Sn april 2018 17042018

ÈASOPIS MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA / v. d. odgovornega urednika Tadej Buzeti

16. april 2018 / številka 175

Kam bomo zapluli v prihodnosti?

Novi produkti in zgodbe, ki štrlijo iz povpreèja, so gonilo razvoja vsakega okolja.

Fotografija, ki jo vidite zgoraj, ni fotomontaža. Je prikaz tega, kar nas èaka ob Soboškem jezeru, kjer iz dneva v dan vse hitreje raste paviljon Expano. Razvoj novih idej in produktov pomeni tudi razvoj okolja, v katerem bivamo. In vsi lahko s svojim delom, znanjem in idejami vplivamo na to, kako bomo živeli v prihodnosti. Ob tem je nujno ostati

na gladini ali stopiti na realna tla. V tokratni številki smo se zato skozi razliène teme lotili premisleka o tem, kje smo in kam gremo na podroèju razvoja. Zakljuèek mandata vlade, ki opravlja tekoèe posle, je pravi èas za tovrsten razmislek. Zato smo dali besedo tistim, ki so bili na oblasti, in tistim, ki s stališèa opozicije ocenjujejo, da bi lahko bilo bolje. Razmislek o tem, kdo je bližje resnici in fokusu razvoja v dobrobit vseh nas, prepušèamo vam. Hkrati s tistimi, ki soustvarjajo razvoj na gospodarski in institucionalni ravni, razmišljamo o

Razvili bodo inovativno koèijo / stran 9

izzivih, ki nas èakajo. Tadej Pirc, sodelavec murskosoboškega Razvojnega centra, denimo v naši regiji in obèini vidi možnost za ustvarjanje zanimivih zgodb v povezavi z ljudmi, kulturo, jezikovno raznolikostjo ter historièno in kulturno pestrostjo, kar bi morali izkoristiti v turizmu.

Sosednja avstrijska Štajerska, ki je primerljiva s Pomurjem, ima po njegovih besedah dvajset let prednosti. In zakaj je tako? Ovire vidi v pristopu k turizmu in v administraciji. Zato ljudje pri nas delajo vsak svoje zgodbe in se po njegovem

Intervju: mag. Peter Polaniè / stran 17

mnenju še vedno premalo povezujejo. »Veliko je posameznikov, ki kažejo interes in rezultate na podroèju inovativnosti in kreativnosti, vendar jih regija ne zna spodbujati, ker nima vzpostavljenih osnovnih pogojev, recimo izobraževalnih institucij, ki bi spodbujale raziskovalnorazvojne vsebine. Na tem delamo in upam, da bodo v prihodnjih par letih nova in zagonska podjetja imela možnost razvijati svoje ideje tukaj v Pomurju in se ne bodo odpravljala drugam,« dodaja Pirc. V turizmu vidi velik potencial tudi

Peter Polaniè, novi predsednik Pomurske gospodarske zbornice in prvi mož Panvite. »Nastavki turizma v smislu turistiènih kapacitet v Pomurju že obstajajo, pogrešam pa veè iniciative okolja do izkorišèanja turistiènega potenciala. Sicer je res, da je to v veliki meri povezano tudi s tem, da se veèji turistièni kompleksi zapirajo vase, kar je nerazumljivo, saj povsod po svetu taki turistièni kompleksi dodatne ponudbe za gosta išèejo zunaj obmoèja hotela.« Zatorej razmislimo, na kakšen naèin in kam bomo zapluli v prihodnosti ...

Odbojkaricam uspel preboj v višjo ligo / stran 23

2

/ april 2018

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Uèenka OŠ III Murska Sobota postavila nov državni rekord

Zapeli so mladi glasovi

Nedavno je potekalo državno tekmovanje iz pomnjenja Memoriada 2018, na katerem so se pomerili najboljši »miselni atleti«. Pravico do nastopa na tekmovanju si je izborilo tudi pet uèencev Osnovne šole III Murska Sobota. Stelo Kovaè, Žana Èahuka, Sanjo Balažic, Nelo Copot in Brino P. Kampuš je spremljala mentorica Ana Balažic. Sedmošolka Sanja Balažic je osvojila prvo mesto v disciplini govorjenih števil ter z rezultatom podrla državni in mednarodni rekord, saj si je zapomnila 60 govorjenih števil, rekord v Sloveniji iz leta 2011 pa je bil dvajset števil. Osmošolka Nela Copot je osvojila drugo mesto v disciplini imen in obrazov. Obe tekmovalki sta prejeli zlati priznanji. / Aleksandra Grah

Na obmoèni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Mladi glasovi 2018 v Murski Soboti je zapelo dvajset pevskih zborov pomurskih osnovnih šol. Revijo je v Gledališèu Park pripravila murskosoboška izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, program je povezoval Žan Kranjec. Èez dan so se v veè sklopih predstavili otroški in mladinski pevski zbori vrtcev Obèine Moravske Toplice in Vrtca Murska Sobota ter razliènih pomurskih osnovnih šol Grad, med njimi tudi Osnovnih šol I in III Murska Sobota ter Glasbene šole Murska Sobota. / Aleš Cipot

Punèke iz cunj pomoèi potrebnim

Neumorne gasilke krenile po novo znanje

Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Ljudski univerzi Murska Sobota izvaja niz razliènih aktivnosti. Tako je v minulih mesecih pod spretnimi rokami žensk na posebnih ustvarjalnih delavnicah nastalo veliko razliènih lièno izdelanih punèk iz cunj. Glavni namen punèk iz cunj, projekta, ga sicer vodi Unicef Slovenija, je zbiranje sredstev za Unicefov program cepljenja otrok proti nalezljivim boleznim. Vsakdo, ki posvoji punèko iz cunj z donacijo 20 evrov, kolikor stane cepljenje otroka proti šestim nalezljivim boleznim, naredi velik korak in z njim reši življenje marsikaterega otroka v državah v razvoju. / Geza Grabar

Gasilke Gasilske zveze Mestne obèine Murska Sobota skrbijo za dobrodelnost in nenehno strokovno rast. Gasilstvo še zmeraj spada med najpomembnejše prostovoljne dejavnosti. Za nesebièno pomoè ob številnih nesreèah so vanj vkljuèene tudi predstavnice nežnejšega spola.

Med njimi je kar nekaj èlanic murskosoboške gasilske zveze, ki se trudijo ostati v najboljši pripravljenosti. Tako so se èlanice Ingrid Lonèar, Klavdija Gjergjek, Tamara Majeriè, Katja Balažic in Leja Koštric po nova gasilska znanja odpravile na izobraževanje v Tržiè. Izobraževanje je imelo tudi dobrodelno noto, saj so se udeleženke odzvale vabilu, da zberejo hrano z daljšim rokom uporabe, ki so jo izroèili obmoènemu združenju Rdeèega križa. / Aleksandra Grah

Medgeneracijska velikonoèna razstava

Blagoslov zelenja na cvetno nedeljo

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so na ogled postavili barvito velikonoèno razstavo, na kateri so sodelovali tudi osnovnošolci. V sekciji roènih del Društva upokojencev Murska Sobota vsako leto poskrbijo za velikonoèno razstavo roènih del. V društvu so k sodelovanju povabili uèence vseh murskosoboških osnovnih šol in èlane TD Martin iz Martjancev. Nastali so zanimivi in unikatni izdelki: barvite pisanke, ptièki, rožice, košarice itd. / Aleksandra Grah

Na cvetno nedeljo verniki k blagoslovu prinesejo butare in oljène vejice. Slovesno je bilo tudi v murskosoboški stolnici. Verniki so se zbrali na plošèadi pred stolnico, kjer je škof dr. Peter Štumpf ob navzoènosti stolnega kaplana Gorana Merice blagoslovil zelenje. Nato so verniki v procesiji odšli v cerkev, kjer je škof ob somaševanju duhovnikov murskosoboške župnije daroval sveto mašo. Župnija že vrsto let sodeluje z župnijami na Primorskem, ki ji vsako leto za ta praznik podarijo oljène vejice, ki jih po blagoslovu verniki odnesejo na domove. / Geza Grabar

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIÈEK

april 2018

/

3

Skrbite za zdravje na delovnem mestu?

Ksenija Glažar S tem, da je zdravje še kako povezano s produktivnostjo, se delodajalci brez dvoma strinjajo. Odpiramo razmislek o pomenu vzpodbujanja zdravja na delovnem mestu.

Tatjana Krajnc-Nikoliæ, predstojnica murskosoboške obmoène enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pojasni, da zakon o varnosti in zdravju pri delu delodajalcem nalaga naèrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Tako so delodajalci zavezani izvajati doloèene aktivnosti in ukrepe za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Zaposlenim in tudi delodajalcem so na voljo razlièni programi promocije zdravja in preventivni programi, ki se financirajo s sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so zato brezplaèni. Gre zlasti za program primarne preventive srèno-žilnih bolezni in kroniènih nenalezljivih bolezni ter za delavnice promocije zdravega življenjskega

zmanjšanje bolniških odsotnosti in tudi krepitev pripadnosti podjetju.

Posameznik v urejenem in spodbudnem delovnem okolju ohranja in krepi svoje zdravje, dosega boljše delovne rezultate, lažje napreduje, svoje delo lažje osmisli in se skozi njega razvija. Odsotnost z dela se lahko zmanjša za dvanajst do 36 odstotkov. Za izboljšanje zdravja in dobrega poèutja v aktivnem obdobju so po besedah KrajncNikoliæeve potrebna skupna prizadevanja delodajalcev, zaposlenih in družbe. »To dosežemo s kombinacijo izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja, spodbujanjem zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, omogoèanjem izbire zdravega naèina življenja ter spodbujanjem osebnostnega razvoja. Edino zdrav zaposleni in v zdravem okolju lahko doseže maksimalni delovni potencial.

Zdrav in motiviran zaposleni je kapital za vsako podjetje. Investicija v zaposlene se hitro povrne in obrestuje,« še pravi predstojnica.

Poleg zmanjšanja potreb po storitvah zdravstvenega sistema in izdatkov za javno zdravstveno službo se obremenitve zdravstvene blagajne zmanjšajo tudi zaradi upada bolniških odsotnosti in stroškov zaradi bolezni, povezanih

lovnega mesta so zaposlenim prikazali raztezne vaje za gibalne odmore na delovnem mestu. Projektu so se pridružila tudi nekatera pomurska podjetja, med drugim Panvita, Megras, murskosoboška policijska uprava in Saubermacher.

V skupini Panvita, kjer je zaposlenih okoli šesto ljudi, se zavedajo pomena ohranjanja zdravja zaposlenih. Na sedežu uprave podjetja, kjer veliko èasa preživijo za raèunalniki, dnevno izvajajo desetminutne raztezne vaje za zdravo hrbtenico.

Podjetje vsem zaposlenim, ki se ga udeležijo, plaèa prijavnino za maraton v Radencih, in to ne glede

Poleg zmanjšanja potreb po storitvah zdravstvenega sistema in izdatkov za javno zdravstveno službo se obremenitve zdravstvene blagajne zmanjšajo tudi zaradi upada bolniških odsotnosti in stroškov zaradi bolezni, povezanih z delom in poškodbami pri delu.

Èast ustvarjati mesto Pomlad je z vso silo prebudila življenje. Prišla je nekoliko pozno, a je iz prsti izvabila mogoèno silo rastja. Vse okoli nas zeleni. In skupaj s popki zelenja na drevesih in nasadih zaèenjajo življenje kazati tudi mestni projekti.

Prenova Trga zmage je v polnem zamahu. Z obnovo spomenika osvoboditeljem lovimo praznike, ko bo Murska Sobota praznovala zmago nad nacizmom in fašizmom. V celoti obnovljena konstrukcija, oèišèen kamen ter obnovljeni napisi in topovi bodo sredi obnovljenega in pomlajenega parka zažareli v prazniènih dneh, ko bomo sklenili to etapo prenove mestnega središèa. A takoj zatem nadaljevali z obnovo v smeri Slovenske ulice, da dobi mestno središèe lepšo podobo, privlaènejšo za vse, ki tukaj živimo, in vse, ki nas obišèejo.

Dela na paviljonu Expano teèejo že od pozne jeseni. V gladini Soboškega jezera danes že odseva njegova mogoèna podoba.

Ko sem te dni zasledil fotografijo veslaèa, ki na mirni jezerski gladini drsi mimo nastajajoèega paviljona, sem obèutil, da so poplaèani vsi napori, ki smo jih vložili v revitalizacijo jezera in postavitev paviljona. Ko projekcijo, ki sem si jo ustvaril v mislih, vse odkar smo kandidirali za pridobitev paviljona, vidiš v živo! Vidiš uresnièenje predstav, idej in upov, ki so nas poganjali naprej.

Spodbudno, kot pravi Tatjana Krajnc-Nikoliæ, je dejstvo, da po statistiènih kazalnikih s podroèja bolniških odsotnosti veè nismo na najslabših mestih v državi.

sloga, ki so na voljo po vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji.

Med pozitivnimi uèinki uvajanja promocije zdravja v podjetjih so med drugim boljše zdravje zaposlenih, posledièno zmanjšanje bolniških odsotnosti in tudi krepitev pripadnosti podjetju.

Sredstva, vložena v zdravje, se hitro povrnejo Med pozitivnimi uèinki uvajanja promocije zdravja v podjetjih predstojnica izpost avi boljše zdravje zaposlenih, posledièno

Gordana Toth je koordinatorka projektov na murskosoboški enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

z delom in poškodbami pri delu.

Zdrav posameznik ima višjo kakovost življenja. Sredstva, ki mu jih ni treba nameniti za zdravljenje bolezni, lahko uporabi za recimo dopust, kakovostno preživljanje prostega èasa, kulturo in zabavo.

na traso. Vsako leto organizirajo športne igre za zaposlene, pred leti so v Moravskih Toplicah ustvarili Panvitino srèno pot, nudijo palice za nordijsko hojo in podobne ukrepe.

V projekte vkljuèenih vse veè pomurskih podjetij Gordana Toth, koordinatorka projektov na murskosoboški enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pravi, da so pred èasom izvajali dva zelo dobro sprejeta projekta Zdravi na kvadrat. V okviru kampanje izboljševanja prehranjevanja zaposlenih so spodbujali zdravo prehranjevanje na delovnem mestu, na podroèju gibanja pa organizirali nordijsko hojo in gibalne vaje ter oblikovali tekaške skupine. Glede na specifiko de-

V Pomurju je najveè bolniških odsotnosti z dela zaradi bolezni mišièno-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ter zaradi poškodb in zastrupitev zunaj dela, v obeh primerih sta obe kategoriji nad slovenskim povpreèjem. Sledijo bolezni dihal, duševne in vedenjske motnje in neoplazme.

Vrata v Pomurje bodo seveda veè od skeleta, vrhunske arhitekture in kakovostne gradnje. Predstavljajo prvi znak, da regija odloèno uresnièuje svojo vizijo povezane, odprte in gostoljubne pokrajine. Z inovativno predstavitvijo vsega, kar je Pomurje, mora postati odsev regije. Tako svetel, jasen in mogoèen, kot se zrcali paviljon v Soboškem jezeru. V takšnih trenutkih se zavem, kakšna èast (in kako lepo!) je ustvarjati mesto.

Mesto soustvarjamo vsi. V dneh, ko okoli nas zeleni življenje, je Murska Sobota izgubila izjemnega èloveka. Franc Kuzmiè ni bil le živa enciklopedija naše zgodovine, skrben kustos, zanimiv predavatelj in ploden avtor, temveè mnogim med nami tudi izjemen prijatelj; ob njegovem znanju smo cenili njegov življenjski duh in radosten pogled na svet, ki je v zgodovini vedno našel trden argument za zaupanje v dobro in v soèloveka. Murska Sobota je majhno mesto, a veliko zaradi ljudi, kot je bil on. Naj bo ta pomlad zate veèna, dragi Feri.

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

4

/ april 2018

AKTUALNO

Komisija za nagrade in priznanja Mestne obèine Murska Sobota na podlagi 9. èlena Odloka o priznanjih Mestne obèine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/97, 75/06 in 105/12) objavlja

Poèivajte v miru ...

RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBÈINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2018

Slovo je vzel ugleden obèan mag. Franc Kuzmiè.

Priznanja Mestne obèine Murska Sobota so: Èastni obèan Mestne obèine Murska Sobota Plaketa Mestne obèine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne obèine Murska Sobota Naziv èastni obèan Mestne obèine Murska Sobota se podeli za izkazano èast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne obèine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu.

Plaketa Mestne obèine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam obèanov in društvom za življenjsko delo, veèletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.

Zahvalna listina Mestne obèine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na

posameznih podroèjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne obèine Murska Sobota.

Rojen je bil leta 1952 v Murski Soboti. Osnovno šolo je obiskoval v Kupšincih in Murski Soboti (I), kjer je hodil tudi v srednjo ekonomsko šolo. Študiral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani, in sicer administrativno smer za srednje strokovne šole; pozneje je na isti ustanovi študiral še slovenski jezik in knjižnièarstvo. Zatem se je vpisal na Filozofsko fakulteto, študiral pedagogiko in psihologijo, nato pa še konèal Teološko fakul-

teto v Osijeku. Ves èas se je tudi usmerjal v zgodovino na teh podroèjih. Diplomiral je na temo Židje v Prekmurju. Za podiplomski študij je izbral cerkveno zgodovino in leta 2001 magistriral, prav tako v Osijeku. Pouèeval je na ekonomski in administrativni šoli v Murski Soboti, delal v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, nato pa bil dolga leta zaposlen v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota kot muzejski svetovalec, kustos pedagog in bibliotekar. Je avtor veè izvirnih, strokovnih in poljudnih razprav, èlankov ter ocen knjig. Je urednik, sourednik in avtor nekaj samostojnih publikacij. Ob njegovem zad-

njem slovesu so v Pomurskem muzeju Murska Sobota zapisali: »Njegovo vsestransko strokovno delo je v osebni izkaznici muzeja zapisano za vedno. Tako kot je bil med svojimi kolegi on tisti, ki je bil odprt vsem in vsemu, ki je 'vse vedel' in je bil pripravljen kadarkoli pomagati pri iskanju podatkov ali z nasvetom. Bil je tisti, ki ga ženejo izjemna radovednost, povezana z energijo, za katero se zdi, da je neizèrpna, radoživost in veèni humor. Takšen je bil in takšen bo vedno z nami, naš Feri.« Vsekakor je bil Franc Kuzmiè èlovek, ki ga lahko brez pomislekov naslavljamo z Gospodom. Naj poèiva v miru.

Predloge za podelitev priznanj Mestne obèine Murska Sobota lahko oddajo: posamezniki, družbe, zavodi, politiène in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.

Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je PONEDELJEK, 7. 5. 2018, na naslov Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota oziroma v vložišèu mestne uprave s pripisom: »Predlogi za podelitev priznanj Mestne obèine Murska Sobota 2018«. Številka: 430-0031/2018-1 (620)

Bodite pazljivi in potrpežljivi Jasmina Muhiè

dodatno oznaèijo s svetlobnimi oznaèbami (vgrajenimi utripalniki vgrajeni) ali se izvedejo na barvni kontrastni podlagi (plošèad je iz drugaènega materiala kot preostali del cestišèa).

Ker Mestna obèina Murska Sobota po dokonèanju drevoreda Martina Luthra nadaljuje s prenovo Trga zmage z okolico, je Pozornost lahko prihrani trenutno na tem mestu nepotrebne nesreèe V okviru izgradnje plošèadi jeseni ohromljen tudi promet.

2017 so bili pred grbino, ki je tudi

prehod za pešce, postavljeni prometni znaki, in sicer prehod za pešce, grbina ali plošèad in svetlobne oznaèbe (LED-utripalniki). LEDsvetlobnike je mogoèe nastaviti dnevne/noène svetilnosti. Trenutno je bila zaradi tehniène ovire nastavljena le ena jakost odsevnikov, in sicer noèna. Namešèen bo še dodaten svetlobni rele, dnevna nastavitev LED-utripalnikov pa bo tudi ob sonènem dnevu vidno

opozarjala voznike avtomobilov na prehod za pešce. Dodatno bodo ob primernih vremenskih pogojih v drugi polovici aprila zarisali še novo talno oznaèbo za površine za pešce, in sicer pred LED-utripalniki.

Prehoda za kolesarje na tem mestu ni, saj je po predpisih v parku nasploh prepovedano kolesariti, tako da vidik kolesarja lahko opustimo, èeprav vemo, kako je v naravi.

Prehoda za kolesarje na tem mestu ni, saj je po predpisih v parku nasploh prepovedano kolesariti, tako da vidik kolesarja lahko opustimo, èeprav vemo, kako je v naravi.

Zaradi ureditve plošèadi v obliki klanèine s prehodom za pešce bo do maja veljala zaèasna popolna zapora Slovenske ulice. Tako je del prometa preusmerjen na Kardoševo ulico, ki prej ni bila tako prometna. Ker obèani in obèanke opažajo, da udeleženci v prometu ne upoštevajo prometnega režima, vas želimo spomniti, da na Kardoševi ulici še naprej velja omejitev hitrosti na 30 km/h. Skladno s 33. èlenom Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah se prehodi za pešce, ki so zunaj križišè, zaradi boljše zaznavnosti lahko

Ker obèani in obèanke opažajo, da udeleženci v prometu ne upoštevajo prometnega režima, vas želimo spomniti, da na Kardoševi ulici še naprej velja omejitev hitrosti na 30 km/h.

Na obèini so enotnega mnenja, da vsi navedeni ukrepi voznikom motornih vozil nedvoumno prikazujejo, da je pred njimi prehod za pešce, zato je to treba tudi upoštevati.

SVETNIŠKI KOTIÈEK

april 2018

/

5

Murska Sobota mora prevzeti vlogo regijskega središèa Jasmina Opec Vöröš, Slovenska ljudska stranka (SLS) Že leta poslušamo razliène strokovnjake govoriti o nerazvitosti Prekmurja, premajhni dodani vrednosti na zaposlenega in nujnosti dviga produktivnosti, èe želimo vsaj ujeti slovensko povpreèje. Dolgoletno ponavljanje misli o tem, èesa vse Prekmurje n i m a i n k a ko d a l e è s m o p o razvitosti od preostale Slovenije in sveta, smo na žalost ponotranjili tudi Prekmurci sami. Popolnoma nepotrebno. Prekmurje ima vse, kar je danes v življenju in na trgu izjemno cenjeno ter za kar so mnogi pripravljeni tudi dobro

plaèati. Mir, naravo, dobro in kakovostno hrano, gostoljubnost.

Odpraviti moramo ponižnost, ki so nam jo v minulih letih vcepljali drugi, in se samozavestno zavedati, da živimo na košèku nebes na zemlji. In kje je tu vloga Mestne obèine Murska Sobota? V procesu sprememb našega mišljenja in delovanja ter pri predstavitvi regije bi morala delovati kot vleèni konj.

Kot upravno, izobraževalno, kulturno, znanstveno-raziskovalno središèe regije bi se morali zavedati, da se naše meje ne konèajo na mejah obèine, temveè so velike

širše. Èe mestna obèina svoje naloge ne opravi uspešno, niso na slabšem le naši obèani, temveè prebivalci celotne regije. Na žalost je Mestna obèina Murska Sobota v zadnjem èasu prevzemala vloge, ki bi jih morale na svojih podroèjih prevzeti druge obèine (npr. podroèje turizma), sama pa zanemarjala svojo vlogo kot center regije, kjer bi morali krepiti znanstvenoraziskovalno dejavnost, nove pristope in nove ideje za razvoj regije.

Zaradi razliènih interesov smo izgubili regionalno razvojno agencijo, nove institucije, ki bi se stra-

teško ukvarjala z razvojem regije in mestne obèine kot njenega središèa, pa ni bilo. Mestni obèini ni niti uspelo, da bi odigrala vlogo regijskega središèa in pri strateških projektih, na podlagi soglasja in spoštovanja, povezala preostale obèine. Na slabšem so na koncu ljudje – tisti, ki so ostali, in tisti, ki so odšli. Prihodnost regije ni odvisna od Ljubljane ali Bruslja, je odvisna zgolj od nas samih. Od tega, kako bomo vedeli sodelovati in opraviti vsak svojo nalogo. Ter kako samozavestno bomo vedeli zakorakati v vsak nov dan.

prireditve so obèani dobro sprejeli in se jih z veseljem udeležujemo. Še vedno pa v središèu ostaja neurejena mestna tržnica. V mnogih mestih je tržnica duša mesta, prostor, poln življenja, z raznovrstno ponudbo domaèih pridelovalcev hrane in izdelkov domaèe obrti. In v tako bi jo morali preurediti tudi pri nas.

Storjeni so prvi koraki k urejanju Soboškega jezera. Naèrti so ambiciozni in želim si, da bi jih v celoti uresnièili. Projekt je namreè namenjen turizmu v širšem smislu in ne

samo lokalnemu prebivalstvu.

Smiselno bi bilo izkoristiti celotno ponudbo mesta in okoliških vasi. Pri tem ne gre zanemariti veèjih kulturnih ustanov (galerija, muzej, knjižnica itd.). Za dodaten razvoj turizma in tudi gospodarstva je pomembna infrastruktura, ki omogoèa boljšo dostopnost. Uspešni smo bili v prizadevanjih za nadaljnjo izgradnjo obvoznic. Južna obvoznica gre proti koncu, zaèeli so teèi postopki za izgradnjo vzhodne obvoznice, na katero prav težko èakamo.

Vzhodna obvoznica bo imela pozitiven uèinek na nadaljnji razvoj Severne obrtno-industrijske cone, ki trenutno ni dovolj izkorišèena. Pri razvoju infrastrukture je treba upoštevati, da danes za razvoj turizma in gospodarstva nista pomembni le cestna in železniška povezava. V svetovnem merilu namreè letalski promet postaja del vsakdanjega življenja. Zato bi bilo smiselno razmišljati tudi v smeri razvoja letališèa, kar bi moral postati projekt celotne regije, ne samo naše obèine.

Gospodinje, ki znajo peèi kruh na tradicionalen naèin v krušni peèi, to zelo dobro vedo. Ker je denarja vedno premalo, ga tradicionalno zmanjkuje že za osnovno dejavnost javnih zavodov, zato se praktièno vsi po vrsti ukvarjajo še s tako imenovano tržno dejavnostjo. Torej opravljajo plaèljive storitve. To je eden najveèjih paradoksov, saj te dejavnosti izvajajo v prostorih in z opremo, ki je last vseh nas. Tveganja praktièno ni, izgubo v vsakem primeru pokrije ustanovitelj. In tako imamo v javnih zavodih trgovine in oštarije, izvajajo projekte, ki nimajo lastnih sredstev, sredstva se zagotovijo iz proraèuna.

Vsaka dejavnost seveda pomeni tudi kako novo delovno mesto, vendar gre po navadi za zaposlitev za èas izvajanja projekta ali za študentsko delo, torej delo za doloèen èas. In tako se tudi z mojim denarjem kupi kakšen glas za naslednje volitve. Stopnja brezposelnosti je visoka. Èeprav naj bi se zniževala, saj je na zavodu za zaposlovanje manj prijavljenih iskalcev zaposlitve, spet opažam paradoks, da je vedno veè bolnic, ki so zavarovane na konvencijo, torej si kruh služijo v tujini. Tudi v naši obèini se zrcali paradoks celotne države: gospodarska rast je velika, ljudje pa nesreèni. V obèini ob-

navljamo, gradimo, izvajamo projekte; nekateri bi morali biti konèani že v prejšnjem mandatu.

Vsebina bi morala biti zmeraj pred formo. Križišèa, ulice, trgi, oštarije ali Expo mestu ne bodo povrnili duše. Duša smo ljudje tega mesta, ki se bodo veselo sprehajali po njem takrat, ko bodo sreèni in zadovoljni, ko bodo imeli službo in možnost živeti od lastnega dela.

Iskreno želim, da se izpolni vsaj del obljub, ki so bile dane v predvolilnem èasu. Povezovanje, vendar razlièno misleèih, je zelo dobro izhodišèe. Sicer bodo zadovoljni samo nekateri, duše mesta pa ne bo od nikoder.

Za boljši jutri ambiciozno naprej Renata Pinter Vertot, Stranka modernega centra (SMC) Napredek obèine lahko dosežemo le z ambicioznimi naèrti, drznimi projekti in uspešno komunikacijo med vsemi, ki pri tem sodelujejo. Zaèela so se dela v okviru projektov, ki smo jih dolgo prièakovali. Projektov, ki napovedujejo spremembe. Takšne je treba na pravilen naèin vkljuèiti v dejansko stanje, da na koncu ne postanejo sami sebi namen. Središèe mesta dobiva novo podobo, kar naj bi pripomoglo k nadaljnjemu oživljanju mestnega središèa. Dogodke in

Povezovanje, ki to ni …

Simona Èopi, Modra lista Antona Štihca Mandatno obdobje 2014–2018 se izteka – za marsikoga prehitro.

Zmaga je zmeraj sladka, obljube se delijo naokrog brez resniènega zavedanja, kako težko jih je vèasih uresnièiti. Še težje pa, èe v to ni vloženega pravega truda. Obljubljeno je bilo tudi povezovanje. Novega povezovanja ni zaznati, je pa na vsakem koraku opaziti povezanost med enako misleèimi, ki predstavljajo veèino v mestnem svetu.

Povezano se zlasti kadruje in deli proraèunska pogaèa. Èeprav je zadnja vsebovala oèitno zelo veliko kvasa in pogledala celo iz sklede, obstaja velika nevarnost, da ne bo pravoèasno v peèici in se bo sesedla.

Uspešen zakljuèek mandata dobra popotnica za naslednjega Goran Miloševiè, Socialni demokrati (SD) Obièajno je štiriletno obdobje ravno pravi èas za pregled in oceno rezultatov dela, saj omogoèa ustrezno distanco za analizo doseganja srednjeroènih ciljev. Politika, ki je dobila zaupanje veèine obèanov na prejšnjih volitvah ter temelji na spodbujanju sodelovanja in povezovanju vseh razpoložljivih možnosti za doseganje višje kakovosti življenja, se je izkazala za uspešno na podroèju izboljšanja infrastrukture in tudi v pestrosti dogajanja v mestni obèini.

Za zagon aktivnosti in prve rezultate je moralo preteèi nekaj èasa, saj se je z

zaèetkom nove evropske finanène perspektive v celoti spremenil administrativni okvir priprave in izvedbe projektov. Danes smo prièa realizaciji trajnostno zasnovane urbane strategije Murske Sobote, ki vkljuèuje prenovo mestnega središèa in revitalizacijo Soboškega jezera za namene preživljanja prostega èasa, turizma in promocije celotne regije.

V navedenih dejavnostih je nedvomno velik razvojni potencial za celotno Pomurje. Poleg tega se zakljuèuje izredno pomembna prenova objekta nekdanje Družbene prehrane, kjer

bo zaèela delovati Mensana, center ponovne uporabe in medgeneracijsko središèe. Projekt je svojevrstna socialna inovacija in posebnost v slovenskem merilu ter se lahko primerja s podobnimi projekti spodbujanja krožnega gospodarstva in lokalne ekonomije, ki nastajajo v okoljih z mnogo višje razvito okoljsko in socialno ozavešèenostjo. Oba projekta z moènim razvojnim nabojem utrjujeta položaj Murske Sobote kot regijskega središèa, kar je prav tako eden kljuènih uspehov tega mandata. Za razliko od preteklih mandatov, ko je

Murska Sobota izgubljala vlogo regijskega središèa, je v tem mandatu ponovno okrepila svojo osrednjo vlogo v Pomurju. Verjamem, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje, saj je pred nami ostalo še nekaj izzivov, ki jih bo treba realizirati. Ob vsem tem me veseli, da se Sobota zna tudi sprostiti in s pozitivno energijo spodbuditi celotno skupnost k spoznanju, da kakovost življenja ustvarjajo zgolj sodelovalni in iskreni odnosi na temelju zdravega pogleda na svet. Prav to je osnova za vsako dolgoroèno zgodbo o uspehu.

6

/ april 2018

AKTUALNO

Ob koncu mandata vlade: kje smo in Ksenija Glažar, Karlo Vratariè O rezultatih dela vlade smo spregovorili s politiènimi akterji na obèinski in državni ravni.

Aktualna vlada, ki so jo sestavljale stranke SMC, SD in DeSUS, opravlja do parlamentarnih volitev, ki bodo predvidoma konec maja ali v zaèetku junija, le še tekoèe posle. Vsakokratna oblast ima seveda vpliv tudi na razvoj lokalnega okolja. Odgo-

vornost tistih, ki so jim volivci zaupali glas, je zato ob zakljuèku treba pretehtati in izvesti ustrezen premislek. Tako v tistem, kar je bilo storjenega dobro, kot v tistem, kar ni šlo najbolje. Besedo smo dali tistim, ki s pozicije politiène moèi soustvarjajo razvoj

našega lokalnega oziroma obèinskega okolja. Kako (ne)uspešno je vladala vlada ter kako se je odražalo na (ne)razvoju naše obèine in Pomurja, v nadaljevanju razmišljajo mag. Dejan Židan (podpredsednik vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano) ter poslanca iz naše obèine Marija Baèiè (SD) in Dušan Radiè (SMC). Iz vrst lokalne politike na obèinski ravni so svoje mnenje prispevali Dezider Šooš, predsednik mestnega odbora NSi Murska Sobota, in lokalni odbor murskosoboške SDS.

leta 2008. Na podroèju zdravstva in zadovoljstva z javnim sektorjem smo na žalost na nekoliko slabšem.

ravni smo se resno zavzeli za internacionalizacijo tistega dela slovenskega gospodarstva, za katerega sem jaz kot podpredsednik vlade in minister odgovoren. Odpirali smo nove trge na Kitajskem in v drugih državah.

Odkar se aktivno ukvarjam s Kitajsko, se je izvoz v to državo v nekaj letih poveèal za 150 odstotkov.

In prav to potrebujemo. V mednarodni skupnosti šteje tudi dobro delovanje Slovenije, saj nam odpira vrata po vsem svetu. Kjer imajo drugi težave, dobijo od nas odgovor. Èe imamo težave mi, nam odgovorijo ali odprejo vrata drugi.

»V Sloveniji se moramo nauèiti sodelovati« Mag. Dejan Židan, podpredsednik vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano O mandatu vlade, ki so jo oblikovale stranke SMC, SD in DeSUS Verjetno si ga bomo zapomnili zlasti po tem, da je slovensko gospodarstvo, na katerega smo lahko ponosni, ponovno zaživelo.

Imamo hitro rast gospodarskih aktivnosti in tudi bruto domaèega proizvoda. Èe raste gospodarstvo, bodo prilivi v državno blagajno ter tudi v pokojninsko, zdravstveno in druge narašèali. To pomeni, da v državi lažje in bolje živimo. Ne spadam pa med tiste, ki trdijo, da je za vse to odgovorna ali zaslužna sedanja vlada. Gospodarska rast je plod dela dobrih gospodarskih družb in zelo kompetentnih zaposlenih. Res je tudi, da je ta kot že nekatere prejšnje vlade pomagala, da se je pritisk na gospodarstvo zmanjšal, in pomagala podpirati nove trende. Lahko smo zadovoljni, da je slovensko gospodarstvo, ki je bilo vedno znano kot nekaj dobrega, v težkih tranzicijskih èasih, ki jih je zaznamovalo veliko tajkunskih prevzemov in afer, znova zaèelo dihati s polnimi pljuèi. Obdobje te vlade so zaznamovali tudi nenehni spori s sosednjo Hrvaško. To ni dobro. Vendar težko trdimo, da je za to kriva Slovenija. Slovenija s preostalimi sosedami Madžarsko, Avstrijo in Italijo rešuje medsebojna odprta vprašanja in zna sodelovati.

Hrvaška ima po drugi strani spore, ki jih ne zna razrešiti, z vsemi sosedi.

Vendar kljub vsemu s Hrvaško ne velja obupati. Stvari, ki jih je treba izpeljati na mednarodnih sodišèih, se morajo zakljuèiti. Hkrati moramo isk ati podroèja, kjer lahko sodelujemo, saj vsako uspešno sodelovanje poveèa zaupanje.

O vplivu dela vlade za našo obèino in Pomurje

O koncu mandata Mira Cerarja

Gospodarsko in finanèno je država na boljšem. Je pa pomembno, da se že zdaj prilagajamo na krizo, ki bo prišla èez nekaj let, da se ne bomo znašli v tako težkem položaju kot

Pod mojim vodstvom je velika projektna skupina, v kateri med drugim sodelujejo ministrstva, poslanci, strokovnjaki in državljani, priborila eno najpomembnejših zmag po osamosvojitvi. Uspeli smo, da so Združeni narodi potrdili svetovni dan èebel. V izjemno èast mi je bilo, da sem lahko govoril v Združenih narodih, še zlasti ker je vodstvo OZN povedalo, da sem bil prvi kmetijski minister, ki je govoril o tej pomembni temi. Prekmurec oziroma Soboèan je govoril v Združenih narodih. Na mednarodni

Prièakoval sem, da se bo nekaj zgodilo, saj so se težave, s katerimi se je ukvarjal predsednik vlade, kar kopièile, najsi gre za javni sektor, zdravstvo, šolstvo, maketo, drugi tir ali slabo èrpanje kohezijskih sredstev. Za vsa našteta podroèja je skrbela njegova stranka. Opažal sem, da se odloèa. Sicer bi pa prièakoval, da bi za pomoè prosil preostale partnerje, naj po svojih moèeh pomagamo. Vsekakor bi priskoèili na pomoè. Ne gre namreè le za usodo ene, druge ali tretje stranke, ampak za usode državljanov in državljank, ki živimo v tej državi.

Odloèitev za odstop je legitimna. Na njegovem mestu pa raje ne bi za lastne napake iskal odgovornosti pri ljudeh od Karantanije naprej ali kazal s prstom na koalicijske partnerje. Èe nekdo stori napako, je bolj primerno, da jo prizna, se zanjo opravièi in jo skuša popraviti. V Sloveniji se moramo nauèiti sodelovati.

Do partnerjev, s katerimi delamo, moramo biti spoštljivi, da bomo lažje sodelovali tudi v prihodnosti.

do subvencije kosila, po 41 letih smo s sprejemom družinskega zakonika dobili novo sodobno družinsko za-

konodajo, ki zagotavlja uèinkovitejše izvajanje naèela varovanja koristi otroka ter izboljšanje pravne varnosti na podroèju odloèanja v zakonskih in družinskih sporih. Prav tako bi omenila znaten dvig minimalne plaèe, zajamèen znesek pokojnine za polno delovno dobo, vrnitev varstvenega dodatka, reorganizacijo CSDjev in projekt odpisa dolgov. Na podroèju zaposlovanja se tudi zaradi proaktivnih ukrepov ministrstva kažejo dobri trendi. Zelo sem vesela, da je sprejet zakon o osebni asistenci, ki ga izvajamo tudi za èlane društva Sožitje, prav tako prièakujem, da bomo tik pred iztekom mandata sprejeli zakon o socialnem vkljuèevanju invalidov in spremembe zakona o osebni asistenci. Med »spodletelimi« ukrepi vlade velja izpostaviti neizpeljano zdravstveno

reformo oziroma nesprejem zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kot krovnega zakona s podroèja zdravstva ter zakona o dolgotrajni oskrbi. Kljub zavezam koalicija ni našla volje za uskladitev zakona o delavskih odkupih, ki smo ga pripravili Socialni demokrati in ki bi zaposlenim omogoèal odkup deležev podjetij, v katerih delajo. Prav tako ni uspela pobuda, ko smo Socialni demokrati pripravili spremembo ustave za zašèito javnega šolstva. Preprièani smo namreè, da je treba kakovostno javno šolstvo zašèititi pred vsakršnimi vplivi privatizacije, nezmožnost iskanja argumentiranih kompromisov koalicijskih in opozicijskih politiènih strank pa je kljub velikim naporom ministrice Andreje Katiè praktièno odnesla

Foto: Aleš Cipot Sosedov si ne moremo izbirati, z njimi se moramo nauèiti živeti. Kar me kot socialnega demokrata skrbi, je to, da nismo bili uspešni na podroèju zdravstva. Po nepotrebnem so nastale èakalne vrste, vendar to podroèje ni bilo v pristojnosti stranke SD. V èasu vlade Boruta Pahorja, v precej težjih pogojih, ko res ni bilo denarja in so bile socialne stiske velike, smo kljub temu ob nastanku prekomernih èakalnih vrst našli denar in jih obèutno skrajšali.

To vlado si bomo zapomnili tudi po tem, da popolnoma po nepotrebnem nismo znali najti dogovora z javnim sektorjem. Marsikomu javni sektor ni všeè, vendar veèina zaposlenih v javnem sektorju dela v šolstvu, zdravstvu, varnosti in obrambi. Imamo skupni interes, da

Izredno sem vesel, da imamo v Mestni obèini Murska Sobota župana, ki nas povezuje. Vedno se namreè mora najti nekdo, ki nas povezuje in je gonilna sila. Imamo projekte, ki jih brez sedanjega župana verjetno ne bi imeli. Paviljon Expano recimo ne bo korist le za Mursko Soboto, temveè za celotno Pomurje. Od t. i. vhodnih vrat v Pomurje bomo imeli korist vsi, ki živimo tukaj. Nato bi izpostavil gradnjo obvoznice. Z njo bo življenje v Murski Soboti lažje in bolj kakovostno. Tretja pomembna stvar je investicija v urejanje središèa mesta, ki se je že zaèelo, veè del pa bo sledilo v naslednjih mesecih. Mesto bo nato lepše in zanimivejše tudi za turiste. Opaziti je, da Murska Sobota ponovno postaja pravo središèe pokrajine.

so ljudje, ki delajo v teh sistemih, zadovoljni, saj tako lažje in bolje opravljajo delo.

Država napreduje, pomaga nam gospodarstvo, nekatere pomembne naloge, ki se jih bo treba lotiti, èakajo naslednjo vlado. Ko Socialni demokrati pregledujemo koalicijsko pogodbo, je vseh štirinajst toèk te pogodbe, ki se navezujejo na kmetijstvo, prehrano in podeželje, v celoti realiziranih.

O stanju po koncu mandata ...

O delu na mednarodni ravni

»V veliki meri smo uresnièili program« Marija Baèiè, poslanka stranke SD v državnem zboru O delu vlade v mandatu 2014–2018 Program, ki smo si ga Socialni demokrati zastavili ob vstopu v vladno koalicijo, smo uresnièili v veliki meri. Naši ministrici in minister so veliko veèino ukrepov, za katere so bili zadolženi, realizirali, nekaj pa nam jih tudi zaradi politiènega taktiziranja preostalih strank ni uspelo spraviti skozi vladno sito. Med doseženimi cilji bi izpostavila ukrepe socialne, zaposlitvene in družinske politike. Ta podroèja je ministrica dr. Anja Kopaè Mrak krepila ter zlasti na podroèju družinske politike sprošèala ukrepe varèevanja (poveèanje otroških dodatkov, povrnitev otroškega dodatka za sedmi in osmi dohodninski razred, širitev pravice za

oèetovski dopust, pomoè ob rojstvu otroka za vse starše). S 1. januarjem 2016 se je razširil krog upravièencev

AKTUALNO

april 2018

/

7

kako funkcioniramo? možnost sprejema zakona o obrambi in zakona o službi v Slovenski vojski.

O zavzemanju za Mursko Soboto in dobrobit Pomurja Ponosna sem, da smo se pomurski poslanci – ne glede na politiène barve – skupno zavzeli za pomembne projekte v prid Pomurja,

med drugim za podaljšanje t. i. pomurskega zakona, bili smo soglasni pri sprejemu zakona za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami ter na mojo pobudo v Murski Soboti uspeli ohraniti invalidsko komisijo, ki je zaradi pomanjkanja strokovnega kadra žal delovala le krajši èas. Ker niso našli vodje komisije, so jo preselili v Maribor. V Murski Soboti smo ohranili senat za

dodelitev dodatka za pomoè in postrežbo, ki deluje na terenu in v domovih za ostarele. Prav tako me veseli, da sta uspeli moji pobudi za kadrovsko okrepitev razvojne ambulante v Splošni bolnišnici Murska Sobota in ustanovitev zobozdravstvene storitve za otroke z motnjami v duševnem razvoju pod anestezijo v Splošni bolnišnici Murska Sobota.

Po tragièni smrtni nesreèi na kolesarski stezi med Rakièanom in

Beltinci mi je ob pomoèi ministra za infrastrukturo uspelo doseèi, da se je kmetijska mehanizacija vrnila na regionalno cesto. Na ministrstvu za javno upravo pa so obljubili, da bo stara in dotrajana ekonomska šola v središèu Murske Sobote porušena. Želim in upam, da pride v last mestne obèine. Na opozorilo predsednice Krajevne skupnosti Krog Erike Vogrinèiè sem pri ministrici za okolje in prostor uspela doseèi, da so

zaradi nevarnosti poplav intervencijsko oèistili zarašèena potoka Dobel in Mokoš. Veliko drobnih, a za ljudi sila pomembnih zadev je bilo storjenih. Seveda pa želje, potrebe in nameni vèasih presežejo poslanske zmožnosti, vendar pa kljub temu verjamem, da bodo poslanci iz Pomurja tudi v naslednjem mandatu ravno tako skupaj in brez ozira na politiène barve delali v dobro regije.

»Vlada je zaèrtala pot razvoja« Dušan Radiè, poslanec stranke SMC v državnem zboru O dobrih in manj dobrih infrastrukturne projekte, kot so množiène obnove cest, mostov in straneh vlade v mandatu železnic po vsej Sloveniji ter 2014–2018 Vlada dr. Mira Cerarja je Sloveniji zaèrtala pot razvoja. Državno blagajno smo potegnili iz rdeèih številk, številne sisteme in podsisteme, ki smo jih z vstopom na politièni parket nasledili in so bili v razsulu, smo stabilizirali. Slovensko gospodarstvo se krepi, privabili smo številne tuje investitorje, ki odpirajo nova in bolje plaèana delovna mesta. Število brezposelnih se zmanjšuje, brezposelnost mladih se je celo prepolovila, imamo dvakrat višjo gospodarsko rast od povpreèja Unije in ne nazadnje beležimo rekordne uspehe slovenskega turizma. Posebno pozornost smo namenili upokojencem, otrokom in socialno najšibkejšim. Vsekakor lahko med premike štejemo tudi številne

vlade dr. Mira Cerarja v Murski Soboti je spomnil na številne vladne projekte za boljše življenje in nove poslovne priložnosti v Pomurju in Murski Soboti, za katere sem se tudi osebno zavzemal ves mandat. Vsekakor izstopajo ukrepi za zagotovitev sredstev za izgradnjo južne murskosoboške obvoznice, ki bo bistveno razbremenila središèe mesta in zagotovila veèjo prometno varnost. Omeniti velja še odkup stavbe nekdanjega podjetja Muralist v središèu Murske Sobote. Odkupilo jo je ministrstvo za kulturo, v njej pa bo po prenovi deloval regionalni Pokrajinski arhiv za Pomurje. Skupaj z vsemi pomurskimi poslanci smo enotno podprli podaljšanje zakona o razvojni podpori pomurski regiji do leta 2019.

konkretizacija projekta izgradnje drugega tira. Danes smo namreè tik pred tem, da se po skoraj dveh desetletjih gradnja drugega tira konèno tudi zaène. Vsega, kar se je desetletja kopièilo in preziralo, seveda ni moè opraviti v enem mandatu. Izziv celovite pokojninske reforme in napor za nadaljevanje zdravstvene reforme ostajata v rokah nove vlade. Kljuèno je, da smo v èasu vlade dr. Cerarja povrnili zdrave temelje državi, ki so osnova za rast in napredek.

O zavzemanju za Mursko Soboto in dobrobit Pomurja Nedavni obisk predsednika

»Ocena dela vlade je negativna« Dezider Šooš, predsednik mestnega odbora NSi Murska Sobota O delu vlade v mandatu 2014–2018 Moja ocena dela vlade v tem mandatu v odnosu do naše obèine oziroma regije je negativna. Vlada ni izvrševala zavezujoèih doloèil iz koalicijske pogodbe. V postopku sprejemanja zakonov, ki jih je v obravnavo in sprejem vlagala Nova Slovenija, naši predlogi in amandmaji k drugim zakonom v državnem zboru niso bili sprejeti. Vlada je pogajanja s sindikati javnega sektorja ustavila oziroma ni pokazala pripravljenosti za skupne

rešitve. Na podroèju zaposlovanja ni napredka, saj v bližnje države (Avstrija, Nemèija) odhaja mnogo naših delavcev, zlasti pa odhajajo visoko izobraženi. V šolskem sistemu se niè ne spreminja v korist srednješolcev, zato avstrijske šole ob slovensko-avstrijski meji vpisujejo naše dijake in jim nudijo bistveno boljše pogoje šolanja, zlasti na podroèju uèbenikov. Naši delavci za mejo mnogo lažje pridobivajo otroške dodatke, plaèan prevoz na delo itd. Mnenje naših poslancev v državnem zboru

je, da bi morala vlada odstopiti že vsaj dve leti prej. Zlasti to velja za ministrico za zdravje, kajti èakalne vrste v zdravstvenih ustanovah se daljšajo in s tem povzroèajo veèjo umrljivost naših ljudi. Premalo se naredi pri podeljevanju koncesij na podroèju zasebnega zdravstva, primer je podelitev koncesije za šolanje zdravstvenega osebja na Alma Mater Europaea, ki že osem let prosi za koncesnino, visoko šolnino pa si morajo študenti plaèevati sami; osrednji del Slovenije ima to podroèje že urejeno,

Prekmurje je le zadnji del dežele, ki ni deležen privilegijev. Vlada ni pravilno postopala pri pripravi projekta za drugi tir, niti ni spoštovala javnega naroèanja makete za drugi tir. Vlada niè ne naredi pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo, saj se birokratski postopki vleèejo iz leta v leto, ni pa na tem podroèju nobenega napredka, kar zavlaèuje tudi pridobivanje evropskih sredstev. Zato mandat vlade s stališèa naše obèine oziroma regije ocenjujem z oceno negativno.

»Izostale so kljuène rešitve in aktivnosti« Mestni odbor SDS Murska Sobota (na fotografiji je predsednik Karel Šoš) O delu vlade v mandatu ki je rezultat zlasti poveèanega prineslo zmanjšanja razvojnega 2014–2018 povpraševanja po proizvodih in zaostanka za bolj razvitimi in zato Predèasno se izteka mandat vlade, katere krmilo je prevzel dr.

Miro Cerar. Prièakovanja Slovenk in Slovencev so bila velika, sledila sta vse veèje razoèaranje in preraèunljiv predèasni odstop mandatarja Cerarja. Upajmo, da tudi streznitev volilnega telesa in spoznanje, da ni dobro kar slepo verjeti nepreverjenim imenom brez programa in ustreznega kadra s potrebnimi strokovno politiènimi znanji in izkušnjami, ki so odloèilni za izboljšanje blaginje vseh.

Trenutna vlada ni naredila potrebnih strukturnih reform in ni uspela unovèiti gospodarske rasti,

storitvah v Nemèiji in Italiji. Prièa smo spodrsljaju v pogajanjih s sindikati javnega sektorja ter kolapsu v zdravstvenem sistemu z velikimi izgubami v veèjem delu bolnišnic in dolgimi èakalnimi vrstami. Zgodili so se nam ena najveèjih migracij mladih èez lužo, nerazumevanje delavcev migrantov ob dvojnem obdavèevanju, odhajanje mladih vojakov ter daleè najslabša pripravljenost vojske.

Pred vrati je še kolaps v sodnem sistemu, ki se ni prilagodil najtežjim primerom finanènih zlorab in kriminalitete. Pomanjkanje idej še aktualne vlade Pomurju ni

Pomurci še vedno živimo mnogo slabše od razvitejšega dela države (do najrazvitejših nam manjka skoraj 50 odstotkov). Tako so izostale kljuène rešitve in aktivnosti, da bi se tudi naš del regije konèno razvijal, stanje kljuènih kazalnikov pa izboljševalo. Mestni obèini Murska Sobota z aktualnim županom Jevškom, ki je èlan stranke SD, ta pa sestavni del vladajoèe koalicije, ni uspelo prepoznati priložnosti na podroèju izrabe geotermalne energije, ki jo kot potencial prepoznava ravno pomurski zakon. Murska Sobota zato ostaja brez ogrevanja ožjega

središèa mesta z najsodobnejšim ter cenovno in okoljsko sprejemljivim energentom. Ostaja tudi brez ogrevanja (ne)vzpostavljenih rastlinjakov in pridelave lokalno

pridelane hrane, s katero bi kot primer odliène prakse oskrbovali verigo šol in vrtcev v državi (ali širše) ter marsikomu dali možnost zaposlitve v domaèi regiji. Oblast se je skupaj z vlado raje lotila vzpostavitve nesramno dragega projekta Expano, ki v proraèun obèine ne prinaša niti evra, nevaren pa postaja tudi zato, ker ga ne podpira niti ena sama obèina v Pomurju. Rezultat: odhajanje mladih in drugih delovno sposobnih, katerih potencial prepoznava sosednja Avstrija, vse veè povpraševalcev po enkratnih in drugih denarnih socialnih pomoèeh doma ter nekaj zaposlitev prek politiènih vez v javnem sektorju.

8

/ april 2018

AKTUALNO

Cerar zadovoljen z videnim Aleš Cipot Predsednik vlade Miro Cerar je obiskal Mursko Soboto. Poleg gradbišè južne obvoznice in Expana ter osrednje prireditve ob svetovnem dnevu Romov je obiskal tudi Dvorec Rakièan – raziskovalno izobraževalno središèe, kjer se je med drugim seznanil z obnovo dvorca.

Premier Cerar, ki je državnemu zboru v sredini marca poslal odstopno izjavo in opravlja le še tekoèe posle, je poprijel za lopato ter zasadil in zalil lipo v okviru revitalizacije rakièanskega parka. Po ogledu zunanjosti dvorca je v sprošèenem pogovoru nagovoril lokalne kolege.

Konji, otroško igrišèe, prijeten ambient dvorca, gostilna, prijazni gostitelji in prostran park privabljajo èedalje veè obiskovalcev od blizu in daleè. Med projekti, ki bodo v dvorcu zaznamovali letošnjo pomlad,

izstopa pogozditev parka ob njem, ki so ga naèele vremenske ujme, svoje pa je dodal še zob èasa. Vodstvo zavoda, ki upravlja dvorec, zato

naèrtuje zasaditev 55 novih dreves.

Prvo drevo je zasadil prav predsednik vlade. Po dogodku je povedal: »Vsako novo drevo je novo upanje tudi za

Skupaj s pomoèjo ostalih prisotnih jim je uspelo. Kako uspešno bo rasla lipa v Rakièanu, bomo videli sèasoma.

naš planet in okolje. Nakljuèje je, da to lipo zasajam ravno na svetovni dan zdravja in v pokrajini, ki je bila vedno simbolni vrt Slovenije. Ob

tem me izjemno veseli, ko vidim, kako dvorec, ki je še pred desetletjem komajda kljuboval zobu èasa, danes doživlja pravo pomlad.«

Med obiskom Murske Sobote si je Miro Cerar med drugim ogledal tudi nastajajoèi paviljon Expano ob Soboški kamenšnici.

Naša obèina svetla toèka za romsko prebivalstvo Jasmina Muhiè 8. aprila smo ponovno obeležili svetovni dan Romov. V Gledališèu Park v Murski Soboti so ob tej priložnosti pripravili osrednjo slovesnost.

Letošnji praznik Romov je Zveza Romov Slovenije posvetila tisoèi obletnici množiènega prihoda Romov iz Indije v Evropo. Že v tistih èasih so namreè želeli Rome zasužnjiti in pomuslimaniti, zato so ti zaèeli množièno bežati. Ta beg lahko primerjamo z današnjim

begom beguncev – tudi Romi so se takrat podali na zahtevno in dolgo pot. Trajalo je desetletja, da so iz Indije prišli v Evropo. Pot jih je vodila celo èez Grèijo, kjer so se za nekaj èasa tudi zaustavili. »8. april ni samo praznik Romov, ampak je praznik vseh, ki nas spoštujejo in cenijo ter z nami radi delijo te prisrène trenutke,« je na slovesnosti sporoèil predsednik zveze Jožek Horvat Muc. Hkrati je poudaril, da bodo letos obeležili tudi deseto obletnico nastanka prvega romskega radia Romic.

Želimo si demokratiène, bolj strpne družbe Slavnostni govornik na prireditvi

predsednik slovenske vlade Miro Cerar je romsko etnièno manjšino oznaèil kot pomemben del slovenske družbe. »Od osamosvojitve si država prizadeva izboljšati položaj Romov. V teh letih smo izoblikovali obsežen ideološki, programski in pravni okvir za lažje vkljuèevanje Romov v družbeno skupnost,« je poudaril Cerar. »Sedanja vlada je od zaèetka mandata stremela k izboljšanju položaja romske skupnosti.

Zavedamo se namreè, da se pripadniki romske skupnosti še vedno sooèate s številnimi težavami, ki segajo na vsa življenjska podroèja, od bivanjskih razmer in zdravstva do izobraževanja in zaposlovanja.

Rešitve in dejanja smo usmerili v

Romsko identiteto in kulturo bogatijo priznan jezik, romska zastava in himna »Gelem, gelem«.

prihodnost. Želimo si namreè bolj strpne, demokratiène družbe brez predsodkov,« je še povedal Cerar, ki je ob tem poudaril, da se razliènosti ni bati, saj nas bogati in je naša dodana vrednost.

Projekti morajo biti kvalitetno zasnovani Da bi bil položaj romske skupnosti še boljši, je pomembno sodelovanje tudi romske skupnosti. »Le z vašo zavzetostjo in aktivnostjo se bo romska skupnost postopoma razvila v izobraženo, zaposleno in enakopravno skupnost ter tako najbolje sodelovala pri razvoju skupne države. Pred nami je še

veliko dela, a vem, da so strateški dokumenti in projekti dobro zasnovani ter oblikovani za dobrobit romske skupnosti. Poudarjajo sodelovanje in korekten odnos med vsemi udeleženimi – med državno in lokalno ravnijo ter romskim in neromskim prebivalstvom,« je zakljuèil Cerar. Njegovim èestitkam ob prazniku se je pridružil podžupan Boštjan Berlak. »Smo svetla toèka in mogoèe celo najboljša obèina za Rome v slovenskem merilu. Tako ni nakljuèje, da ste se v naši obèini zaèeli organizirati in kot prvi organizirano uveljavljati svoje pravice,« je v govoru med drugim poudaril Berlak.

Položaj romske skupnosti se lahko izboljša zgolj s sodelovanjem.

AKTUALNO

april 2018

9

/

Razvili bodo inovativno koèijo A. G. Foto: arhiv RIS Dvorec Rakièan V RIS Dvorec Rakièan si ekipa zaposlenih prizadeva za izvajanje in dodajanje novih vsebin ter privabljanje turistov.

Pri tem so med drugim uspešni s èrpanjem sredstev z razliènimi projekti, ki njihovo zgodbo samo dopolnjujejo. Pred èasom so v okviru petega zasedanja odbora za spremljanje tretjega roka javnega razpisa programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, ki je potekalo 6. in 7. marca v kraju Riegersburg na avstrijskem Štajerskem, izvedeli, da so uspešno kandidirali z dvema projektoma, in sicer s projektoma Castle Road in ECARRIAGE 4CBST. »Kljuèni vidik omenjenega programa sodelovanja je povezovanje organizacij na obeh straneh meje in družno spopadanje z obstojeèimi izzivi, zato smo še posebno ponosni na razvejano in komplementarno partnerstvo, kar je temelj doseganja rezultatov in dolgoroènega uspeha,« o projektih

V središèu projekta ECARRIAGE 4CBST je razvoj inovativne koèije in turistiène ponudbe, ki temelji na koèijaškem turizmu.

razlaga direktor RIS Dvorec Rakièan Robert Celec in dodaja, da bodo v projektih prevzeli vodilno vlogo, skupni imenovalec vseh dejavnosti pa je obenem tudi glavni prièakovani cilj – to je poveèanje števila turistov.

Povezali bodo gradove in dvorce na obeh straneh meje Èezmejno obmoèje med Avstrijo in Slovenijo obsega številne gradove, dvorce in obrambne utrdbe, ki se po številènosti umešèajo v sam evropski

vrh. »Pred tridesetimi leti so se gradovi in dvorci na jugovzhodu Avstrije povezali v Cesto dvorcev in gradov (Die Schlösserstraße).

Projekt Castle Road, pobuda zanj je prišla z avstrijske strani, bo omenjeno strukturo Ceste dvorcev in gradov ter povezovanje zgodovine in kulture vkljuèenih gradov in dvorcev raziskal z znanstvenega in turistiènega vidika ter aktivno povezal, obenem pa razširil na slovensko obmoèje.« Za poèitnikarje na gradovih, družine z otroki in ljubitelje kulturnega turizma bodo v projektu razvili posebne èezmejne

doživljajske in turistiène produkte, ki bodo predmet skupne èezmejne promocije.

S koèijo privabljati turiste Projekt E-CARRIAGE 4CBST naslavlja revitalizacijo koèijaške tradicije vkljuèenih regij in oblikovanje inovativnih turistiènih produktov. Kot je preprièan Celec, gredo trendi turizma v smer personaliziranih trajnostnih produktov in pristne izkušnje, zato projekt sloni na oblikovanju celovitega turistiènega produkta, ki je po kulturni dedišèini bistven za obe regiji –

konjih in koèijah. »V središèu projekta je razvoj inovativne koèije in turistiène ponudbe, ki temelji na koèijaškem turizmu. V koèijo bo vgrajen elektrièni motor s hranilnikom energije, ki bo omogoèil lažjo vleko za konje, premagovanje daljših poti in oblikovanje razgibanih turistiènih tur za veè oseb.« Projekta za RIS Dvorec Rakièan pomenita zelo veliko, zlasti v smislu privabljanja turistov v dvorec, mestno obèino in širšo regijo.

Pred kratkim so pridobili tudi evropska sredstva v okviru ministrstva za kulturo in bodo lahko v naslednjih treh letih dvajsetim mladim omogoèili delovno mesto za najmanj eno leto.

Uspešni tudi z drugimi projekti

Tako bo izgledala inovativna koèija, v katero bo vgrajen elektrièni motor s hranilnikom energije.

Sicer pa so na razpisih zelo uspešni. Pred kratkim so pridobili evropska sredstva v okviru ministrstva za kulturo in bodo lahko v naslednjih treh letih dvajsetim mladim omogoèili delovno mesto za najmanj eno leto. »Pri tem se bomo trudili èim veè mladim omogoèiti trajna delovna mesta in tako mlad izobražen kader dolgoroèno zadržati v lokalnem okolju,« zakljuèuje Celec.

RIS v znamenju ekologije Geza Grabar Na tridnevnem mednarodnem znanstvenem posvetu v dvorcu Rakièan se je na znanstveni in strokovni ravni s 105 prispevki predstavilo kar 122 avtorjev.

narski konferenci še poudaril, da so tematski sklopi letošnje konference zajeli tri vsebinske sklope, in sicer ekološke vsebine in trende v vzgojnoizobraževalnih programih, trajnostne izzive sodobnega sveta ter agroekologijo. Kot je še dodal, so organizatorji zelo zadovoljni s številom prispevkov in slušateljev.

Konferenca se deli na znanstveni in

strokovni del, to pa se mu zdi v prvi vrsti pomembno zaradi interakcije. S konferenco so veè kot uspešno nagovorili razliène strokovnjake, med drugim s podroèja pedagoške prakse, katerih skupna tematika so okoljska vzgoja in sodobni ekološki izzivi v procesu izobraževanja.

Pomemben cilj letošnje mednarodne znanstvene konference je bil pris-

pevek k sodobnim metodam in oblikam dela, saj bodo dobra osnova in motivacija za okoljsko ozavešèeno znanje.

Selekcija prispevkov za konferenco in monografijo Èlan organizacijskega odbora redni prof. dr. Samo Fošnariè (Pe-

Gre za tradicionalno znanstveno konferenco Ekologija za boljši jutri, ki je namenjena strokovni in znanstveni ravni. Na njej so se s prispevki in posterji predstavili domaèi in tuji strokovnjaki iz Hrvaške, Madžarske, Srbije, Romunije ter Bosne in Hercegovine. Z 89 prispevki so prevladovali strokovni prispevki, šestnajst je bilo znanstvenih, veè kot sto slušateljem pa je bil predstavljen tudi plakat. Kot je povedal dr. Robert Celec, direktor glavnega organizatorja Raziskovalnega izobraževalnega središèa Dvorec Rakièan, je bila konferenca namenjena vsem, ki so zaposleni v vzgojno-varstvenih zavodih, zavodih, osnovnih in srednjih šolah ter v ustanovah, ki so na kakršenkoli naèin povezane z ekologijo oziroma jih tovrstna tematika zanima.

Trije tematski sklopi Celec je na priložnostni novi-

RIS Dvorec Rakièan bo letos organizator še dveh mednarodnih znanstvenih konferenc: junija konference Izzivi in težave sodobne družbe ter novembra konference Prehrana, gibanje, zdravje.

Okoljevarstveni izzivi sodijo med najbolj perspektivna podroèja sodobne dr užbe. Tega se zlasti moèno zavedajo mladi.

dagoška fakulteta, Univerza v Mariboru), ki pri organizaciji konference sodeluje že vrsto let, meni, da je konferenca v dobrem desetletju šla skozi razlièna obdobja. Veseli ga, da se kakovost prispevkov v tem obdobju izboljšuje. Znotraj znanstvenega in organizacijskega odbora so vse prijavljene prispevke skrbno pregledali in jih selekcionirali, saj so želeli vsebine èim kakovostneje zaokrožiti. Sogovornika z novinarske konference sta še dodala, da je vsakoletna konferenca odlièna platforma za oblikovanje zelenih delovnih mest v Pomurju, želita pa si tudi, da bi s predavanji in v razpravah sodelovalo èim veè pomurskih gospodarstvenikov.

Najzanimivejši strokovni prispevki oziroma referati ter poster bodo po koncu tridnevne konference objavljeni v znanstveni monografiji z naslovnim imenom konference.

Organizatorji so ob tem izbrane avtorje pozvali, da prispevke pred objavo še nadgradijo ali dodelajo.

10

/ april 2018

AKTUALNO

Mladi si želijo veè praktiènega znanja in manj uèenja na pamet Aleksandra Grah Na 14. pomurskem otroškem parlamentu, ki je potekal v Murski Soboti, so mladi razpravljali o šoli in šolskem sistemu.

Na zasedanju v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so najprej izvolili organe 14. pomurskega otroškega parlamenta in predstavili poroèilo s 27. nacionalnega otroškega parlamenta.

Nato so sledila poroèila medobèinskih otroških parlamentov, razprava in potrditev delegatov za nov, 28. parlament. Uèenka OŠ Bakovci Leila Mazouzi je pozdravila mlade parlamentarce in k besedi povabila predsednico Društva prijateljev mladine Natašo Klepec, ki je pozdravila goste ter podrobneje predstavila delo na otroških parlamentih in mlade spodbudila k aktivni vlogi. Mlade je nagovoril tudi podžupan mestne obèine Zoran Hoblaj. Marko Rengeo, ki je lansko leto bil prvi pomurski delovni predsednik na nacionalnem parlamentu, je predstavil poroèilo o 27. nacionalnem parlamentu in mlade parlamentarce spodbudil h glasnemu izražanju stališè. Predstavniki upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona

in Ljutomer so predstavili sklepe, ki so jih oblikovali na medobèinskih parlamentih.

Kaj kaže praksa?

Kot slabosti so izpostavili preveè uèenja na pamet in preširoke uène

vsebine, premalo individualizacije, preveè domaèih nalog in prekratke odmore. Povedali so, da si želijo veè praktiènega znanja in veè aktivnosti pri pouku. Podžupan Zoran Hoblaj je nato izpostavil, da imajo otroci pomemben glas v šolskem sistemu

ter da si morajo prizadevati za spremembe in stremeti k praktiènemu znanju. Nagovoril je tudi uèitelje, ki imajo pomembno vlogo pri izobraževanju mladih. Sreèanje je zakljuèila regijska koordinatorica za otroške parlamente Mateja

Leskovar Polaniè, ki je mlade spodbudila, da naj še naprej vztrajajo pri sooblikovanju zamisli, ki jih naj skušajo tudi oživeti, ter jih opomnila, da imajo moè in možnost, da naredijo spremembe, ki jim bodo koristile.

Jure Šimonka, OŠ Janeza Kuharja Razkrižje:

Tjaša Kavaš, Osnovna šola I Murska Sobota:

»Menim, da sta glavni težavi šolskega sistema tekmovalnost in sebiènost. Uèence spodbujamo, da so tekmovalni, zato drug drugega ne spoštujejo in se ne želijo povezovati. Pri tem bi izpostavil recimo naèin ocenjevanja od ena do pet. Po mojem mnenju bi se morali osredotoèiti na sodelovanje, saj bi se tako nauèili spoštovati, obenem pa na koncu vseeno veè glav veè ve. Šolski sistem je zastarel, saj se vsi uèenci vse uèijo na enak naèin, èeprav so si zelo razlièni.«

»Naš šolski sistem se mi zdi v redu. Mogoèe je vèasih malo prestrog, saj se nam zdi, da smo obèasno preveè pod nadzorom uèiteljev. Tudi uèenci imamo mogoèe nekaj šibkejših toèk, na primer zamujanje.

Dobro je, da si lahko uèno snov zapomnimo ob predstavitvah. Tudi uèitelji imajo dober naèin pouèevanja. Pripomnila bi še, da bi se lahko po šoli dalj èasa zadržali in se družili tudi izven pouka. Zelo dobra se mi zdi razporeditev urnika.«

Ko bi ljubezen zaplesala med valovi Mure ...

Jasmina Muhiè Dijaki Ekonomske šole Murska Sobota so turistièni produkt Ples ljubezni med valovi reke Mure predstavili na turistièni tržnici in zanj prejeli zlato priznanje.

Osnovni namen projekta Veè znanja za veè turizma, ki je namenjen srednjim šolam, je nadaljevanje oziroma kakovostna nadgradnja projekta osnovnih šol Turizmu pomaga lastna glava.

Sodelovanje vkljuèuje pisno predstavitev turistiènega produkta, izdelavo promocijskega spota ter predstavitev na sejmu Turizem in prosti èas. Na sejmu NATOUR

Èlani projektnega tima so bili: Sanela Oèek Cör, Sanja Zver, Robi Kuèan, Tilen Kramar, Petra Gruškovnjak, Urša Mariè in Monika Zver ter mentorici Nataša Šipliè Šiftar in Cvetka Gomboc Alt.

AlpeAdria na Gospodarskem razstavišèu se je v okviru turistiène tržnice predstavilo 43 srednjih šol iz Slovenije in tujine. Sodelovali so tudi dijaki in dijakinje 4. C Ekonomske šole Murska Sobota (oddelek ekonomski tehnik) s profesoricama Natašo Šipliè Šiftar in Cvetko Gomboc Alt t er

pripravili nadgradnjo prireditve Büjraški dnevi in jo poimenovali Ples ljubezni med valovi reke Mure.

Ideje so èrpali iz poezije Ferija Lainšèka, ki jih je s pesmijo »Po poljube« preprièala, da je Prekmurje privlaèna in navdihujoèa ravnica, na katero moramo biti ponosni. Projekt oziroma prire-

ditev, katere osrednja nit je ljubezen, je vezana na kulturo in zabavo, saj so vanjo vkljuèili ljudsko izroèilo ter tradicionalno kulinariko, poezijo in glasbo. Na prireditvi, ki vkljuèuje še nagradno igro, bi nastopila prekmurski pisatelj Feri Lainšèek in pevec Vlado Kreslin.

AKTUALNO

april 2018

11

/

Kljub razliènostim so si zelo podobni Ksenija Glažar

vanje, strpnost in sprejemanje razliènosti. V drugem delu sreèanja so

pripravili veè tematskih delavnic. S sovrstniki so se lahko preizkusili v

hokeju, košarki in družabnih igrah, spoznavali so bobne ali pa se preiz-

Osnovna šola IV Murska Sobota je marca že petiè gostila športno-družabno sreèanje osnovnih šol Mestne obèine Murska Sobota.

Glavni namen sreèanja je poleg gibanja in druženja tudi vkljuèevanje uèencev s posebnimi potrebami med vrstnike in v njihovo okolje. Sreèanja se je udeležilo 77 èetrtošolcev iz vseh štirih osnovnih šol iz Murske Sobote in iz bakovske osnovne šole. Uèenci so se v mešanih skupinah pomerili v veè športnih igrah in skušali doseèi èim veèje število toèk. Vendar to ni bil glavni namen tega inkluzivnega dogodka, ampak je bila to krepitev vrednot, kot so spoštovanje, sodelo-

kusili v kuhanju in na slikarskoustvarjalni delavnici. Pri izvedbi sreèanja so pomagali tudi uèenci programa UŽD Osnovne šole IV Murska Sobota, dijaki Gimnazije Murska Sobota in študenti. Pripravili so še predavanje o kulturi inkluzije in praksi v šolstvu.

Širjenje sporoèila, da smo vsi enaki

Da so inkluzivni dogodki potrebni in smiselni, prièajo tudi vtisi uèencev, ki si želijo še veè tovrstnih sreèanj.

Po besedah Daše Könye, ki je sodelovala pri organizaciji prireditve, sreèanje organizirajo, da bi zlasti med mlajšimi otroki, ki so še dojemljivi za spremembe, širili sporoèilo, da smo vsi enaki. »Sporoèamo, da mogoèe nekateri otroci vèasih potrebujejo drugaène zadovoljitve potreb, èeprav so te v osnovi pri vseh otrocih enake, to so druženje, igranje in spoznavanje.« V prihodnje želijo prireditev razširiti in vanjo vkljuèiti tudi druge šole iz Pomurja.

Upokojenci želijo sooblikovati družbo Geza Grabar Poglavitni namen Društva upokojencev Murska Sobota ostaja pristen – starejšim ljudem pomagati iz osamljenosti z obiski in jim ponuditi raznolik program. »Upokojenci še vedno želimo po svojih sposobnostih in moèeh sooblikovati današnjo in jutrišnjo družbo. Zainteresirani smo za aktivno, socialno varno in mirno jesen življenja, èetudi ima država še vedno maèehovski odnos do starostnikov,« je v poroèilu na letnem zboru èlanov Društva upokojencev Murska Sobota v restavraciji Zvezda navedla predsednica Angela Novak.

Kultura in šport za ustvarjalne in živahne Na podroèju kulture delujejo mešani pevski zbor Vladimir Moèan, literarna sekcija, likovna sekcija Mozaik in sekcija roènih del; na športnem podroèju imajo sekcije za balinanje, rusko kegljanje, strelstvo, rekreacijo oziroma gimnastiko, telovadbo v bazenu, šah in pikado.

Ob družabništvu in izletništvu, ki sta prav tako zelo pestri dejavnosti, saj je na leto èlanom na voljo kar nekaj izletov in družabnih prireditev ob razliènih praznikih (pustovanje, poletni piknik, martinovanje, silvestrovanje), je znotraj društva brez dvoma najpomembnejše podroèje sociale in humanitarnosti.

Socialni programi Tudi lani je društvo na socialnem podroèju sodelovalo pri razliènih programih in se posvetilo tudi medgeneracijskemu sodelovanju.

Prostovoljci, na katerih sloni ta program, enako na vrednostih, kot so dobri medsebojni odnosi, kakovost življenja, strokovnost, prijaznost, strpnost, ustvarjalnost in

Društvo upokojencev Murska Sobota se ponaša z natanko 983 èlani.

medsebojna povezanost, so vodili in izvajali naloge, usmerjene v èim bolj kakovosten program za starejšo populacijo. V okviru socialnega programa so v društvu tudi lani uspešno nadaljevali s projektom »Starejši za višjo kakovost življenja doma«.

Pestra vpetost v inštitucije V okviru prostovoljstva so v dejavnosti programa društva vkljuèevali nove prostovoljce in skrbeli za njihovo izobraževanje. Na tem podroèju je društvo sodelovalo s Centrom za socialno delo Murska Sobota, nevladnimi organizacijami, domovi za starejše in mestnimi èetrtmi, pri razdeljevanju prehranskih paketov pa tudi s Karitasom in Rdeèim križem. Prostovoljci društva so nadaljevali delo v murskosoboški bolnišnici, kjer bolnikom pomagajo pridobiti ustrezne informacije in jih

Skupina za samopomoè deluje na sedežu društva na Kocljevi ulici 4 v Murski Soboti vsako sredo ob 9. uri; v pisarni društva je vsak dan med 7. in 15. uro odprta tudi informacijska toèka.

Uradne ure društva so še dalje ob ponedeljkih in èetrtkih med 8. in 12 . u ro . K lj u b t e m u s o upokojenci na sedežu društva dobrodošli vsak delovnik med 7. in 15. uro.

spremljajo do ambulant. Prav tako so nadaljevali z delom skupine za domsko samopomoè in se vkljuèevali v dejavnosti varstva, nekateri èlani so se na tem podroèju dodatno izobraževali. Ob koncu leta so prostovoljci obiskali in obdarili starostnike, starejše od 80 let, se z njimi družili in jim zapolnili èas.

Raznolike celoletne aktivnosti društva sta med številnimi gosti pohvalila tudi župan mestne obèine dr. Aleksander Jevšek in predsednica Pomurskega pokrajinskega združenja društev upokojencev Vijola Bertalaniè.

12

/ april 2018

AKTUALNO / KRAJEVNE SKUPNOSTI

Èemaža na pretek tudi ob Muri Natalija Kreft Na to, da je prišla pomlad, nas opominja tudi vonj divjega èesna oziroma èemaža. In èemaž je zagotovo rastlina meseca aprila, saj privabi številne kulinariène navdušence. Še najveè ga je v Krogu pri brodu na Muri, kjer je društvo Panonetum: pot k samozadostnosti skupaj z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota pripravilo delavnico na prostem, na kateri se je vse vrtelo okoli èemaža in drugih èloveku koristnih rastlin. »Da

spoznamo priljubljeno rastlino, ki množièno raste v teh gozdovih, in da zlasti spoznamo, da na žalost ni vsaka trava užitna. Na to nas je zopet opozorila smrt dveh Slovencev, ki sta jesenski podlesek zamenjala s èemažem. Èemaž je rastlina, ki jo lahko uporabimo na veè naèinov, a pri nabiranju moramo biti previdni. Svetujemo, da nabiramo le posamezne liste in ne celotnih šopov ter da ga pred uporabo pregledamo, saj se lahko v košaro hitro prikrade kak list, ki ni užiten ali je celo smrtno nevaren,« zbranim na delavnici pove Jakob Borovšak, èlan društva Panonetum.

Kako pripraviti jedi Predsednica društva Gordana

Baèi je zbranim predstavila veè naèinov uporabe èemaža: »Liste èemaža lahko posušimo, zmeljemo in dodamo grobi morski soli. Zmes ostane uporabna vsaj leto dni in z njo lahko izboljšamo marsikatero jed. Seveda sta zelo priljubljena pesto in èemažev skutni namaz.« Vse to so udeleženci delavnice, prišlo jih je petdeset, lahko poskusili.

Ob tem so poskusili še juho iz koprive, divjega hmelja, pljuènika, krompirja in smetane ter èaj iz kopriv, pa tudi rogljièke s èemaževim pestom. Pesto iz èemaža, mladih kopriv in divjega hmelja se je èudovito prilegel k sveže peèenim langašem. Polni idej in navdušeni nad vsestransko uporabno rastlino, ki raste ob reki Muri, se že veselijo naslednje rastline meseca.

Najprej so èlani društva udeležencem na kratko predstavili rastlinski svet ob Muri.

Recept – Tanja Borovšak (Hiša z vrtom) Potrebujemo: ź 125 g listov èemaža ź 50 g parmezana ź 50 g pinjol ali mandljev ali sonèniènih semen ź 100 ml oljènega olja ź sol in poper V multipraktik damo orešèke in parmezan ter zmeljemo, dodamo nekaj èemaža in meljemo naprej, nato še nekaj olja in spet èemaž itd., na koncu še sol in poper. Ko dobimo gosto zmes, jo damo v kozarèke in èim bolj stisnemo, da v njej ni zraènih mehurèkov, ter dolijemo oljèno olje, da v maso ne pride kisik. Zmes hranimo v hladilniku in dodajamo testeninam, skuti za namaz, v juho itd.

Sledili sta nabiranje na terenu in spoznavanje rastlin, po dobri uri nabiranja pa so jim prikazali še pripravo jedi.

V Bakovcih poklon družinam Letošnji dan družine, ki ga je bakovska župnija pripravila v sodelovanju s krajevno skupnostjo, je potekal pod geslom »Lepa, ker ljubi«.

Ob prireditvi so najzaslužnejšim ženskam podelili priznanja in zahvale.

Na prireditvi v vaško-kulturnem domu, kjer so Bakovèani praznovali materinski in starševski dan, so nastopili otroci iz Vrtca Krtek Bakovci, uèenci OŠ Bakovci, vokalnoinstrumentalna skupina Župnije

Bakovci, Društvo upokojencev Bakovci, Vedran Franc Husar in verouèenci. Z deklamacijami in razmišljanji so se spomnili vseh mam, ki so ljubeèe opore v vsakem življenju otroka. Niso pozabili niti oèetov, ki so jim z deklamacijami namenili nekaj lepih misli. Obiskovalce sta nagovorila predsednica Krajevne skupnosti Bakovci Nives Cajnko in župnik dr. Franc Zorec. / Aleksandra Grah

Na prireditvi v vaškokulturnem domu, kjer so Bakovèani praznovali materinski in starševski dan, so nastopili otroci iz Vrtca Krtek Bakovci, uèenci OŠ Bakovci, vokalnoinstrumentalna skupina Župnije Bakovci, Društvo upokojencev Bakovci, Vedran Franc Husar in verouèenci.

Ženske (po)èastili tudi v Nemèavcih Tradicija ob 8. marcu, dnevu žena, je globoke korenine pognala tudi v Nemèavcih.

Dogodka se je udeležilo veè kot 60 žensk, ki so doživele nepozaben dan.

Posebno prireditev, namenjeno predstavnicam nežnejšega spola iz tega primestnega kraja, so v organizaciji krajevne skupnosti in športno-rekreacijskega društva pripravili v veènamenski dvorani vaško-gasilskega doma. Kajpak so se tudi letos izkazali moški, in to v pripravi in strežbi. Skupaj so našteli veè kot 60 gostij. Po formalnem nagovoru predsednika Krajevne skupnosti Nemèavci Štefana Bar-

barièa je uvodoma sledil še kulturni program, ki ga je kot animator povezoval Drago Kelemen. Nastopile so domaèe mlade plesalke družine Celec, zaigral je mladi harmonikar Tilen Prosiè, domaèin Tilen Horvat je poskrbel za glasbo.

Na koncu so se nastopajoèim pridružili ljudski godci in pevci Gorièki lajkoši. Kot je povedal Štefan Barbariè, so ob vrhuncu vzdušja vsi skupaj z muzikanti še zapeli: »Bilo je enkratno in za nami je nov nepozaben veèer.« / Geza Grabar

Posebno prireditev, namenjeno predstavnicam nežnejšega spola iz tega primestnega kraja, so v organizaciji krajevne skupnosti in športnorekreacijskega društva pripravili v veènamenski dvorani vaškogasilskega doma.

KRAJEVNE SKUPNOSTI

april 2018

13

/

Èernelavci med bolj razvitimi v obèini Karlo Vratariè S predsednikom Krajevne skupnosti Èernelavci smo se pogovarjali o rezultatih dela v minulem mandatu.

Ob zadnjem popisu prebivalstva so Èernelavci šteli 1741 prebivalcev, 523 gospodinjstev in 508 družin.

Kraj ima zgledno urejen in v zadnjih letih obnovljen vaško-gasilski dom, sodoben športno-rekreacijski center ter vso klasièno infrastrukturo, kot so ceste, ploèniki, kanalizacija in mrliška vežica. »Skrbimo le za vzdrževanje ali popravljanje, zato veèjih investicij ne naèrtujemo, saj jih kraj ne potrebuje,« poudarja predsednik Krajevne skupnosti Èernelavci Miran Forjaniè. V prostorih vaškega doma domuje enota Waldorfskega vrtca, ki se je tja pred leti preselil iz Murske Sobote.

na neenakost in nesorazmernost med krajevnimi skupnostmi. V kratkem bodo zaèeli s projektom v športnem centru, kjer bodo na enem od dveh igrišè za mali nogomet položili umetno travo. Vrednost projekta je ocenjena na okoli štirideset tisoè evrov, vendar jo bodo s prostovoljnim delom športnikov in krajanov zmanjšali. Igrišèe bo mogoèe tudi najeti. Imajo še željo, da bi v prihodnosti montažno športno dvorano postavili »pod bregom«,

torej na obèinskem zemljišèu, ki ga je zdaj treba samo kositi.

Društva zelo dejavna V vasi so zelo dejavna razlièna društva. Najdaljšo tradicijo ima gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1925, pred kratkim pa je Ingrid Lonèar prevzela mesto predsednice društva kot prva ženska v murskosoboški gasilski zvezi.

Najmlajše društvo je mladinsko

društvo, ki obstaja dve leti in pol ter je sploh edino mladinsko društvo v obèini. Nekaj posebnega je društvo upokojencev, kjer kljub nastanku posameznih krajevnih skupnosti še vedno skupaj pod eno streho poleg upokojencev Èernelavcev domujejo tudi upokojenci iz Polane, Vešèice in Kupšincev, kot je bilo to že v èasu velike in skupne krajevne skupnosti.

Na podroèju športa delujeta kar dve društvi, in sicer ŠD Èernelavci in KMN Vivat, na kulturnem podroèju

Prvi z dvema defibrilatorjema Omeniti velja še krajevno organizacijo Rdeèega križa. Njeni èlani vsak drugi teden ob torkih in èetrtkih brezplaèno merijo krvni tlak in svetujejo o zdravju. Forjaniè poudari, da so bili Èernelavci prvi kraj v mestni obèini, kjer so krajanom v uporabo dali dva defibrilatorja, ki so ju kupili z donatorskimi sredstvi. »V zadnjem èasu opažam, da so ob predajah defibrilatorjev drugod velike ceremonije, kar se mi zdi odveè, saj bi defibrilator moral biti nekaj samoumevnega in bi jih morali imeti vsepovsod, kjer se zadržuje veè ljudi,« je kritièen Forjaniè.

V maju dve veèji prireditvi

Sami bodo zgradili igrišèe z umetno travo Kot velik strošek Forjaniè izpostavlja vzdrževanje zelenic, jim pa s tržnimi aktivnostmi uspeva pridobivati dovolj sredstev. »Žalostno je, da sami priskrbimo veè kot polovico letnega proraèuna krajevne skupnosti, medtem ko drugi delajo samo s sredstvi, ki jih prejmejo od obèine, in prav tako vse postorijo,« pravi Forjaniè ter opozori, kot meni sam,

pa se najveè dogaja v Kulturnoturistiènem društvu Èernelavci, ki ima veè sekcij.

Vsa društva v vasi prostore, objekte in igrišèa koristijo brezplaèno, saj tudi stroške ogrevanja vaškega doma v celoti nosi krajevna skupnost, kar je prav tako posebnost.

Že v prihodnjem mesecu se bosta v Èernelavcih odvili dve veèji prireditvi. Prvega maja bo pri satelitskem bregu tradicionalno kresovanje, ki ga organizirata gasilsko društvo in krajevna skupnost, 12. maja pa bo potekal Èernelavski kros. Glavni organizatorji so èlani mladinskega društva, pomagali pa bodo tudi krajevna skupnost in gasilci. Letošnja izvedba bo druga in so jo zastavili na višji organizacijski ravni.

Trasa bo daljša, prav tako bodo uvedli razliène kategorije.

14

/ april 2018

IZPOSTAVLJAMO

Junija v Murski Soboti nov sejem A. G. Mestna obèina Murska Sobota si že nekaj èasa prizadeva, da bi z razliènimi vsebinami in preureditvijo prometnega režima v središèu mesta popestrila dogajanje v mestnem jedru.

V želji, da Zavod za turizem, kulturo in šport Murska Sobota ter mestna obèina obudita tradicijo in v mestu pestro dogajanje na prostem obogatita s sejmom, ki je v takšnem obsegu kot Terezin in Miklavžev, je nastal koncept Poletnega sejma. »Skupaj s Komunalo Murska Sobota in mestno obèino smo izbrali najprimernejši datum pred zaèetkom poletja, in sicer bo to petek pred praznikom svetega Vida, to je letos 15. junija,« je o novi vsebini v središèu mesta povedala Brigita Perhavec, direktorica ZKTŠ Murska Sobota. Na sejmu seveda ne bo manjkalo ponudbe, ki jo sreèujemo na Trezinem in Miklošovem senju. »Na sejmu bodo tako ob stalni ponudbi rokodelcev in kramarjev na 'sveži' lokaciji v drevoredu Martina Luthra na voljo mlada zelenjava domaèih ponudnikov, cvetje, poletne dekoracije, vrtno pohištvo, vrtno orodje, košare, lonèena posoda, trajnostne vreèke, izdelki iz sivke,

izdelki za prosti èas in žar ter domaèi napitki,« je o ponudbi še povedala direktorica zavoda.

Oživitev in obogatitev mestnega jedra »Sejem bo dodatno obogatil ožje mestno središèe. V letošnjem letu bo to prviè, seveda pa želimo, da bi izvedba bila uspešna in da bi se

sèasoma ta sejem pridružil tradicionalnima.« Darja Potoènik nadaljuje, da je na zadnjem Miklošovem senju sodelovalo kar 350 ponudnikov oziroma razstavljavcev, od èesar okvirno osemdeset rokodelcev in dvajset gostincev. Zato organizatorji upajo, da se bo nova vsebina obdržala in da bo sejem privabil veliko obiskovalcev, saj bo potekal že na tradicionalni lokaciji ter se bo

raztezal po Slovenski ulici in pred pošto, del sejma pa bo tudi v drevoredu Martina Luthra. Sejem bodo izvedli skupaj s Komunalo Murska Sobota.

Veèstoletna tradicija sejmov v mestu V središèu Murske Sobote se sicer skozi leto odvijajo razlièni sejmi.

Poletni sejem bo potekal v petek, 15. junija 2018. Sejem bo dodatno obogatil ožje mestno središèe, organizatorji pa upajo, da bo postal tradicionalen.

Sejemska dejavnost ima namreè v mestu že veèstoletno tradicijo, nekateri viri navajajo, da se sejmi v Soboti organizirajo že veè kot 650 let. »V prvi polovici 20. stoletja naj bi v mestu bilo dovoljenih sedem kramarskih in živinskih sejmov, in sicer Pustni sejem (teden dni pred pustom), Èarni sejem (dva tedna pred veliko noèjo), Jurjevski sejem (èetrti teden po veliki noèi), Ivanski sejem (24. junija), Bartolanski sejem (25. avgusta), Terezin sejem (15. oktobra) in Miklavžev sejem (6. decembra). V preteklosti so bili na sejmih glavni kupci prekmurski kmetje, ki so na dan sejma v velikih množicah prihajali v mesto. Sejmi so bili hkrati trgovski in družabni dogodki,« nam je o tradiciji sejmov v mestu razložila Darja Potoènik z mestne obèine. Razlog, da so se sejmi razvili, so bile pravzaprav potrebe ljudi po oblaèilih in obutvi, kmetijskem orodju in podobnem.

Na mnogih sejmih so prodajali tudi rabljeno blago, ki je bilo cenovno dostopnejše za revnejše prebivalce.

Tradicija sejmarjenja se je ohranila vse do danes. »V Murski Soboti so sejmi ob prvih ponedeljkih v mesecu, ohranila pa sta se tudi tradicionalna sejma, in sicer Terezin in Miklavžev sejem. Najbolj znan in najveèji je povezan z zavetnikom mesta sv. Nikolajem oziroma sv.

Miklavžem in se odvija na svetnikov dan 6. decembra. Sv. Nikolaj je hkrati zavetnik murskosoboške stolne cerkve,« doda Potoènikova.

Nogometašice iz Ingolstadta na obisku v Murski Soboti Aleš Cipot Z bavarskim mestom Ingolstadt nas veže dolgoletno partnerstvo, v letu 2019 bomo namreè praznovali 40 let pobratenja.

Tamkajšnje mestne oblasti velik poudarek dajejo sodelovanju mladih in tako bodo dijaki naših srednjih šol letos že sedmiè sodelovali v mednarodnem gledališko-plesnem

projektu, ki bo ponovno združil osemdeset mladih iz razliènih pobratenih mest Ingolstadta. S tamkajšnjo glasbeno šolo sodeluje Glasbena šola Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola pa sodeluje z ingolstadtsko kliniko, kjer naši dijaki opravljajo prakso. Sodelujejo tudi ribiška društva, pobuda za sodelovanje pa je prišla še iz nogometnega in plavalnega društva ter od tabornikov. Nedavno je na pobudo mesta Ingolstadt Mursko Soboto obiskala njihova kadetska ekipa ženskega nogometnega kluba, ki se je mudila na pripravah v sosednji

Avstriji. V Hranilnici prekmurskih dobrot so športnice na velikonoèno nedeljo pogostili s prekmursko gibanico in jim predstavili mesto.

Športno druženje Kadetska ženska nogometna ekipa FC Gerolfing (Gerolfing je predel mesta Ingolstadt) je v sklopu obiska nato odigrala še prijateljsko tekmo z mešano ekipo ženskega nogometnega kluba Telemach GMT Beltinci. Na tekmi, ki se je odvila na nogometnem igrišèu v Bratoncih, je padlo sedemnajst zadetkov, vse žoge pa so konèale v mreži gostij iz

Dekleta iz Nemèije so sprejeli v Hranilnici prekmurskih dobrot in jih med drugim pogostili s prekmursko gibanico.

Nemèije. Ekipa Beltincev je igrala v mešani sestavi, saj je bilo zaradi reprezentanènih obveznosti odsotnih kar dvanajst igralk kadetske in mladinske ekipe. Mlade Bavarke so zadnjih nekaj dni trenirale v Avstriji, praznièno nedeljo pa so izkoristile za prijateljsko tekmo, v kateri je v nemškem golu konèalo sedemnajst zadetkov. Že po prvem polèasu so domaèinke vodile z rezultatom 10:0.

Nemške nogometašice so bile po sreèanju kljub visokemu porazu zadovoljne in vesele, saj so tekmo odigrale proti veèkratnim prvakinjam Slovenije.

Mestne oblasti v Ingolstadtu velik poudarek dajejo sodelovanju mladih in tako bodo dijaki naših srednjih šol letos že sedmiè sodelovali v mednarodnem gledališkoplesnem projektu, ki bo ponovno združil osemdeset mladih iz razliènih pobratenih mest Ingolstadta.

V Ganèanih so se dekleta nato pomerile z nogometašicami Telemach GMT Beltinci.

V SREDIŠÈU

april 2018

15

/

Pred vrati tretja sezona Soène vilice Natalija Kreft Koncept dogodka, ki ga organizira Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota skupaj z Mestno obèino Murska Sobota, ostaja enak, a organizatorji obljubljajo osvežitve in novosti. Èez približno mesec dni se bo zaèela tretja sezona Soène vilice, festivala uliène kulinarike v mestnem središèu. Pred Hranilnico prekmurskih dobrot na Slovenski ulici oziroma »Slovenski vilici« od pomladi do jeseni opojno diši.

Festival ponuja kulinarièna doživetja domaèih in drugih ponudnikov, ki jih dopolnijo vrhunska vina in raznolika piva. »Prva Soèna vilica bo na sonèni petek, 18. maja, med 10.30 in 19.00. Ta dan bo še posebno živahno, saj bo na Slovenski ulici tradicionalna maturantska parada z vseslovensko èetvorko,« dogodek napove direktorica zavoda Brigita Perhavec. Na prvi Soèni vilici nas bodo gostinci, vinarji in pivovarji pomladno razvajali. Ob tem sezona

Termin

Tematika

18. maj

Pomladna kulinarièna razvajanja (poudarek na svežih pomladnih sestavinah)

1. junij

Jagode in èokolada (poudarek na jedeh, ki vsebujejo jagode in èokolado)

29. junij

Mednarodna kuhinja (mednarodne jedi)

13. julij

Burgerji in vse na žaru

17. avgust

Po domaèe (slovenske jedi)

31. avgust

JA – buèna (jedi iz buè, buènic in buènega olja)

14. september

Zacumprana dabuka (jedi, ki vsebujejo jabolka ali jabolène izdelke)

28. september

Jesenska kulinarièna pravljica (poudarek na svežih jesenskih sestavinah)

obljublja osem dogodkov z raznoliko tematiko.

Z novimi stojnicami in opojno èokolado Medtem ko ostajata domaèa in vrhunska ponudba po zmernih cenah, za obrok boste namreè odšteli

najveè pet evrov, organizator obljublja spremembe in novosti. »Trudimo se, da vsako leto ponudimo nekaj novega, svežega. V prvi vrsti imamo v mislih sveže, naši 'vilici' še nepoznane ponudnike hrane, vina in piva, kot drugo pripravljamo novo podobo dogodka. Tematsko obarvane dogodke bomo namreè po-

lepšali z novimi stojnicami, ki bodo lepo zaokrožile zunanjo podobo tega uliènega festivala. Ob tem dodajamo nove tematike. Med glavne sestavine na dogodku se je letos prikradla èokolada, poletna Soèna vilica pa bo poskrbela za domaèe oziroma slovenske jedi,« novo sezono opiše strokovna sodelavka in koordinatorka dogodka Snežana S. Slekovec.

Veèkrat prièarati glasbeno doživetje V lanski sezoni je zadnja Soèna vilica potekala ob èudoviti glasbeni spremljavi, ko je zaigrala domaèa zasedba Prašnati. Zato je želja organizatorja, da bi takšno prijetno vzdušje obiskovalcem prièarali veèkrat. Èeprav jim je lani pogosto

Zlasti Soèno vilico dobro sprejemajo ponudniki. Nekateri se vraèajo že tretje leto. »Vraèamo se predvsem z željo ponuditi Prekmurju nekaj dobrega, odliènega.

In zato, ker verjamemo v SOÈNO vilico!« (Darjan Žerdin, Arbolus (Firebird))

Jajèna omleta s šparglji Sveže šparglje oèistimo, rahlo popeèemo, solimo in popramo.

Za omleto razžvrkljamo jajca, zaèinimo in jih prelijemo èez popeèene šparglje.

Preprosto, sveže, pomladno!

Marta Èasar, hotel Diana

zagodlo vreme, dogodek ostaja privlaèen vsem generacijam, domaèinom in tujim gostom. Tudi letos bodo organizatorji sodelovali z okoliškimi hotelirji in bodo na dogodek privabljali turiste okoliških term. »Èe strnemo, smo s preteklima sezonama zadovoljni, dogodek je prepoznaven, zato delamo na tem, da se ta trend nadaljuje. Èe nam bo naklonjeno tudi vreme, nas z vsemi pridobljenimi izkušnjami preteklih sezon èaka odlièna tretja,« še doda direktorica Brigita Perhavec.

Vse dodatne informacije najdete na spletni strani www.socnavilica.si, kjer so za vse navdušence objavljeni recepti jedi, ki so oèarale na ulici in lahko Soèno vilico prièarajo tudi v objemu vašega doma.

Marta Èasar, hotel Diana, vam je pripravila kratek recept za jajèna omleta s šparglji.

Sprošèeno vzdušje je stalnica Soène vilice. / Foto: Ksenija Glažar

Burger, ki kar vabi, da ga poskusite ...

Ste raje za falafel? Soèna vilica bo tudi letos ponujala širok izbor jedi.

16

/ april 2018

RAZVOJ

Znanje unovèiti za dobro domaèe pokrajine Ksenija Glažar

Komaj èakal polnoletnost ...

Dušan Fister in Tadej Pirc sta mlada izobraženca, ki ju bolj kot kamorkoli vleèe domov.

Fister je tudi odlièen športnik. V kolesarstvu, ki ga je vzljubil najprej, je že v zelo mladih letih dosegel številne dobre rezultate doma in na mednarodni ravni. Maratona (velikega, seveda) se je želel udeležiti že pri šestnajstih letih, a je moral poèakati na dopolnjeno uradno minimalno predpisano starost. »Za maraton je potrebna polnoletnost.

Komaj sem èakal, da bi se ga lahko udeležil. Sem pa skupaj z bratom Iztokom že pred tem tekmoval na gorskih triatlonih: kot tretjeuvršèeni na evropskem prvenstvu sem se kvalificiral na svetovno prvenstvo, ki je potekalo na Havajih, kjer sem bil peti. To nama je dalo nov zagon, da sva v tej disciplini naslednje leto oba postala evropska prvaka,« pravi Fister.

Za sabo ima šestnajst poloviènih triatlonov Ironman, tri triatlone Ironman ter kar dva dvojna ultra triatlona, ki se ju je udeležil pri 22 in 23 letih. Obakrat je prišel do cilja in eno najtežjih preizkušenj na svetu uspel zakljuèiti doma v Bakovcih. Prviè je bil trinajsti, takrat je tekmovanje potekalo v okviru svetovnega prvenstva, drugiè je bil v cilju tretji. »To je izkušnja za življenje, ki te spremeni, sploh kar se vztrajnosti in discipline tièe,« pravi mladi jekleni mož in dodaja, da ob tem ne sme pozabiti na zahvalo staršem in celotni ekipi, ki mu je stala ob strani na poti do tega cilja. Leta 2016 je za vidnejše dosežke na podroèju športa prejel plaketo Leona Štuklja Univerze v Mariboru.

Fister: »Povsod je lepo, doma je najlepše« 24-letni Bakovèan je prejemnik Perlachove nagrade s podroèja tehniških ved, ki jo Univerza v Mariboru podeljuje študentom za njihova raziskovalna in umetniška dela, objavljene èlanke, patente, monografije itd. »Da so me izbrali izmed vseh študentov tehniških ved, je zame velika èast in zahvala za vse moje delo ter obenem dobra odskoèna deska in motivacija za prihodnost,« je priznanja vesel Fister. Za nagrado ga je predlagal mentor magistrskega študija prof. dr. Riko Šafariè zaradi njegovih študijskih uspehov. Fister je avtor in soavtor veè strokovnih èlankov in prispevkov na konferencah s podroèja mehatronike, v magistrskem delu pa se je lotil razvoja naprednega adaptivnega regulatorja za mehatronske sisteme. Fister je v študijskem letu 2015/2016 prejel priznanje za najboljše raziskovalne dosežke študentov, v študijskem letu 2016/2017 pa postal tretji najboljši študent Univerze v Mariboru.

Iz mehatronike v ekonomijo Je magister inženir mehatronike na mariborski Fakulteti za strojništvo ter Fakulteti za elektrotehniko, raèunalništvo in informatiko.

Pirc: »Veè kreativnosti in raziskovalno-razvojnih vsebin« Tadej Pirc, sodelavec murskosoboškega Razvojnega centra, ima kljub mladosti za sabo zanimivo mednarodno projektno-raziskovalno pot. Redno zaposlitev se je odloèil poiskati v Pomurju.

Fister se po zakljuèku študija vidi v domaèi pokrajini. »Tu sem doma, tu se dobro poèutim.«

Za doktorski študij je izbral študij ekonomskih in poslovnih ved na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je pri mentorju prof. ddr. Timoteju Jagrièu mladi raziskovalec. Ali mu je bilo težko preklopiti na drugo podroèje? Pravi, da je poznavanje ekonomije v

današnjem èasu pomembno in nudi veè prednosti. »Menim, da bom po koncu izobraževanja imel širok nabor znanj in sposobnosti,« razmišlja sogovornik. Krog njegovih zanimanj je zelo širok: v Kolesarskem klubu Tropovci pod budnim oèesom trenerja Slavka Vukana

trenira kolesarstvo in triatlon, v Aero klubu Murska Sobota je pilot športnih motornih in ultra lahkih letal, od lani je lovec pripravnik v Lovski družini Bakovci-Lipovci, kjer nadaljuje dedkovo tradicijo, v prostem èasu se uèi španskega jezika.

Pomurja

projektu v Bratislavi si je zaželel redne zaposlitve. Na spletni strani zavoda za zaposlovanje je zasledil prosto delovno mesto na Razvojnem centru. Ker o razvojnih paradigmah veliko razmišlja, se je prijavil in dobil zaposlitev v Murski Soboti.

Zadolžen je za internacionalizacijo

Pomurja kot gospodarske destinacije v povezavi s pomurskim zakonom. »Ponudbo regije v tujini predstavljamo zainteresiranim partnerjem, bodisi potencialnim investitorjem bodisi obiskovalcem,« razloži sogovornik. V okviru splošnih razvojnih nalog je v prvi

V raziskovalni sferi je, kot pravi, težko dobiti redno zaposlitev.

Podoktorsko usposabljanje se zato izvaja v okviru projektov. Pred zakljuèkom projekta je treba razmišljati za naprej in znova poiskati novega, razloži. Po zadnjem

Doktoriral pri 26 letih Pirc je pred tremi leti doktoriral na Univerzi v Ljubljani iz filozofije, natanèneje metafizike in ontologije.

Nato se je posvetil raziskovalnemu delu v tujini, kjer so možnosti, kot pravi, širše in lažje dostopne. Bil je prejemnik veè štipendij, nacionalnih in mednarodnih, za raziskovalno delo in študij v tujini. Raziskovalne projektne poti so ga vodile v Dijon v Francijo, kot gostujoèega doktorskega raziskovalca v Sarajevo in nemški Tübingen, kot doktorskega raziskovalnega sodelavca v Sarajevo, Gradec in nazadnje Bratislavo. Bil je koordinator veè znanstvenih interdisciplinarnih kongresov, vse od poljskega Krakova do Tbilisija v Gruziji in Dunaja. Je prejemnik pomurske raziskovalne nagrade 2015, leta 2015 je prejel nagrado Pomurske izobraževalne fundacije za izjemno uspešno doktorsko disertacijo in leto poprej nagrado Univerze v Queenslandu (Avstralija) za delo na temo »Science, Progress and History«.

Ukvarja se s prenovo gospodarskega modela

vrsti zadolžen za razvijanje programskih okvirov in novih projektnih idej. Ukvarja se med drugim tudi s prenovo gospodarskega modela Pomurja, v katerega želijo vnesti veè kreativnosti in raziskovalno-razvojnih vsebin. Pri Razvojnem centru želijo namesto delovnih mest za tekoèim trakom in z minimalno plaèo veè pozornosti nameniti kreativnim procesom z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo, kar pomeni boljše življenje vseh.

»Imamo izjemno zanimive zgodbe«

Tadej Pirc: »Pomurska regija ponuja izjemne zgodbe, lepo naravo, zdravje, varnost, ki je zmeraj bolj pomembna, in s tem lahko nagovarja obiskovalce v turistiènem in gospodarskem smislu.«

Mladi Radgonèan vidi v naši regiji zanimive zgodbe v povezavi z ljudmi, kulturo, jezikovno raznolikostjo ter historièno in kulturno pestrostjo, kar bi morali izkoristiti v turizmu.

Sosednja avstrijska Štajerska, ki je primerljiva s Pomurjem, ima po njegovih besedah dvajset let prednosti. Ovire vidi v pristopu k turizmu in v administraciji. Zato tudi ljudje pri nas delajo vsak svoje zgodbe in se ne povezujejo. »Veliko je posameznikov, ki kažejo interes in rezultate na podroèju inovativnosti in kreativnosti, vendar jih regija ne zna spodbujati, ker nima vzpostavljenih osnovnih pogojev, recimo izobraževalnih institucij, ki bi spodbujale raziskovalno-razvojne vsebine. Na tem delamo in upam, da bodo v prihodnjih par letih nova in zagonska podjetja imela možnost razvijati svoje ideje tukaj v Pomurju in se ne bodo odpravljala drugam,« dodaja Pirc.

INTERVJU

april 2018

17

/

»Veseli me, da v Pomurju raste število malih in srednjih podjetij« Ksenija Glažar Foto: Aleš Cipot

delovne sile ni moè najti. Po eni strani je težava v tem, da je na zavodu za zaposlovanje verjetno veliko število ljudi iz prejšnjih velikih sistemov (npr. Mura) z nizko izobrazbeno strukturo, po drugi pa beležimo velik odliv mladih ljudi iz regije zaradi pomanjkanja kakovostnih delovnih mest v preteklosti.

Moramo vedeti, da je veliko tujih neposrednih investicij, ki so prihajale v Pomurje, temeljilo zlasti na nižje izobraženem kadru, zato mladi, razen nekaj izjem, niso imeli ravno velikih priložnosti za zaposlitev v gospodarstvu. Opažam, da se to v zadnjem èasu spreminja, bo pa seveda preteklo nekaj èasa, da se stvari koreniteje spremenijo.

Na zadnji volilni skupšèini Pomurske gospodarske zbornice, ki je bila marca, je nov predsednik upravnega odbora postal mag. Peter Polaniè.

Pomurska gospodarska zbornica je samostojni pravni subjekt, ki deluje znotraj sistema Gospodarske zbornice Slovenije, in je kljuèna podporna institucija gospodarstva v regiji. Namenjena je povezovanju in zastopanju interesov celotnega pomurskega gospodarstva. Pomurska podjetja, ki so èlani Pomurske gospodarske zbornice, ob njeni pomoèi uveljavljajo svoje interese na ravni lokalne skupnosti in tudi širše. Èlani zbornice tvorijo tri èetrtine gospodarske moèi celotne regije.

Koliko èlanov šteje Pomurska gospodarska zbornica? Kdo lahko postane èlan in zakaj postati njen èlan, kakšne so koristi?

Trenutno šteje 167 èlanov, ustanovnih èlanov pa je bilo 86. Vèlani se lahko vsak gospodarski subjekt, ki korektno posluje v Republiki Sloveniji. Zbornica èlanom zagotavlja kakovostne poslovne informacije s podroèij davkov, financ, delovnih razmerij in zakonodaje, brezplaène seminarje in delavnice, strokovno pomoè pri pridobivanju listin in potrdil za nemoteno poslovanje na slovenskem in tujih trgih, informacije o najnovejših zakonodajnih spremembah in razpisih, izmenjavo dobrih poslovnih praks s sodelovanjem v delovnih skupinah, sekcijah, odborih in komisijah, navezovanje poslovnih stikov in povezav, možnost objave v katalogu pomurskega gospodarstva, alternativno razreševanje sporov (mediacija), strokovno pomoè in svetovanje, izdajo in potrjevanje javnih listin, priložnost podajanja pobud in predlogov za sprejemanje zakonov in drugih predpisov s podroèja gospodarstva, s katerimi se uveljavlja vpliv gospodarstva, ter volilno pravico pri volitvah v organe zbornice. Koristi èlanstva so sinergijski uèinek (povezanost èlanstva), hitrejša informiranost (èlani so zmeraj korak pred konkurenco), uèinkovitejše mreženje (veliko število razliènih dogodkov), cenejša izobraževanja (v Pomurju na sedežu zbornice ter menjava znanja in izkušenj), strokovno svetovanje (vaše vprašanje je naš izziv) in promocija po meri (predstavitev podjetja pod okriljem zbornice).

Letos praznuje deset let obstoja.

Kako bi jih ocenili in kaj štejete med vidnejše uspehe?

Pomurska gospodarska zbornica je v teh desetih letih postala stabilna, uspešna in zaupanja vredna regijska ustanova, ki uresnièuje jasno zastavljeno vizijo »biti blizu potrebam gospodarstva«. V regiji je pridobila ugled, ki se kaže v vedno veèji vkljuèenosti in povezanosti gospodarskih subjektov v zbornico z obeh bregov reke Mure. V desetih letih so

Peter Polaniè: »Vajeništvo se mi zdi zelo dober naèin povezovanja gospodarstva in izobraževalnega sistema.«

pripravili veliko število sreèanj s predstavniki aktualnih vlad, soorganizirali so mednarodne dogodke, nudili podporo internacionalizaciji ter organizirali razlièna usposabljanja in izobraževanja. Zbornica je tudi poskrbela za pripravo in poznejše izvajanje tako imenovanega zakona za Pomurje, iz èigar naslova je do danes pomursko gospodarstvo prejelo veè kot petdeset milijonov evrov nepovratnih spodbud. Zelo odloèno je ukrepala pri ministrstvu za okolje in prostor ob zniževanju prvotnih nenormalno visokih koncesijskih dajatev za uporabo geotermalnih vod v kmetijstvu in kopalnem turizmu. V vseh teh letih zelo zavzeto deluje na podroèju promocije tehniènih poklicev med mladimi in pri postavitvi ustreznega izobraževalnega sistema za izobraževanje kadrov, ki jih gospodarstvo za razvoj najbolj potrebuje. V zadnjih desetih letih se je v njenih prostorih odvilo veè kot petsto dogodkov, število udeležencev na teh dogodkih je bilo blizu deset tisoè, nagrajenih je bilo 116 inovacij in 220 inovatorjev.

Trenutno zbornica sodeluje tudi v osmih evropskih projektih, v dveh v vlogi vodilnega partnerja.

»Prav gotovo je najpomembnejša gospodarska panoga v Pomurju kmetijstvo. Na tem podroèju imamo v povezavi z izkorišèanjem geotermalne energije tudi veliko možnosti za razvoj. Druga panoga, ki se mi zdi pomembna, je turizem.«

Želite kot novi predsednik kaj izboljšati, spremeniti, uvesti?

Posebnih naèrtov nimam. Verjamem, da je Pomurska gospodarska zbornica v dobrem stanju, da je bila in je dobro vodena, da so rezultati aktivnosti, ki jih izvaja, vidni tako v pomurskem gospodarstvu kot tudi v kakovosti življenja nasploh. Drugaèe funkcije niti ne bi prevzel.

Po kazalnikih se gospodarske razmere v Pomurju znova izboljšujejo. Kako pomursko gospodarstvo danes vidite vi? Na katerih podroèjih se morda izraziteje izboljšuje in kje še ne? Ga lahko morda primerjate s preostalo Slovenijo in sosednjimi državami?

Pomursko gospodarstvo se po vseh glavnih gospodarskih kazalnikih dviga. Raste dodana vrednost, raste izvozna usmerjenost, raste število zaposlenih. Posebej me veseli, da raste število malih in srednjih podjetij, ki so v vsaki ekonomiji gonilo razvoja in ustvarjalec kakovostnih delovnih mest. Najveèjo težavo vidim v premalo kakovostnih delovnih mestih. Imamo sicer precej razmeroma velikih podjetij, ki pa v glavnem zaposlujejo manj izobraženo delovno silo, kar pomeni, da v veliki veèini mladi izobraženi ljudje, ki pomenijo tudi demografsko prihodnost regije, odhajajo oziroma išèejo priložnosti za delo zunaj naše regije in se vanjo vraèajo le obèasno.

V primerjavi s preostalo Slovenijo sicer še vedno zaostajamo v glavnem po vseh gospodarskih kazalnikih, se pa ta razlika v zadnjih letih zmanjšuje. Imamo tudi dosti neposrednih tujih investicij. Težava je zaposlovanje že prej omenjene nizko izobražene delovne sile. Smo pa verjetno prišli že do t. i. strukturne brezposelnosti, ki je sicer še

vedno okoli 15-odstotna, vendar pa je kakovosten, izobražen kader na trgu že težko ali skoraj nemogoèe najti.

Ali menite, da izobraževalni sistem pri nas sledi potrebam gospodarstva?

Ne. Lani je bil uveden sistem vajeništva. Vidite v tem rešitev ali bi predlagali kak drug sistem povezovanja izobraževanja in gospodarstva?

Vajeništvo se mi zdi zelo dober naèin povezovanja gospodarstva in izobraževalnega sistema, sploh na nekaterih deficitarnih podroèjih in na podroèjih, kjer je praksa pomembna. Vse bolj razvite države v Evropi sistem vajeništva poznajo in ga tudi spodbujajo.

»Najveèja zavora pri pridobivanju tujih investitorjev so neustrezna davèna zakonodaja in zbirokratizirani postopki.«

V Pomurju je še vedno dokaj visoka brezposelnost, po drugi strani pa veèji investitorji in nekateri domaèi delodajalci ne dobijo dovolj delovne sile. Kaj menite o razkoraku med razpoložljivimi kadri in potrebami gospodarstva?

Težava je v tem, da smo prišli do t. i. strukturne brezposelnosti, torej do brezposelnosti, ko gospodarstvo obèuti pomanjkanje delovne sile, ker kakovostne, izobražene in izkušene

»Posebnih naèrtov nimam. Verjamem, da je Pomurska gospodarska zbornica v dobrem stanju, da je bila in je dobro vodena, da so rezultati aktivnosti, ki jih izvaja, vidni tako v pomurskem gospodarstvu kot tudi v kakovosti življenja nasploh.« So pogoji za razvoj gospodarstva v Pomurju in potencialne investitorje dovolj urejeni? Kaj še manjka?

Pogoji za razvoj gospodarstva so urejeni tako kot v preostalem delu Slovenije. Najveèja zavora pri pridobivanju tujih investitorjev so neustrezna davèna zakonodaja in zbirokratizirani postopki, ki pa jih je mogoèe skrajšati, kot smo videli pri Magni. Sicer se odnos tujih investitorjev do Pomurja in tudi do Slovenije po moji oceni v zadnjih letih izboljšuje, èe omenim recimo podjetji Magna in Yaskawa.

Kako ocenjujete prihodnost Pomurja v gospodarskem smislu?

Na katerih podroèjih vidite potencial za razvoj, katere dejavnosti bi morali razvijati?

Prav gotovo je najpomembnejša gospodarska panoga v Pomurju kmetijstvo. Na tem podroèju imamo v povezavi z izkorišèanjem geotermalne energije tudi veliko možnosti za razvoj. Druga panoga, ki se mi zdi pomembna, je turizem.

Nastavki turizma v smislu turistiènih kapacitet v Pomurju že obstajajo, pogrešam pa veè iniciative okolja do izkorišèanja turistiènega potenciala. Sicer je res, da je to v veliki meri povezano tudi s tem, da se veèji turistièni kompleksi zapirajo vase, kar je nerazumljivo, saj povsod po svetu taki turistièni kompleksi dodatne ponudbe za gosta išèejo zunaj obmoèja hotela.

Na koncu seveda ne moremo mimo živilskopredelovalne industrije, ki je v Pomurju doma že desetletja. Veèja živilskopredelovalna podjetja v Jugoslaviji so bila ustanovljena in so veè desetletij uspešno poslovala prav v našem Pomurju.

18

/ april 2018

PODJETNIŠKI FOKUS / PREDSTAVLJAMO

Z lesenimi izdelki želita v mestu postati hit Jasmina Muhiè Le petindvajset pomladi štejeta Nina Tutek in Stiven Žlebiè ter šele nekaj mesecev njuna trgovina, ki je prej niti v našem mestu niti v Pomurju še ni bilo.

Vzpostavila sta namreè trgovino z lesenimi izdelki.

Stiven je samostojno podjetniško pot zaèel pred malo veè kot pol leta, ko je odprl èistilni servis globinskega èišèenja. Nato sta s punco Nino dodala novo dejavnost – trgovino z lesenimi izdelki. Gre za prvo tovrstno trgovino v Pomurju, nahaja pa se v Šavel centru v

Murski Soboti. Mlada podjetnika ne skri-vata, da sta ob odprtju dvomila, ali bosta s trgovino v našem kraju sploh lahko uspela. »Èe ne poskusiš, ne moreš vedeti, s èim lahko uspeš. Z jasno zastavljenimi in zlasti dosegljivimi cilji je mogoèe vse,« pravi mladi par. Za zdaj sta s ponudbo in tudi povpraševanjem po lesenih izdelkih zadovoljna. »Obèani in obèanke ter tudi drugi so naju lepo sprejeli.

Prijetno pozdravljajo najino odloèitev in trgovino obišèejo celo s kako idejo o izdelku, ki ga še nimava na policah. V velikonoènem èasu išèejo na primer lesene pirhe. Ampak jih žal nimava. Imava pa veliko izbiro lesenih ur, sonènih oèal in drugih modnih dodatkov, kot so uhani, gumice in zapestnice,« pove Nina in v ponudbi predstavi leseno torbico, ki jo je izdelala Mariborèanka Tina.

Imata številne ideje in pobude

Mlada podjetnika verjameta, da bo njuna blagovna znamka Woodhit, s katero želita ustvariti svoje lesene izdelke, zlasti roèno izdelane ure, kaj kmalu postala hit našega mesta.

Podjetnika sta ustvarila prostor, kjer vsakdo najde nekaj zase ali za razlièna darila ob posebnih priložnostih. »Trenutno sva bolj usmerjena v modne dodatke, v bližnji prihodnosti pa želiva postaviti leseno kolo, bambusove lonèke, lesene sestavljanke. Sodelujeva z razliènimi slovenskimi proizvajalci, v drugi polovici tega leta želiva ponudbo razširiti tudi èez mejo – odloèava se za avstrijsko spletno trgovino.« Podjetnikoma vizij in idej torej ne zmanjka, zato se trudita, da bi jih sproti kar najbolje uresnièevala. Veseli ju zlasti to, da lahko Pomurci ponudbo lesenih izdelkov zdaj preverijo v živo in ne le na spletnih straneh.

Iz praznega prostora razvila poslovno idejo Jasmina Muhiè

marsikateri stranki lahko olajšala življenje. »V ponudbo sem dodala parafinske obloge za roke, saj so stranke pozimi tožile zaradi težav z izredno suho kožo na rokah in popokanih èlenkov. Parafin poskrbi za resnièno globinsko vlaženje kože in olajša življenje marsikateri ženski,« je o zaèetku poslovne poti povedala podjetnica, ki je v ponudbo dodala še podaljševanje trepalnic s poudarkom naravnega videza.

Kaj posamezniku olajša življenje in mu poudari njegovo naravno lepoto?

To se skozi življenje in na poslovni poti nenehno sprašuje Mariborèanka s prekmurskimi koreninami, ki jo je v naše mesto pripeljala ljubezen.

Enaka približno trem dnem na morju Mojca Lipiè, ki se je v Mursko Soboto preselila pred sedmimi leti, je najprej uresnièila svojo prvo idejo – odprla je salon za urejanje nohtov z gelom, ko se nam še sanjalo ni, èe in kako je mogoèe s to dejavnostjo preživeti. Skozi leta je zbirala nove zamisli, zlasti tiste, s katerimi bi

Pred dvema letoma je zapolnila še zadnjo prazno sobo v salonu, in sicer je Murski Soboti spet ponudila nekaj novega, neznanega in naravnega: himalajsko solno sobo. »Gre za simulacijo solnega rudnika.

Prostor – stene in tla – je obdan s himalajsko soljo, ki preèišèuje dihal-

ne poti in tudi kožo,« pojasni in doda, da gre za popolnoma naravno terapevtsko metodo, kjer sol v zraku

deluje protivnetno in dezinfekcijsko ter oèisti dihala neèistoè, odpadnih produktov in sluzi. Da si lažje pred-

Mojca Lipiè je prinesla v Mursko Soboto podjetniško svežino v obliki himalajske sobe.

stavljamo: ena terapija v solni sobi je približno enaka trem dnem na morju. Terapija v himalajski sobi se priporoèa vsem od prvega leta starosti, ki bi si radi izboljšali kakovost življenja na naraven naèin. »Priporoèam jo vsem, ki si želijo izboljšati splošni imunski sistem, imajo astmo, dolgotrajna vnetja zgornjih dihal ali kroniène bolezni dihal, kronièno vnetje grla, kronièno ali obèasno vnetje mandeljnov, kronièni sinusitis, bronhitis (ki vztraja veè kot dva tedna) ali kronièni bronhitis, vneta ušesa ali kronièno vnetje ušes, tistim, ki imajo pogoste virozne infekcije, vnetja kože (ekcemi, dermatitis), luskavico, so v stresu, imajo slab spanec, smrèijo in bi se radi tega rešili, so kronièno utrujeni ali imajo seneni nahod. Solna soba mnoge moèno navduši,« še dodaja Mojca Lipiè.

Na pamet si je zapomnila šestdeset številk!

Ksenija Glažar Sanja Balažic je sedmošolka Osnovne šole III Murska Sobota, ki goji številna zanimanja, vse od glasbe do športa. Pred kratkim se je udeležila državnega tekmovanja v pomnjenju in v kategoriji številk podrla celo mednarodni rekord.

Sanja se je na državno tekmovanje v pomnjenju Memoriada 2018 letos uspela uvrstiti že drugiè. V kategoriji števil si je zapomnila šestdeset govorjenih števil ter s tem rezultatom podrla državni in celo mednarodni rekord. Rekord v Sloveniji iz leta 2011 je bil dvajset govorjenih števil. Na OŠ III Murska Sobota, ki jo obiskuje, izvajajo interesno dejavnost urjenja pomnjenja, kjer uèenci vadijo razliène tehnike pomnjenja.

vidi tudi poklicno. Veseli jo zlasti laboratorijsko delo. Sicer uèenka sedmega razreda uspehe žanje tudi na drugih tekmovanjih. Tako je bila druga na naravoslovnem tekmovanju Kresnièka in èetrta na tekmovanju obdelave gradiv, in sicer papirja.

Njena slika v okviru projekta Lions kluba »Plakat miru« je bila na nateèaju izbrana kot ena izmed petih iz Pomurja in med drugim krasi letošnji koledar kluba.

Številke pretvarja v zgodbo Za urjenje pomnjenja obstaja, kot pojasni Sanja, veè metod. Števila si najlažje zapomni tako, da jih nadomesti s èrko. Zaporedju èrk doda samoglasnike in tako ustvari besede, ki jih potem poveže v stavke.

Pravi, da morajo biti stavki èim bolj nenavadni, saj si jih možgani na ta naèin lažje zapomnijo. Stavke, besede in èrke nato znova pretvori v številke. »Iz številk ustvarim zgodbo in po njej števila ponovim. Tega si seveda ne smem zapisati, zato zgodbo ponavljam le v svoji glavi,« razloži uspešno taktiko. To zahteva zelo dobro koncentracijo, ki se Sanji zdi kljuèna in ji na tekmovanjih pobere tudi najveè moèi. Ohranjati jo je skušala s petjem, seveda po tiho in le v mislih, s katerim je odstranila moteèe dejavnike iz okolja, med drugim tudi brnenje luèi.

Šport, rog, risanje in petje

Zanima jo naravoslovje, zlasti biologija V šoli jo zanimajo naravoslovni predmeti. Prihodnje šolsko leto se že veseli kemije in biologije, v kateri se

Števila si najlažje zapomni tako, da jih nadomesti s èrko.

Rada se ukvarja tudi s športom.

Pred leti je trenirala judo, ki ga je zamenjala za košarko, zdaj pa se je znova vrnila k tej borilni vešèini.

Obiskuje glasbeno šolo in se uèi igranja na rog. Lani se je uvrstila na državno tekmovanje, prejela zlato priznanje in bila druga. Na mednarodnem tekmovanju v Beogradu je bila tretja. V prostem èasu rada riše, zlasti živali in ljudi, posluša popularno glasbo in zelo rada poje.

Udeležila se je tudi predtekmovalnega izbora glasbenega šova Slovenija ima talent.

NA OBISKU

april 2018

19

/

Fotoaparat je del njihovega življenja Aleš Cipot Kulturno društvo Fotoklub Murska Sobota že dvajset let združuje izrazne fotografe in ga v domaèem okolju dobro poznamo. Je del mozaika kulturnega življenja in s svojim delom bogati kulturo v pokrajini ob Muri.

èlanov, nekaj jih v društvu deluje polni dve desetletji. Trenutno se v društvu udejstvuje približno 25 fotografov. Veèina èlanov je sicer moških, med njimi pa so tudi štiri fotografinje. Starostno povpreèje je nekaj èez petdeset let. Najstarejši èlani štejejo že èez osemdeset let, a se kljub temu težko loèijo od fotoaparata. Trudijo se pridobiti

tudi mlajše èlane. Sreèanja so vsak drugi ponedeljek in za vsako pripravijo izbrano tematiko, da se lahko zaèetniki èesa nauèijo, bolj izkušeni èlani kluba nanje prenašajo znanje in izkušnje, pripravijo pa še poglobljene teme za utrjevanje znanja in prakticiranje novih pristopov, kar pride prav tudi izkušenim fotografom. Pozornost posveèajo

raèunalniški obdelavi fotografij.

Dvig kakovosti je pomembna želja.

V preteklih dvajsetih letih so se veèkrat borili, da bi društvo sploh obstalo, zdaj želijo pozornost posvetiti kakovosti. Èlanom Fotokluba so priljubljene razliène zvrsti fotografije, od portretne do krajinske in vse do športne. Fotografirajo z razlièno opremo, ki si jo paè lahko

Na proslavi ob kulturnem prazniku v Mestni obèini Murska Sobota je društvo prejelo plaketo za posebne dosežke na podroèju kulture. Plaketa je za èlane lepo priznanje, je priznanje, da delajo dobro, je priznanje za trud, ki jim ogromno pomeni. To je hkrati dokaz, da te nekdo opazi, da opazi tvoje delo. Že od nekdaj je fotografija ujeti trenutek èasa. Z njo beležimo, èesar z besedami pogosto ne moremo opisati. Sleherni motiv je za fotografa izpolnitev njegovih misli in idej ali izražanje umetnosti. Že julija lani so ob dvajseti obletnici prejeli priznanje mestne obèine ob odprtju razstave »Murska Sobota, moje mesto«. Otvoritev je bila povezana s praznovanjem obèinskega praznika. Razstavo so poklonili mestu Murska Sobota.

Dvigniti kakovost Od zaèetkov društva do danes je bilo vanj vèlanjenih veè kot sto

Na proslavi ob kulturnem prazniku v Mestni obèini Murska Sobota je Fotoklub Murska Sobota prejel plaketo za posebne dosežke na podroèju kulture.

privošèijo. Nekateri imajo profesionalno opremo, veèina polprofesionalno in tudi ljubiteljsko.

Opomogli so si tudi materialno »V zadnjem èasu smo najveè energije porabili za pridobitev osnovnih pogojev za delovanje društva. Na obèini so nam prisluhnili in omogoèili, da gostujemo v prostorih na Slovenski 41.

Društvo si je opomoglo tudi materialno. Tako bo v prihodnje pomembno, da pridobimo èim veè strokovnjakov, priznanih fotografov, ki bodo z nami delili izkušnje in širili obzorja fotografske umetnosti. Letno pripravimo štiri razstave fotografij v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in z njimi bomo gotovo nadaljevali, saj so pomemben del promocije društva. V tem pogledu si bomo prizadevali, da bo vsaka razstava prikaz najboljšega. V fotografskem svetu štejejo zlasti nateèaji in fotografska tekmovanja, ki se jih èlani že zdaj udeležujemo po Sloveniji in tujini.

Ta praksa je pomembna, saj avtorjem daje povratno informacijo o našem delu ter omogoèa nagrajevanje za napredovanje v nazive krovnih organizacij FIAP in FZS. V prihodnje si bomo še naprej prizadevali za kakovostno in uspešno delovanje društva,« ob tej priložnosti pove predsednik društva Iztok Laèen.

Razstavno leto v Pomurskem muzeju Murska Sobota Natalija Kreft Pomurski muzej Murska Sobota, ki ima svoje prostore v renesanènem mestnem gradu, hrani obsežno in raznoliko zbirko muzejskih predmetov, dokumentov, fotografij in podatkov iz celotnega Pomurja.

Del zbirke je na ogled na treh stalnih razstavah. »Na razstavi 'Med preteklostjo in prihodnostjo' o zgodovini Prekmurja od prve poselitve do konca dvajsetega stoletja v gradu Murska Sobota, na razstavi 'Radgonski mostovi' o zgodovini Gornje Radgone in njene okolice v Špitalu v Gornji Radgoni in na razstavi 'Zgodovina zdravstva v Pomurju' v gradu v Beltincih,« razloži koncept razstav direktorica muzeja Metka Fujs.

Pestra bera razstav Stalna razstava v gradu v Murski Soboti je bila lani stara dvajset let in napoèil je èas, da njeno pripoved nadomesti nova, sodobnejša in drugaèe predstavljena zgodba. »Prenova celotne razstave je velik strokovni, oblikovalski in finanèni zalogaj, ki ga je težko izvesti v enem ali dveh letih. Da zaradi prenove muzeja ne bi zaprli in podvajali

stroškov razstav, smo se odloèili, da program obèasnih razstav v letu 2018 povežemo s prenovo stalne razstave. Nova stalna razstava ima naslov 'Ljudje ob Muri' in govori o celotnem Pomurju. V njenem okviru bomo 16. junija na Poletno muzejsko noè odprli razstavo 'Slovani s Ples', ki predstavlja zgodnjesrednjeveško grobišèe, odkrito na Plesah v Murski Soboti. Jeseni se ji bo pridružila še razstava, ki bo predstavila grob Rimljanke z najdišèa Nova tabla pri Murski Soboti, obe pa bosta postali del širše predstavitve življenja v rimski dobi in v zgodnjem srednjem veku. Sklop 'Narava in naèin življenja' je del stalne razstave, ki bo letos na novo postavljen in bo govoril o geologiji ter rastlinskem in živalskem svetu, o reki Muri ter o dejavnostih èloveka, povezanih z naravo.«

Grad in potujoèi razstavi o zgodovini treh gradov: Murska Sobota, Grad in Tabor, ki bo odprta 11. oktobra na dveh lokacijah. »Na gradu Grad bodo spomladi in poleti gostovale tudi karikature Ladislava Kondorja iz naše stalne zbirke.« Novo razstavno leto se je zaèelo že decembra 2017, ko so odprli

razstavo 'Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi' o pogrebnih obièajih v Pomurju in Porabju, ki bo na razstavišèu muzeja na ogled do novembra. 3. decembra na Ta veseli dan kulture jo bo nadomestila razstava slik domaèega slikarja Ludvika Vreèièa, s katero napovedujejo praznovanje 100-letnice

Decembra razstava slik Ludvika Vreèièa Prenovljen bo tudi del stalne razstave, ki govori o verski in cerkveni podobi obmoèja, na novo bo postavljena pripoved o življenju na gradovih s poudarkom na murskosoboškem gradu. Ta nastaja v okviru èezmejnega programa Slovenija-Avstrija in projekta 321 go ter jo bodo odprli 18. oktobra. Del tega projekta je tudi rekonstruirana baroèna peè v baroènem salonu gradu. V okviru istega projekta muzej sodeluje še pri postavitvi stalne razstave o zgodovini gradu

Metka Fujs, direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota, v letošnji sezoni z ekipo pripravlja zanimive razstave, na katere ste prijetno vabljeni. / Foto: osebni arhiv

prikljuèitve Prekmurja k Sloveniji ter povezane razstavne in druge dogodke v letu 2019.

Razstave Pomurskega muzeja spremlja poseben program za otroke, mladino in odrasle, ki ga pripravlja muzejska pedagoginja v sodelovanju z avtorji in zunanjimi sodelavci. Vsi dogodki so objavljeni na spletni strani muzeja www.pomurski-muzej.si.

Evropskemu letu kulturne dedišèine namenjajo razstavo 'Kulturna dedišèina Pomurja', ki jo bodo odprli v trgovskem središèu Maximus v Murski Soboti na mednarodni dan muzejev, ki je 18. maja.

Deportaciji prekmurskih Židov posveèajo razstavo 'Auschwitz Album', ki jo prispevata spominski center in muzej Yad Vashem iz Jeruzalema in Sinagoga Maribor ter jo bodo odprli 26. aprila ob posebni slovesnosti, ki jo pripravlja Veleposlaništvo Izraela. »V sodelovanju z zbiralci nastaja razstava 'Speedway v Gornji Radgoni', ki bo od 16. junija na ogled v Špitalu v Gornji Radgoni.

Povabljeni pa smo tudi v Velike Lašèe, kjer bomo od 12. oktobra gostovali z razstavo 'Ženske in reformacija', ki smo jo lani posvetili 500-letnici reformacije,« še dodaja Fujsova.

20

/ april 2018

ŠE VEDNO PRILOŽNOST ZA OBISK GLEDALIŠÈA PARK V sezono 2017/18 je nekajkrat posegla bolezen, zato smo morali nekatere dogodke prestaviti na poznejše datume. Zdaj so, ob sicer naèrtovanih dogodkih, tu! / Duša Škof, programska vodja

Gledališèe Park, 19. april 2018, ob 19.00 akustièni koncert »Tiho«

DAN D Novomeški Dan D, ena najprepoznavnejših slovenskih rockovskih skupin, ki niza hite, kot so »Voda«, »Èas«, »Ko hodiš nad oblaki«, »Plešeš« in podobni, bo na odru Gledališèa Park potegnila iz kovèkov nenavadna glasbila in odigrala t. i. tihi koncert, eno svojih najuspešnejših in najbolj navdihujoèih glasbenih popotovanj.

Gledališèe Park, 20. april 2018, ob 18.00 projekcija predpremiere televizijske oddaje

»Slovenska nareèja: PANONSKA NAREÈNA SKUPINA« Oddaja »Slovenska nareèja: PANONSKA NAREÈNA SKUPINA« je nastala v produkciji Izobraževalnega programa TV Slovenija. Avtorica Neva Novljan v oddaji ob razlagi dialektologinj dr. Mojce Kumin Horvat in mag. Mateje Kosi ter pestre drušèine nareènih govorcev predstavlja posebnosti, znaèilnosti in bogastvo nareèij, ki spadajo v panonsko nareèno skupino.

KULTURA

Skladbe tokrat popolnoma avtorske Jasmina Muhiè Foto: Ladislav Klar Zadnji dve leti je domaèa etno in jazzovska skupina džeZZva ustvarjala skladbe za nov album. Poimenovali so ga »Sintur«, luè sveta pa je ugledal v zaèetku marca. »Posamezni segmenti skladb so se pojavili že bistveno prej. Ustvarjamo namreè precej intuitivno in glasbeni motivi, ki jih dalj èasa nosimo v sebi, se v doloèenih trenutkih povežejo in tako nastanejo skladbe,« pojasnjuje Iztok Rodež. Kvartet džeZZva že od zaèetka sestavljajo isti glasbeniki, torej Dejan Berden na klaviaturah, Iztok Rodež na kitari, Mojmir Wolf na kontrabasu in Miran Celec na bobnih. Skupina je album posnela konec novembra v lendavski kulturni dvorani, in sicer pod taktirko ljudi iz produkcijske hiše Road Production, za miks in master je poskrbel Dejan Berden, ovitek je

Album »Sintur« se od prvih dveh razlikuje po tem, da so skladbe popolnoma avtorske.

ustvarila Erika Mohoriè, fotografijo pa je prispeval Marjan Vaupotiè.

Gre za v celoti avtorski album Nastalo je osem novih skladb (»Sintur«, »Sedem«, »Tink«, »Svobodno èez obzorje«, »Balldar«, »Zimske misli«, »Preplet«, »Bruzel«), ki so plod dela, izkušenj, spoznavanj, raziskovanj in še èesa.

»Gre za glasbo, ki nastaja precej nenaèrtovano, ustvarjamo torej zelo po obèutku, na katerega se zanašamo. Menimo, da so v nekem aranžmajskem smislu, prav tako zvokovnem, korak naprej od glasbe s prvih dveh albumov. Zagotovo je velika novost edina vokalna skladba 'Preplet', ki je nastala v sodelovanju s pevko Lino Rahne.

Uglasbili pa smo še pesem pesnika Milana Vincetièa.«

Gledališèe Park, 23. april 2018, ob 19.00 monokomedija

Willy Russell: »ŠTEFKA VALENTIN«, Mestno gledališèe Ptuj

Provokativen roman Ernesta Ružièa

Režija: Peter Srpèiè. Igra: Zvezdana Mlakar. Štefka Valentin je monokomedija, nastala po besedilu (»Shirley Valentine«) britanskega pisca Willyja Russlla. Komièna drama o slehernici srednjih let, ki neprièakovano najde samo sebe in znova odkrije neizmerno ljubezen do življenja, je bila tudi mednarodno zelo uspešna.

Zaradi velikega navdušenja ob marèevski predstavi smo se odloèili za ponovitev monokomedije!

Aleksandra Grah

Gledališèe Park, 10. maj 2018, ob 19.00 komedija

Nejc Gazvoda: »ÈAKALNICA«, Siti teater Ljubljana Režija: Dejan Batoæanin in Uroš Fürst. Igrata: Janez Hoèevar Rifle in Lado Bizovièar.

Rifle in Lado se znajdeta na koncu predora, v èakalnici za odhod v onostranstvo. Smrtno resna komedija za dva resnièna zvezdnika, ki nikakor ne poèivata v miru.

Gledališèe Park, 14. maj 2018, ob 19.00 gala baletni veèer

MADŽARSKA BALETNA AKADEMIJA (HDA)

V novem romanu dveh vzporednih zgodb »Anka in Kugyjev pogled« se pisatelj znova spogleduje z genetiko. Tokrat prodira globlje.

Pisatelj in nekdanji novinar RTV Slovenija Ernest Ružiè se v svojem petem romanu, ki se odvija na relaciji Slovenija–Madžarska– Avstrija, znova vraèa nazaj in delno uresnièuje zasnove prejšnjih zgodb ter moèno dreza v vprašanja genetike, kjer na primer ena skupina pripravlja t. i. novega èloveka, in uporabne umetne inteligence.

Marjan Pungartnik je Ružièev roman oznaèil kot privzdignjeno pesnitev o »minljivem èasu in minljivih ljudeh«. V romanu tako po njegovih besedah trèijo razlièni svetovi – od sodobnega, preraèunljivega, nenaklonjenega razliènim èloveškim lastnostim, po drugi

strani pa silna potreba po ljubezni, miru, domu in spokojnosti. Nosilca obeh vzporednih pripovedi sta prvoosebni pripovedovalec in policijski inšpektor. Bralec lahko v romanu prepozna kraje, ki se

prepletajo že skozi Ružièeva prejšnja dela, kot sta denimo madžarsko mesto Érd in madžarski narodni park Hortobágy, ter pojem delibáb – vsi imajo pomembno simbolno vlogo v delih Ernesta Ružièa.

Genetika je avtorjeva preokupacija že od njegovega prvega romana, saj je, kot pojasnjuje Ružiè, »najbolj atraktivna znanost, o kateri vemo zelo malo«.

Noè z Andersenom – prviè Aleksandra Grah

Madžarska baletna akademija je vodilna baletna inštitucija v Evropi in hkrati edina z univerzitetnim programom. Plesalke in plesalci akademije sodijo med najvidnejše baletne prvake in prvakinje domala vseh znanih svetovnih baletnih ansamblov.

Gledališèe Park, 11. maj 2018, ob 19.30 koncert

SIMONE ZANCHINI Harmonikarski virtuoz mednarodnega slovesa bo nastopil v okviru 13. mednarodnega sreèanje harmonikarjev PANNONIACCORDION, ki bo v organizaciji Društva harmonikarjev Murska Sobota potekalo v našem mestu od 9. do 12. maja 2018.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so se letos prviè pridružili mednarodnemu projektu Andersenove bralne noèi.

Posebnemu noènemu praznovanju, s katerim so v knjižnici obeležili rojstvo svetovno znanega danskega pravljièarja Hansa Christiana Andersena ter hkrati svetovni dan mladinske književnosti in mednarodni dan knjig za otroke, so se pridružili uèenci Osnovne šole I, ki so noè preživeli v knjižnici. Noè z Andersenom je mednarodni projekt, ki ima korenine na Èeškem, kjer se mu pridruži najveè knjižnic, sodelu-

jejo pa tudi drugod, in sicer na Slovaškem, Poljskem, v Ukrajini, Avstriji, Grèiji, Španiji, Švici, Avstraliji, ZDA, Keniji, na Novi Zelandiji, Hrvaškem in še kje, skupaj pa v dvajsetih državah. Osnovnošolci so noè v knjižnici preživeli ob številnih

aktivnostih. Razgibali so se ob jogi in sprostili ob gongih, poslušali in brali so pravljice, se preizkusili v kvizu in izdelali lutke, s katerimi so nastopili v pravljici »Svinjski pastir« ter tako posebno noè predstavili staršem in drugim obiskovalcem.

V knjižnici so obeležili rojstvo svetovno znanega danskega pravljièarja.

KULTURA

april 2018

/

21

Da smrt ne bo tabu tema ...

A. G.

Sprašujejo, komentirajo, gledajo. Še bolj me preseneèajo starši, ki že vnaprej dvomijo o primernosti vsebine za otroke. Dejstvo je, da so v preteklosti otroci bili del pogrebnega obredja in so smrt jemali kot del življenja. Danes jim, v veèini mlajši starši, odvzemajo izkušnjo s smrtjo.

Mogoèe so prav zaradi tega bolj radovedni in vsebino razstave sprejemajo naravno.«

V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je na ogled zanimiva razstava Èez ta prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oèi avtorice Jelke Pšajd. Sprehodili smo se skozi bistvo razstave.

Slednja opisuje smrtne šege in pogrebne prakse v Pomurju in Porabju, njen poudarek pa je na osebnih pripovedih in spominjanjih posameznic in posameznikov, zapisanih v razliènih nareèjih in razliènih govorih. Kot nam je povedala avtorica razstave, je v razstavo in pripadajoèo publikacijo vložila veliko dela. »Vkljuèno s terenskim delom je nastajala petnajst let. Po Pomurju in Porabju sem posameznice in posameznike spraševala o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v posameznih vaseh. Zadnjih pet let sem naèrtno evidentirala in fotografirala nagrobnike na pokopališèih ter spraševala o smrtnih šegah. Najbolj intenzivno sta publikacija in razstava nastajali mesec in pol pred odprtjem razstave.«

Smrt iz domov v mrliške vežice, domove za stare in bolnice

Jelka Pšajd je informacije o pogrebnih šegah Pomurja in Porabja zbirala kar petnajst let.

»Veèino obiskovalcev preseneti, saj prièakujejo morbidno in strašljivo razstavo. Seveda ni taka. Njena poanta je pokazati, da je bila v

preteklosti smrt del življenja. In taka je tudi razstava. Prostori so denimo barvni, to je bila skupna odloèitev z oblikovalcem Gregorjem Purgajem.

Preseneèajo me otroci, ki jih razstava zanima in se najbolj razgovorijo ob filmu kopanja groba, ki je v zadnjem prostoru projiciran v 'jamo' – na tla.

O smrti ne govorimo Smrt ni stvar pogovorov in razprav v družbi, saj vedno bolj postaja tabu tema. Jelka Pšajd razlaga, da smo vsakodnevno izpostavljeni vzorom mladosti in se zato trudimo, da bi pozabili na smrt, jo skrili in odrinili na pokopališèa.

Avtorica se je z omenjeno tematiko želela sooèiti iz dveh razlogov: »Prviè: izziv je bil muzeološko interpretirati smrt in jo predstaviti kot del življenja. Drugiè: to je tema, o kateri neposredno ne razmišljamo vsak dan, zato želimo preveriti, koliko radovednosti, poguma ali strahu premorejo naši obiskovalci oziroma kakšen bo odziv na odrivajoèo in 'strašljivo' življenjsko temo.«

Raziskovalnih tem nikoli ne zmanjka

Otroci so radovedni Razstava, ki je razdeljena na tri prostore in tri èase (pred smrtjo, ob smrti in po smrti), je do zdaj naletela na dobre odzive obiskovalcev.

Šeg, povezanih s smrtjo, že zdavnaj ni veè, nam pripoveduje avtorica in nadaljuje, da je raziskava, ki temelji na osebnih pogovorih, odraz tega, kako se pripovedovalke in pripovedovalci spominjajo teh šeg. Naši starci, nekateri redki, se kake šege morebiti še držijo, vendar pa je zaradi medikalizacije smrti tudi to popolnoma izginilo. »Izbrani predmeti so del smrtnih šeg in pogrebnih praks. Poleg stenskih napisov, med njimi je tudi veliko nareènih evfemizmov, prikažemo filme z izjavami posameznikov o smrti in kopanje groba ter predvajamo zvoène posnetke starih mrtvaških pesmi, zvonjenja mrtvim in molitev rožnega venca v prekmuršèini. Ob koncu obiskovalca nagovorimo v razmislek o naèinu lastnega pokopa in zakljuèujemo s èrnim humorjem.« Sicer pa je ob razstavi nastala še obsežna publikacija s podrobnimi opisi in fotografijami.

Obišèite prostore Pomurskega muzeja Murska Sobota in si oglejte zanimivo razstavo.

»Èe sem zaèela od zadaj naprej v življenjskem krogu èloveka, potem bi prièakovali, da bo naslednja veèja avtorska razstava poroka oziroma poroène šege in prakse v Pomurju in Porabju,« se pošali Jelka Pšajd in nadaljuje, da jo trenutno zanimajo prehranjevalne navade in družbena razmerja, povezana s prehranjevanjem v Pomurju in Porabju. »Drugaèe pa me èakata obdelava informacij s terena, ki sem jih zbirala tri leta, in priprava daljšega èlanka o ljudskem vremenoslovju.«

»Remenke« kot nekoè z mizarskimi barvami, in to v veèbarvnih pasovih, nato pa so z žeblji spraskali okraske. Nastale so barvite »remenke« z razliènimi vzorci. Sicer danes v Prekmurju še najdemo mojstre, ki pri barvanju uporabljajo to tehniko in z njo ustvarjajo prave mojstrovine.

Aleksandra Grah V Pomurskem muzeju Murska Sobota so na družinski velikonoèni delavnici ustvarjali èudovite pisanice.

Prisluhnejo družinam Delavnice se je udeležilo veè družin, ki so se skupaj preizkusile v ustvarjanju velikonoènih pisanic.

Tokratne »remenke«, kot jih pogovorno imenujemo v Prekmurju, so udeleženci ustvarjali v stari tehniki. Vodja delavnice Mateja Huber je povedala, da so se za tovrstno delavnico letos odloèili prviè, prej so jajca barvali z voskom.

Tehnike so se lotili tako, da so najprej trdo kuhana jajca pobarvali

Skupno družinsko ustvarjanje je lahko odlièna popestritev, hkrati pa utrjuje medsebojne vezi.

Velikonoènim delavnicam so se letos prviè pridružili èlani družine Zadravec iz Murske Sobote, ki so ob ustvarjanju vidno uživali. »Veseli me, da v muzeju radi prisluhnejo družinam, ki se ustvarjalnih delavnic z veseljem udeležujemo.

Otroci ne nazadnje razvijajo ustvarjalnost v sprošèenem okolju in se ob tem še seznanijo s tradicijo,« je dogajanje opisala mama Vanja.

22

/ april 2018

ŠPORT

Murskosoboški košarkarji na vrhu Jasmina Muhiè Foto: arhiv kluba Zakljuèek sezone Pomurske košarkarske lige Radenska Naturelle se je v okviru Dneva lotmerške košarke odvil v Ljutomeru.

Slavila je ekipa murskosoboške None.

Košarkarsko društvo Nona iz Murske Sobote je prvo mesto sezone po prièakovanjih osvojilo že po rednem delu prvenstva, v finalnem

obraèunu pa so bili, sicer brez najboljšega strelca rednega dela prvenstva Tadeja Horvata, boljši tudi od lanskega prvaka. Polfinale so igrali proti PŠK Ljutomer in dvakrat suvereno zmagali. V finalu so se že peto leto zapored pomerili z Beltinci. Ekipa košarkarjev iz našega mesta meni, da sta v izredno napeti tekmi obe moštvi imeli možnosti za zmago, a so murskosoboški košarkarji v podaljšku tekme le bili boljši od lanskega prvaka, ekipe Sistemorg Beltinci.

Dundek: Zmagali smo povsem zasluženo

»Zmage smo si bolj želeli in na koncu s 72:61 tudi zasluženo zmagali ter se veselili svojega petega naslova pomurskih prvakov,« je ponosen predstavnik ekipe Tomaž Dundek. V tekmi za tretje mesto zakljuènega turnirja je Prleški študentski klub Ljutomer z 78:68 premagal Košarkarski klub Ljutomer. Najkoristnejši igralec finala je bil Tomaž Novak (KD Nona Sobota).

Košarkarji None iz Murske Sobote so v finalu slavili proti Beltinèanom.

V maju še pestrejši Èernelavski kros Karlo Vratariè Foto: Geza Grabar V Èernelavcih bo 12. maja že drugo leto zapored potekal Èernelavski kros, ki bo glede na lansko izvedbo vsebinsko še bogatejši. Dodali so namreè nove proge in kategorije.

Mladinsko društvo Èernelavci bo v sodelovanju s krajevno skupnostjo in gasilskim društvom ter organizacijo Zdrav življenjski slog 12. maja pripravilo že drugi Èernelavski kros.

Namen prireditve je združiti obèane

in obèanke Mestne obèine Murska Sobota, vkljuèno z osnovnimi in srednjimi šolami, na športnorekreativnem dogodku ter poskrbeti za dobro psihofizièno stanje prebivalstva v obèini.

Proga bo merila pet kilometrov, tisti najbolj pogumni pa jo lahko preteèejo tudi dvakrat.

Prièakujejo še veè tekaèev Lani se je dogodka udeležilo trideset tekaèev, letos pa organizatorji glede na zanimanje šol raèunajo na

Dogajanje se bo zaèelo ob 8.30 pred gasilskim domom v Èernelavcih, skupinski start na najdaljši preizkušnji, torej na 5000 in 10.000 metrov, pa bo ob 11.30. / Foto: Geza Grabar

še boljšo udeležbo. Tako kot že na prvi izvedbi bo proga merila pet kilometrov, tisti najbolj pogumni pa jo lahko preteèejo tudi dvakrat.

Dodali bodo tri proge za osnovnošolce, in sicer na 300, 600 in 1500 metrov, za srednješolce pa bodo pripravili progo, ki bo merila 3000 metrov. »Vsak udeleženec bo prejel topel obrok in plastenko vode.

Poudarjamo, da najveè štejeta sodelovanje in kakovostno preživljanje prostega èasa, zato posebnih nagrad za tekmovalce ne pripravljamo, podelili pa bomo medalje za prva tri mesta v posameznih kategorijah,« pravi vodja prireditve Mitja Grah.

ŠPORT

april 2018

/

23

Odbojkaricam uspel preboj v višjo ligo Aleš Cipot Odbojkarice ŽOK Sobota so v tekmi zadnjega kroga tretje odbojkarske lige vzhod proti drugouvršèeni ekipi Turbine zmagale s 3:1 in preprièljivo osvojile naslov prvakinj ter tako napredovale v drugo odbojkarsko ligo vzhod. »Prav je, da je zadnji krog odloèal o prvaku tretje državne odbojkarske lige vzhod za ženske, saj je

bila motivacija deklet na treningih ob zakljuèku sezone na zelo visoki ravni. Prav gotovo smo odigrali eno boljših tekem v zadnjem èasu in tako številnim gledalcem, ki so do zadnjega kotièka napolnili telovadnico Osnovne šole II, ponudili zanimivo predstavo. Dekleta so se že dan prej odloèila, da dvorane ne zapustijo drugaèe kot z zmago,« je uspeh opisal trener Davorin Èeleš.

Želijo ohraniti igralski kader V klubu niso zelo veseli le zaradi osvojitve prvega mesta èlanic, ampak tudi zaradi uvrstitve v

polfinale v kategoriji starejših deklic, torej med osem najboljših ekip v državi. V klubu si prizadevajo, da bi èlanice tudi v prihodnje igrale v dresu ŽOK Sobota. V vodstvu kluba so do zdaj dekletom ponudili veliko priložnosti, ki so kljuène pri razvoju igralk. V prihodnje želijo dopolniti trenerski kader, da bi lahko z mladimi igralkami delalo veè trenerjev. Èe se jim izpolnijo naèrti, bo klub bogatejši za dva nova trenerja.

Kljuèna igralna mesta domaèim igralkam Glede na to, da smo v sezoni

Murskosoboške odbojkarice so prikazale izjemno borbeno igro, trud pa je bil poplaèan.

2014/15 izpadli iz druge lige brez osvojene zmage in je klub zapustilo veè kot deset igralk, ki zdaj igrajo v prvi in drugi ligi, smo se v le treh sezonah vrnili v drugo ligo s skoraj popolnoma novo zasedbo. Od izkušenih igralk, ki so zveste klubu od samih zaèetkov, so tako ostale le Katja Saje, Ana Babiè in Saša Èrnko.

Na pomoè sta prišli Barbara Horvat in Pia Puklavec, skoraj vse preostale igralke pa izhajajo iz mlajših selekcij ŽOK Sobota, kjer so pod strokovnim vodstvom dobro in trdo trenirale. Glede na dolžino klopi, premišljeno delo v tej sezoni, ponujene priložnosti mlajšim igralkam in primerne obremenitve smo ob

naèrtu A še vedno imeli tudi naèrte B, C in È. Kar nekaj tekem smo odigrali oslabljeni, a je vsaka igralka, ki je stopila na igrišèe, odigrala po najboljših moèeh,« dogajanje v tej sezoni natanèneje opiše Èeleš. Po uvrstitvi v drugo ligo bodo na drugi strani mreže stale še bolj kakovostne nasprotnice. Glede sestave igralskega kadra se bodo v klubu najprej pogovorili z domaèimi igralkami.

Zatrjujejo, da bi po naèrtih in željah prav domaèe igralke prevzele kljuèna igralna mesta – zlasti v prvi postavi. Èe bodo v klubu ostale vse igralke, o okrepitvah naèeloma niti ne bodo razmišljali, kveèjemu le o kaki dopolnitvi.

Zadovoljstvo ob uspehu je bilo oèitno.

Muri kaže odlièno, pozitivne tudi finance Aleš Cipot NŠ Mura uspešno nadaljuje z igrami v drugi ligi, kjer še naprej preprièljivo vodi pred najbližjima zasledovalkama Dravo in Nafto 1903.

Za kar nekaj slabe volje so fantje v

èrno-belih dresih poskrbeli s porazom na domaèem igrišèu proti najveèjemu rivalu lendavski Nafti.

Vendar pa je šlo v derbiju zlasti za prestiž, saj je s porazom še v najveèji meri bil prizadet ponos domaèih navijaèev. Na tem lokalnem derbiju, drugem najveèjem v Sloveniji, se je na Fazaneriji zbralo približno 4000 gledalcev, kar je nova potrditev že znanega dejstva, da si tukajšnji ljubitelji nogometa zaslužijo prvoligaške dvoboje. Muraši pod

vodstvom izkušenega trenerja Anteja Šimundže še vedno mirno plovejo proti prvi ligi. Priprave na spomladanski del sezone so uspešno opravili v Turèiji, saj se zaradi neugodnih vremenskih razmer doma ne bi mogli primerno pripraviti na zakljuène boje za osvojitev naslova prvakov v drugi ligi.

Klub lani posloval pozitivno V klubu so 9. marca pripravili skupšèino. Na finanènem podroèju

Muraši imajo izjemno podporo publike, kar je vnoviè dokazal obisk na tekmi proti Nafti 1903.

je klub v letu 2017 posloval pozitivno, društvo sproti poravnava obveznosti. Na športnem podroèju so izpostavili veè ciljev – uvrstitev èlanske ekipe v prvo ligo, obstanek kadetov in mladincev v prvi ligi ter uvrstitev selekcije U15 v zgornjo polovico lestvice v prvi ligi U15 vzhod. Na infrastrukturnem pod-

roèju so èlani izpostavili veè pomembnih ciljev: kar se da zgoden zakljuèek obnove igrišèa z umetno travo, v sodelovanju z obèino postaviti ref lektorje, postaviti stolpe za snemanje tekem na vzhodno stojišèe ter najti dokonèno rešitev za dodatna igrišèa za trening.

24

/ april 2018

ŠPORT

Prav vidite. To je naravni talent ...

Aleš Cipot Ivana Trplan, 17-letna èlanica Društva za ritmièno gimnastiko Murska Sobota, je športno pot v ritmièni gimnastiki zaèela pred enajstimi leti. Že od zgodnje mladosti je imela naravni talent gibljivosti ter smisel za ritem in koordinacijo. Kot deklica je zaèela tekmovati v skupinskih sestavah. S pridnostjo in vztrajnim delom je leto za letom poèasi usvajala vedno težje ritmiène elemente in rekvizite. Njena priljubljena rekvizita sta žoga in kolebnica, najljubši pa je trak. Prav z njim je zaèela osvajati prve medalje v individualnih vajah. Pred štirimi leti je v mladinski konkurenci osvojila srebrno medaljo na prvenstveni tekmi v Ljubljani in bronasto v Trstu. Prvo zlato medaljo je leto pozneje osvojila v sestavi s kolebnico na prvenstveni tekmi v Mariboru. Po uspešni sezoni pri mladinkah je odloèno in s še težjimi sestavami stopila med èlanice. Poleg individualnih sestav z žogo in trakom je zaèela trenirati tudi v novi skupinski sestavi (trojke z žogami). Težje vaje, osredotoèenost, treningi in udeležba na veèjih tekmah so vplivali na dobre rezultate. Medalje so se nizale na vseh prvenstvenih tekmah, udeležila se je tudi dveh mednarodnih turnirjev, kjer je obakrat osvojila zlato medaljo. Najboljši rezultat je dosegla ob zakljuèku

Ivana je imela že od zgodnje mladosti naravni talent gibljivosti ter smisel za ritem in koordinacijo, ki so za ritmiko izredno pomembni.

sezone 2017, ko je s sedemnajstimi leti postala najprej èlanska državna podprvakinja v skupinskih sestavah trojke z žogami in potem še državna prvakinja svoje skupine v vaji s trakom.

Med najboljšimi v Mestni obèini Murska Sobota Priznanje za drugo najboljšo športnico v Mestni obèini Murska Sobota, ki ga je prejela nedavno, je

dokaz, da je v ritmièni gimnastiki že dosegla pomembne rezultate.

Med drugim je bila državna prvakinja. »Najprej bi naj trenirala atletiko, vendar me je pot zanesla v ritmièno gimnastiko, za katero sem imela dobra izhodišèa,« razloži Ivana, ki tekmuje v èlanski konkurenci, saj v ritmièni gimnastiki mladinke v èlansko kategorijo prestopijo že v prvem letniku srednje šole. Ritmiène gimnastièarke

dokaj hitro, vsaj v primerjavi z drugimi športniki, prenehajo z aktivnim treniranjem in tekmovanjem. Eden od razlogov so poškodbe. Med Ivaninimi športnimi cilji je tudi trenerski izpit. Želi si namreè postati trenerka v Murski Soboti ali Ljubljani, èe bi jo nadaljnje izobraževanje zaneslo v glavno mesto. Želi si uspešno opraviti še izpit za sodnico. Ivana trenutno obiskuje Srednjo šolo za

gostinstvo in turizem Radenci, vendar se v tem poklicu ravno ne vidi, saj jo bolj vleèe k pedagoškim poklicem. Ima status športnice, vendar ga le redko koristi. Urnik mlade in uspešne športnice je zelo podoben urniku drugih izvrstnih mladih športnikov. Dopoldne je èas za šolo, ob 14. uri se doma že uèi, sledi dvourni trening, ki je na urniku trikrat tedensko. Pred tekmovanji èez vikend opravi po tri ure treninga. V povpreèju trije treningi na teden za vrhunsko športnico niso dovolj, zato so ritmiène gimnastièarke v Ljubljani v prednosti pred tekmicami. Imajo pogoje, ki jih drugod po Sloveniji lahko le sanjajo. Njene trenerke so Jasna in Anica Djordjeviæ ter Monika Lonèar. Posebne vzornice v svojem športu nima, bolj podrobno spremlja zlasti Rusinje. Od preostalih športov jo zanimata še badminton in odbojka. Prosti èas si krajša ob druženju s prijatelji, najbolj jo sprošèajo sprehodi v naravo, je pa tudi redna obiskovalka Murinih tekem.

Za boljšo prepoznavnost tega športa Starši jo podpirajo, veseli so v s a ke g a d o s e ž k a , r e d n o j o spremljajo na tekmovanjih, ki so najpogosteje v Ljubljani, na Vrhniki in v Mariboru. Konkurenca v tem športu je velika zlasti v mlajših kategorijah, v starejših je nato tekmovalk vse manj. Na koncu še izpostavi, da pogreša veèjo prepoznavnost ritmiène gimnastike in veè tekem v Prekmurju.

Judoist, ki mu je vzornik Schwarzenegger Karlo Vratariè Murskosoboška obèina premore veliko uspešnih športnikov. Mednje prištevamo tudi judoista Jana Lukaèa, letošnjega nagrajenca v moški konkurenci.

Jan Lukaè iz Bakovcev je judoist že od malih nog, saj je ta šport zaèel trenirati že v prvem razredu osnovne šole, ko je bil star šest let. »Za judo sem se navdušil, ko sem obiskal predstavitev te borilne vešèine, ki se mi je takoj zdela zelo zanimiva. Trenirati sem zaèel že naslednji teden,« se zaèetkov spominja Jan, ki bo septembra dopolnil osemnajst let. V dosedanji karieri je bil na vseh državnih prvenstvih od leta 2011 vedno na stopnièkah, kar trikrat je postal državni prvak – leta 2013 pri starejših deèkih, leta 2014 pri mlajših kadetih in lani med kadeti.

Preostala štiri leta je bil po dvakrat drugi in tretji. In kakšni so njegovi naslednji cilji? »Že od nekdaj si želim biti najboljši v svoji kategoriji, ne glede na nasprotnika in raven tekmovanja, velika želja pa je udeležba na evropskem prvenstvu,« pravi dijak drugega letnika ljutomerske gimnazije. V uspehe na državnih prvenstvih vloži ogromno

truda in napornih treningov. Zaupa nam, da je lani treniral kar pet dni na teden, od tega je uro in pol treninga posvetil judu, ob tem pa je skoraj vsak dan pretekel še vsaj pet kilometrov in uro ali veè dvigoval uteži. »Letos so obiski treningov slabši, in sicer zaradi manjših

zdravstvenih težav z oèmi,« pravi Jan. Skoraj vsak športnik se po nekom zgleduje, po navadi je to nekdo iz njegovega športa, vendar to pri mladenièu iz Bakovcev ne drži. »Iz razliènih razlogov, ki jih še sam prav ne razumem, nimam posebnih idolov iz juda, ampak so iz

drugih dejavnosti. Nekakšna vzora sta Dejan Zavec, saj je bil svetovni prvak v boksu, in Arnold Schwarzenegger, ki je v težkih okolišèinah dosegel neverjetne stvari.«

Navdušen tudi nad glasbo Jan, ki je v karieri na razliènih

Judo ga je prevzel nemudoma, poleg tega ima mladeniè tudi umetniško plat. Navdušuje ga namreè glasba.

tekmovanjih opravil že krepko èez dvesto borb in je na njih uspešen v približno sedemdesetih odstotkih, nam je zaupal še anekdoto izpred nekaj let. »Med borbo sem si v polfinalu zlomil palec na nogi, vendar sem kljub temu premagal nasprotnika, saj verjetno zaradi izjemnega adrenalina boleèine sploh nisem èutil. Med poèitkom in pripravo na naslednjo borbo sem sicer zaèutil boleèino, vendar ji nisem posveèal veèje pozornosti. V finalu me je tekmec sicer premagal, vendar sem borbo vseeno zdržal do konca. Po konèanem tekmovanju sem z odlièjem okrog vratu odšel na rentgensko slikanje, kjer so ugotovili, da imam zlomljen palec.« Ob tem, da Jan judo trenira že veè kot deset let, se ukvarja tudi z drugimi stvarmi. Navdušen je nad glasbo in je kar šest let obiskoval glasbeno šolo, do letos je bil kot rogist èlan Prekmurske godbe Bakovci. Že pred judom je treniral nogomet, ki pa mu ni bil všeè, ker pri njem ni mogel izstopati, saj so se za žogo podili tudi vsi sošolci. Vmes je nekaj èasa ob judu treniral tenis, vedno pa je bila na prvem mestu šola. »Ne glede na vse dejavnosti ali zahtevne treninge nisem nikoli nièesar postavil pred šolo, saj je izobrazba nekaj najpomembnejšega v življenju,« modro razmišlja dijak, ki si želi po srednji šoli na študij raèunalništva v Ljubljano.

GASILCI / JAVNE OBJAVE

april 2018

/

25

Novi obrazi v vodstvu Geza Grabar Predsednika PGD Murska Soboba Milana Vertota je zamenjal Dejvid Rakar, poveljnika Antona Gomboca pa Branko Kolmaniè.

V osrednjem društvu v Gasilski zvezi Mestne obèine Murska Sobota, v murskosoboškem, so se zgodili pomembni kadrovski premiki. Po treh mandatih ali petnajstih letih je mesto poveljnika zapustil Anton Gomboc, tudi Milan Vertot je po enem mandatu predal krmilo društva po statusu enemu najmlajših èlanov v društvu Dejvidu Rakarju, ki se je z Gorièkega preselil v Mursko Soboto. Kot je bilo izpostavljeno na nedavnem volilnem obènem zboru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sosednjih in sorodnih društev ter prvi gasilec v mestni obèini župan dr. Aleksander Jevšek, društvo novih, mladih in ambicioznih moèi vsekakor potrebuje. Ker gre za zelo zagnan in izobražen gasilski kader, je veèina èlanov na volitvah novi imeni potrdila z veliko podporo. Branko Kolmaniè operativno delo v društvu zelo dobro pozna, saj je že veè kot petnajst let zaposlen v društvenih servisnih delavnicah, ima opravljene tako rekoè vse specialnosti v gasil-

stvu in je pomemben èlen prve udarne gasilske enote. Tudi Dejvid Rakar je ambiciozen gasilec, med drugim je sodnik v gasilskih športnih tekmovalnih disciplinah, do nedavnega je bil poveljnik tekmovalno enega najuspešnejših pomurskih društev PGD Motovilci in èlan poveljstva GZ Grad.

V prvi udarni enoti sedem gasilcev Dosedanji poveljnik Anton

Gomboc v svojem zadnjem poroèilu ni mogel mimo kadrovske problematike, saj je v okviru društvenih servisnih delavnic zaposlenih sedem gasilcev serviserjev, ki so ob tržni dejavnosti vzdrževanja gasilske tehnike in opreme na voljo tudi za prvo udarno enoto ob intervencijah. »Zaradi odhodov v pokoj jih je v delavnicah manj, dela in intervencij v dopoldanskem èasu pa je vse veè, zato pozivam Gasilsko zvezo Mestne obèine Murska Sobota in druge odgovorne v lokalni skupnosti, da

nekaj dodatnih sredstev preusmerijo v delovanje društva,« je povedal Gomboc. Poleg dela in intervencij se morajo nenehno izobraževati, izobraževanja pa vse leto potekajo v Izobraževalnem centru za zašèito in reševanje na Igu. In vsaka odsotnost serviserja se moèno pozna.

Na mladih stoji tudi gasilstvo Zdaj že nekdanji predsednik Milan Vertot je v poroèilu poudaril,

da je bilo PGD Murska Sobota v letu 2017 na vseh podroèjih zašèite, reševanja in pomoèi ter s poudarkom na gasilski dejavnosti zelo dejavno. »Moram se prav posebej zahvaliti èlanom operativcem, ki so vestno opravili že omenjenih 127 intervencij. Zastavili smo si kar nekaj pomembnih nalog, ki smo jih uspešno uresnièili, zlasti na podroèju izobraževanja, izvedli smo nekaj vaj in se udeleževali tekmovanj.« V društvo je vèlanjenih blizu 70 èlanic in èlanov ter razpolagajo z zadostnim številom operativcev, ki se nenehno teoretièno in praktièno usposabljajo za pomoè in posredovanje v razliènih primerih zašèite in reševanja. Prihodnost murskosoboškega gasilstva bodo, je preprièan, tudi v prihodnje gradili na mladih.

Njihovo število se je samo v pionirskih in mladinskih vrstah v zadnjih nekaj letih obèutno poveèalo, saj tudi z mladimi tekmujejo na praktièno vseh obèinskih in regijskih tekmovanjih; letos maja bo po lanskem drugem mestu na regijskem tekmovanja njihova enota mladincev v mokri vaji s hidrantom, v teoretiènem testiranju in v vaji razvršèanja nastopila na državnem tekmovanju.

Izkušene so zamenjale mlade sile (od leve): Branko Kolmaniè, Anton Gomboc, Milan Vertot in Dejvid Rakar.

Na podlagi 22. èlena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), 48. èlena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), 11. èlena Odloka o urejanju in oddaji zemljišè Mestne obèine Murska Sobota za potrebe vrtièkarstva (Uradni list RS, št. 48/15), doloèil Pogodbe o prenosu nepremiènega premoženja Mestne obèine Murska Sobota v upravljanje z dne 10. 12. 2015, doloèil Pravilnika o urejanju in oddaji zemljišè Mestne obèine Murska Sobota za potrebe vrtièkarstva – za obmoèje vrtièkov na Kopališki ulici v Murski Soboti z dne 17. 9. 2015 in 15. èlena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala, javno podjetje d.o.o. (Uradni list RS, št. 9/2015) objavlja Komunala, javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) naslednji

JAVNI POZIV K ODDAJI VRTIÈKOV V ZAKUP 1. PREDMET POZIVA Predmet poziva je oddaja vrtièkov v zakup na lokaciji Kopališka ulica, ob Visitor centru v Murski Soboti. Na voljo je še 9 vrtièkov površine 50 m2 in 1 vrtièek površine 100 m2. Zakup vrtièka vkljuèuje souporabo vrtièkarske lope za shranjevanje orodja. Zakupne pogodbe se sklepajo za doloèen èas 5 let z možnostjo podaljšanja.

Posamezno gospodinjstvo ima pravico do enega vrtièka ali veè vrtièkov, ki skupaj ne presežejo površine 100 m2.

Zakupnina za posamezni vrtièek znaša 20,00 EUR na leto za vrtièek površine 50 m2 in 40,00 EUR na leto za vrtièek površine 100 m2. Zakupnina se lahko letno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebšèin. Zakupniki so dolžni poleg zakupnine plaèevati sorazmerni del obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in drugih s tem povezanih stroškov, ki jih plaèujejo na podlagi dejanske porabe oziroma glede na velikost posameznega vrtièka. Na obmoèju vrtièkov je omogoèena uporaba vode za zalivanje vrtov. Vrtièki se koristijo skladno s pravili hišnega reda ter doloèili Odloka o urejanju in oddaji zemljišè Mestne obèine

Murska Sobota za potrebe vrtièkarstva (Uradni list RS, št. 48/15) ter doloèili Pravilnika o urejanju in oddaji zemljišè Mestne obèine Murska Sobota za potrebe vrtièkarstva – za obmoèje vrtièkov na Kopališki ulici v Murski Soboti z dne 17. 9. 2015.

2. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI ZAKUPNIK Zainteresirana oseba za zakup vrtièka mora hkrati izpolnjevati naslednja pogoja: x da je fizièna oseba s stalnim bivališèem na obmoèju Mestne obèine Murska Sobota; x da na obmoèju Mestne obèine Murska Sobota nima v lasti ali posesti zemljišèa, primernega za pridelavo vrtnin, niti takšnega zemljišèa ne posedujejo èlani njenega gospodinjstva.

3. NAÈIN PRIJAVE IN PREDLOŽITEV POTRDIL Prosilci morajo oddati vlogo na obrazcu in priložiti naslednja potrdila oziroma dokazila: x potrdilo o stalnem bivališèu (fotokopija osebnega dokumenta – osebna izkaznica ali potni list), x potrdilo iz gospodinjske evidence (pridobi se na upravni enoti), x morebitno dokazilo o prejemu

denarne socialne pomoèi (odloèba ali potrdilo Centra za socialno delo), x izjava, da prosilec in družinski èlani niso lastniki ali posestniki drugih primernih zemljišè (podpisan obrazec izjave).

4. MERILA ZA DODELITEV VRTIÈKOV Vloge prosilcev bodo ocenjene s toèkami na podlagi naslednjih meril: x prejemniki trajne denarne socialne pomoèi – najveè 50 toèk (prejemniki socialne pomoèi 3 leta in veè – 50 toèk, 2 leti in veè – 30 toèk, manj kot 2 leti – 20 toèk), x prosilci, katerih gospodinjstva imajo veèje število èlanov – najveè 30 toèk (pet èlanov gospodinjstva ali veè – 30 toèk, manj kot 5 èlanov gospodinjstva – 20 toèk, dva èlana gospodinjstva – 10 toèk, en èlan gospodinjstva – 0 toèk), x preostali prijavitelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega poziva – 20 toèk.

5. ROK ZA ODDAJO VLOG IN SKLENITEV POGODB Javni poziv je odprt do oddaje vseh razpoložljivih vrtièkov v zakup, a najpozneje do 17. 7. 2018. Prvo odpiranje vlog bo 20. 4. 2018, drugo 22. 5. 2018, tretje 19. 6. 2018 in èetrto

18. 7. 2018.

Vloga s priloženimi prilogami mora biti poslana na naslov Komunala, javno podjetje d.o.o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota, najpozneje do 11. ure na dan odpiranja ponudb v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj – javni poziv za oddajo vrtièkov«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti oznaèen polni naslov pošiljatelja. Vloge bo obravnavala komisija za oddajo vrtièkov.

Upravljavec bo prednostno sklenil zakupno pogodbo za doloèen èas 5 let s tistimi vlagatelji, ki bodo dosegli najvišje število toèk. Upravljavec si pridržuje pravico, da lahko na podlagi tega poziva postopek ustavi do sklenitve pravnega posla brez

Foto: Ksenija Glažar

obrazložitve in odškodninske odgovornosti.

6. DODATNA POJASNILA IN INFORMACIJE Vlogo z obrazci za oddajo vrtièkov lahko dobite na spletni strani upravljavca: www.komunalams.si. Dodatna pojasnila so na voljo osebno na sedežu upravljavca pri Meliti Varga Lemut ali po telefonu (02 521 37 25 ali 051 600 395).

Zap. št.: 05-173/2018-MV Murska Sobota, dne 29. 3. 2018 Direktor: Štefan Cigan, univ. dipl. ekon.

26

/ april 2018

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 3. 5. 2018, na naslov: Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (marec 2018): Valerija Koltaj, Kardoševa ulica 4, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

MURSKA SOBOTA NEKOÈ

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistiène agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne obèine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistiène agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

KRIŽANKA / OBVESTILA

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: KRAFT, LEPRA, OKEAN, BETKA, ATI, EOS, TOP, CHAMONIXÈAN, SE, IAN THORPE, IREC, SLA, OTVA, SHEMA, TUMA, AIN, TAB, ECIJA, NOVO LETO, RITOVJE, IROKEZ, NN, LAO, LAŽ, ANN, AON, RUTINER, NA, GAD, RAC, KOTEK, PERVANJE, DRSA, ONA, LAN, NIMES, NOV, KLONIRANEC, OSAMA, SUKANÈEK, STRAN, TRAK.

Pogled na središèe Murske Sobote v starih èasih To je še ena izmed številnih fotografij, ki jih je svojemu rojstnemu mestu posvetil izjemen fotograf Jože Kološa – Kološ.

Foto: Jože Kološa - Kološ

Naslednja številka Soboških novin izide v torek, 15. maja 2018.

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne obèine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna obèina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Dr. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovaè, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešiè, Goran Miloševiè, Marjan Žekš Naslovnica: pogled na nastajajoèi Expano ob Soboškem jezeru, foto: arhiv Expano V. d. odgovornega urednika: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Mariniè Grafièna priprava: Jože Dolinšek, s. p.

Tisk: Jože Dolinšek, s. p.

Naklada: 7300 izvodov Meseènik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni obèini Murska Sobota brezplaèno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166 Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev prireditev.

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

april 2018

/

27

Macho in Mejke ponovno poskrbela za dozo smeha

Sreèali so se vinski vitezi

Kdo drug kot Macho in Mejke s samostojno predstavo, ki le ni tako samosvoja. K sodelovanju ju je namreè povabila diplomirana igralka in tekstopiska Dunja Zupanec. In nastala je duhovita èrna komedija »Ženitni oglas«, v kateri se jima je na odru pridružila dolgoletna prijateljica, igralka in režiserka Danica Kardoš. Komedija se zaène z romantiènim zmenkom v dvoje, ki prerase v trojèek in ga prekine nenaklepni umor, za katerega se sicer izkaže, da morda le ni bil to, kar se zdi. Kaotièni veèer se tako šele zaène, saj je poln preobratov in situacijske komike. Dvorana je bila polna, predstava pa ni pustila ravnodušnih in tudi brezdušnih ne. / Jasmina Muhiè

V Murski Soboti so èlani evropskega reda vitezov vina Legatura Pomurje predstavili viteški zbornik iz obdobja 1997–2017. Zbornik z opisom vseh dejavnosti in dogodkov za obdobje med letoma 1997 in 2017 so pripadniki izdali ob dvajseti obletnici Omizja za Pomurje, sedanje Legature Pomurje. V novem zborniku so poleg kronike in drugih zanimivih prispevkov na poseben naèin predstavljeni vsi njihovi redovniki. V predstavitvi viteškega zbornika so spregovorili o viteštvu v sodobnem èasu, o organiziranosti in delovanju reda ter o njegovem poslanstvu in vrednotah. / Aleksandra Grah

Da bo naša obèina èista in urejena Mestna obèina Murska Sobota in podjetje Saubermacher & Komunala Murska Sobota sta v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in mestnimi èetrtmi organizirala oèišèevalne akcije s pobiranjem raznih odpadkov pod skupnim nazivom »Naša obèina – èista in urejena«. Poleg samega mesta so obèani in obèanke poskrbeli za èistejše okolje v Markišavcih, Bakovcih, Polani, Nemèavcih, Krogu, Rakièanu, Vešèici, Kupšincih, Pušèi in Satahovcih. Da bi v prihodnje imeli èim manj dela s èišèenjem okolja, lahko seveda prav vsi poskrbimo vsak dan. Varujmo naravo za sedanje in prihodnje rodove. Bivati v okolju, ki je prijetno in èisto, je dobrina, ki nam ne sme biti samoumevna. / Foto: Aleš Cipot

Na OŠ Bakovci eksperimentirali

Panvita Pomgrad do polfinala konènice

Bakovski osnovnošolci in drugi obiskovalci so se za en dan preselili v center znanosti oziroma Hiško eksperimentov. Manjšo obliko prave Hiše eksperimentov, ki sicer domuje v prestolnici, so si obiskovalci pobliže ogledali in se v njej lotili katerega od petdesetih razstavljenih eksperimentov. »Bilo je zanimivo in pouèno, na svoj raèun so prišle vse radovedne in odprte glave. Spoznali smo mnoge zakonitosti in optiène prevare, ki se jih morda niti ne zavedamo, a so del našega vsakdana,« je ob tem povedala ravnateljica Jožica Lukaè. / Aleksandra Grah

Odbojkarji Panvite Pomgrada so se po zmagi nad Mariborom uvrstili v polfinale državnega prvenstva. »Ritem je bil naporen, saj smo v dveh dneh odigrali dve tekmi. Do doloèene mere me skrbi, ker preveè nihamo v igri, vendar me pomirja dejstvo, da smo s fanti pokazali znanje in moštveni duh,« je po uspehu povedal trener Sašo Topovšek. S to zmago so se uvrstili v polfinale, kjer jih je èakala ekipa ACH Volley. 11. in 14. aprila sta že bili odigrani obe tekmi. Ker smo z redakcijo za aprilsko številko zakljuèili po zakljuèku prve tekme, na tem mestu zgolj podatek, da so naši odbojkarji prvo polfinalno tekmo v Murski Soboti izgubili s 3:0. / Aleš Cipot

28

/ april 2018

PRIREDITVE

KONCERTI

sreda, 25. 4. 2018, ob 19.00

slovesnost Mestne obèine Murska Sobota ob dnevu upora proti okupatorju Gledališèe Park v Murski Soboti

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 18.00

tradicionalno POSTAVLJANJE MLAJA Trg zmage

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 19.00

KRESOVANJE v Murski Soboti mestni park in mestno središèe

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 19.30

KRESOVANJE v Bakovcih ŠRC Bakovci

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 15.00

POSTAVLJANJE MLAJA in KRESOVANJE v Èernelavcih / Zadružni dom Èernelavci

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 18.00

KRESOVANJE v Krogu pri Lovskem domu

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 18.00

POSTAVLJANJE MLAJA v Nemèavcih pri vaško-gasilskem domu v Nemèavcih

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 18.00

POSTAVLJANJE MLAJA in KRESOVANJE v Polani pri gasilskem domu v Polani in pri gostilni Lovenjak

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 17.00

POSTAVLJANJE MLAJA in KRESOVANJE na Pušèi pri veènamenski dvorani Pušèa

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 18.00

OSTAVLJANJE MLAJA in KRESOVANJE v Rakièanu / pri Budinskem mlinu v Rakièanu

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 16.00

POSTAVLJANJE MLAJA v Vešèici pri gostišèu Dani v Vešèici

torek, 8. 5. 2018, ob 12.30

Plesne vizije – regijska revija plesnih skupin SV Slovenije / Gledališèe Park v Murski Soboti

sreda, 9. 5. 2018, ob 11.00

spominska slovesnost ob dnevu zmage / Trg zmage

DOGODKI petek, 20. 4. 2018, ob 17.00

družabni veèer / Mikkov klubski prostor

petek, 20. 4. 2018, ob 18.00

projekcija predpremiere televizijske oddaje »Slovenska nareèja: PANONSKA NAREÈNA SKUPINA« / Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 21. 4. 2018, ob 21.00

Dnevna soba s posluhom: VINYL POSLUŠALNICA Mikkov klubski prostor

nedelja, 22. 4. 2018, ob 17.00

MARLIZZ SHOW / Kulturni dom Bakovci

ponedeljek, 23. 4. 2018, od 20.00 do 22.00

Noè knjige z gostom Zoranom Predinom PIŠK Murska Sobota

sreda, 25. 4. 2018, ob 17.00

Veèer hospica / PIŠK Murska Sobota

sreda, 25. 4. 2018, ob 19.00

festival Delu èast in oblast – film: »NAŠEL SEM FELO KUTIJA« (»Finding Fela«), režiser Alex Gibney, 2014 / Gledališèe Park v Murski Soboti

èetrtek, 26. 4. 2018, ob 18.00

okrogla miza: »UTD – univerzalni temeljni dohodek« / Mikkov klubski prostor

petek, 11. 5. 2018, ob 15.00

šahovski turnir za osnovne šole Mikkov klubski prostor

RAZSTAVE na ogled do 26. 4. 2018

razstava slikarskih del Vere Jurjevèiè PIŠK Murska Sobota

torek, 17. 4. 2018, ob 10.00 in 17.00

javno strokovno vodstvo po razstavi »MONUMENT – Drago Tršar« (vodil bo dr. Robert Inhof) Galerija Murska Sobota

èetrtek, 26. 4. 2018, ob 17.00

otvoritev razstave »Auschwitz Album« centra Yad Vashem s slavnostno podelitvijo statusa Praviènik razstavišèe Stolp in baroèni salon Soboškega gradu

èetrtek, 26. 4. 2018, ob 20.00

otvoritev razstave Milka Peèaniæa: »VIZUALNE POLITIKE« / Mikkova galerija Odprto obrobje

ponedeljek, 30. 4. 2018, ob 18.00 (do 14. 5. 2018)

razstava Fotokluba Murska Sobota PIŠK Murska Sobota, avla

èetrtek, 3. 5. 2018, ob 19.00

razstava slik: »Aleksander Èervek Trio – INTERMEZZO« / Galerija Murska Sobota

èetrtek, 10. 5. 2018, ob 10.00 in 17.00

javno strokovno vodenje po razstavi »INTERMEZZO – Aleksander Èervek Trio« Galerija Murska Sobota

èetrtek, 19. 4. 2018, ob 18.00

Glasbena šola Murska Sobota – koncert komornih in Orffove skupine, predšolske glasbene vzgoje ter glasbene pripravnice dvorana Glasbene šole Murska Sobota

èetrtek, 19. 4. 2018, ob 19.00

akustièni koncert »TIHO«, DAN D Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 21. 4. 2018, ob 19.00

koncert glasbene etnoskupine GORIÈKI KLANTOŠ z gosti / Gledališèe Park v Murski Soboti

petek, 27. 4. 2018, ob 22.00

festival Delu èast in oblast – koncert COJONES (HR) in JEGULJA (SLO) / Mikkov klubski prostor

sobota, 28. 4. 2018, ob 22.00

festival Delu èast in oblast – koncert KLEMEN KLEMEN in VASKO (SLO) / Mikkov klubski prostor

od srede, 9., do sobote, 12. 5. 2018

13. MEDNARODNO SREÈANJE HARMONIKARJEV – tekmovanja so odprta za javnost, VSTOP PROST / program: pannoniaccordion.com / veè lokacij v Murski Soboti

sreda, 9. 5. 2018, ob 19.30

otvoritveni koncert 13. mednarodnega sreèanja harmonikarjev, ANDRAŽ FRECE evangelièanska cerkev v Murski Soboti

petek, 11. 5. 2018, ob 19.30

koncert harmonikarja svetovnega slovesa SIMONEJA ZANCHINIJA / Gledališèe Park v Murski Soboti

sobota, 12. 5. 2018, od 10.00 do 12.30

DAN ODPRTIH VRAT: uèenci Glasbene šole Murska Sobota / Maximus Murska Sobota

sobota, 12. 5. 2018, ob 22.00

koncert DUBZILLA / Mikkov klubski prostor

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ponedeljek, 23. 4. 2018, ob 19.00

Willy Russell: »ŠTEFKA VALENTIN«, Mestno gledališèe Ptuj / Gledališèe Park v Murski Soboti

èetrtek, 10. 5. 2018, ob 19.00

Nejc Gazvoda: »ÈAKALNICA«, Siti teater Ljubljana / Gledališèe Park v Murski Soboti

ponedeljek, 14. 5. 2018, ob 19.00

gala baletni veèer, MADŽARSKA BALETNA AKADEMIJA / Gledališèe Park v Murski Soboti

DELAVNICE vsako soboto med 10.00 in 12.00

knjižnica igraè PIŠK Murska Sobota

sobota, 5. 5. 2018, ob 10.00

Mikkova ustvarjalnica OD ODPADA DO ZAKLADA / Mikkov klubski prostor

ŠPORT petek, 27. 4. 2018, ob 8.00

pohod na Borèevski dom na Vaneèi Zadružni dom Èernelavci

nedelja, 29. 4. 2018, ob 10.00

kolesarjenje TVD Partizan Murska Sobota

nedelja, 6. 5. 2018, ob 10.00

družinsko kolesarjenje TVD Partizan Murska Sobota

sobota, 12. 5. 2018, ob 10.00

kros po Èernelavcih Zadružni dom Èernelavci

sobota, 12. 5. 2018, ob 14.30

Soboški tek in pohod športni park Fazanerija v Murski Soboti

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si

PREDAVANJA ponedeljek, 16. 4. 2018, ob 19.00

KOLEDAR DOGODKOV

potopisno predavanje Arneja Hodalièa: »ZAHODNA SAHARA« Gledališèe Park v Murski Soboti

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni obèini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turistiènih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistièni pisarni (Turistièno-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.