozièek. / Natalija Kreft

Ekumensko bogoslužje treh veroizpovedi

Poklon Prešernu in Vincetièu

V tednu molitvene osmine za edinost kristjanov so ekumensko bogoslužje pripravili tudi v evangelièanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti. Na enem mestu so se zbrali verniki evangelièanske, katoliške in binkoštne veroizpovedi. Poleg duhovnika evangelièanske cerkve mag. Leona Novaka in pastorja binkoštne cerkve Andreja Bojneca sta se ekumenskega bogoslužja udeležila stolni župnik tukajšnje župnije Goran Kuhar in murskosoboški škof dr.

Peter Štumpf. Verniki vseh treh veroizpovedi so v prekmurskem jeziku zmolili molitev Oèe naš, ob koncu bogoslužja so skupaj zapeli pesem »Kako lepo je tamkaj«. / Geza Grabar

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so ob letošnjem kulturnem prazniku pripravili veè dogodkov. Na oddelku za odrasle so tako med drugim na ogled postavili razstavo »Podobe pesnika«, kjer si lahko oggledate podobe Franceta Prešerna, ki so jih ustvarili uèenci slovenskih osnovnih šol. Toplo vabljeni, da skozi mladinsko ustvarjalnost podoživite našega najveèjega pesnika. Prav tako si lahko v avli knjižnice ogledate spominsko razstavo preminulega domaèega pesnika in pisatelja Milana Vincetièa. / Foto: Aleksandra Grah

24

/ februar 2018

DOGODKI

KOLEDAR DOGODKOV PREDAVANJA

èetrtek, 22. 2. 2018, ob 18.00

predstavitev zbornika: »Legature Pomurja 1997–2017« / PiŠK Murska Sobota

èetrtek, 15. 2. 2018, ob 17.30

DOPPS – predavanje Robija Šiška: »Komarnik – oaza za ptice sredi Slovenskih goric« PiŠK Murska Sobota

petek, 23. 2. 2018, ob 17.00

predstavitev Pedagoškega inštituta Ljubljana: »Zbrana dela – 12. knjiga zbranih del Primoža Trubarja« / PiŠK Murska Sobota

petek, 16. 2. 2018, ob 17.00

Bioresonanèni center Murska Sobota – predavanje Tanje Drumliè: »Fizioterapija za otroke in odrasle« PiŠK Murska Sobota

torek, 6. 3. 2018, ob 16.30

Vrtèevski kalejdoskop, Vrtec Murska Sobota Gledališèe Park v Murski Soboti

ponedeljek, 19. 2. 2018, ob 17.00

sobota, 10. 3. 2018, ob 18.00

praznovanje DNEVA ŽENA / Vaški dom Bakovci

Waldorfski vrtec: »Vzgoja volje v predšolskem obdobju« (Jill Taplin) PiŠK Murska Sobota

torek, 13. 3. 2018, dopoldne

obmoèno sreèanje otroških gledaliških skupin: »Mladi oder« / Gledališèe Park v Murski Soboti

torek, 20. 2. 2018, ob 17.00

Beletrina – moderatorka Miljana Cunta: »Sveti boj – Vlado Žabot« / PiŠK Murska Sobota

torek, 20. 2. 2018, ob 18.00

predavanje dr. Roberta Inhofa: »Upodobitve Martina Luthra med letoma 1530 in 1617« Galerija Murska Sobota

sreda, 28. 2. 2018, ob 17.00

veèer Hospica / PiŠK Murska Sobota

torek, 6. 3. 2018, ob 17.00

dr. Iztok Ostan: »Prehranska prva pomoè« PiŠK Murska Sobota

torek, 13. 3. 2018, ob 17.00

potopisno predavanje Simona Eržena: »Azijska diagonala – Vietnam, Laos, Kambodža, Tajska« PiŠK Murska Sobota

KONCERTI èetrtek, 15. 2. 2018, ob 19.00

akustièni koncert »TIHO«: DAN D Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 16. 2. 2018, ob 10.00

muzikal Osnovne šole III »Od vrat do vrat« Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 17. 2. 2018, ob 21.00

Alternativna godba: JÜ (HU) + Eyecontact (Slo) Mikkov klubski prostor

petek, 23. 2. 2018, ob 19.00

»Govoreèi bobni«: produkcijski koncert Mikkov klubski prostor

sobota, 24. 2. 2018, ob 21.00

HIP HOP praksa: MITO + DJ YNG Firefly Mikkov klubski prostor

petek, 9. 3. 2018, ob 20.00

BOŠTJAN GOMBAÈ z BIG BANDOM RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnèan Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 10. 3. 2018, ob 21.00

Alternativna godba: Kandinsky Effect Mikkov klubski prostor

sreda, 14. 3. 2018, ob 18.00

5. koncert šolskega abonmaja Glasbene šole Murska Sobota: »Trombomanija« Glasbena šola Murska Sobota

petek, 16. 3. 2018, ob 19.00

koncert ob izidu novega albuma »SINTUR« DŽEZZVA

AKTIVNE ZIMSKE POÈITNICE

FILM ZA OTROKE èetrtek, 22. 2. 2018, ob 10.30

filmska vzgoja s projekcijo filma: »GOSPODIÈNA NEMITEŽIT« / Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 23. 2. 2018, ob 10.30

filmska vzgoja s projekcijo filma: »GOSPODIÈNA NEMITEŽIT« / Gledališèe Park v Murski Soboti od ponedeljka, 26. februarja, do petka, 2. marca

GLEDALIŠKE PREDSTAVE

Osnovna šola III Murska Sobota

ponedeljek, 19. 2. 2018, ob 19.00

Branislav Nušiæ: »ŽALUJOÈA DRUŽINA«, Prešernovo gledališèe Kranj in Slovensko ljudsko gledališèe Celje / Gledališèe Park v Murski Soboti

sreda, 21. 2. 2018, ob 19.00

Evripid: »MEDEJA«, SNG Drama Maribor Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 3. 3. 2018, ob 20.00

glasbena komedija: »BERAŠKA OPERA«, po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla, SNG Nova Gorica / Gledališèe Park v Murski Soboti

Otroci, vabljeni, da aktivno preživite zimske poèitnice! V telovadnici, pri Osnovni šoli III v Murski Soboti, se bo v petih dneh (od ponedeljka, 26. februarja, do petka, 2. marca) zvrstilo veè športnih aktivnosti. Spoznali boste razliène športne panoge in športnike.

Veè informacij: ggoran20@gmail.com

DELAVNICE torek, 27. 2. 2018, ob 14.00

Mali ustvarjalci: dnevna delavnica Lego robotike Mikkov klubski prostor

od torka, 27. 2. 2018, do èetrtka, 1. 3. 2018, od 10.00 do 13.00

3-dnevna delavnica v zimskih poèitnicah za osnovnošolce Pomurski muzej Murska Sobota

sobota, 10. 3. 2018, ob 10.00

delavnica v knjižnici igraè PiŠK Murska Sobota

ŠPORT od ponedeljka, 26. 2. 2018, do petka, 2. 3. 2018, od 8.00 do 13.00 sobota, 10. 3. 2018

»Aktivne zimske poèitnice«, (za otroke od 7. do 11. leta) športna dvorana OŠ III v Murski Soboti nogometni turnir mlajših selekcij U8, U10, U12 športna dvorana OŠ Bakovci

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni obèini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turistiènih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistièni pisarni (Turistièno-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.