Sn 160 december2016

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

16. december 2016 / številka 160

Doživite praznični utrip občine Do konca leta boste v Murski Soboti lahko obiskali pravljično deželo za najmlajše, tridnevni božični sejem in silvestrovanje ob vstopu v novo leto 2017.

Letos praznična okrasitev mestnega središča zajema okrasitev Slovenske, Kocljeve, Slomško-

ve in Ulice Štefana Kovača, Trga zmage ter Trubarjevega drevoreda. Sestavljena je iz 100 svetlobnih teles, 270 svetlobnih vrvi skupne dolžine 5400 metrov s 50.710 prazničnimi lučkami, 40 lampijonov, ki so jih izdelali v Mikku in so na Trubarjevem drevoredu že bili postavljeni ob Festivalu Soboški dnevi, in 60 novih lampijonov. Te so izdelali učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol v občini, ki so tako s svojim ustvarjalnim

Mestni svetniki sprejeli rebalans proračuna / stran 4

pristopom soustvarili praznično razsvetljavo, nameščeni pa so na Trgu zmage. Po nekaj letih je na slednjem spet postavljena pravljična dežela. Da bo dogajanje res pristno, bo na preostala torka v tem letu, torej 20. in 27. decembra, v njej ob 17. uri pravljična ura na prostem, ki jo bo na povabilo občine pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica. Tako kot lani bodo od srede, 21. decembra, do petka, 23. decembra, sre-

dišče mesta zapolnile stojnice božičnega sejma. Za slovo od tega leta se boste 31. decembra lahko odpravili na tradicionalno silvestrovanje na prostem, letos prvič v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota.

Prireditev na parkirišču na Trgu zmage so bo začela ob 17. uri, ko bo na sporedu silvestrovanje za otroke, nadaljevala pa se bo ob 22. uri z glasbenim programom,

Priloga: Predstavitev projektov Celostnih teritorialnih naložb / stran 6

ki ga bosta izvajali domači skupini D`Kwaschen Retashy in Tropic. Ob polnoči bo sledil novoletni ognjemet. Pestro decembrsko dogajanje ponujajo tudi številni zavodi pod okriljem občine, krajevne skupnosti in druge organizacije. Želimo vam obilo užitkov na vseh dogodkih, ob tem pa ne pozabite tudi na dogajanje v svoji notranjosti. Naj vas tokratna vsebina Soboških novin popelje do razmisleka. Vse dobro!

Pavlinjek razglašen za letošnjega obrtnika leta / stran 20

2

/december 2016

Decembrski razmislek Dr. Mitja Slavinec o potencialih Pomurja: »Zavedati se je treba, da smo na marsikaterem področju zelo dobri, dosti boljši od drugih. Zelo dobri smo ravno na področju mladih. Zakaj je to pomembno? Ker je to setev, brez nje pa ni žetve.« / več na strani 11 Tadej Šinko o pametnih koših: »V t. i. pametnem košu posebno tipalo zazna, kdaj je koš poln. Koši so povezani s spletno stranjo, ki prikazuje, kateri so polni.

Tako lahko gospodinjstva spremljajo, koliko odpadkov ustvarijo.« / več na strani 11

Izjemen uspeh rokometašev Pomurja Rokometaši Pomurja so se uvrstili v četrtfinale pokala Slovenije. V Murski Soboti so za enega večjih uspehov rokometa v Pomurju v zadnjem času nadigrali rokometaše Brežic. Ti sicer nastopajo v 1. B državni ligi, medtem ko naši rokometaši igrajo v drugi državni rokometni ligi. Končni rezultat je bil 39:29, z njim pa so si rokometaši Pomurja zagotovili nastop med osmimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Žreb četrtfinala pokala je potekal po zaključku naše redakcije, z zmago pa bi se Pomurje uvrstilo na zaključni turnir štirih najboljših ekip. / Foto: Aleš Cipot (fotografija je s prvenstvene tekme proti RD Alples Železniki)

Kaja Bakan o kariernih načrtih: »Pomembno se mi zdi, da se preizkusim tudi v tujini, kjer bom lahko razširila svoja obzorja. Mikajo me Japonska, London in skandinavske države, kjer je modna industrija dobro razvita, vendar je ob tem prav tako pomembno, da se štipendisti vrnemo v domače okolje, kjer bomo širili pridobljeno znanje.« / več na strani 14 Ludvik Flisar o družabnem življenju v Murski Soboti nekoč: »Ko sem bil mlad, smo mladi bili veliko v mestu. Zvečer je bilo živo. Tudi starejši so bili zunaj.

Sobota je živela čisto drugače kot danes. Pri Fafliku je bila skoraj vsak dan živa glasba, v Dobraju pa ob koncih tedna. Radi smo še sedeli pri spomeniku zmage in veliko peli.« / več na strani 17 Slavica Horvat o solidarnosti: »Krize in stiske so, a jih ljudje težko nekomu zaupajo, s težavo se pogovorijo.

Največ se pogovarjajo, ko pridejo po oblačila. In takrat sem vesela, ko z rabljenim puloverjem ali posteljnino v rokah vidim zadovoljstvo v njihovih očeh.« / več na strani 19 Štefan Pavlinjek o mnenju okolice: »Ne se ozirati na druge. Naj za prispodobo uporabim oranje njive. Pluge je pri tem opravilu treba nastaviti tako, da orodje za traktorjem vse lepo zakoplje. Voznik gleda le naprej in pazi, da je brazda lepo ravna. Če bo delal drugače, se bodo sosedje norčevali iz vijugaste brazde, ki jo je pustil za sabo. Zato ne smemo gledati nazaj, ampak le naprej.« / več na strani 20 Mag. Dejan Židan o ambicioznosti: »Imamo kar nekaj zgodb o uspehu. Eno takih pelje Janko Kodila. Čeprav mu marsikdo tega ne privošči, si želim, da bi imeli mnogo Jankov v regiji. Kodila je ugotovil, da je vrhunski prehranski proizvod premalo. Poskrbeti je treba še za zgodbo.« / več na strani 21

Škofija zaključila praznovanje desete obletnice V Gledališču Park je murskosoboška škofija, ki povezuje kar 36 župnij z levega in desnega brega reke Mure, zaključila praznovanje desete obletnice ustanovitve. Kot je v nagovoru dejal škof msgr. dr. Peter Štumpf, je bilo jubilejno leto, v katerem so se zvrstili številni dogodki, priložnost, da preverijo, kaj so postali v teh letih in kam želijo naprej. Škofija si po škofovih besedah tudi v prihodnje želi iti naprej, vendar ne sama, ampak z vsemi, ki živijo na tem območju. Za dobro sodelovanje se je škofiji z občinskim priznanjem zahvalil župan dr.

Aleksander Jevšek in ji zaželel uspešno pot. / Aleksandra Grah

Otrokom postregli slovenski zajtrk Župan Jevšek se je skupaj s kmetijskim ministrom Dejanom Židanom udeležil tradicionalnega slovenskega zajtrka na Osnovni šoli II Murska Sobota. Pridružil se jima je še predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Janko Rožman. Učenke in učenci osnovnih šol v naši občini so za zajtrk zaužili domač kmečki kruh, maslo in mleko iz Pomurskih mlekarn, domač med ter jabolka iz domačih nasadov. / Vida Lukač

Robert Kuzmič o ambicijah: »Mura bo naslednjo sezono igrala v drugi ligi in zato projekt vrnitve Mure na prvoligaški zemljevid ni ogrožen. Ni pa v Muri samo članska ekipa. Tu je še več kot 200 otrok, od tega ekipa U 15 tekmuje v prvi ligi. Prav tako smo vodilni v skupni razvrstitvi mladincev in kadetov v drugi ligi, kjer imamo realne možnosti za uvrstitev v prvo ligo. Tudi vse preostale mlajše selekcije odlično tekmujejo v ligah MNZ ter na zahtevnih državnih in mednarodnih turnirjih.

Veseli nas zlasti čedalje večje zanimanje staršev in otrok za vključitev v našo nogometno šolo.« / več na strani 25

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: Murska Sobota v prazničnem sijaju, foto: Željko Matulic OdgovornI urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Oblikovna zasnova: Ksenija Šömen Grafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Vestnik Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

december 2016

/

3

Slovenska ulica dobiva drugačno podobo Karlo Vratarič V središču Murske Sobote lahko dan za dnem spremljamo, kako se spreminja del Slovenske ulice ob novem krožišču, ki mu bo sledilo še mnogo novosti.

Križišče ob Trgu zmage je po dolgih letih brez semaforjev. Časi so se spremenili do te mere, da je bilo križišče ob konicah tako obremenjeno, da so se na občini odločili za popolno preobrazbo v krožišče. To je sicer v obliki elipse, da lahko čezenj brez težav pelje tudi avtobus, kar pa je za sabo potegnilo veliko drugih prilagoditev in sprememb.

Majhno mesto velikih ambicij Spoštovane občanke, spoštovani občani, dragi prijatelji.

Novo krožišče ob Trgu zmage je predano svojemu namenu.

Vzpostavljena cona 30 Tako je na delu Slovenske ulice od Ulice arhitekta Novaka do krožišča pri Zvezdi vzpostavljena cona 30 za umiritev prometa, samo vozišče pa je ožje. Dodana sta nova prehoda za pešce, na cestišču Slovenske ulice na odseku od Zvezne ulice do hotela Diana je odslej zarisana kolesarska steza. Nova sta tudi avtobusno postajališče s čakališčem in modra cona na desni strani Slovenske ulice v smeri proti hotelu Diana.

Na delu Slovenske ulice od Ulice arhitekta Novaka do krožišča pri Zvezdi je vzpostavljena cona 30 za umiritev prometa, samo vozišče pa je ožje.

Murska Sobota, 21. - 23. 12. 2016

Trije dnevi, obogateni s praznično ponudbo na številnih stojnicah.

Odlična kulinarična ponudba. Dišalo bo po prekmurskih jedeh, prazničnih slanih in sladkih dobrotah in kuhanem vinu. Številni rokodelci in mojstri domače obrti.

Pestra ponudba in program skozi ves dan, vse tri dni!

22. 12. 2016

21. 12. 2016 11.00 – 16.00 Druženje ob kulinariki,

glasbi in domači obrti

16.00

»Pravi Božič«,

11.00 – 16.00 Druženje ob kulinariki,

glasbi in domači obrti

16.00

koncert vokalnoinstrumentalne skupine

Božične pesmi, Koncert vokalne skupine

17.00

Program za otroke

17.00

Program za otroke

17.30

Koncert SAMO BUDNA & BAND

17.30

Koncert PRAŠNATI

23. 12. 2016 11.00 – 16.00 Druženje ob kulinariki,

glasbi in domači obrti

Voščim vam lepe praznike. Preživite jih v krogu najdražjih ter naj vam čarobnost teh dni da moči in zagona za nove ideje in podvige. Naj vam ta čas da mir, ki ga boste vse leto nosili v srcu. A to naše veliko prekmursko srce ve, da je to tudi čas, ko moramo pomisliti tudi na tiste, ki so osamljeni, bolni ali v stiski. Mesto je zame najprej in zlasti skupnost. Skupnost pa je najbolj povezana in najmočnejša takrat, ko zna s toplino, stiskom roke in podporo stopiti v pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Živimo v dinamičnih in pogosto težkih časih sredi spreminjajočega se sveta, ki nas polni prej z negotovostjo kot s pogumom in voljo. Toda v Pomurju smo znani po ljudeh dobre volje, iskrenega pogleda in pridnih rok. Če zmoremo podpreti drug drugega, da nam skupaj uspe, smo na dobri poti, da (spet) postanemo družba, kjer ne bo nikogar strah jutrišnjega dne. Da izza strahu, ki ga prinaša prihodnost, vsakdo prepozna obete, da pogumno uresniči svoje talente, potenciale in sanje. Murska Sobota je majhno mesto velikih ambicij. Skupaj s sodelavci v mestni upravi, občinskih institucijah ter tudi v civilni družbi in gospodarstvu smo v letošnjem letu naredili pogumne korake naprej. Prvi dve leti, odkar imam čast voditi to našo skupnost, smo vlagali velike napore v to, da v Mursko Soboto pripeljemo nov razvoj, nova delovna mesta, nove ideje in nove projekte, ki bodo spremenili značaj naše regije. Da Pomurja ne bodo povezovali s propadom nekdanjih velikanov, ampak z velikanskimi premiki, ki jih zmoremo ustvarjati skupaj.

Danes se Murska Sobota spreminja. V novem letu bo to postalo še bolj opazno, ko bomo začeli s prenovo mestnega središča v resnično jedro urbanega življenja, kakovosten javni prostor, kjer se bomo srečevali in povezovali. Začenjamo s prenovo kulturne dediščine, da bo v njej omogočeno boljše izvajanje javnih in skupnostnih dejavnosti, da bo energetsko učinkovitejša ter bolje dostopna invalidom in starejšim. Zaganjamo izgradnjo in obnovo kolesarskih stez ter jih bolje povezujemo v našo ambicijo, da spremenimo navade v sodobno urbano mobilnost, da bo naše mestno življenje bolj trajnostno, zrak v mestu čistejši ter naša odgovornost do planeta in prihodnjih generacij polna dobrih dejanj. V novem letu začenjamo z revitalizacijo Kamenšnice in jo spreminjamo v Soboško jezero, sodoben center za rekreacijo in kakovosten prosti čas, ki bo postal nov magnet tega mesta in celotne regije. Z vsebinami, ki bodo vse nas vabile k rekreaciji, športu, igri in druženju ob in na vodi. Paviljon nam je uspelo pripeljati v Soboto zato, ker smo zastavili najbolj prepričljivo zgodbo, ki povezuje mesto in regijo ter regijo in celotno državo. Regijski promocijski center, središče gospodarskih, turističnih in kulturnih vsebin, popolnoma nova kakovost prostora za skupnost in za vse, ki bodo skozi naša Vrata v Pomurje vstopali v to čudovito regijo, da v polnosti odkrijejo izkušnjo Prekmurja. Na prelomu med starim in novim vstopamo v čas, ko začenjamo odločno realizacijo tega, kar smo snovali in načrtovali ter kar sem z geslom »Povezani za razvoj« tudi obljubil prav vsakemu in vsaki izmed vas. V prihodnost gledam z optimizmom. Vem, da sem v tem mestu obkrožen s čudovitimi, delovnimi in pametnimi ljudmi. Človek v središču naše občine in občina, zgrajena okoli zadovoljevanja njegovih socialnih, kulturnih in ekonomskih potreb – to je naloga naše občine. Da prepoznavamo potrebe te skupnosti in spreminjamo pristope, uvajamo inovacije ter se trudimo, da na trajnosten način vsakdo od nas v skupnosti najde podporo in pomoč za kakovostno življenje. Takšno kakovost življenja, po kateri bo Murska Sobota zmogla tekmovati z najboljšimi v svetu kot privlačno in konkurenčno mesto.

16.00

Koncert DUO MISTIKA

17.00

Program za otroke in prihod dedka Mraza .

Vsem vam želim čudovite praznike in vse dobro v novem letu.

17.30

Koncert BEE GESSUS

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

Vsak dan od 12.00 - 18.00: Praznično kreativne delavnice v prostorih PISANI MEHURČKI na Slovenski ulici 41 v Murski Soboti 21.12. - Izdelovanje novoletnih voščilnic in pismo Božičku in dedku Mrazu 22.12. - Izdelovanje prazničnih okraskov in poslikava obraza 23.12. - Praznično obarvana pravljica in praznična kreativna delavnica

4

/december 2016

mestni svet

Sprejeli rebalans proračuna, v načrtu številni projekti Ksenija Glažar Novembrska 17. redna seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota je bila v znamenju rebalansa proračuna mestne občine in elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo z enotno ceno v vodovodnem sistemu B. Mestni svetniki so najprej obravnavali predlog odloka o rebalansu proračuna za leto 2016. Rebalans je bil v prvi vrsti potreben zaradi vključitve več projektov v proračun oziroma v načrt razvojnih programov proračuna. Projekte podrobneje predstavljamo v nadaljevanju Soboških novin. Kmalu bo odprt prvi javni poziv za sofinanciranje iz evropskih sredstev iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe za urbani razvoj, kjer bo mestni občini na razpolago 7,8 milijona evrov za urbano prenovo in 1,5 milijona evrov za urbano mobilnost. Pogoj za prijavo je umeščenost projektov v veljaven načrt razvojnih programov proračuna. Skupni planirani prejemki in izdatki rebalansa proračuna za leto 2016 znašajo 17.194.581 evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom (18.310.696 evrov) je nižji za 1.116.115 evrov. V predlogu več ni najema kredita, saj bo paviljon postavljen v letu 2017. »Zdaj se od obdobja načrtovanja premikamo proti odločilni fazi. Pristopamo namreč k realizaciji, kjer štejejo kakovostna priprava projektov, uspešna pridobitev finančnih virov, zlasti pa zakonitost in gospodarnost iz-

Mestni svetniki so potrdili rebalans proračuna ter s tem podprli projekte, ki bodo povečali privlačnost in konkurenčnost Murske Sobote.

Potrdili so predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.

Spremenil se je naslov zavoda, dodane so bile nove dejavnosti.

Mestni svet je obravnavo predloga elaborata za oskrbo s pitno vodo z enotno ceno za vse uporabnike v celotnem sistemu B preložil na eno prihodnjih sej.

Sprejet je bil predlog statuta javnega zavoda Razvojni center Murska Sobota.

Podprli so zadolžitev javnega podjetja Komunala.

V svet zavoda Ekonomska šola Murska Sobota je bil kot predstavnik lokalne skupnosti imenovan Stanislav Prelec.

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta s 17. redne seje (1. del) Odgovarjala sta župan dr. Aleksander Jevšek in direktor mestne uprave Srečko Đurov.

Andrej MEŠIČ: Postavil je vprašanje o spomladi obnovljenem atletskem stadionu oziroma atletski stezi pri OŠ I. Opozoril je, da bi bilo treba usposobiti tudi delovanje reflektorjev, ki že kar nekaj let v poznojesenskem času ne delujejo, kot bi morali, oziroma sploh ne delujejo. Zanima ga, kdo je odgovoren za delovanje teh reflektorjev, in predlaga delno obnovitev že obstoječe razsvetljave, ki bi zadostovala vsaj za treninge atletov.

Odgovor svetniku: O delovanju ref lektorjev je župan povedal, da težavo poznajo in jo rešujejo. Problem je namreč v konstrukciji teh luči, saj je treba vgraditi novo svetilo, ob tem pa se mora zamenjati še ves zgornji del. Nadalje je povedal, da bodo v naslednjih tednih po osnovnih šolah popisali investicije in bodo tudi to poskušali urediti.

V okviru Celostne teritorialne naložbe za urbani razvoj bo mestni občini na razpolago 7,8 milijona evrov za urbano prenovo in 1,5 milijona evrov za urbano mobilnost. Pogoj za prijavo je umeščenost projektov v veljaven načrt razvojnih programov proračuna.

Mag. Marjan Gujt (desno spredaj) je v razpravi pohvalil kulturni del dejavnosti Zavoda za kulturo, turizem in šport Muska Sobota, prebuja se tudi turizem, za šport pa je dejal, da ne dela tako, kot bi lahko.

vedbe,« je med drugim poudaril župan dr. Aleksander Jevšek. V razpravi je mestni svetnik Goran Miloševič med drugim povedal, da gre za dober in transparenten pristop, ki že vnaprej predvideva učinkovitost in uspešnost, česar prej ni bilo.. Po razpravi so mestni svetniki po skrajšanem postopku rebalans proračuna potrdili.

pomurskimi župani najdejo skupno rešitev. O morebitnem vračanju evropskih sredstev je še dodal, da bo, če do tega pride, morala denar najprej vračati država. H glasovanju se je prijavilo le osem svetnikov, zato je bila obravnava te točke preložena na eno prihodnjih sej. V mestni občini tako ostaja v veljavi elaborat, sprejet na septembrski seji.

Nenaklonjeni novemu elaboratu za oskrbo s pitno vodo

Soglasje k zadolžitvi Komunale

Mestni svet je obravnaval tudi predlog elaborata za oskrbo s pitno vodo z enotno ceno za vse uporabnike v celotnem sistemu B, ki ga je pripravilo podjetje Vodovod sistema B. Mestna občina Murska Sobota bi ceno omrežnine sofinancirala v višini 50 odstotkov potrjene cene za gospodinjstva in izvajalce nepridobitne dejavnosti. Bi se pa omrežnina povečala za gospodarske družbe, in sicer za osnovni priključek DN 20 za kar 77 odstotkov. V razpravi so bile svetniške skupine elaboratu nenaklonjene. Več jih je menilo, da je to prevelika obremenitev za podjetja. Mestne svetnike je tudi zanimalo morebitno vračanje denarja. Župan Jevšek je med drugim povedal, da je po podpisu pogodbe leta 2005 država spreminjala metodologijo in s tem povzročila zmedo. Zato pričakujejo klic z ministrstva, da s

Mestni svetniki so po skrajšanem postopku potrdili predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. Spremenil se je naslov zavoda, ki sicer deluje na več lokacijah, dodane so bile nove dejavnosti, ki jih zavod izvaja. Mestni svetniki so dali soglasje k predlogu statuta javnega zavoda Razvojni center Murska Sobota. Podprli so tudi zadolžitev javnega podjetja Komunala v višini 500 tisoč evrov za obdobje do 31. decembra 2019 za zagotovitev tekočega poslovanja javnega podjetja in redno izvajanje dejavnosti. Javno podjetje mora zagotoviti sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov, iz sredstev prihodkov iz opravljanja tržne dejavnosti. Med kadrovskimi zadevami so za predstavnika lokalne skupnosti v svet zavoda Ekonomska šola Murska Sobota potrdili Stanislava Prelca.

Mag. Marjan GUJT: Predstavil je pobudo za umiritev prometa pred OŠ III (s strani Bakovske ceste). V prejšnjem mandatu je na to dvakrat opozoril, postavljena pa je bila le tabla z opozorilom na otroke na cesti. Ponoči je osvetljena, podnevi pa v bistvu te osvetlitve ni moč opaziti. Ko je na težavo opozoril še drugič, jo je občinska uprava dala v presojo Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer so ocenili, da poseg na tem mestu ni potreben. Že takrat je povedal, da ga je strah, da bo tam kak avtomobil zbil otroka, in da bodo takrat morali to popravljati. Ravno to se je zdaj zgodilo. Ponovno je postavil vprašanje o objektu zraven mrliške vežice na pokopališču. Prvič je dobil odgovor, da se bodo z vprašanjem obrnili na Komunalo, drugič je Komunala odgovorila, da se je denar od nekdanje stavbe nakazal na občino oziroma pobotal, torej je prišel v proračun. Zato sprašuje upravo, če je v tem proračunu za to mogoče namenjenega kaj denarja ali pa bo mogoče v naslednjem. Dodal je še pobudo glede davka na dež, ki je bil sprejet septembra. Že takrat je povedal, da se mu ne zdi primeren. Ker pa so zdaj na domove prišle položnice, je o posledicah govoril tudi kolega g. Petrijan, posledice so tudi pri gospodarskih subjektih, pri čemer pa ne govorimo o centih, temveč o precejšnji količini evrov. Povedal je, da so se za ta davek hitro odločili, res je, da obstaja uredba, po kateri je to področje treba urediti, ampak po podatkih, ki jih je pridobil od občinske uprave, tega še niso uredili v Kranju, Mariboru, na Ptuju, v Novem mestu, Novi Gorici in v Kopru. Izpostavil je, da imajo tak davek samo murskosoboška in še tri občine, d davek pa je pri nas za 520 odstotkov višji kot v prvi naslednji občini.

Meni, da si v gospodarstvu res nihče ne more privoščiti takih povišanj vhodnih stroškov, zato je predlagal, naj mestna uprava razmisli o predlogu z za 50 odstotkov nižjo ceno, kljub temu da bi s to ceno še vedno bili 100 odstotkov dražji od prve naslednje občine. Težko si predstavlja, da bi s takimi ukrepi lahko privabili gospodarske družbe. Povedal je, da je tako tudi stališče celotne svetniške skupine SMC. Odgovori svetniku: Glede umiritve prometa pri OŠ III je župan povedal, da so tam bili posamezni ukrepi za večjo varnost letos izvedeni. Pločnik s Trstenjakove na Bakovsko ulico je bil odkupljen, kar je zelo pomembno, saj so morali tam otroci dvakrat prečkati cesto. Naredili bodo vse, da se postavi denimo ovira na cesti in se promet še bolj umiri.

O objektu poleg mrliške vežice je župan povedal, da je že bilo povedano, da bo v naslednjem proračunu oziroma da ga mora zgraditi Komunala.

Glede davka na dež je župan povedal, da drži, da veliko občin še ni sprejelo te uredbe, tudi Mestna občina Murska Sobota ne, to pa zato, ker je leto 2014 bilo leto pred volitvami. Povedal je, da se zaveda, da ti ukrepi niso priljubljeni, vendar pa je uredbe treba spoštovati. Ceno bodo preverili še enkrat; če bo prihodek nad 10 odstotki, smo po uredbi o metodologiji za oblikovanje cen ljudem dolžni vračati denar, lahko si pa vsak meteorno vodo spelje v ponikalnico in tako ne bo plačal nič. Povedal je, da ni pametno hvaliti tega, da nekatere občine vsebine uredbe še niso sprejele z odlokom, saj so to dolžne storiti. In prvi obisk računskega sodišča bo postavil rok in določil kazen, saj so roki, določeni v uredbi, že potekli.

Staša HORVAT: Povedala je, da je v lanskem letu dala pobudo, naj se na občinski pešpoti pri OŠ II uredi javna razsvetljava (dve luči). To pot uporablja veliko občanov, tudi otroci. Na začetku Kajuhove ulice ob OŠ II pri stanovanjski hiši poleg pešpoti so del ceste dvignili z obrazložitvijo, da ob deževnem vremenu ne bi na cesti stala voda. Povedala je, da se občani zelo pritožujejo in da se ne strinjajo s preureditvijo križišča pri Zvezdi v središču mesta. Trdijo namreč, da imamo v mestni občini več križišč, ki so bolj potrebna preurejanja. Navedla je primer križišča Staneta Rozmana z Gregorčičevo ulico pri domu starejših, saj se tam velikokrat dogajajo nesreče. Za to preurejanje se je našel denar, za postavitev dveh luči v okviru javne razsvetljave pa se ne more najti. Opozarja tudi, da v križišču Ulice Zorana Velnarja in Cankarjeve ulice pri semaforju po dežju vedno stoji veliko vode.

Odgovor svetnici: Glede svetilk je župan povedal, da bo mestne četrti obiskal v naslednjih dneh. Takrat se bodo pogovarjali o investicijah, zadevo pa dobro pozna.

Mag. Anton ŠTIHEC: Povedal je, da je na prejšnji seji spraševal o prodaji zemljišč v Severni obrtno-industrijski coni. Zanimalo ga je, po kakšni ceni je bilo zemljišče prodano. Odgovor je bil, da so 1240 m2 veliko zemljišče prodali gospodarski družbi na podlagi dražbe in na podlagi cenitve sodnega cenilca za 27.817 evrov, kar je 22,4 evra za m2. Gre za komunalno urejena in asfaltirana zemljišča z robniki, zato poziva župana, naj preveri, ali je ta cena res tista prava, po kateri je bilo zemljišče prodano.

V nasprotnem primeru bodo zadevo predali ustreznim organom. Drugi odgovor je prejel glede daljinskega ogrevanja, in sicer glede postopka o javno-zasebnem partnerstvu. Zanimalo ga je, kako daleč so in zakaj so dopolnitve. V nadaljevanju je prebral odgovor mestne uprave. Povedal je, da odgovor občinske uprave prebira javno zaradi postavljenega vprašanja kolega na odboru

svetniški kotiček

december 2016

Na široko so se odprla vrata Mag. Brigita Perhavec, Socialni demokrati (SD) Pred dvema letoma smo dobili novo občinsko vodstvo, ki je na široko odprlo vrata sanjam, idejam, pobudam, zaupanju, pozitivizmu, spremembam, povezovanju, sodelovanju, demokraciji, transparentnosti, zlasti pa optimizmu in s tem upanju na boljši jutri za vse nas. Na začetku tega mandata so zaposleni in odgovorni na Mestni občini Murska Sobota poleg številnih pomembnih ukrepov na raznih področjih usmerili svojo energijo v pripravo projektov za prijave na evropske razpise, ki so se spet začeli odpirati v letu 2016, in tudi v dokončanje v prejšnjem mandatu začrtanih dobrih projektov. Kar je bilo pri tokratni pripravi projektov izjemno, je skupno delo občinske uprave mestne občine, Razvojnega centra Murska Sobota, javnih zavodov z različnih področij, nevladnih organizacij in dru-

gih v Mestni občini Murska Sobota, kar v prejšnjem mandatu žal nikoli ni bila praksa. Prepričana sem, da se bo tak način dela odražal v odličnih rezultatih v prihodnje. Tako bo mestna občina po pridobitvi dodatnih finančnih sredstev (iz rednih proračunskih sredstev tega ni pričakovati) med drugim uredila in oživila mestno središče, uredila manjkajočo športno, turistično in drugo infrastrukturo ter s tem ustvarila pogoje za razvoj kakovostnih vsebin, za katere sodobni trendi kažejo, da najbolj izpolnjujejo sodobnega človeka, in po katerih je v zadnjem času vse več potreb. To so tiste vsebine, zaradi katerih je mesto prijazno domovanje za vse prebivalce. Občinsko vodstvo mora poskrbeti za enakomeren dolgoročni razvoj mesta in primestnih naselij, ki bo usmerjen v kakovost življenja občank in občanov ter v razvoj občine, ki je zgodovinsko, kulturno, turistično in športno zanimivo mesto. Mestna občina Murska Sobota bo postala prijetno domovanje za vse generacije, na drugi strani pa vabljiva turistična destinacija. Moje vodilo pri delu je: vse se da, če se hoče, saj kjer je volja, je tudi pot. Le ovire moramo odstraniti s poti – za večino ni potrebna moč, ampak modrost.

Povišanje cen vode ni legalno Anton Štihec, Modra lista Antona Štihca Moje mnenje o dosedanjem delu si občani lahko preberejo na spletu (www.stihec.si). V tem prispevku bi se posvetil zgolj cvetki o podražitvi cene vode. Župan je odločitev o podražitvi prenesel na mestni svet, čeprav za to ni imel podlage v občinskih aktih. 26. novembra 2015 je namreč mestni svet sprejel sklep o določitvi izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v mestni občini (JP Vodovod sistema B d.o.o., od 1. 1. 2016 dalje). V odloku o ustanovitvi JP Vodovod sistema B v 16. členu piše, da o ceni odloča »svet ustanoviteljic«, torej dvanajst županov. Mestni svet ima pravico, da da le mnenje k predlogu cen. S prenosom potrditve cene vode na mestni svet je župan KRŠIL veljavne odloke in se skril za svetniki. Poleg tega v elaboratu sploh ni upoštevan čisti dobiček (pribl. 195.000 EUR) iz preveč pobranih sredstev iz podražitve cen vode v februarju

2015. Mariborčan g. Đurov navaja razloge za prenos odločitve o ceni vode na svetnike (župani se niso dogovorili o enotni ceni in uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev občinskih javnih služb varstva okolja). Po 5. členu uredbe res velja, da če imajo občine skupnega izvajalca javne službe (mi ga od 1. januarja 2016 imamo) in ne določijo enotne cene, lahko vsaka občina ločeno določi ceno storitev oskrbe s pitno vodo. A za to mora občina imeti veljaven akt (statut mestne občine je premalo). Ponavljam, od 1. januarja 2016 opravlja oskrbo s pitno vodo JP Vodovod sistema B, ki deluje po odloku o ustanovitvi.

Poleg tega odloka bi morali še upoštevati že sprejeti odlok o načinu opravljanja te javne službe in sklep o določitvi izvajalca oskrbe s pitno vodo. Svetnikom so v gradivu septembrske podražitve vode zamolčali številke členov že sprejetih odlokov in sklepa mestnega sveta (ker nobeden ne določa, da ceno sprejema mestni svet). Septembrskega povišanja cen vode ni sprejel pristojen organ, zato povišanje cen ni legalno. Na zadnji seji pa številke členov več niso skrite. Zakaj? Ker je predlog sklepa bil tak, kot mora biti: da mestni svet da le mnenje k elaboratu (ceni) in ne, da ga sprejme.

Občina ubrala pravo smer Mag. Robert Celec, Stranka modernega centra (SMC) Bliža se konec leta in z njim tudi čas, ko se zazremo vase in v mislih opravimo še zadnji pregled dogodkov iztekajočega se leta, preden pogumno in polni optimizma potrkamo na vrata novega leta. Tako v osebnem kot tudi v poslovnem življenju je tovrstna retrospektiva skorajda nujna, saj nam omogoča, da ovrednotimo dosedanje korake, uspehe in neuspehe ter na njihovem temelju gradimo pot za nadaljnje korake. Delovanje Mestne občine Murska Sobota v tekočem mandatu bi opisal zlasti kot obdobje uvajanja pozitivnih sprememb za občane in občanke. V središče mesta se je ponovno vrnilo življenje. Različni kulturni in kulinarični dogodki so obogatili dneve in večere v občini ter občanom in občankam ponudili dobrodošlo možnost sprostitve in druženja. Kakovostna in ra-

znolika ponudba prostočasnih dejavnosti gotovo predstavlja pomemben vidik zagotavljanja večje kakovosti življenja v mestu oziroma v celotni občini. V tem letu so bili potrjeni nekateri za občino in hkrati za celotno regijo pomembni projekti, pri čemer bi rad izpostavil zlasti paviljon, ki ga v prvi vrsti vidim kot inovativno turistično in promocijsko stičišče. Vendar samo paviljon ne bo dovolj. Če želimo narediti še večji preboj na področju turizma, je treba v še večji meri nadgraditi ponudbo s trajnostno rabo naravne in kulturne dediščine, kot so območje reke Mure, Dvorec Rakičan, mestno jedro itd. Hkrati je treba krepiti regionalno blagovno znamko, saj smo namreč veliko preveč vsak k sebi. Ne glede na številne izzive, ki nas še čakajo, sem z ozirom na prehojeno pot v letu 2016 prepričan, da je Mestna občina Murska Sobota ubrala pravo smer, zato na prihodnje leto gledam optimistično. Vsem občankam in občanom Murske Sobote ter obenem vsem dobronamernim ljudem zato želim pozitiven zaključek tekočega leta, blagoslovljene božične praznike, polne miru in topline, ter zdravo in srečno leto 2017.

Pogrešam več angažiranja pri izvajanju infrastrukturnih objektov Miran Forjanič, Lista ZA 2020 Vsi se zelo radi oziramo v preteklost in se kitimo s perjem, pa naj bo to naše ali koga drugega. V podjetništvu minulo delo ne prinaša dodane vrednosti, razen dobrega imena ali pomembnih referenc. V političnem pogledu se glede naše občine ali mestnega sveta s to teorijo ne bi preveč strinjal. V preteklosti je mestni svet podprl marsikatero dobro naložbo, a tudi takšne, ki so nasedle ter bremenijo proračun in občane še danes. »A jih lahko štejemo kot dobro referenco?« Politika je usmerjanje družbe ob pomoči države, politik pa je politična figura. Vendar naj bi bili vrednoti politika tudi sprejemanje kompromisov in toleranca, kar v našem primeru žal ne drži. Zelo radi pokažemo na napake drugih, s čimer odvrnemo pozornost od lastnih napak. Moj namen ni naštevanje napak in kazanje s prstom na ljudi, ki so jih zagrešili, čeprav so nekatere še dandanes moteče za občino in občane.

Ena največjih je seveda čistilna naprava, ki je potegnila za sabo nedavne podražitve čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske vode z javnih površin ter čiščenja padavinske vode s

streh v Mestni občini Murska Sobota. Že večkrat sem opozoril na ponovno preučitev koncesijske pogodbe in njeno ovrednotenje: morda bi bilo kljub vsemu za občane in občino ceneje prekiniti pogodbo ter odplačati obveznost do koncesionarja kot pa vztrajati do poteka trajanja pogodbe. V poslovnem svetu je popolnoma običajno, da je treba vsako storitev plačati, vendar za primerno ceno in ob realnem ovrednotenju storitve. Predlagam, da pristojne službe znova ovrednotijo storitev čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske vode z javnih površin ter cene storitev čiščenja padavinske vode s streh v Mestni občini Murska Sobota – in seveda pri izračunu upoštevajo tudi finančne kazalnike za našo regijo. Pogrešam več angažiranja pri izvajanju infrastrukturnih objektov, ki bi bili podlaga za privabljanje podjetij v našo okolico. Vsekakor mislim na cestno infrastrukturo in kanalizacijsko omrežje. Z vidika enakih možnosti in pravic vseh občanov pričakujem rešitev problema tudi za tiste, ki so bili prisiljeni (!) v priklop na mešani komunalni sistem in s tem v dodatno plačilo »davka na dež«! Oživljanje mesta ni mesto samo, ampak vsi sestavni deli mestne občine skupaj s primestnimi naselji, ki so trenutno prepuščena sama sebi in lastni iznajdljivosti. Vsake oči najprej vidijo zunanjost, šele po izoblikovani zunanjosti se lahko zavedamo tudi notranjosti.

/

5

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta s 17. redne seje (1. del) za urbanizem. Poziva občinsko upravo, da pripravi pravno mnenje ali obrazložitev, to pa lahko stori tudi komisija za statutarna in pravna vprašanja, in sicer o trditvi g. Đurova, ki pravi: »Če se točka z dnevnega reda umakne, je to enako, kot da si proti.« Meni, da to ne drži. Če se točka umakne, se bo nadaljevala na naslednji seji, to pa ne pomeni, da je nekdo proti. Postavil je vprašanje, zakaj se v Soboških novinah ne objavljajo pobude in vprašanja mestnih svetnikov. Dejal je, da je Modra lista na zadnji seji mestnega sveta predlagala 30-odstotno subvencijo uporabe vode, vendar teh pobud sploh ni bilo v Soboških novinah. Soboške novine so glasilo mestnega sveta, župana in občinske uprave, zato imajo pravico, da se stvari, ki se na seji povejo in po katerih sprašujejo, tudi zapišejo. Zakaj v Soboških novinah ne objavijo vseh vprašanj in pobud? Omenil je še pobudo, ki jo je dal kolega na odboru za urbanizem, in sicer o naročilu revizijskega projekta. Zanimalo ga je, na kakšen način (ustrezno ali neustrezno) se je izvedel nalivni preizkus za reinjekcijsko vrtino Sobota 4. Navaja, da strokovnjak trdi, da se je izvedla brez rudarskega dovoljenja in nestrokovno, saj se je v globino spuščala mrzla voda, ter da so tudi strokovnjaki geološkega zavoda povedali, da se je ta postopek nalivnega preizkusa izvedel nestrokovno. Daje pobudo ter poziva komisijo za statutarna in pravna vprašanja ter tudi nadzorni odbor, da preverita, ali je predsedujoči današnje seje kršil poslovnik s tem, ko ni dal na glasovanje odločitve o vsebini proceduralnega predloga, ki ga je dal kot svetnik. Ko je z njegove strani dobil obrazložitev, s katero se ni strinjal, bi jo po poslovniku moral dati na glasovanje v mestnem svetu, ki bi se moral opredeliti o tem proceduralnem predlogu. Toda predsedujoči ga je napotil na komisijo za statutarna in pravna vprašanja. Zato poziva, da naj oni preberejo poslovnik in povedo, ali je predsedujoči kršil poslovnik ali ne.

Odgovori svetniku: Glede odgovorov g. Štihca in njegovega nestrinjanja z njimi je župan dejal, da je prepričan, da je zemljišče bilo prodano zakonito, tudi g. Štihec zelo dobro pozna postopek, saj je delal na tem področju. Postopek je jasen: cenilec oceni, potem sledi dražba, do 15 odstotkov se lahko cena spusti prvič, potem pa do 30 odstotkov. Po več razpisih smo bili doslej neuspešni pri prodaji zemljišč v SOIC, tudi zaradi tega, ker je cena visoka.

Glede pobud in vprašanj v javnem glasilu Soboške novine je povedal, da bo mestna uprava to preverila. Strinja se, da vsebina pobud in vprašanj mora biti objavljena v celoti.

O reviziji za nestrokovno reinjekcijo je povedal, da bodo preverili, koliko stane, pozoren bo, da bo ocena neodvisna – tudi glede vrtanja in temperature. Dejal je, da se je geotermija zaustavila zaradi tega, ker je država določila visoke koncesije, s čimer imata težave kmetijski sektor in turizem ter tudi vsi tisti, ki se želijo ogrevati, saj se to preprosto ne splača. Navaja še težave v Lendavi, kjer so koncesionarju dali koncesijo za vrtine, občani pa se zaradi visokih cen odklapljajo, saj se cene še zvišujejo, koncesija pa je podpisana kar za deset let. Koncesionar pokaže pogodbo, občina pa bi naj to plačala.

Tega v Murski Soboti ne bi radi doživeli.

Anton ŠKRABAN: Povedal je, da v Krajevni skupnosti Krog s sredstvi iz proračuna mestne občine v zadnjem obdobju sanirajo ceste in obenem tudi odvodnjavanje meteornih voda s cestišč. V celoti so že uredili Brodarsko in Mursko ulico, lansko jesen se je ob izgradnji vodovoda na delu Plečnikove ulice v celoti na novo položila asfaltna prevleka. Vendar opažajo, da se ob vsaki novi investiciji h gospodinjstvu, kot je nov priključek kanalizacije ali pa tudi sanacija kanalizacijskega priključka, preseka cesta ali pločnik. Sprašuje, kdo je dal soglasje, da se lahko tako uničuje nova asfaltna prevleka, in kdo bo za to odgovarjal.

Renata PINTER VERTOT: Pozdravila je vse ukrepe za oživitev mestnega središča. Navedla je urejanje Slovenske ulice in križišča, opozorila pa je, da le nekaj korakov stran stoji mestna tržnica, ki bi naj bila srce vsakega mesta in prostor raznovrstne ponudbe, kjer se srečajo in poklepetajo someščani, ter tudi prostor, kjer se lahko odvijajo najrazličnejši dogodki. Naša tržnica ni niti senca tega in nikakor ji ne uspe zaživeti v tisti pravi obliki. Zanimalo jo je še, zakaj kot nekoč na spletni strani občine ni mogoče več najti arhiva Soboških novin v elektronski obliki.

Odgovori svetnici: Glede tržnice se župan s svetnico popolnoma strinja. Zdaj se to vprašanje rešuje z novo streho, sredstva so tudi v rebalansu, upa, da bo v tretjem pozivu v okviru Trajnostne urbane strategije zajeta, saj bi resnično lahko naredili kaj pametnega, ker se tržnice v trenutnem stanju res lahko le sramujemo. Kako je s spletnim arhivom javnega glasila Soboške novine, bo preverila mestna uprava.

Darko PETRIJAN: Dal je pobudo, ki je vezana na izvajanje pri točki elaborata. Sprašuje, ali je mogoče na tem javnem vodovodnem omrežju zagotoviti še nekaj hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti. Posledica tako visokih cen, ki jih zdaj trenutno plačujejo, je to, da so leta 2008, ko so se preselili v novo šolo, zgradili sami štiri hidrante, zaradi zagotavljanja požarne varnosti pa je bilo treba izbrati priključek DN80. Ali je mogoče, da javno podjetje Komunala zagotovi dva dodatna priključka oziroma hidranta v javnem omrežju, da bodo potem lahko šolo priključili na DN30, kar bi za njihove potrebe zadostovalo.

Dal je pobudo glede gramoznih parkirišč na območju Murske Sobote. Izpostavlja blok na Lendavski 8 in Kocljevi ulici, kjer je veliko udarnih jam. Ker se približuje snežno obdobje, bi bilo res lepo, če se to sanira.

Odgovori svetniku: O številu hidrantov odloča gasilska zveza, za prehod z večjega na manjši DN pa se je treba obrniti na Komunalo.

Direktor bo s sodelavci stanje preveril, je pa to mogoče izvesti, saj so podobno storili pri Nogometnem klubu Mura in si tako bistveno znižali stroške. S pripombo o gramoznih parkiriščih se strinja, tudi sam namreč kot občan in ne samo kot župan strokovne službe sproti opozarja na bankine.

2. del vprašanj in pobud članov mestnega sveta s 17. redne seje bomo zaradi prevelikega obsega objavili v januarski številki Soboških novin.

6

/december 2016

Posebna priloga Soboških novin Predstavitev projektov Celostnih teritorialnih naložb v Mestni občini Murska Sobota

Pripravljeni xx

Soboško jezero s paviljonom Expo: Vrata v Pomurje (fotomontaža).

Murska Sobota se spreminja V mestu smo s skupnimi napori pripravili Trajnostno urbano strategijo, ki je naš osrednji in dolgoročni razvojni dokument. Ponosen sem, da je v procesu njegovega oblikovanja sodelovalo toliko ljudi, društev, organizacij, tudi podjetij. Ko iščemo esenco tega mesta in regije, njuno razvojno bistvo, ko identificiramo potenciale, na katerih moramo graditi prihodnost, je pomembno, da stopimo skupaj. Samo če bomo vsi čutili in razumeli vizijo mesta, jo lahko dosežemo.

Dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota

Murska Sobota se spreminja. Rdeča nit naših naporov je ambicija, da Murska Sobota postane privlačno in konkurenčno mesto. V tekmi evropskih mest in regij smo odločeni tekmovati v kategoriji visoke kakovosti življenja.

Menimo, da imamo za to vse možnosti in da je lahko prav kakovost življenja naša ključna razvojna prednost. Pri povabilu turistu, pri nagovoru investitorjev, pri občutju vseh, ki tukaj živimo.

Skupaj smo se odločili, da bo Murska Sobota zelena, odprta in povezovalna.

Da bo regijo pomikala naprej z vodilno vlogo pri zavarovanju našega okolja, s kakovostjo infrastrukture, pri zarisovanju regije na svetovni turistični in gospodarski zemljevid, po dostopnosti vsem družbenim skupinam ter po prijaznem, vedrem značaju povezane in živahne skupnosti.

Odločno smo začeli uresničevati stebre naše razvojne politike. S sprejemom rebalansa, zlasti pa svežnja ambicioznih razvojnih projektov, smo prešli v fazo akcije.

Prvič: z revitalizacijo mestnega središča bomo prenovili najpomembnejšo mestno površino, južni del Slo-

venske ulice in Trg zmage. Po utripu te ulice se mora meriti utrip Sobote. Z njeno obnovo hočemo Slovensko ulico ponovno narediti za središče našega družabnega in kulturnega življenja, pa tudi trgovskega utripa mesta. Tukaj hočemo oblikovati kakovosten javni prostor za srečevanja, za pomenjkovanja, za doživetja Murske Sobote.

Drugič: z obnovo naše kulturne dediščine bomo bistveno polepšali podobo Sobote, energetsko sanirali javne objekte, hkrati pa omogočili njihovo dostopnost invalidom in starejšim. S prenovo stavbe mestne uprave, delno sanacijo gradu in izgradnjo dvigala v njem ter z obnovo TVD Partizan bomo tem kulturno zaščitenim stavbam, ki so v prvi vrsti namenjene našim ljudem, zagotovili popolnoma novo kakovost za izvajanje javnih ali skupnostnih dejavnosti.

Tretjič: začenjamo s spreminjanjem naše prometne kulture. Ne s palico, temveč s korenčkom. Izboljšali bomo kakovost kolesarskih stez in jih bolje povezali v celoto. Sobota je malo mesto na ravnici in tukaj je res užitek kolesariti. Na mestnem obrobju bomo zgradili parkirišče s postajališčem javnega avtobusa in izposojo koles, da vzpostavimo učinkovit Park+Ride

sistem, ki bo razbremenil mestno središče, vsem nam pa zagotovil boljši zrak in boljše počutje v Soboti z manj prometa. Kmalu bomo na tem področju postregli z novostmi, ker hočemo biti v koraku z najnaprednejšimi evropskimi mesti. Četrtič: Soboško jezero. Skupaj s sodelavci trdo delamo na tem, da to degradirano območje postane nov magnet mesta in celotne regije. Z vsebinami, ki bodo vse nas vabile k rekreaciji, športu, igri ter druženju ob in na vodi. Še več: paviljon Expo nam je uspelo pripeljati v Soboto zato, ker smo zastavili najbolj prepričljivo zgodbo, ki povezuje mesto z regijo in regijo s celotno državo. Regijski promocijski center, središče gospodarskih, turističnih in kulturnih vsebin. Čisto nova kakovost prostora za skupnost in za vse, ki bodo skozi naša Vrata v Pomurje vstopali v to čudovito regijo.

Pomembno je, da ob Soboškem jezeru snujemo tudi gospodarske vsebine. Pri tem bi rad spomnil na našo ambicijo, da v Mursko Soboto in regijo pripeljemo nove naložbe in s tem nova delovna mesta. Konkurenca proizvodnih lokacij po Evropi je velika, a dosedanje izkušnje me polnijo z optimizmom. Smo dobro pripravljeni ter

imamo dobro kombinacijo lokalnih, regionalnih in nacionalnih spodbud.

Morda ne bomo uspešni pri zgodbah, ki so trenutno medijsko izpostavljene, vem pa, da smo z napori, da jih pridobimo, postali konkurenčnejši in prepoznavnejši kot privlačna naložbena lokacija. Ni nam treba gledati v tla. Ni se nam treba sramovati svojih možnosti in svojih danosti. Imamo dobro ponudbo in odprti ostajamo za vsako idejo, za vsako naložbo, ki bo z odpiranjem vsakega delovnega mesta pomagala spreminjati značaj Pomurja v hitro rastočo in razvojno prodorno regijo.

Zastavili smo vizijo. Skupaj s celotno skupnostjo smo pripravili projekte in našli vire za njihovo realizacijo. Ti viri obetajo, da bomo lahko naredili izjemen premik naprej. Ob tem v mestu zagotavljamo dosedanjo raven vseh javnih storitev in ohranjamo dolgoročno vzdržnost mestnih financ.

Vodi me jasna ambicija: ustvarjati dobre spremembe. Da ne bomo prepoznavni po propadu velikanov, ampak po velikanskih premikih naprej. Da Murska Sobota postane bolj privlačno in konkurenčno mesto za vse, ki jo štejemo za svoj dom, in za vse, ki jo šele spoznavajo in vanjo prihajajo.

Pripravljeni

xx

Pripravljeni na zagon urbanih razvojnih projektov Mestna občina Murska Sobota se pripravlja na izvedbo nekaterih ključnih razvojnih projektov, s katerimi se potegujemo za financiranje iz novega mehanizma Evropske unije. Predpogoj za to je pripravljena trajnostna urbana strategija, ki smo jo pripravljali v letu 2015 po načelu „od spodaj navzgor“, z vključevanjem občanov in organizacij v skupni premislek o tem, na katerih prednostih lahko gradimo trajnostno, konkurenčno prihodnost mesta. Najpomembnejši del takšnega pristopa je v definiranju poslanstva Murske Sobote. To je izgradnja močne lokalne skupnosti z živimi in aktivnimi soseskami ter osredotočanjem na potrebe vseh generacij, da Mursko Soboto naredimo prepoznavno na zemljevidu Slovenije in tega dela Evrope.

Priprava Trajnostne urbane strategije

16 tematskih delavnic

Okrogla miza s 100 udeleženci

december 2016

Prenova mestnega središča Mestno središče potrebuje celovito revitalizacijo.

S prenovo, ki bo pritegnila nove vsebine in dejavnosti, želimo obrniti trende in ljudi ponovno privabiti v najožje mestno jedro.

Vrednost in dinamika projekta: Vrednost projekta:

Fokusna skupina z 38 udeleženci

4.141.046 €

2017:

6.100 €

2018:

297.070 €

2019:

3.837.876 €

Trajanje projekta:

2016 - 2018

Viri financiranja:

433 sodelujočih

400+ pobud in idej

23 organizacij

Podpora pri urbanih prenovah in ukrepih za doseganje urbane mobilnosti

CTN: MOMS:

3.312.836 €

80 %

828.209 €

20 %

Celostne teritorialne naložbe so nov mehanizem Evropske unije, namenjen urbanemu razvoju in podpori mest kot nosilcev regionalnega razvoja. Do sredstev iz mehanizma je v Sloveniji upravičenih enajst mestnih občin za naložbe v urbanih naseljih (Murska Sobota in Černelavci).

Za ukrepe CTN je v Sloveniji namenjenih 139.294.933 EUR. 60 % teh sredstev je namenjenih vzhodni koheziji. Upoštevajoč kriterije (20 % število prebivalstva, 20 % rang velikosti mesta in 60% kakovost TUS) je Mestna občina Murska Sobota upravičena do 10.086.742 EUR teh sredstev. V mehanizmu CTN so definirane tri ključne prednostne naložbe: za urbane prenove namenjamo 7,8 mio EUR, za urbano mobilnost 1,5 mio EUR, za energetsko sanacijo stanovanj* v javni lasti 0,7 mio EUR. Deleži sredstev za prednostne naložbe v Murski Soboti:

Alokacija sredstev CTN v Sloveniji:

7.852.621 €

CTN / Vzhodna kohezijska regija

Urbana mobilnost

83.073.632 €

1.519.889 €

CTN / Murska Sobota

Energetska sanacija stanovanj

10.086.742 €

714.231 €*

7,8

Sredstva EU - CTN

2,0

Sredstva MOMS (min.)

9,8

Okvirna vrednost naložb

1,5 0,8 2,3

Prenova stavbe mestne uprave

1.349.634 €

2016:

22.448 €

2017:

1.327.186 €

Trajanje projekta:

2016 - 2017

Skupaj 9,3 2,8

Viri financiranja:

12,1 v mio EUR

Kazalniki uspešnosti

CTN:

Mehanizem CTN je namenjen doseganju jasno določenih kazalnikov. Na področju urbanih prenov moramo s prenovami doseči revitalizacijo 1500 m2 odprtega javnega prostora, 1500 m2 površin obnovljenih stavb in saniranih 15 stanovanj. Izveden mora biti tudi vsaj en ukrep urbane mobilnosti, vsi ukrepi pa morajo prispevati k ciljem Trajnostne urbane strategije.

Prispevek k ciljem TUS

Revitalizacija javnega prostora

Revitalizacija stavb

Sanacija stanovanj

1500 m2

1500 m2

15 stanovanj

Hkrati pristopamo k prenovi odprtih javnih površin, ulic, pločnikov in površin za kolesarje, tako da bo v prihodnje to prometno območje s prednostjo za pešce in kolesarje s posebnim režimom za motorna vozila. Prenovo središča bodo spremljale postavitev sodobne urbane opreme, ureditev novih zelenih površin z zasaditvijo dreves in posodobitev komunalne infrastrukture. Pričakujemo, da bo prenovljeno mestno središče ponovno privabilo nove dejavnosti.

S prenovo želimo oživiti mestno središče, pa tudi zmanjšati hrup in onesnaženost zraka s spremenjenim prometnim režimom. Mestno središče želimo narediti privlačno za druženje, srečevanje, prireditve, sej-

Vrednost projekta:

Urbana prenova

me in sprehode ter izboljšati kakovost odprtega javnega prostora in s tem povečati urbani utrip v središču Murske Sobote.

Vrednost in dinamika projekta:

Okvirna vrednost naložb Urbana mobilnost

Prenova zajema območje južnega dela Slovenske ulice od hotela Zvezda do hotela Diana z vključenim delom Zvezne in Cvetkove ulice ter območje Kardoševe ulice, Trubarjevega drevoreda in Trgom zmage. Celovita prenova je odgovor na zmanjševanje vloge mestnega središča v vsakdanjem življenju prebivalstva, praznjenje lokalov in stavb ter selitev urbanega življenja v trgovske centre na mestnem obrobju.

Zgradba mestne uprave zahteva celovito prenovo, da se zagotovi prihranek pri energiji in vzdrževanju, hkrati pa olepša pomemben del kulturne dediščine v najstrožjem mestnem jedru.

Urbane prenove

CTN / Slovenija

139.294.933 €

7

/

Ukrep urbane mobilnosti

* Prijava zaradi formalnih razlogov (lastništvo stanovanj) ni mogoča, razen če se spremenijo pogoji.

MOMS:

1.079.707 €

80 %

269.927 €

20 %

Nekdanji Delavski dom je kulturno zaščiten objekt in pomembna veduta mestnega jedra.

blemov je nezagotovljena dostopnost invalidnim osebam, starejšim in gibalno oviranim osebam.

Objekt, v katerem sta sedeža mestne občine in tukajšnje upravne enote, je močno dotrajan in energetsko neučinkovit. Najizrazitejša je dotrajanost fasade, še zlasti na dvoriščni strani, kjer odpada in je nevarna, prav tako so dotrajani kritina, stavbno pohištvo ter zastarele notranje in zunanje instalacije. Eden ključnih pro-

S prenovo stavbe želimo na prvem mestu poskrbeti za njeno energetsko sanacijo, optimizirati stroške vzdrževanja stavbe in jo narediti dostopno za invalide. Mesto bo s prenovo dobilo tudi nove konferenčne površine za krepitev javnega dialoga za potrebe mesta in celotne skupnosti.

8

/december 2016

Soboško jezero: Vrata v Pomurje S postavitvijo slovenskega paviljona s svetovne razstave Expo v Milanu dajemo pospešek pri celoviti revitalizaciji Kamenšnice v sodoben turistični, gospodarski, športni in kulturni center.

Soboško jezero bo v regijo pripeljalo novo življenje, nove priložnosti, nove goste, nove vsebine in dodano vrednost za razvoj, posel ter kakovost življenja.

Z nastankom turističnega, gospodarskega, športnega in kulturnega središča regije ter z umestitvijo paviljona Expo se celovito ureja sedanje degradirano območje Kamenšnice. Z razvojem novih vsebin se bo temu primestnemu prostoru tik ob avtocesti zagotovila nova kakovost, namenjena prebivalstvu in gostom. Soboško jezero vidimo kot nov regijski magnet doživetij in vsebin, ki bo privabljal s preživljanjem prostega časa za prebivalce in z zanimivo izkušnjo za domače in tuje goste.

V prvi fazi se bo v letu 2017 postavil paviljon Expo s funkcijo regijskega promocijskega centra ter vrsto turističnih, kulturnih, promocijskih, gospodarskih in drugih vsebin.

Paviljon je zamišljen kot predstavitev Pomurja in Slovenije na enem mestu, katerega primarni namen je povabilo gostu, da nadalje odkriva Pomurje v njegovi globini z obiskom mest, zdravilišč, goric, kulturno-zgodovinskih znamenitosti, običajev in kulinarike tega prostora.

S paviljonom Murska Sobota dobiva tudi prvovrsten in reprezentativen prireditveni prostor za najrazličnejše dogodke lokalnega, regijskega, državnega in mednarodnega značaja.

V njem bo urejen sodoben promocijski center s predstavitvijo Slovenije in Pomurja, deloval bo tudi kot reprezentativno prizorišče za kulturne in druge prireditve, vanj bo umeščena vstopna točka za tuje investitorje v regijo in drugo.

V paviljonu bodo tudi gostinska ponudba prvovrstne pomurske kulinarike, spoznavanje kulturnega utripa in dediščine Pomurja ter vrsta drugih vsebin, ki jih bo soustvarjala celotna regija.

V nadaljnji fazi se bo na prostoru ob Soboškem jezeru razvijala ponudba turističnih, športnih, kulturnih, izobraževalnih in poslovnih vsebin. Že v letu 2017 bomo začeli z urejanjem okolice ter naravnega kopališča. Ob Soboškem jezeru bo tako nastala vrsta privlačnih turističnih, prostočasnih in rekreativnih vsebin s površinami za šport in rekreacijo, sprehode in oddih v naravi, vodnimi športi in atrakcijami ter parkom za gibanje in motoriko.

Soboško jezero je projekt regijskega značaja, ki je pridobil tudi podporo sveta pomurske razvojne regije. S položajem tik ob avtocesti je odlična lokacija za razvoj vstopne točke v Slovenijo in Pomurje, ki bo nagovarjala tako mimoidoče turiste kot tudi vse, ki ciljno prihajajo odkrivati Pomurje in čudovito izkušnjo naše regije.

Paviljon Expo: regijski promocijski center.

Vstopna točka v Slovenijo in v Pomurje tik ob avtocesti.

Privlačne vsebine za turiste, domačine in vlagatelje.

Ureditev naravnega kopališča, površine za šport, sprehode in oddih v naravi, vodni šport in atrakcije, park za gibanje in motoriko.

Predstavitev Pomurja in Slovenije z doživetji, kulturo in kulinariko.

Revitalizacija degradiranega območja z zaščito naravnih habitatov ter krepitvijo ekološke in očiščevalne funkcije območja.

Vrednost in dinamika projekta: Vrednost projekta:

2.551.876 €

2017:

95.940 €

2018:

1.901.498 €

2019:

554.438 €

Trajanje projekta:

2016 - 2018

Viri financiranja:

CTN:

1.164.748 €

46 %

MGRT:

1.000.000 €

39 %

MOMS:

387.128 €

15 %

Predstavitev projektov Celostnih teritorialnih naložb

xx v Mestni občini Murska Sobota

Pripravljeni

xx

december 2016

9

/

Prenova gradu Grad je osrednji element kulturne dediščine. Z delno sanacijo bomo preprečili njegovo propadanje, izboljšali energetsko sliko objekta ter omogočili dostopnost gradu tudi za invalide in starejše.

Vrednost in dinamika projekta: Vrednost projekta:

Delna sanacija gradu je del potrebnega faznega pristopa k celoviti obnovi osrednjega kulturnega spomenika v mestu.

371.247 €

2017:

23.417 €

2018:

193.617 €

2019:

154.212 €

Trajanje projekta:

Viri financiranja:

2017 - 2019

CTN: MOMS:

296.998 €

80 %

74.249 €

20 %

Z vgradnjo dvigala omogočamo dostop invalidom in gibalno oviranim osebam do stalne in občasnih razstav

muzeja, večnamenske knjižnice in prireditvene dvorane. V gradu bomo uredili tudi osrednje sanitarije.

dvoriščna okna, s tem pa bo izboljšana energetska učinkovitost gradu.

Delno bodo obnovljeni fasada na dvoriščni strani do ravni arkad s stebri in stropi ter oba vhoda na grajsko dvorišče. Zamenjana bodo dotrajana

TVD Partizan TVD Partizan je dom pomembnih športnih organizacij in društev. Z njegovo prenovo mu želimo vrniti nekdanji sijaj ter na njegovih temeljih razvijati pogoje za šport in rekreacijo v naši skupnosti.

Vrednost in dinamika projekta: Vrednost projekta:

949.040 €

2016:

20.130 €

2017:

928.910 €

Trajanje projekta:

Viri financiranja:

2016 - 2017

CTN:

759.232 €

80 %

MOMS:

189.808 €

20 %

Urbana mobilnost S sodobnimi ukrepi trajnostne urbane mobilnosti želimo izboljšati kakovost zraka in infrastrukturo razviti tako, da nas bo spodbujala h kolesarjenju in odgovornejšim oblikam prevoza. V okviru tega področja bomo prenovili in izgradili kolesarske povezave, na mestnem obrobju pa zgradili sistem P+R za zmanjšanje prometne obremenitve mestnega središča.

S projektom Park+Ride želimo dati pospešek razvoju trajnostne urbane mobilnosti. Uporabniki z osebnimi vozili parkirajo na parkirišču na mestnem obrobju, pot do mesta pa nadaljujejo z avtobusom, kolesom ali kot sopotniki v drugih vozilih.

Sistem P+R je izravnalni in omilitveni ukrep sočasnemu omejevanju števila parkirnih mest v ožjem mestnem središču. Sistem P+R vključuje parkirna

mesta za avtomobile, posebej označena mesta za invalide, motoriste, avtobuse, avtodome, pokrito postajališče za mestni avtobus in za sistem Soboški biciklin.

P+R bo postavljen ob robu Soboškega jezera tik ob izvozu z avtocestne povezave, s čimer posebej spodbujamo obiskovalce, da Mursko Soboto doživijo ob uporabi alternativnih načinov prevoza.

Stavba je bila zgrajena leta 1929 kot Sokolski dom, danes pa v njej domujejo številna športna in rekreativna združenja na čelu z mestno športno zvezo. Zaradi dotrajanosti je stavba, ki je kulturno zaščitena, podvržena visokim stroškom vzdrževanja, prav tako pa ne zagotavlja primernega standarda za urbani šport

in rekreacijo. Stavba je ob tem energetsko potratna, z dotrajano kritino, stavbnim pohištvom in instalacijami.

S prenovo se bomo izboljšali pogoje za vadbo telovadcev in športnikov ter dostopnost za invalide, starejše in gibalno ovirane osebe. Z energetsko

sanacijo bo doseženo zmanjšanje stroškov vzdrževanja, mesto pa bo z obnovljenim TVD Partizan dobilo tudi obnovljeno kulturno dediščino, ki bo s svojim videzom pomembna veduta v spomeniškem območju mestnega jedra.

Kolesarske povezave

Park+Ride

Vrednost in dinamika projekta:

Vrednost in dinamika projekta:

Vrednost projekta:

1.852.703 €

Vrednost projekta:

2017:

1.042.022 €

2017:

272.000 €

2018:

810.681 €

2018:

273.200 €

Trajanje projekta:

2017- 2018

Viri financiranja:

CTN: MOMS:

Trajanje projekta:

545.200 €

2017- 2018

Viri financiranja:

1.214.887 €

65 %

CTN:

357.508 €

65 %

637.816 €

35 %

MOMS:

187.692 €

35 %

Z novogradnjo, obnovo in povezovanjem kolesarskih stez ter izvedbo kolesarske povezave okoli Soboškega jezera želimo razširiti kulturo kolesarjenja kot najboljše alternative motoriziranemu mestnemu prometu.

Odlične naravne pogoje za razvoj kolesarjenja želimo okrepiti s premišljenim sistemom tras, ki bodo definirane s Celostno prometno strategijo mesta.

10

/december 2016

aktualno

Poklon hrabremu borcu in domoljubu Foto: Ksenija Glažar

Aleksandra Grah Prekmursko društvo General Maister je v grajski dvorani pripravilo prvo proslavo, posvečeno generalu Rudolfu Maistru, pomembnemu borcu za severno mejo.

Ob tej priložnosti so v društvu, ki deluje šele od marca ter si prizadeva za življenje v miru, strpnosti in sožitju, razgrnili društveni prapor. Ustanovitvi društva je po besedah predsednika mag. Marjana Fariča botrovalo dejstvo o vseprisotnem usipanju državljanske zavesti in pomanjkanju zavedanja o lastni identiteti – o tem, kaj smo in kaj želimo. Farič je kot najpomembnejši element Maistrove dediščine izpostavil njegovo domoljubje ter zavezanost slovenskemu narodu in njegovi kulturi. V tem duhu se odvijajo vse dejavnosti društva, kajti člane družijo domoljubje, ohranjanje vrednot in spomin na pomembne zgodovinske dogodke.

Ob tej priložnosti je zbrane kot slavnostni govornik nagovoril podpredsednik vlade mag. Dejan Ži-

Mag. Marjan Farič je kot najpomembnejši element Maistrove dediščine izpostavil njegovo domoljubje ter zavezanost slovenskemu narodu in njegovi kulturi.

dan, ki je med drugim poudaril, da domoljubje ni ekskluzivna pravica nobene družbene skupine, stranke, sloja, ampak pripada določenemu narodu. »Največje bogastvo te države so prav ljudje – njihova prepričanja in ustvarjalni potencial.« Židan je Maistra ocenil kot hrabrega in vzornega državljana, ki nas uči, da so pomembna tista dejanja, ki so dobra za širšo skupnost in ne le za zasebne interese.

V prekmurskem društvu General Maister so na prvi proslavi, posvečeni generalu Maistru, razgrnili društveni prapor.

Kje smo, kam gremo?

Slovenija je znana kot ena najbolj varnih destinacij.

Na to smo po mnenju govornikov lahko še posebej ponosni, zlasti v današnjih časih, ko je toliko sprememb v družbi.

Pomembna je vez z državljani Udeleženci plenuma so poudarili pomen naše pokrajine pri osamosvajanju: »Pomurje je imelo pomembno vlogo pri osamosvajanju, toda tega se premalo zavedamo.«

Ksenija Glažar V Murski Soboti razmišljali o času osamosvajanja in Pomurju 25 let pozneje.

Konec novembra je v Murski Soboti potekala 14. znanstvena konferenca pomurske akademije PAZU. V dveh dneh se je na njej zvrstilo kar 40 predavanj njenih članic in članov, kar je največ doslej. V uvodnem plenumu »Pomurje 25 let po osamosvojitvi Slovenije«, ki ga je povezoval dr. Mitja Slavinec, predsednik PAZU, so sodelovali prvi predsednik republike Milan Kučan, slovenski generalmajor in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, dr.

Jože Magdič ter novinar Dela Jože Pojbič. Kučan se je v razmišljanju

četrt stoletja po osamosvojitvi vrnil k osnovnemu vprašanju, zakaj smo sploh želeli samostojno državo. Kot pravi, je na plebiscitu naša ambicija segala širše od atributov samostojne države.

mostojnost Slovenije, se je podal v politiko. Teh časov se spominja po tem, da ni bilo ljudskih problemov in žalitev, vse je bilo na ljudski ravni. Vendar tudi danes, kot pravi, ni izgubil zaupanja v Pomurje.

Magdič: Nisem izgubil zaupanja v Pomurje

Novinarsko poročanje se je spremenilo

Ladislav Lipič se je dotaknil daljne preteklosti in spomnil tudi na dogodke iz prve svetovne vojne, v kateri so Pomurci odigrali veliko vlogo.

Omenil je tudi leto 1968, ko je bila ustanovljena teritorialna obramba.

Leta 1990 so se razmere zaostrile pri nas in tudi v mednarodnem okolju.

Kot pravi, je treba zgodovino vedno in povsod ustrezno razlagati. Jože Magdič se je vrnil k dogodkom iz časov osamosvajanja države, ko je bil poslanec oziroma delegat. Pred tem je živel v Nemčiji, vendar ker je čutil, da želi nekaj narediti za sa-

Jože Pojbič, novinar Dela, se je spominjal, kako so novinarji v takrat tehnično popolnoma drugačnih časih poročali o vojni v Pomurju. Fotografije je razvijal kar v temnici v šoli in jih po faksu pošiljal za objavo v časopisu naslednji dan. Tehnologija je na tem področju do danes izredno napredovala. »Toda nisem prepričan, da se je enako zgodilo z vsebino,« pravi Pojbič. Nekoč je bilo sodelovanje med novinarji brezpogojno, danes pa jim, kot pravi Pojbič, preveč sodelovanja vzbuja slabo vest.

Ksenija Glažar Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede Univerze v Mariboru in Policijsko upravo Murska Sobota gostila drugo nacionalno konferenco o varnosti v lokalnih skupnostih.

Tema letošnje konference je bilo policijsko delo v skupnosti. Zbrane so uvodoma nagovorili dr. Aleksander Jevšek, župan Mestne občine Murska Sobota, prof. dr. Igor Tičar, rektor Univerze v Mariboru, dr. Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, in Marjan Fank, generalni direktor policije. Župan Jevšek je opozoril na varnost v turističnih središčih, potencialne investitorje zanima varnost plačilnega prometa in investicij, zelo pomembna je socialna varnost. Da je varnost treba razumeti široko, v kar najširšem pomenu besede, se je strinjal tudi Sotlar. Tičar je med drugim povedal, da je Slovenija znana kot ena najbolj varnih destinacij, na kar smo lahko še posebej ponosni. Zlasti v današnjih časih, ko je toliko sprememb v družbi, ko se soočamo s pravo selitvijo narodov in raznimi političnimi pretresi. Fank je poudaril, da v policiji sodelovanje z lokalno skupnostjo in državljani postavljajo na prvo mesto. Vez z državljani je po njegovem zelo pomembna za uspešnost dela.

aktualno

december 2016

11

/

Bomo tisti, ki vodijo, ali le sledilci?

Ksenija Glažar Tudi letos je murskosoboški regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije organiziral Festival inovativnosti, znanosti in ustvarjalnosti mladih – Izum 2016.

Z njim želijo mladim na zanimiv način prikazati ustvarjalnost in znanost v povezavi z gospodarstvom. Dr. Mitja Slavinec je ob otvoritvi festivala med drugim dejal, da ima naša občina veliko stvari, ki jih druge nimajo: »Ena takih je Izum. Zavedati se je treba, da smo na marsikaterem področju zelo dobri, dosti boljši od drugih.

Zelo dobri smo ravno na področju mladih. Zakaj je to pomembno?

Ker je to setev, brez nje pa ni žetve.« Mladim je svetoval, da naj se ne bojijo narediti kake stvari drugače, kot jo drugi delajo že dvajset let, saj je to gonilo inovativnosti, znanja in ustvarjalnosti. Župan dr.

Aleksander Jevšek je ob tej priložnosti povedal, da ob pogledu na najmlajšo generacijo takoj pomisli

Dr. Mitja Slavinec: »Zavedati se je treba, da smo na marsikaterem področju zelo dobri, dosti boljši od drugih. Zelo dobri smo ravno na področju mladih. Zakaj je to pomembno? Ker je to setev, brez nje pa ni žetve.«

na prihodnost. »Prihodnost je tesno povezana z vsebinami kreativnosti in inovativnosti, ki prinašajo četrto tehnološko revolucijo. Ta ni oddaljena petnajst let, temveč prihaja že leta 2019 ali 2020.« Izum je označil za izvirno prireditev, ki mladim inovatorjem ponudi priložnost pokazati, kaj bi storili, da bi bil svet boljši, drugačen, zelen in

racionalnejši. »Prihodnost bo odvisna od inovativnosti in kreativnosti. Bomo tisti, ki vodijo, ali le sledilci razvoja? Kar sem videl danes, me navdaja z optimizmom,« je še dodal Jevšek.

Nagradili najboljše Na slavnostni akademiji, ki je bila posvečena dvajseti obletnici ustano-

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota: »Predstavljamo smeri zdravstvene nege bolničar negovalec in kozmetični tehnik. Pokazali in izvajali smo ličenje, masiranje rok, merjenje krvnega tlaka in pravilno držo dojenčka.«

vitve Regionalnega centra ZOTKS v Murski Soboti, so podelili zlata in srebrna priznanja iz logike ter plakete za raziskovalne šole. V kategoriji manjših šol jo je letos prejela tudi OŠ Bakovci. Naj raziskovalni šoli med večjimi sta postali tretja in druga osnovna šola iz Murske Sobote. Ocenili so tudi festivalsko razstavo. V kategoriji srednjih šol je

bila najboljša razstava Biotehniške šole Rakičan, v kategoriji ustvarjalnih in raziskovalnih dejavnosti šol pa razstava OŠ III Murska Sobota in Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Podelili so še nazive za naj mentorja ter plakete za uspešno sodelovanje ter strokovno in pedagoško delo na področju mladinskega raziskovalnega dela.

Dijaki nanizali številne ideje Ksenija Glažar Inovativni predlogi pomurskih dijakov za zmanjšanje odpadne embalaže.

V okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov je Zavod PEC – Pomurski ekološki center v sodelovanju s podjetjem Saubermacher – Komunala Murska Sobota pripravil zaključni dogodek »Zmanjševanje odpadne embalaže«. Dijaki šestih pomurskih srednjih šol so predstavili inovativne idejne rešitve za učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo.

Dijakinje ekonomske šole iz Murske Sobote, ki jih je pri projektu vodila mentorica Simona Šavora, so opozorile, da z izdelkom kupimo tudi odpadno embalažo. Predstavile so kratki film o trgovini brez embalaže, ki deluje v Ljubljani, med raziskovanjem pa so med drugim skrbno vodile dnevnik odpadne embalaže.

Murskosoboški gimnazijci so pod mentorstvom Martine Mihoković

pripravili več predlogov za zmanjšanje količine odpadne embalaže.

Predlagajo kupovanje živil pri lokalnih proizvajalcih ali na tržnici, večjih količin namesto manjših in tistih v embalaži za ponovno uporabo. Kot dober primer so navedli

Tadej Šinko, dijak SPTŠ Murska Sobota: »V t. i. pametnem košu posebno tipalo zazna, kdaj je koš poln. Koši so povezani s spletno stranjo, ki prikazuje, kateri so polni. Tako lahko gospodinjstva spremljajo, koliko odpadkov ustvarijo.«

občinske vrtove v Murski Soboti. Dijakinje Srednje zdravstvene šole Murska Sobota so ob pomoči mentorice Marjete Bagole pripravile predloge za zmanjševanje odpadkov. Osredotočile so se – stroki primerno – na kozmetične izdelke.

Predlagale so tudi izmenjavo knjig oziroma kupovanje rabljenih.

Dijakinji ljutomerske gimnazije, ki jima je kot mentorica stala ob strani Mateja Godec, sta predstavili prizadevanja dijakov njihove šole za zmanjševanje odpadkov.

Med drugim so v šoli postavili vodne pitnike, iz odpadne embalaže so izdelali logotip šole in iz odpadnih plastenk celo posebne stole.

Dijak četrtega letnika računalništva na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota je z mentorjem Simonom Horvatom predstavil t. i. pametni koš. Gre za računalniško nadzorovanje napolnjenosti koša na daljavo, kar prispeva k racionalizaciji na več področjih. Dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci je skupaj z mentorico Matejo Matjašič razmišljal, kako zmanjšati količino odpadne embalaže v učilnici kuharstva.

Dijaki šestih pomurskih srednjih šol so predstavili inovativne idejne rešitve za učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo.

Slovenski regionalni dnevi so tradicionalni dogodek, ki je namenjen predstavitvi priporočil načrtovanja in tudi izvajanja regionalne politike v Sloveniji.

Mladi kot popot­ niki odprtih glav Ksenija Glažar V Murski Soboti so se pod naslovom »Regionalna politika za prihodnost – prihodnost za regionalno politiko« odvili Slovenski regionalni dnevi.

Letošnje teme so bile vloga kohezijskih regij v novem programskem obdobju, vloga Slovenskega regionalno razvojnega sklada v regionalnem razvoju ter potenciali regionalnega razvoja – od vsebine do oblike. Izhodišče je bila veljavna evropska kohezijska politika. Za obdobje po letu 2020 se odpirajo številna vprašanja o načrtovanju in izvajanju regionalne politike ter vlogi kohezijskih regij pri tem.

Na srečanju so med drugimi težavami izpostavili pozno objavo razpisov za črpanje evropskih sredstev, kar skrajša čas za pripravo zahtevane dokumentacije. Opozorili so še na razraščanje evropske birokracije. Še pred nekaj leti je bilo besedilo s predpisi za evropske projekte dolgo dvanajst tisoč strani, danes jih šteje 70 tisoč.

Bojan Kar je izpostavil, da je Pomurje regija, ki verjame v mlade. »Mladi so tisti, ki nas povezujejo s prihodnostjo.

Zato jo moramo graditi skupaj z njimi. Toda mladih ne vidim le kot starostno kategorijo, temveč kot popotnike odprtih glav, ki se odpravijo po vsem svetu in se radi vračajo domov. In tudi kot tiste, ki neobremenjeni s kakršnokoli mentalno prtljago srkajo znanja in poslovne ideje ter jih udejanjajo doma. Ter tudi tiste, ki verjamejo vanj in stremijo k boljšemu jutri za domačo regijo.« Zbranim je predstavil nekaj uspešnih zgodb mladih Pomurcev.

12

/december 2016

aktualno

Kaj pomenijo nove položnice?

Natalija Kreft

»To sprejetje elaboratov ima finančne posledice.

Nekateri temu pravijo celo davek na dež, jaz sem pa mnenja, da s spoštovanjem zakonodaje uvajamo režim zaračunavanja in pokrivanja stroškov čiščenja in odvajanja, kot si ga je zamislil zakonodajalec.«

Dovajanje vode domena podjetja Vodovod, odvajanje domena podjetja Komunala, kar pomeni ločeni položnici za uporabnike.

V novembru sta ločeni položnici za komunalne storitve dvignili nemalo prahu. Ob tem odgovorni pojasnjujejo, da gre zgolj za administrativni postopek, saj imamo dvoje ločenih podjetij, in da se cena za fizične uporabnike ne bo občutno spremenila. Novost je zaračunavanje odvajanja

»Če glede na te podatke seštejemo mesečne stroške odvajanja in čiščenja, so se stroški za tiste, ki padavinske vode ne odvajajo v javno omrežje, s 30,30 evra znižali za 5,80 evra, za preostale, ki po teh vhodnih podatkih odvajajo vodo v javno omrežje, pa so se stroški zvišali za 5,23 evra.« padavinske vode v Murski Soboti in Černelavcih. Če imajo uporabniki odvajanje padavinske vode posebej urejeno in ni del javnega omrežja, teh dajatev ne plačajo.

Sprejetje elaboratov ima finančne posledice Kot je zaračunavanje čiščenja odpadne vode pojasnil direktor Komunale Murska Sobota Štefan Cigan, so s sprejetjem elaboratov sprejeli določila za to področje, ki jih nalaga uredba. »To

Dodatna položnica Če Komunala odslej zaračunava odvajanje vode, podjetje Vodovod sistema B zaračunava dobavo vode in omrežnino, ki se zaračunava glede na gospodinjstvo in porabo. Direktor podjetja Daniel Kalamar pojasnjuje, da ob primerjavi obeh položnic ni občutne razlike v znesku: »Če smo za kubični meter pred tem plačali 0,48 evra, je po novem ta znesek 0,60 evra.

sprejetje elaboratov ima finančne posledice. Nekateri temu pravijo celo davek na dež, jaz sem pa mnenja, da s spoštovanjem zakonodaje uvajamo režim zaračunavanja in pokrivanja stroškov čiščenja in odvajanja, kot si ga je zamislil zakonodajalec.« Nov sistem zaračunavanja torej pomeni višje stroške za tista gospodinjstva in pravne osebe, ki padavinske vode odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje in tako v čistilno napravo. Na drugi strani

Za zmanjšanje trkov z divjadjo Uredništvo Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju z Lovsko družino Mlajtinci ob Noršinski cesti v Murski Soboti namestila 176 modrih odsevnikov polkrožne oblike. Z njimi želijo odvrniti divjad od prečkanja cestišča, ko so na cesti motorna vozila. Modri odsevniki so nameščeni na nevidno stran cestnih smernikov ter nimajo prav nobenih negativnih vplivov na okolje in voznike. Odsevniki so zasnovani tako, da v trenutku, ko jih obsvetijo žarometi motornega vozila, svetlobo odbijajo pravokotno na smer vožnje in tako ustvarijo navidezno svetlobno oviro, ki zmoti parkljasto divjad in ji prepreči prečkanje vozišča. Takoj ko je odsevnik zunaj dosega žarometov, postane neaktiven (ni optične ovire), kar divjadi omogoča varno prečkanje ceste. Modro barvo divjad dojema kot opozorilno barvo in se je izogiba. Raziskave v Nemčiji so pokazale izredno učinkovitost modrih odsevnikov pri preprečevanju naleta divjadi, tudi pri nas je vse več občinskih cest opremljenih z modrimi odsevniki.

Dražja je omrežnina, in sicer za dobrih 13 odstotkov, ki je prej stala 6,31, zdaj pa 7,15 evra, od česar je treba odšteti subvencijo občine 0,65 evra. Štiričlanska družina, ki porabi 18 kubičnih metrov vode, na mesec plača 17,40 evra oziroma 2,45 evra več.« Informativni izračun je objavljen na spletni strani www.komunalams.si. Kontaktna oseba za sporočanje podatkov o strehah je Bojan Malačič, telefon 02 521 37 18.

se bodo stroški tistim uporabnikom storitev, ki vode ne odvajajo v kanalizacijo, znižali. Podjetje Komunala in občina sta pripravila izračune. Kot pojasnjuje Cigan, so pri njih izhajali iz normirane porabe osebe v gospodinjstvu, ki je 4,5 kubičnega metra vode na osebo, kar za štiričlansko družino pomeni 18 kubičnih metrov odvajanja komunalne in padavinske vode. Pri informativnem izračunu je upoštevana streha velikosti 100 kvadratnih metrov.

Spoštovani, obveščamo vas, da bo zaradi predprazničnih dni zbirni center za ločeno zbiranje frakcij Murska Sobota v soboto, 24. decembra, in v soboto, 31. decembra 2016, zaprt.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam hkrati želimo prijetne praznike.

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLVUPB3, 45/08 in 83/12) ter na podlagi rezultatov glasovanja na rednih lokalnih volitvah v Mestni občini Murska Sobota, ki so bile 5. oktobra 2014, je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota na seji, dne 28. novembra 2016, sprejela naslednji

OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLVUPB3, 45/08 in 83/12) ter na podlagi rezultatov glasovanja na rednih lokalnih volitvah v Mestni občini Murska Sobota, ki so bile 5. oktobra 2014, je Občinska volilna komisija Mestne občine Murska Sobota na seji, dne 28. novembra 2016, sprejela naslednji

UGOTOVITVENI SKLEP

UGOTOVITVENI SKLEP

I. Občinska volilna komisija ugotavlja, da je članici Sveta Krajevne skupnosti Veščica Martini FELKAR, stanujoči v Noršincih 1/c, 9226 Moravske Toplice, ki je bila izvoljena na lokalnih volitvah dne 5. oktobra 2014, zaradi odstopa dne 26.

10. 2015 prenehal mandat članice Sveta Krajevne skupnosti Veščica.

II. Ugotovi se, da zaradi prenehanja mandata članici Sveta Krajevne skupnosti Veščica Martini FELKAR, stanujoči v Noršincih 1/c, 9226 Moravske Toplice, Številka: 041-0020/2014-160 Murska Sobota, 28. 11. 2016

mandat članice Sveta Krajevne skupnosti Veščica preide na kandidatko Ana Mari PANKER, roj. 3. 10. 1992, stanujočo v Veščici 27/a, 9000 Murska Sobota.

III. Ugotovi se, da je kandidatka pri Občinski volilni komisiji Mestne občine Murska Sobota vložila izjavo, da sprejema funkcijo članice Sveta Krajevne skupnosti Veščica.

IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na seji komisije in se objavi v javnem glasilu Soboške novine.

Predsednik občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., l.r.

I. Občinska volilna komisija ugotavlja, da je predsedniku in članu Sveta Mestne četrti Park Zoranu HOBLAJU, stanujočem v Murski Soboti, Šolsko naselje 10, 9000 Murska Sobota, ki je bil izvoljen na lokalnih volitvah dne 5. oktobra 2014, zaradi odstopa dne 29. 8. 2016 prenehal mandat predsednika in člana Sveta Mestne četrti Park.

II. Ugotovi se, da zaradi prenehanja mandata članu Sveta Mestne četrti Park Zoranu HOBLAJU, stanujočem v Murski Soboti, Šolsko naselje 10, 9000 Murska Številka: 041-0020/2014-161 Murska Sobota, 28. 11. 2016

Sobota, mandat člana Sveta Mestne četrti Park preide na kandidatko Klavdijo ZVER, roj. 4. 3. 1968, stanujočo v Murski Soboti, Ulica ob kanalu 13, 9000 Murska Sobota.

III. Ugotovi se, da je kandidatka pri Občinski volilni komisiji Mestne občine Murska Sobota vložila izjavo, da sprejema funkcijo članice Sveta Mestne četrti Park.

IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na seji komisije in se objavi v javnem glasilu Soboške novine.

Predsednik občinske volilne komisije Bojan ŽUNIČ, univ. dipl. prav., l.r.

aktualno

december 2016

Strah je odveč, povezujte se Ksenija Glažar Pomursko društvo za kakovost je letos organiziralo že 22. letno konferenco, tokrat ob vodilu »S povezovanjem do odličnosti«.

Predsednica društva dr. Daniela Zavec Pavlinić je uvodoma poudarila pomen povezovanja. Delati skupaj je, kot pravi, uspeh. »Širimo vizijo, kako povezati ljudi z odličnimi, drugačnimi zgodbami, v različnih panožnih dejavnostih.« Povezujejo ljudi z odličnimi zgodbami, tudi mlade od vrtca naprej, in stremijo k izboljševanju. Vendar se, kot ugotavljajo, mnogi ne želijo povezovati zaradi strahu, nezaupanja ali neznanja, kar lahko premagamo ravno s povezovanjem. Gost konference je bil med drugim tudi Marko Klemenčič, predsednik zadruge Ekoci Coop, ki je nastala iz ekološke civilne iniciative in ki si prizadeva za zeleno gospodarstvo.

V okviru socialnega podjetništva izdelujejo linijo nogavic iz konoplje. Kot je povedal, je pred časom prevzel vodenje tovarne Polzela, ki se je znašla na robu stečaja. Do njega je pristopila gospa z idejo, da naredijo nekaj skupaj. Predlagala je nogavice iz konoplje. Ustvarili so privlačen proizvod, vendar ga

/

13

Oblikujejo krog za zdrav življenjski slog Geza Grabar Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan je bilo konec novembra organizator in v svojih prostorih tudi izvajalec tradicionalne, 7. mednarodne znanstvene konference o prehrani, gibanju in zdravju.

Po oceni strokovne komisije so podelili dve bronasti, tri srebrna in tri zlata priznanja za najboljše inovacije.

je bilo treba tudi dobro tržiti. To jim je prav tako na premišljen način uspelo. K zadrugi so pristopili številni iz lokalnega okolja, med drugimi tudi Razvojna agencija Savinja, občine in Inštitut za hmeljarstvo. Zadruga je tako dobivala nove in nove razsežnosti. Danes idejo širijo še na področje turizma.

Zlati znak za kakovost je letos prejelo podjetje Roto, ki je po poti kakovosti stopilo med prvimi v Pomurju. »Priznanje potrjuje, da je bila pot, ki smo jo prehodili, kakovostna. Hkrati je motivacija za delo v prihodnje,« je povedal direktor podjetja Matjaž Pavlinjek.

V sodelovanju s Pomursko gospo-

darsko zbornico so z namenom spodbujanja inovativnosti v regiji podelili še priznanja najboljšim inovacijam. Zlata priznanja so prejeli ekipa podjetja Lek Veterina za inovativno metodo in premiks s termostabilnim vitaminom C za proizvodnjo antistresne krmne mešanice za kokoši nesnice, podjetje Sastela za Slovensko potico in Dukin za ogradni smetarnik Style OUT (nadzemni sistem za hrambo posod za odpadke). Sledila so še strokovna predavanja s predavatelji iz različnih podjetij. Srečanja se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Eva Štravs Podlogar.

Invalidom olajšali dostop

Šlo je za najbolje obiskan tovrsten dogodek doslej. V dveh dneh je 101 strokovni in osemnajst znanstvenih prispevkov predstavilo kar 114 avtorjev, kar pomeni, da je število prispevkov glede na lani naraslo za 138, število avtorjev pa za 87 odstotkov. Namen konference, ki se je zaključila z izdajo strokovnega biltena, v katerem so objavljeni strokovni prispevki in povzetki posterjev, je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosežkov ter primerov dobre prakse, je na priložnostni novinarski konferenci izpostavil direktor RIS mag. Robert Celec. Sicer je pojasnil še, da z vsakoletno mednarodno znanstveno konferenco s področja prehrane, gibanja in zdravja skušajo organizatorji nagovarjati različno strokovno javnost, zlasti s področij vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, go-

Letošnja konferenca je potekala po več tematskih sklopih: prehrana, gibanje, zdravje ter letos prvič tudi vzgoja in izobraževanje.

Geza Grabar Pridobitev v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota bo v prvi vrsti olajšala dostop gibalno oviranim osebam.

V niz dejavnosti ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, oziroma v projekt Občina po meri invalidov sta se tudi letos vključila Mestna občina Murska Sobota in v občini delujoči Svet za invalide, saj sta v prostorih knjižnice pripravila srečanje invalidskih organizacij in društev v občini. Srečanje je obogatil tudi kulturni programo, v katerem sta sodelovala dramska skupina Štrk Društva gluhih in naglušnih Pomurja ter pevski zbor Prijatelji Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota. Predstavila sta se še Zaposlitveni center Ozara ter Zavod za usposabljanje in zaposlovanje težje zaposljivih invalidov (obe ustanovi imata svoji enoti tudi v Murski Soboti).

Vrhunec prireditve je bila simbolična predaja novih samodejnih vrat. Kot je ob tej priložnosti poudaril podžupan Boštjan Berlak, je sodelovanje z invalidskimi organizacijami v mestni občini dobro.

Lokalna skupnost je po njegovem mnenju s številnimi prijaznimi rešitvami za invalide pri urejanju nove prometne infrastrukture (klančine oziroma nivojski prehodi, taktilne oznake itd.) tudi sicer vse prijaznejša do invalidov, saj se spreminja po njihovih željah. V občini se namreč zavedajo, da je ena najpomembnej-

Simbolična predaja samodejnih vrat za knjižnico (od leve): Branko Gornjec, mag. Jasna Horvat in Boštjan Berlak.

Z novinarske konference (od leve): prof. dr. Samo Fošnarič, mag. Robert Celec, mag. Breda Forjanič in doc. dr. Robert Repnik.

spodarstva in nevladnih organizacij, ter tudi preostalo zainteresirano strokovno javnost, pri čemer je glavni cilj bistveno prispevati k sodobnim metodam in oblikam dela na navedenih področjih. Predsednik znanstvenega odbora konference prof. dr. Samo Fošnarič (Pedagoška fakulteta Maribor) je dodal, da je vse bolj uveljavljena konferenca tudi letos potekala kot interdisciplinarni dogodek, na katerem so svoje prispevke sočasno z več različnih področij predstavili domači in tuji strokovnjaki ter znanstveniki. In to v obliki plenarnih predavanj, okroglih miz in delavnic.

Pomembno je vključevati mlade S ponudbo storitev in izdelkov na stojnici se je predstavil tudi Zaposlitveni center Ozara.

ših pravic invalidov pravica do dostopnosti. Zato je za novo pridobitev knjižnice, ki je med uporabniki naletela na zelo pozitivne odzive, iz mestnega proračuna namenila 10.500 evrov. Berlak je prepričan, da bo s tem knjižnica postala še lažje dostopna za invalide in star-

še z otroškimi vozički, saj pri vstopu v hram znanja ni več dodatnih ovir. Veselje in čudovite občutke ob novi pridobitvi za invalide sta izrazila predsednik Sveta za invalide Občine po meri invalidov Branko Gornjec in direktorica knjižnice mag. Jasna Horvat.

Mag. Breda Forjanič, ravnateljica Vrtca Manka Golarja iz Gornje Radgone, je kot predsednica organizacijskega odbora omenila, da je eden od pomembnih poudarkov konference posluževati se orodij za ozaveščanje najmlajših o zdravem življenjskem slogu. O izjemni vlogi pedagoške komponente, prek katere se nova znanja z omenjenih tematskih področij prenašajo na mlade v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah, je mnenje pristavil član omenjenih odborov doc. dr. Robert Repnik (Fakulteta za naravoslovje in matematiko Maribor). Poleg strokovnjakov iz Slovenije so namreč letos na njej bodisi kot predavatelji bodisi kot slušatelji sodelovali tudi njihovi kolegi iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Madžarske.

14

/december 2016

aktualno

Štipendije za dodatno vzpodbudo Aleksandra Grah Mestna občina Murska Sobota je letos podelila 97 štipendij za nadarjene študente, ki so pogodbe podpisali na slavnostnem sprejemu v RIS Dvorec Rakičan.

Za to študijsko leto so za štipendiranje nadarjenih študentov v občinskem proračunu zagotovili 210.000 evrov. Na razpisu so med 105 kandidati izbrali 97 najboljših študentov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Po razdeljenih sredstvih vrednost najvišje štipendije znaša 227 evrov, najnižja pa je vredna 142 evrov. Tričlanska komisija, sestavljena iz dveh predstavnikov Mestne občine Murska Sobota in predstavnika Pomurske izobraževalne fundacije, je pri izboru upoštevala kriterije vrednotenja učnega oziroma študijskega uspeha ter vrednotenje izjemnih šolskih in študijskih ter obšolskih in obštudijskih dosežkov.

Kaja Bakan: »Pomembno se mi zdi, da se preizkusim tudi v tujini, kjer bom lahko razširila svoja obzorja. Mikajo me Japonska, London in skandinavske države, kjer je modna industrija dobro razvita, vendar je ob tem prav tako pomembno, da se štipendisti vrnemo v domače okolje, kjer bomo širili pridobljeno znanje.«

Najboljše med najboljšimi sta na dogodku nagovorila predsednik uprave PIF doc. dr. Mitja Slavinec in murskosoboški podžupan Boštjan Berlak. Štipendistom sta za-

12 razmišljanj za leto 2017

Štefan Buzeti, (ultra)maratonec: »Ljudje vsakodnevno zastrupljajo svoje telo z napačno prehrano, polno bele moke in sladkorja, sam prisegam na prehrano dedkov in babic – na bogato z ajdovo in proseno kašo, stročnicami, polno zelenjave ter sadja in z malo mesa.«

Mag. Jasmina Kristovič, psihoterapevtka:

Na razpisu so med 105 kandidati izbrali 97 najboljših študentov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Po razdeljenih sredstvih vrednost najvišje štipendije znaša 227 evrov, najnižja pa je vredna 142 evrov.

želela, da usvojeno znanje dobro unovčijo in se po študiju vrnejo nazaj v domačo občino.

Med letošnjimi štipendisti je tudi 20-letna Sobočanka Kaja Ba-

»Moraš si le upati in slediti ciljem, ni se treba zadovoljiti v določenem prostoru, ampak se lahko nadgrajuješ, iščeš nova znanja.«

možnosti za ustvarjanje, hkrati pa omogoča strokovno napredovanje. Štipendija ji bo v veliko pomoč, saj namerava študij nadaljevati v tujini.

Spoštovane bralke, cenjeni bralci Soboških novin, ob koncu leta se vam želimo zahvaliti na način, ki ne bo zbledel. Naši sogovorniki so tudi v tem letu nanizali precej zanimivih razmišljanj, izbrali pa smo jih dvanajst, ki vam jih ponujamo kot iztočnico za leto 2017. Za vsak mesec torej paket misli, o katerih je vredno razmisliti. Vse dobro!

Janez Kodila, direktor podjetja Kodila:

Andreja Lanščak, Unikat Deja:

»Pomembni sta inovativnost in drugačnost. Najti moraš lastno pot. Kar govoriš in delaš, mora biti enako, ne moreš delati nečesa, govoriti pa nekaj drugega.«

»Pretehtati moraš, kaj te osrečuje.

Ne gre tako, da se zjutraj zbudiš in si samo rečeš, da boš srečen. Vsak dan se moraš truditi, da boš srečen.«

Mojca Pozvek, predsednica Hospica Murska Sobota: »Vsak umirajoči bolnik je tvoj učitelj. Ko se znajdeš ob njem v zadnjih trenutkih, ni lahko, ni preprosto. Mnogo stvari se dogaja v zadnjih trenutkih življenja. Takrat spoznaš, kako je življenje dragoceno.«

»Stvari so povezane – biti z drugim, si vzeti čas za ljudi, ki so nam najpomembnejši, skupaj ustvarjati lepe trenutke, si pomagati. Otroci se vrednot od staršev učijo z opazovanjem med skupnim preživljanjem časa. Lahko bi rekli, da z življenjem vzgajamo za življenje.«

Urška Fartelj, blogerka:

kan, študentka drugega letnika oblikovanja tekstilij in oblačil ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete, ki pravi, da je s študijem zelo zadovoljna, saj ji daje veliko

Jose Antonio Morales, podjetnik: »Slovenija je idealna za vse, ki želijo vstopiti v podjetništvo. Življenje v Limi, New Yorku in Murski Soboti me je naučilo, da kakovost življenja ni odvisna od mesta, temveč od posameznika samega.«

Peter Podlunšek, akrobatski pilot: »Vsi koraki, napori, odrekanja, trma, vztrajnost in močna vizija, vse je vodilo do te točke. Tistih, ki radi uporabljajo besedo nemogoče, nisem nikoli poslušal.«

Jukio in Keiko Mori, Japonca v Murski Soboti: »Imate lepo mesto in dobro infrastrukturo za razvoj kulture. Treba bi bilo le dodati dogajanje čez delovni teden. Ko ljudje končajo s službami, bi lahko preživeli več časa zunaj.

Tako bi se povečala potrošnja. Tudi če denarja ni veliko, je pomembno, da se ga potroši vsaj malo. Iz majhne potrošnje zraste velika. Mikroekonomija se začne in raste.«

Josip Horvat, delavec Komunale M. Sobota: Mojca Horvat in Urška Ritlop, Unika nakit: »Podprite sosedo, ki peče domači kruh, domačega kmeta, ki pridela krompir, teto, ki šiva kape, in preostale lokalne ponudnike. S tem ne bodo obogateli, le podprli boste njihovo delo in njihov način življenja.«

»Našel sem tudi denarnico z denarjem in dokumenti. Ker sem najdeno tisti dan pozabil odnesti na postajo, sem se ponoči s slabo vestjo zbudil. Odšel sem do avta in v prtljažniku preveril, ali je denarnica res še tam.

Takoj zjutraj sem jo odnesel policistom, sam pa delo nadaljeval s čisto in mirno vestjo. Kdor želi, naj krade, jaz ne morem.

Tako slabo mi ne gre, raje v miru pojem prežgano juho in v miru tudi zaspim.«

Matilda Serec, najstarejša občanka (107 let): »Ne prepirajte se z ljudmi, ker jeza razžira telo. Bodite dobre volje, trdo delajte in se veliko gibajte.

Tako boste lažje šli skozi življenje.«

v središču

december 2016

15

/

Kje lahko doživite praznični utrip?

Foto: Željko Matulic

Karlo Vratarič Veseli december je že v polnem teku, za nami sta že Miklošovo senje in prižig praznične okrasitve, do konca leta pa bomo v Murski Soboti lahko obiskali še pravljično deželo za najmlajše, tridnevni božični sejem in silvestrovanje ob vstopu v novo leto 2017.

Letos praznična okrasitev mestnega središča zajema okrasitev Slovenske, Kocljeve, Slomškove in Ulice Štefana Kovača, Trga zmage ter Trubarjevega drevoreda, sestavljena pa je iz 100 svetlobnih teles, 270 svetlobnih vrvi skupne dolžine 5400 metrov s 50.710 prazničnimi lučkami, 40 lampijonov, ki so jih izdelali v Mikku in so na Trubarjevem drevoredu že bili postavljeni ob Festivalu Soboški dnevi, in 60 novih lampijonov. Te so izdelali učenci in dijaki osnovnih in srednjih šol v občini, ki so tako s svojim ustvarjalnim pristopom soustvarili praznično razsvetljavo, nameščeni pa so na Trgu zmage.

V novo leto s šestminutnim ognjemetom

Na preostala torka v tem letu, torej 20. in 27. decembra, bo v pravljični deželi ob 17. uri pravljična ura na prostem, ki jo bo pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.

Po treh letih znova pravljična dežela Po nekaj letih letos spet vabijo v pravljično deželo. Ob zadnji postavitvi leta 2013 so bile namreč lutke zaradi vandalizma precej uničene, letos pa so se na občini odločili za popravilo, tako da vas pravljični liki ponovno čakajo na Trgu zmage. Da bo dogajanje v pravljični deželi res pristno, bo na preostala torka v tem letu, torej 20. in 27. decembra, v njej ob 17. uri pravljična ura na prostem, ki jo bo na povabilo občine pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica.

Tako kot lani bodo od srede, 21. decembra, do petka, 23. de-

Za slovo od tega leta se bomo 31. decembra lahko odpravili na tradicionalno silvestrovanje na prostem, letos prvič v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota. Prireditev na parkirišču na Trgu zmage so bo začela ob 17. uri, ko bo na sporedu silvestrovanje za otroke, nadaljevala pa se bo ob 22. uri z glasbenim programom, ki ga bosta izvajali domači skupini D`Kwaschen Retashy in Tropic. Ob polnoči bo sledil novoletni ognjemet, pred njim pa bosta nagovor župana in skupinsko odštevanje zadnjih sekund v letošnjem letu. Izvedba celotne prireditve je ocenjena na 16 tisoč evrov, od česar približno šestminutni ognjemet stane 1800 evrov. Prireditev bo ena največjih v regiji in jo običajno obišče okoli 5000 obiskovalcev.

V Hiši Sadeži družbe za vsakega nekaj

Od 7. decembra in vse do predzadnjega dneva v letošnjem letu je na Slovenski ulici pred Hranilnico prekmurskih dobrot postavljena hiška, kjer se lahko prijetno okrepčate.

Pestro decembrsko dogajanje bodo imeli tudi v Hiši Sadeži družbe. Koristne bodo delavnice izdelave različnih prazničnih stvari, recimo angelčkov (16. 12. ob 16. uri) ali okraskov za jelko (21. 12. ob 17. uri).

Ob praznikih se prileže tudi dobra hrana, zato se lahko pridružite kuharskim delavnicam, ki bodo namenjene hormašicam (16. 12. ob 10. uri), ovsenim mafinom (19. 12. ob 17. uri) in romskim specialitetam (20. 12. ob 11. uri).

Foto: Željko Matulic

Tudi letos tridnevni božični sejem

cembra, središče mesta zapolnile stojnice božičnega sejma. Slovenska ulica bo med Hranilnico prekmurskih dobrot in Zvezdo zaprta za ves promet, na njej pa bo stalo deset hišk z gostinsko ponudbo ter okrog 40 stojnic s ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti, pogač in drugih predprazničnih dobrot.

Dogajanje po krajevnih skupnostih Praznično dogajanje do novega leta bodo ponudile tudi nekatere krajevne skupnosti v Mestni občini Murska Sobota.

Objavljamo seznam tistih, ki bodo pripravile različne dogodke.

BAKOVCI Božičkovanje Dogajanje bo potekalo pred Vaškim domom.

Nedelja, 18. 12. 2016 Ob 15. uri božične delavnice za otroke in starše.

Ob 16. uri začetek programa (vrtec, OŠ Bakovci, društva iz Bakovcev, Mažoretke Bakovci).

Ob 16.30 nastop Prekmurske godbe Bakovci in Dorine Gujt. Nastop dueta Marka in Melani Tivadar.

Nastop Vedrana Franca Husarja.

Ob 17. uri prihod Božička in obdaritev otrok, ki so jo pripravili pri VKTŠI Bakovci.

KROG Božični bazar Ponedeljek, 19. 12. 2016, ob 16.30 Božični bazar bo potekal v prostorih telovadnice pri podružnični osnovni šoli v Krogu.

Pohod z lampijončki Sobota, 24. 12. 2016, ob 16.00 Zbrali se bomo pred vaškim domom in se odpravili proti vaški kapeli, kjer bodo otroci pod vodstvom

Tadeja Ropoše preigravali božične pesmi. Tam bomo prižgali lampijončke in se odpravili po vasi. Ustavili se bomo na igrišču, kjer bomo okrasili in osvetlili jelko.

ČERNELAVCI Koncert moškega vokalnega kvinteta Aeternum Nedelja, 18. 12. 2016 ob 15.00, vaško-gasilski dom; istočasno tudi prižig četrte adventne sveče

PUŠČA Obdaritev otrok Sobota, 17. 12. 2016 ob 16.00, večnamenska dvorana na Pušči Igra »Žive jaslice« Ponedeljek, 26. 12. 2016 ob 18.00, večnamenska dvorana na Pušči

Od srede, 21. decembra, do petka, 23. decembra, bodo središče mesta zapolnile stojnice božičnega sejma. Slovenska ulica bo med Hranilnico prekmurskih dobrot in Zvezdo zaprta za ves promet.

16

/december 2016

Poti zopet oživele Literarna sekcija pri Društvu upokojencev Murska Sobota že dvanajst let izdaja zbornik ljubiteljskih piscev »Shojene poti«. Letošnja predstavitev dvanajste izdaje je potekala pod naslovom »Beremo svojo poezijo in prozo«. Udeležili so se je literarni ustvarjalci, likovniki sekcije Mozaik in drugi gostje ter vsi tisti, ki jim knjiga veliko pomeni. Na predstavitvi zbornika so avtorji (29) sodelovali s prozo in poezijo. Likovniki sekcije Mozaik so zbornik popestrili s svojimi deli. Še zlasti so bili veseli, da so se jim letos pridružili tudi osnovnošolci z mentorji. / Foto: Društvo upokojencev Murska Sobota

aktualno

Srečanje starejših iz Markišavcev in Nemčavcev V markišavski okrepčevalnici Jugda se jih je na prijetnem druženju zbralo okrog 50, starih nad 70 let, udeležili pa so se ga tudi predstavniki obeh krajevnih skupnosti, drugih društev, krajevnega odbora Rdečega križa in kot predstavnik Mestne občine Murska Sobota podžupan Boštjan Berlak. Najstarejši iz obeh krajevnih skupnosti na srečanju – iz KS Nemčavci je to bila 85-letna Marija Bencik, iz KS Markišavci pa 81-letna Šarika Šiftar, so organizatorji nagradili s paketoma. Tiste, ki se srečanja zaradi zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti, so predstavniki krajevnih skupnosti obiskali na domu in jim izročili darilne pakete. / Geza Grabar

V ritmih romske glasbe V Gledališču Park so z večerom romske glasbe praznovali drugačnost. Prireditev se je začela z avtorsko poezijo Marcela Baranje. Zbrane sta nagovorila tudi podžupan mestne občine Boštjan Berlak in državnozborski poslanec Dušan Radič. Na odru so se predstavili še učenci druge osnovne šole, varovanci centra Polž, glasbena skupina Del Tuha, Nina, Lukec in Sebastjan, Dušan Horvat Vajta, skupina Zlata žila, Rom Art ter duet Pomaranča in Ivana. / Aleksandra Grah

V Bakovcih gradili most med mladimi in starejšimi Na tradicionalnem srečanju ob tednu starejših občanov, ki ga vsako leto KS Bakovci prireja v sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa in mestno občino, so starejšim z vedrostjo in igrivostjo zapeli in zaplesali najmlajši iz Vrtca Krtek in OŠ Bakovci. / Aleksandra Grah

Vesel popoldan za starejše krajane Kroga Tudi letos je Krajevna skupnost Krog skupaj z murskosoboško občino pripravila srečanje za starejše krajane.

Skupaj so preživeli lep popoldan ob smehu in prijetni domači glasbi, tisti najbolj pogumni so zaplesali. Srečanja se je udeležil tudi župan Aleksander Jevšek. V skupnosti ne pozabijo niti na krajane, ki se srečanja ne morejo udeležiti, saj jih obiščejo na domu. / Natalija Kreft

Uspešno leto za ženski pevski zbor Püngrad Že štirinajst let v Krogu deluje upokojenski ženski pevski zbor Püngrad. Pevke, teh je šestnajst, so letos nastopile petkrat s krajšim nastopom v domačem kraju, ob tem so pod vodstvom Anke Suhadolnik pripravile še tri daljše samostojne nastope. V novembru so pripravile predpraznični koncert z repertoarjem petnajstih pesmi, na katerega so povabile moški pevski zbor iz Lipovcev. / Natalija Kreft

Srečanje s starejšimi v Rakičanu Druženje s starejšimi občankami in občani v Rakičanu je potekalo tudi v Rakičanu. Prijetno srečanje so s srčnim nastopom popestrili najmlajši, ki so na obraze zbranih prinesli dobro voljo.

Ponovno spletle adventni venec Večji adventni venec so vernice že po tradiciji spletle in postavile pred oltar v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. / Geza Grabar

reportaža / nagradne igre

december 2016

17

/

Tradicija upravičila svoj sloves Aleš Cipot Miklošovo senje je v središče Murske Sobote privabilo množico obiskovalcev od blizu in daleč, ki so lahko izbirali med pestro ponudbo najrazličnejših izdelkov. Štefan Frumen, Bodonci:

Rokodelci so se zdaj že tradicionalno predstavili na prostoru pred banko in pošto. Kot vedno so bile še zlasti obiskane stojnice gostincev, kjer so se v hladnem dnevu obiskovalci lahko ogreli ob kuhanem vinu in klobasah. Središče sejma je bilo za razliko od prejšnjih let malenkost spremenjeno, saj je bil del sejemskega prostora na pravkar

»Vsako leto na Miklošovem senju kupim šest metel, tudi tokrat sem jih. Nisem pozabil niti na medenjake za otroke. Letos je sejem zaradi hladnega vremena malenkost manj obiskan. Ponudba je odlična, največja gneča je – kot vedno – ob točilnih pultih.«

Ana Celec, Medičarstvo Celec, Ratkovci: »Zaradi hladnega vremena je nekaj manj obiskovalcev kot običajno. Kljub temu sem z obiskom zadovoljna, prav tako z izkupičkom. Obiskovalci še vedno radi kupijo naše izdelke.«

Miklavž je veselo pozdravljal številne mimoidoče.

V Krogu obudili tradicijo

vrtca Lavra, v preostalem času pa je obiskovalce zabaval ansambel Horizont. Zlasti za otroke je bil zani-

Podarjamo vstopnice, jahanje, knjige in ročne izdelke Praznični dnevi so tu in Soboške novine vas, spoštovane bralke in bralci, nagrajujejo. V sodelovanju z nekaterimi javnimi zavodi Mestne občine Murska Sobota in Centrom Sonček Murska Sobota bomo podelili raznolike nagrade, pri katerih smo zasledovali tehtno vsebino. Sodelujete lahko v vseh nagradnih igrah. Vabimo vas k udeležbi in vam želimo obilo sreče!

Pomurski muzej Murska Sobota bo dvema bralcema podaril dve vstopnici za ogled stalne razstave in razstave »Kelti so tüdi tü – Sledovi keltske poselitve v Prekmurju« (na ogled do 24. septembra 2017). Za sodelovanje v nagradni igri odgovorite na zastavljeno vprašanje o aktualni arheološki razstavi, ki se glasi: »Kje se nahaja (navedite naslov) Pomurski muzej Murska Sobota?« Pravilni odgovor in svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) pošljite na info@pomurski-muzej.si, s pripisom: »Nagradno vprašanje«. Pravilne odgovore bomo sprejemali do vključno 28. decembra 2016, nagrajenca pa bosta znana 29. decembra 2016 in bosta obveščena po pošti.

miv obisk Miklavža v spremstvu parklja in angelov, ki so z bomboni razveseljevali najmlajše.

Galerija Murska Sobota bo dvema družinama podarila darilni bon za ogled trenutnih razstav, ki sta na ogled do 11. januarja 2016.

Vse, kar morate storiti, je, da pravilno odgovorite na zastavljeno nagradno vprašanje, ki se glasi:

V Centru Sonček Murska Sobota bomo dvema srečnežema, ki bosta pravilno odgovorila na zastavljeno nagradno vprašanje, podarili Sončkov izdelek, ki bo v vaš dom prinesel še več praznične topline. Nagradno vprašanje se glasi:

»Kje se nahaja (napišite naslov) Galerija Murska Sobota?«

»Na kateri naslov morate priti, da nas obiščete v Murski Soboti?«

Pravilni odgovor in svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) pošljite na info.galerijams@siol.net, s pripisom: »Nagradna igra«. Pravilne odgovore bomo sprejemali do vključno 27. decembra 2016, nagrajenca pa bosta znana 28. decembra 2016. Več o razstavah in galeriji izveste na spletni strani www.galerija-ms.si, kjer se lahko tudi prijavite na prejemanje vabil.

Pravilni odgovor in svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov, tel. številka) pošljite na murska.sobota@soncek.org, s pripisom: »Nagradna igra«, do vključno 20. decembra 2016. Nagrajenca bosta znana 21. decembra 2016. Nagrado bosta lahko prevzela na naši stojnici na božično-novoletnem sejmu v Murski Soboti (potekal bo od 21. do 23. decembra 2016) oziroma po dogovoru.

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota bo dvema obiskovalcema podaril vstopnici za koncert Primoža ZALAZNIKA, violončelo (SLO), in Juliana Yoja HEDENBORGA, klavir (A), ki bo v Gledališču Park 7. januarja 2017 ob 19.uri. Vse, kar morate storiti, je, da pravilno odgovorite na zastavljeno nagradno vprašanje, ki se glasi:

Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan bo dvema srečnežema podarilo darilni bon za uro jahanja v Konjeniškem centru Dvorec Rakičan.

Vse, kar morate storiti, je, da pravilno odgovorite na zastavljeno nagradno vprašanje, ki se glasi:

»Navedite dva abonmaja od petih, ki jih v Gledališču Park organizira Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.« Pravilni odgovor in svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) pošljite na info@zkts-ms.si, s pripisom: »Nagradna igra«. Pravilne odgovore bomo sprejemali do vključno 31. decembra 2016. Izžrebana nagrajenca bosta znana 3. januarja 2017. Vstopnici lahko dvigneta pri blagajni Gledališča Park vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ali uro pred koncertom.

Foto: www.ljubophoto.com

prenovljenem krožišču. Na odru sta se predstavila Pihalni orkester Murska Sobota in otroški zborček

Pri športnem, kulturnem in turističnem društvu Kroške tikvi so se letos odločili obuditi staro tradicijo obdarovanja otrok na predvečer godu svetega Nikolaja.

Miklavž, parklji in angeli so tako najmlajše presenetili doma. / Anita Gaber

»Katera žival se skriva v logotipu oziroma kratici Raziskovalno izobraževalnega središča (RIS) Dvorec Rakičan?« Pravilni odgovor in svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) pošljite na info@ris-dr.si – s pripisom »Nagradna igra«. Pravilne odgovore bomo sprejemali do vključno 22. decembra 2016, nagrajenca pa bosta znana 23. decembra 2016 in bosta darilni bon prejela po pošti. Sodelujte v nagradni igri in si z nekaj sreče priigrajte uro jahanja pod vodstvom trenerja. Darilni bon se lahko koristi do konca leta 2017.

Mikk Murska Sobota podarja dvakrat po eno vstopnico za božični koncert skupine Demolition Group, ki bo 25. decembra 2016 ob 22.00 v prostorih Mikka. Nagradno vprašanje se glasi: »Koliko let je minilo od zadnjega nastopa skupine Demolition Group v Mikku?« Pravilni odgovor in svoje osebne podatke (ime, priimek in naslov) pošljite na info@mikk.si, s pripisom: »Nagradna igra«. Pravilne odgovore bomo sprejemali do vključno 22. decembra 2016, nagrajenca pa bosta znana 23. decembra 2016 in bosta o nagradi obveščena po elektronski pošti.

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota bo v sodelovanju s podjetjem za promocijo kulture Franc-Franc trem srečnežem podarila knjižne nagrade: Janez Balažic: »Pomurje – umetnostnozgodovinski oris«, »Reka Mura v Sloveniji« in Franci Just: »Porabje«.

Vse, kar morate storiti, je, da pravilno odgovorite na zastavljeno nagradno vprašanje, ki se glasi: Napišite naslov vsaj enega celovečernega filma, ki je bil posnet po romanu katerega od prekmurskih pisateljev.

Pravilni odgovor skupaj s svojimi osebnimi podatki (ime, priimek in naslov) pošljite na info@ms.sik.si ali po klasični pošti na naslov: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota, s pripisom: »Nagradna igra«. Pravilne odgovore bomo sprejemali do vključno 28. decembra 2016, nagrajence pa bomo o nagradi obvestili po pošti. Knjižne nagrade lahko po obvestilu prevzamejo osebno v knjižnici vsak dan od ponedeljka do petka med 8.00 in 19.00.

Foto: arhiv Demolition Group

Obiskovalci so pozorno poslušali, kaj jim je imel za povedati »sveti mož«.

18

/december 2016

na obisku

Foto: Stare slike Sobote / Facebook

Foto: Ksenija Glažar

»Sobota je nekoč živela drugače«

Hranilnica Južne Železne županije, nekoč.

Foto: Ksenija Glažar

Danes tu med drugim domuje Hranilnica prekmurskih dobrot.

Nekdanja Bölcseva lekarna, vir: Murska Sobota gnes / Facebook.

Ksenija Glažar

cer že desetletje prej projektiral hiše tukajšnjih meščanov.

Vsakodnevno se po našem mestu sprehajamo mimo številnih stavb, ki so si sicer morda na prvi pogled podobne, vendar vsaka nosi svojo zgodbo.

Ena najlepših secesijskih stavb v Prekmurju

Ob slikah stare Sobote so pogosto pripisani le njihovi prvotni lastniki, mlajše generacije pa njihovih zgodb več ali manj ne poznajo.

Ste se torej kdaj vprašali, za koga in kaj so bile zgrajene? Nekaj zgodb opaznejših stavb vam razkrivamo v tokratni številki.

V Murski Soboti je bila leta 1894 ustanovljena Hranilnica južnega dela Železne županije. Njen predsednik je bil katoliški duhovnik Janos Szlepec (1872–1936), ki je bil rojen prav v Murski Soboti. Leta 1907 se je preselila v secesijsko hišo v takratni Glavni ulici, zgrajeni po Takačevih načrtih. Takač si jo je zamislil kot enonadstropno vogalno stavbo, s fasadama obr-

Soboti pomemben pečat dala domača arhitekta Murska Sobota je – z nekaj starejšimi izjemami – pomembnejše arhitekturne zgradbe začela dobivati na začetku dvajsetega stoletja. Izgradnja mesta je bila do prve svetovne vojne v glavnem povezana z arhitektom domačinom Takačem (Laszlo Takacs ali Takats, 1880–1916). V takrat provincialno mesto, bolj podobno blatni vasi, je vnesel secesijske elemente, ki so najlepše vidni na stavbi današnje Hranilnice prekmurskih dobrot. V času med obema vojnama je pomemben arhitekturni pečat pustil prav tako domačin arhitekt Franc Novak - Feri (1906–1959), ki je si-

Kako je bilo nekoč v mestu?

Ludvik Flisar iz Černelavcev, rojen v Murski Soboti: »Mladi smo se nekoč radi sprehajali po Glavni ulici, ki je danes Slovenska ulica.

Na Bergerjevem 'küjkli' (ob Bergerjevi vili, poslopje stare glasbe-

Danes je v tej stavbi Kompas Pomurje, zraven njega pa Telekom.

njeno na dve ulici in postavljeno nasproti Bölcseve lekarne s konca 19. stoletja. Skupaj s sosednjo Vrataričevo hišo sta opremljeni z značilnimi secesijskimi okraski. Za celotno stavbo je značilna mehkoba in je brez ostrih robov. Nad vhodnimi vrati ima značilne reliefe z motivi čebel in cvetov z listi, kar simbolizira varčnost, pridnost in bogastvo, ki so značilni za bančništvo. Po priključitvi Prekmurja Jugoslaviji leta 1920 se je v stavbo vselila občinska uprava, ki je tam svoje prostore imela vse do leta 1936. Takrat jo je prevzel novi la-

ne šole) smo radi postali, se pogovorili in šele nato odšli po Glavni ulici. Pravili smo mu 'pljuvalni küjkel'. Po Glavni ulici smo šli vse do Vargove oziroma Turkove gostilne pri sodišču. Radi smo zašli v Faflikovo kavarno, če smo skozi rob oken videli, da je družba prava. Radi smo tudi plesali. Muzikanti so nas že poznali in so znali kakšno glasbo zaigrati posebej za nas. Ko sem bil mlad, smo mladi bili veliko v mestu. Zvečer je bilo živo. Tudi starejši so bili zunaj. Sobota je živela čisto drugače kot danes. Pri Fafliku je bila skoraj vsak dan živa glasba, v Dobraju pa ob koncih tedna. Radi smo še sedeli pri spomeniku zmage in veliko peli.«

Murska Sobota je – z nekaj starejšimi izjemami – pomembnejše arhitekturne zgradbe začela dobivati na začetku dvajsetega stoletja. stnik, kavarnar Alojz Faflik. V njej je bila od leta 1937 do denacionalizacije znamenita Faflikova kavarna. Pozneje je v njej domoval Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, potem trgovina Planika, banka ter danes Hranilnica prekmurskih dobrot in TIC.

Nasproti nekoč Bölcseva lekarna in Vrataričeva hiša Nasproti Hranilnice se je nekoč nahajala Bölcseva lekarna. Enonadstropna vogalna hiša je delo dunajskih arhitektov iz leta 1896.

Zgrajena je v historicističnem slogu s poudarjenim vogalnim delom in izstopajočim kamnitim balkonom. Fasada je bogato neobaročno členjena. V pritličnem delu je danes močno prezidana. Lastnik Bela Bölcs je leta 1894 prevzel lekarno, ki je bila tukaj vse do druge polovice 20. stoletja. Danes je v tej stavbi Kompas Pomurje. Tik ob njej je bila nekoč stanovanjska hiša odvetnika dr. Ivana Vratariča.

Nastala naj bi že pred letom 1907 in velja za prvo Takačevo delo v mestu. Tudi ta stavba ima v nad-

stropnem delu ohranjene secesijske elemente. Fasado krasijo geometrijski okraski. V njej je bila pozneje znana Galanterija, danes pa Telekom.

Čez cesto Šömnova hiša Čez cesto, kjer se danes nahaja Galerija kuhinj, je leta 1915 stala hiša advokata dr. Lajosa Šömna, ki velja za zadnje Takačevo delo v Murski Soboti. Stavba ima vogalno lego in poudarjen valjasti pomol. Združuje elemente pozne geometrijske secesije in zgodnjega funkcionalizma. Malo naprej, v stavbi današnjega Centra za socialno delo, je nekoč domovala Murskosoboška hranilnica. Ustanovljena je bila leta 1873, njen predsednik oziroma direktor pa je bil Geza Pinter. Stavba naj bi bila zgrajena v 90. letih 19. stoletja v historicističnem slogu, kot je bilo to takrat značilno za večino bančnih poslopij v manjših madžarskih mestih. Okna in vhod v pritličju so oblikovani polkrožno v renesančnem, okna v nadstropju pa v neoklasicističnem slogu.

Izstopa zaradi dveh piramidalno oblikovanih stolpičev na strehi. V notranjosti je zanimivo kamnito stopnišče z železno ograjo.

Viri: Obal, F., 1982. Arhitektura v obdobju 1900– 1941 v Murski Soboti, Murska Sobota, Pomurski tisk Obal, F., 2002. Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju, Murska Sobota, Pomurska založba

pomagamo

december 2016

19

/

»Ko prestopiš prag Lazarjevega doma, se spet počutiš kot doma« Natalija Kreft, Anita Gaber Ko ljudje nimajo za poplačilo osnovnih položnic, pride tudi tako daleč, da preprosto nimajo niti za hrano.

Po upokojitvi se je Slavica Horvat iz Murske Sobote odločila, da bo naredila nekaj dobrega za soljudi. Od takrat kot prostovoljka pomaga pri Karitasu in od leta 2014, odkar so odprta vrata Lazarjevega doma, tudi v javni kuhinji. »Ko pridem v dom, začutim prijeten občutek pripadnosti, saj se odlično razumemo, hkrati pa dobro vpliva na počutje, če narediš nekaj dobrega.« Ob tem dodaja, da bi se morali zavedati, da se lahko prav vsi v položaju brez vsega znajdemo že jutri. Horvatova pomaga tudi pri prevzemu in izdaji oblačil. »Krize in stiske so, a jih ljudje težko nekomu zaupajo, s težavo se pogovorijo. Največ se pogovarjajo, ko pridejo po oblačila. In takrat sem vesela, ko z rabljenim puloverjem ali posteljnino v rokah vidim zadovoljstvo v njihovih očeh.«

Potreb je še več Lazarjev dom ob katoliški cerkvi v Murski Soboti je splet raznolikih programov pomoči in domače zavetje mnogim Pomurcem, ki so se znašli v stiski. V ospredju je tamkajšnja javna kuhinja. »Na začetku smo pričakovali, da bomo pripravljali vsaj 40 obrokov na dan, a se je že prve tedne izkazalo, da je ta potreba veliko večja. Za zdaj skuhamo 80 toplih obrokov. Potreb je še veliko več, a zadovoljni smo, da vsaj

Pomaga lahko vsak: Pošljite SMS z besedilom KARITASMS5 na 1919 Namenite 0,5 odstotka dohodnine Karitasu. To lahko storite s posebnim obrazcem, ki ga najdete na www.karitas.si

tolikim lahko nudimo topel obrok. V tem programu sodelujemo s Centrom za socialno delo Murska Sobota. Štirim družinam z otroki pa pripravimo hrano, ki si jo skuhajo doma,« delovanje javne kuhinje pojasni Jože Kociper, generalni tajnik Škofijske Karitas Murska Sobota.

Izdaja oblačil in drugih potrebščin je prvi ponedeljek v mesecu od 15.30 do 17.00, sprejem poteka drugi petek v mesecu od 16.00 do 17.00.

Pomagajo tudi zasvojenim

jetij v naši regiji,« o socialni sliki regije pove direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota Nataša Meolic.

Vendar Lazarjev dom ni samo javna kuhinja, je splet številnih programov. »Sodelujemo z zdravnikom, ki po potrebi pomaga vsem brez obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Po predhodni najavi zdravnik Dean Köveš pregleda bolnike v Lazarjevem domu oziroma v svoji ambulanti na Tišini,« pojasni Kociper in ob tem pove, da ob pomoči programa Pelikan Karitas pomagajo tudi zasvojenim. Več kot šestim so v tem času omogočili zdravljenje v komuni. V domu deluje logopedinja in pomaga pri ponovnem učenju govora vsem, ki so utrpeli kakršnokoli poškodbo.

Sodelujejo še z odvetnico, ki nudi zastonj prvo pravno pomoč.

Vsakdo si zasluži vsaj en topel obrok na dan Center za socialno delo: Andreja Vrbančič Čeh, vodja enote za varstvo odraslih pri centru, in Nataša Meolic, direktorica centra. »Vsaka stiska se te dotakne.«

Zavetje brezdomcem, beguncem, materam Ob tem Lazarjev dom ponuja možnost pranja perila in umivalnico. V minulem letu so to možnost izkoristili tudi begunci, vsaj dvajsetim so pomagali, oskrbeli so jih s hrano in toplo vodo. Kot pojasni Kociper, so se ustavili zlasti romunski, madžarski in ukrajinski državljani. Letos so odprli še materinski dom, ki deluje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, zanj pa je v veliki meri zaslužna Mestna občina Murska Sobota. V program se lahko vključi več kot dvajset mater z malčki. »Ker so potrebe velike, smo v septembru odprli dodatne prostore tudi v Martjancih,« dodaja Kociper. Posvečajo se še socialnemu vključevanju, ki ga izvajajo v Občini Razkrižje na tamkajšnji eko-socialni kmetiji Domačija.

V tem programu imajo socialno ogroženi možnost pridobiti dodaten socialni transfer v vrednosti 70 evrov, kar jim prav gotovo veliko pomeni. Še več jim pomeni vključenost v okolje, ko se počutijo koristne.

Okrog 80 uporabnikov torej dnevno zahaja v Lazarjev dom, kjer dobijo vsaj en topel obrok. Veliko več jih prejema pakete hrane, koristijo pa tudi druge pomoči nevladnih organizacij. »Uporabniki to možnost sprejemajo kot pomoč, še vedno pa se jih veliko sramuje, ko morajo zaprositi za kosilo. Lazarjev dom zato nudi več možnosti. Uporabniki lahko kosilo pojejo tam, lahko jim ga pripeljejo na dom, upravičenci lahko tedensko prevzamejo paket hrane za domov,« pripoveduje Andreja Vrbančič Čeh, vodja enote za varstvo odraslih.

Kosila tudi za otroke

Po upokojitvi se je Slavica Horvat iz Murske Sobote odločila, da bo naredila nekaj dobrega za soljudi. Od takrat kot prostovoljka pomaga pri Karitasu in od leta 2014, odkar so odprta vrata Lazarjevega doma, tudi v javni kuhinji.

Živeti na robu revščine V Centru za socialno delo Murska Sobota se dnevno srečujejo z uporabniki, ki živijo v revščini. Center pokriva polovico prebivalstva pomurske regije, kjer so lansko leto zabeležili 15,3-odstotno stopnjo tveganja revščine, na državni ravni se ta

giblje okoli 14 odstotkov. »V centru v zadnjih petih letih mesečno beležimo približno 2500 prejemnikov denarne socialne pomoči in 600 prejemnikov varstvenega dodatka. Vsako leto beležimo porast odločanja o izredni denarni socialni pomoči, lansko leto smo izdali 3558 odločb, kar je vsekakor posledica stečajev pod-

Dnevni center za otroke in mladostnike Kekec, ki deluje v okviru Kriznega centra za otroke in mladostnike Murska Sobota, izvaja številne aktivnosti in delavnice ter osnovnošolcem nudi pomoč pri učenju. A marsikdo ne ve, da številni otroci v centru zaužijejo sploh edini topel obrok v dnevu. Mesečno sprejmejo kar okoli 40 otrok in vsak dan razdelijo okrog deset toplih obrokov. »Težave se pojavijo v družinah, v katerih starša prejemata minimalni plači. Velikokrat se namreč zgodi, da ti otroci niso upravičeni do brezplačnega kosila v šoli, zato je ta pomoč za otroke izredno dobrodošla,« o pasteh skrite revščine še pove Meoličeva. Na drugi strani v oči bode dejstvo, da letno vsak Slovenec zavrže več kot 70 kilogramov hrane.

Naj prevladajo srčnost, solidarnost in vzajemnost Anita Gaber Anina zvezdica Pomurje tokrat že četrto leto zapored izvaja dobrodelno akcijo zbiranja hrane, s katero pomagajo socialno ogroženim družinam nekoliko lažje preživeti praznike.

Pomursko izpostavo vodi Amadea Gomboc iz Rakičana, ki skupaj s prijatelji, znanci in prostovoljci družinam rada pomaga iz stiske. »Ko sva lani z zvezdico Sašo v skladišču delili pakete, sta po paket prišla mama samohranilka in njen petletni sin. Dobila sta paket, fantku pa sva ponudili, da si v nosilno vrečko sam naloži sladkarije.

Medtem ko sva se z njegovo mamo pogovarjali, je fantek izbiral in nekaj minut pozneje prišel do nas le z majhno liziko v rokah. Samo to je izbral,« o skromnosti otrok, ki ne poznajo izobilja, pove Amadea. In takih zgodb je vsako leto več. Anina zvezdica Pomurje je v preteklih božičnih akcijah zbrala več kot 30 ton hrane. »Za več kot tisoč družin v Pomurju in vsaka se ti vtisne v spomin. Spoznaš, kaj doživljajo, čez kakšne težave in bolezni se prebijajo, kaj nujno potrebujejo ter kaj je tisto, za kar je vredno vztrajati. V teh štirih letih smo doživeli ogromno, se smejali in tudi jokali.« Letošnja četrta božična akcija je že v polnem teku. Da bi zares prišli do družin, ki potrebujejo pomoč, prostovoljci sodelujejo z organizacijami, šolami in drugimi ustanovami, saj tam najbolje poznajo družine, ki so se znašle v stiski in ne želijo

Glavno skladišče je na Ulici Štefana Kovača 24 v Murski Soboti, pri Hiši Sadeži družbe. Akcija traja še do 19. decembra, pričakujejo vas v petek od 16.00 do 18.00 in v soboto od 10.00 do 12.00.

Hrano lahko kot vsako leto darujete tudi v vozičke ob blagajnah v trgovinah Spar in Interspar. Družine, ki potrebujejo pomoč, se lahko prijavijo na pomurje@aninazvezdica.si.

prositi za pomoč. »Večkrat jim pišem, tudi pokličem jih, nato se družina sama odloči, ali bodo sprejeli našo pomoč ali ne,« še doda organizatorka. Odzivi družin in posameznikov so zelo različni, pripoveduje Amadea, saj je veliko tudi takšnih, ki pridejo v skladišče samo na pogovor in po topel objem.

Gombočeva si je že nekaj let želela pripraviti dobrodelni koncert, ki bi povezal dobro glasbo, različne generacije in dobrodelnost. V Černelavcih so skupaj s tamkajšnjim mladinskim društvom letos uspeli pripraviti koncert Mladi za družine. »Dobrodelni koncert je res bil tak v pravem pomenu besede, kajti vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju, za kar sem jim neizmerno hvaležna. Zbrali smo dobrih 833 evrov, ki jih bomo namenili socialno ogroženim družinam v Pomurju.«

20

/december 2016

gospodarstvo

Pavlinjek: To je nagrada za mojo zgodbo Ksenija Glažar Murskosoboška območna obrtno-podjetniška zbornica je še zlasti ponosna na Štefana Pavlinjeka, ki je bil pred kratkim na slovesnosti v Ljubljani razglašen za letošnjega obrtnika leta.

Na novinarski konferenci in sprejemu so čestitali tudi tretjeuvrščenima slikopleskarjema Avgustu in Urošu Srešu.

mojo življenjsko zgodbo, ki jo pišem že več kot 43 let in ki je vodila od garaže do multinacionalke. Izhajam iz obrtniške družine.

Moj oče je v najtežjih časih delal v delavnici v Murski Soboti. Pozneje sva z bratom začela širiti vsak svojo dejavnost. Začel sem z izdelavo plastičnih reklam,« je o začetkih povedal Pavlinjek, lastnik podjetij skupine Roto Group. »Če vztrajaš,

pridejo tudi boljši časi. Danes so po eni strani ti časi res boljši, a drugi tudi slabši. Včasih nismo imeli dovolj materialov, da bi izdelali izdelek, toda imeli smo kupce kar na dvorišču. Danes je obratno. Materialov je preveč, kupce pa moraš iskati,« je še dodal Pavlinjek. Slikopleskarja Avgust in Uroš Sreš iz Bakovcev sta se udeležila 18. državnega tekmovanja slikopleskarjev, ki

Štefan Pavlinjek (desno): »V naših podjetjih je povprečna starost 36 let. Mladi govorijo tuje jezike, imajo drugačen pogled na svet. Svet pripada mladim. Generacije pa se hitro menjavajo.«

»Skozi obdobje, ki ga je Štefan Pavlinjek zaznamoval s svojo inovativnostjo in stalno težnjo po rasti, se je njegovo podjetje vse do danes razvilo v sodobno in prepoznavno tako na domačem trgu kot širom sveta,« je med drugim povedal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota Vlado Mandič.

Od garaže do multinacionalke »Priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je nagrada za

je letos potekalo v Trbovljah, in na njem zasedla odlično tretje mesto.

»Ne ozirajte se na druge«

Avgust in Uroš Sreš: »Priznanje nama pomeni veliko. Že tretjič sva med tremi najboljšimi v Sloveniji. Lepo je, ker delava skupaj oče in sin. V to priznanje je vloženega veliko dela, zato sva ob dosežku vesela in ponosna.«

Priznanja za vztrajnost Ksenija Glažar Območna obrtnopodjetniška zbornica Murska Sobota je v grajski dvorani pripravila jubilejno deseto srečanje obrtnikov in podjetnikov.

Letošnjim jubilantom so slavnostno podelili priznanja.

Na srečanju je 25 jubilantov prejelo priznanje za deset let dela v obrti, petnajst jubilantov za dvajset let dela in 29 jubilantov za 25 let dela v obrti. Jubilejna priznanja in plaketo za 30 let dela v obrti so prejeli frizerka Verica Banfi iz Murske Sobote, avtomehanik Emil Počič iz Fokovcev in avtoprevoznik Marjan Lang iz Puževcev. Gostilničar Štefan Šbüll iz Sotine je prejel priznanje za 35 let dela v obrti.

Najvišji priznanji za 40 let dela v obrti sta prejela sodar Anton Küzma iz Gančanov in serviser Karel Šoš (S.O.S. Company) iz Murske Sobote. Bronasti ključ Obrtnopodjetniške zbornice Slovenije za ohranjanje več kot 50 let družinske tradicije so prejeli Oliver Korošec (Kamnoseštvo, Murska Sobota), Anton Küzma (Sodarstvo, Gančani), Tanja Pintarič (Gostilna in mini restavracija Rajh, Murska Sobota, priznanje je prevzel oče Ignac Rajh) in Oto Gaberšek (Gostilna Gaberšek, Kuzma).

Zbrane so nagovorili predsednik OOZ Murska Sobota Vlado Mandič, podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Ivan Meh in župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek. Meh je v

Pavlinjeka smo kot izkušenega podjetnika povprašali, kaj svetuje tistim, ki se na poslovno pot šele podajajo, ali mladim, ki ne dobijo zaposlitve. Odgovarja, da naj se ne omejujejo in da naj takoj poskusijo – tudi s čim novim, saj lahko v življenju delaš veliko stvari. »Slovenci smo po naravi bojazljivi. Vedno smo imeli nekoga nad sabo. Te bo-

jazljivosti se moramo znebiti, drugače nas bodo drugi prehiteli po levi in desni.« O oziranju na druge in okolico pravi: »Ne se ozirati na druge. Naj za prispodobo uporabim oranje njive. Pluge je pri tem opravilu treba nastaviti tako, da orodje za traktorjem vse lepo zakoplje. Voznik gleda le naprej in pazi, da je brazda lepo ravna. Če bo delal drugače, se bodo sosedje norčevali iz vijugaste brazde, ki jo je pustil za sabo. Zato ne smemo gledati nazaj, ampak le naprej.«

Vse se začne in konča pri ljudeh Ksenija Glažar Letošnji Pomurski forum, ki poteka v organizaciji časnika Finance, je gostila Murska Sobota.

V naslednjih treh letih bo mestna občina v različne investicije vložila trinajst milijonov evrov, od tega bo Evropa sofinancirala 10,3 milijona evrov. To bo priložnost tudi za mala podjetja in obrtnike.

Karel Šoš, S.O.S. Company: »To je bilo tudi 40 let truda.

Na nek način je obenem priznanje, da si sploh vzdržal teh 40 let, saj ni bilo preprosto.

Preživeli smo kar tri sisteme.«

nagovoru med drugim dejal: »Zelo vesel sem, da vidim polno dvorano. Obrtniki in obrtnice še kdaj le stopimo skupaj. Živimo v časih, ki niso idealni za gospodarstvo ter za dejavnosti malih in mikro podjetij.

Obrt imam že 25 let, vendar me je močno strah, če bom še lahko vzdržal naslednjih petnajst let.« Župan Jevšek je poudaril, da se razmere v regiji popravljajo: »Z optimizmom

Verica Banfi, Frizerski salon Verica: »Priznanje mi pomeni nagrado za vsa leta truda in dela, zlasti v časih, ki niso bili rožnati. Veliko zaslugo zanj imajo tudi naši zaposleni.«

lahko trdim, da smo se po padcu Mure in Pomurke Prekmurci počasi začeli dvigovati.« Po njegovih besedah bo mestna občina v naslednjih treh letih v različne investicije vložila trinajst milijonov evrov, od tega bo Evropa sofinancirala 10,3 milijona evrov. »To bo priložnost tudi za mala podjetja in obrtnike.

Pogajamo se celo z investitorji iz tujine,« je povedal župan.

Forum sta z razpravo začela direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl ter gost kmetijski minister Dejan Židan. Med drugim sta razpravljala o prihodnosti kmetijstva, pomurskem turizmu, migrantskih tokovih in novi avstrijski socialni dampinški zakonodaji. V nadaljevanju so predstavili tri primere uspešnih pomurskih zgodb. Direktor Jernej Zupančič je predstavil ljutomersko podjetje Cleangrad, Marko Mesarič iz Lipovcev, soustanovitelj in direktor podjetja Modri planet, je predstavil podjetje, ki sodi med tri najpomembnejše globalne ponudnike programske opreme za podporo geodetskim storitvam 3Dsurvey. Branko Kornhau-

Pomurski gospodarstveniki in župani so razpravljali o aktualnih temah pomurskega gospodarstva.

ser, lastnik družinske kmetije, je nato razložil, kako so tržno nišo našli v pridelavi hrena. Novinar Financ Borut Hočevar je vodil pogovor o gospodarskih potencialih Pomurja. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Peter Polanič, predsednik uprave Skupine Panvita, in Igor Banič, predsednik uprave Pomgrada, so razpravljali o razvojnih priložnostih regije. Med drugim je bilo slišati precej zaskrbljenosti zaradi težav pri iskanju ustrezno usposobljenega kadra, še zlasti ob večjih naložbah. O naložbah in priložnostih občin sta razpravljala župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek in župan Lendave Anton Balažek.

intervju

december 2016

/

21

»Želim si, da uspešnim ne bi zavidali.

Naj imajo več posnemovalcev« Ksenija Glažar Foto: Aleš Cipot

Mag. Dejan Židan je eden najbolj izpostavljenih in prepoznavnih Sobočanov v Sloveniji. Podpredsednik vlade ter minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je v pomursko prestolnico preselil pred 25 leti. Kot pravi, je bila takrat ta veliko bolj ponosna.

Kako vidite mesto danes in kako bi ga primerjali z desetletjem nazaj?

Kaj se je spremenilo?

V Mursko Soboto sem se iz Maribora priselil pred 25 leti. Več kot polovico življenja že živim tukaj.

Opažam razlike. Pred četrt stoletja je Sobota bila veliko bolj ponosna.

Vsi, ki smo tu živeli, smo razumeli, da je središče Pomurja. Z velikim optimizmom smo tudi delali. Potem se je skozi desetletja njen status spremenil. Seveda samo zaradi nas. Drugi niso nikoli krivi. Sobota čez čas več ni bila samoumevna kot regijsko središče. Porajali so se neprijetni občutki, da so nas začeli sosednji kraji in mesta prehitevati – Gornja Radgona, Ljutomer ali Lendava. Prevladoval je občutek, da tam ljudje vedo, kaj delajo, in da to delajo složno. V Soboti pa je bilo iz leta v leto več prepirov. To ni dobro za nas, ki tukaj živimo. Imam občutek, da se začenja to počasi obračati, da hočemo biti pomembni, da smo pomembni kljub temu, da smo majhna skupnost. Če bomo delali skupaj, nam bo lažje.

Govorite o stagnaciji v preteklosti.

Ne bomo tarnali, moramo iskati rešitve.

Mestna občina Murska Sobota ima priložnosti, vendar so neizkoriščene samo breme in povzročajo frustracijo. Priložnosti je treba izkoristiti. Murska Sobota ima zelo primerno logistično lego. Smo neposredni sosedi treh držav. Slovenija ima tudi dobro infrastrukturo, vsaj kar se cest tiče. Vsak del Slovenije je dostopen v zelo realnem času.

Druga prednost je dejstvo, da smo ljudje, ki živimo v Murski Soboti in Pomurju, navajeni mednarodno delovati. Čisto običajno se nam zdi, da se zapeljemo čez mejo, da poznamo tuje jezike ter se tam pogovarjamo in tudi primerjamo, kako živijo in kaj počnejo v soseščini. Ta mentaliteta, da nismo le zaprti vase in da se zavedamo, da živijo okoli nas tudi drugi, ki imajo svoje težave in uspehe, je tudi prednost. Tujci nas vidijo nekoliko bolj odprte, kot je v splošnem značilno za Slovenijo. Kot tretje, imamo izjemno lego za kmetijsko proizvodnjo in geotermalno energijo. Do nedavnega smo bili sicer prepričani, da je ta na razpolago v neomejenih količinah, kar ne drži. Geotermalna energija, zlasti če ne vračamo vode, je omejena.

Hkrati so pod nami bazeni, ki niso le slovenski, ampak mednarodni. Te težave rešujemo tako, da bo precej možnosti izkoriščanja geotermalne

energije za nove poslovne subjekte.

Murska Sobota ima dobre priložnosti. Tisti, ki tu živimo, moramo narediti vse, da jih izkoristimo.

Pomurje je kmetijska regija, toda nikakor ne »regija kmetov in šivilj«, kot nas nekateri morda še vedno vidijo v drugih delih države. Biti kmet v tem času ni lahko, po drugi strani pa se lahko odpirajo zanimive priložnosti. Kje jih vidite v Pomurju?

Zanimivo je, da imamo na nekaterih področjih najboljše pogoje za kmetovanje. Po drugi strani pa za razliko od nekaterih drugih regij, kjer imajo bistveno težje pogoje za kmetovanje, vlada pri nas izjemen strah, vsaj kar se kmetij tiče, pred poslovnim združevanjem. Preveč vsak deluje sam, tako več tvega in je zato uspeh manjši. Imamo torej možnosti, ki pa jih slabše izkoriščamo. Imamo nekaj uspešnih poslovnih subjektov. Vesel sem, da sem v nekem obdobju lahko pomagal ustvarjati uspešno zgodbo Panvite, ki je prvi tovrsten primer, ki je na veliko uspel v praksi združiti lastno kmetijsko proizvodnjo in družinske kmetije ter delo nadaljevati do proizvodnje hrane za ljudi, ki je vse bolj cenjena. Imamo pomembnega proizvajalca zelenjave Paradajz, ki ni znan le v Sloveniji, temveč tudi širše. Orhideje so že prerasle v srednjeevropski projekt. Izredno me veseli, da je ponovno čutiti zagon mlečne industrije. Pomurske mlekarne so včasih že bile zgodba o uspehu.

Potem je nastopilo obdobje mrtvila, tudi lastniki niso bili primerni.

Zdaj so Pomurske mlekarne znova ambiciozno podjetje. Nekatere grehe iz preteklosti sicer še morajo odpraviti. Kot občan Murske Sobote ter podpredsednik vlade in kmetijski minister sem vesel, da na pomembnih tujih delovnih potovanjih lahko opazim proizvode naših podjetij. V šestmilijonskem mestu, ki sem ga pred nedavnim obiskal zaradi obiska največjega kitajskega kmetijskega sejma, me je zelo razveselilo, ko sem videl, da svoje izdelke predstavljajo tudi Pomurske mlekarne. Imamo kar nekaj zgodb o uspehu. Eno takih pelje Janko Kodila. Čeprav mu marsikdo tega ne privošči, si želim, da bi imeli mnogo Jankov v regiji. Kodila je ugotovil, da je vrhunski prehranski proizvod premalo. Poskrbeti je treba še za zgodbo. Ustvaril je tako, ki je prepoznavna v regiji, državi in tudi Evropi. Je zelo ambiciozen. Želim si, da uspešnim ne bi zavidali, ampak naj imajo več posnemovalcev.

Kaj pa mladi kmetje?

Težava slovenskega kmetijstva in tudi širše je premalo mladih. Mladi so bolj izobraženi kot povprečni kmetje, imajo nova znanja in hkrati pogum ter iščejo nekaj novega.

Kmetijstvo je pomembna gospodarska panoga, a mora biti poslovno uspešna. Le tako bodo nasledniki ostali na kmetiji. Če bo kmetija sto let proizvajala le isti proizvod, ne bo uspeha. Treba se je prilagajati, iskati nove proizvode, hkrati pa ves čas dopolnjevati tehnologijo. Tukaj so mladi kmetje najbolj uspešni. Že nekaj časa vodimo projekt podpore mladim kmetov, nekakšne start-upe za mlade kmete. Če mladi človek prevzame kmetijo od svojih staršev ali jo na novo vzpostavi,

dobi enkratno sofinanciranje države oziroma Evropske unije v višini 45 tisoč evrov. Mora pa biti profesionalni kmet, kar pomeni, da živi od kmetijske dejavnosti in je iz tega zavarovan. Če je kmetijstvo neke vrste dopolnilna dejavnost, lahko dobi 18.600 evrov. Na ta način dobimo letno okrog od 200 do 300 novih kmetov. Zanimiva je primerjava: letos je vloge

Letos smo bili na sejmu v Hongkongu, kjer smo pripravili poseben prostor, degustacije in poslovno večerjo s 350 gospodarstveniki, novinarji in strokovnjaki. Segment ljudi, ki tam kupuje vina, je bogat. Veliko je bilo zanimanja in tudi nakupov. Pri tem je zanimivo, da začenja povprečna prodajna cena slovenskih vin naraščati. S tem bo naraščala tudi odkupna cena grozdja.

bomo nikoli prepričali za sredstva za dokončanje obvoznice. Če bo šlo vse po sreči, bomo začeli na začetku naslednjega leta graditi del južne obvoznice. Hkrati potekata parcelacija in odkup zemljišč za vzhodno obvoznico. Paviljon je nekaj posebnega in je povezan z našim načinom razmišljanja. Sobota mora biti znana po nečem posebnem, želimo biti nekaj posebnega. Želimo, da pridejo turisti, nas spoznajo, kupujejo naše proizvode, preživijo nekaj časa tukaj. Pustijo tukaj svoj denar.

Vendar jim moramo ponuditi nekaj več kot le ohranjeno okolje in lepote. Paviljon je primer tega. Kot vhodna vrata v Pomurje ga razumem kot promocijo turizma in proizvodov celotnega Pomurja. Veseli me, da se je premaknil tudi projekt okoli objekta Družbene prehrane s socialnim podjetništvom in ponovno uporabo ter da se ureja središče mesta. Komaj čakam, da se bo začela rekonstrukcija Slovenske ulice in Trga zmage. To bo omogočilo, da se v mestno jedro vrne več družbenega in kulturnega življenja ter gostinsko-prodajne ponudbe.

Govorite o tem, kaj si želite. Kot minister in podpredsednik vlade gotovo lahko vplivate na to, da se kaj premakne hitreje. Kaj ste po tej strani kot Sobočan naredili za razvoj Sobote?

»Tudi Murska Sobota ima, podobno kot drugi deli Slovenije, pravico, da investicije, ki se razporejajo po državi, pridejo do nas.

To pristojnim vedno poudarim.« za subvencijo oddalo približno 57 tisoč kmetov, od tega je okrog štiri tisoč mladih kmetov. Med njimi je dokaj veliko uspešnih zgodb.

Pred kratkim ste obiskali Kitajsko, kjer so bili navdušeni nad našimi vini. Kakšne priložnosti za uspešne zgodbe se odpirajo na tem velikem trgu?

Kitajski trg je le eden izmed trgov. Zanimiv je, ker je velik. V posameznih segmentih je mogoče dosegati višjo ceno, vendar se je treba ves čas zavedati, da je naš glavni trg domači. V oddaljene kraje lahko izvažamo le tisto, kar ima višjo dodano vrednost. Slovenska proizvodnja hrane je cenjena, toda uvozni postopki ter pridobivanje dovoljenj in certifikatov lahko na Kitajskem trajajo tudi deset let. Nam je sicer uspelo, da smo certifikate dobili prvi. Za naslednje leto imamo obljube, da bomo odprli še dve ali tri nova področja. Prvo, kar Kitajce zanima, so mlečni proizvodi. Zaradi lokalnih afer do neke mere ne zaupajo v lastno proizvodnjo. Pri teh proizvodih je Pomurje močno.

Kitajce zanima mleko v prahu. Pomurske mlekarne že precej izvažajo v Hongkong. Zanima jih sterilno mleko in njihove nakupovalne navade so drugačne od naših, zato se pri izvozu temu moramo prilagoditi. Kitajci mleko kupujejo v majhnih embalažah po 200 ml, ki jih nato odvržejo v koš. Zanimajo jih tudi siri. Vsa tri glavna področja, ki Kitajce zanimajo na področju mlečne proizvodnje, obvladamo tudi v Pomurju. Mladi Kitajci so vedno bolj navdušeni nad našimi vini.

»Paviljon je nekaj posebnega in je povezan z našim načinom razmišljanja. Sobota mora biti znana po nečem posebnem. Želimo biti nekaj posebnega. Želimo, da pridejo turisti, nas spoznajo, kupujejo naše proizvode, preživijo nekaj časa tukaj. Pustijo tukaj svoj denar. Vendar jim moramo ponuditi nekaj več kot le ohranjeno okolje in lepote. Paviljon je primer tega.« V kratkem pričakujem dokumentacijo za certifikate za med, proizvode iz medu in ribje konzerve. Slovenski proizvajalci želijo, da kitajski trg odpremo še za svinjino in perutnino ter proizvode iz njiju.

Kitajci pravijo, da imamo proizvode, pri katerih cena ni pomembna.

Cenijo jih, ker so naravni, drugače pridelani. Pravijo še, da ne konkuriramo z nizkimi cenami, ampak s tem, da ponujamo nekaj več.

Iz velike Kitajske se vrniva nazaj v majhno Mursko Soboto. Tu naj bi v prihodnosti ob Soboškem jezeru stal paviljon. Lahko postane nov turistični magnet?

Veseli me, da nam je uspelo pridobiti nekaj projektov, za katere se je zdelo, da so že skoraj nemogoči.

Tako je že delovalo, da države ne

Pogosto se pogovarjam z županom. Tudi o temi, o kateri se navzven veliko ne govori: kaj narediti, da bi bili bolj složni. V osnovi smo vsi meščani, prebivalci Sobote. Zavedajmo se, da prihajamo iz majhne regije in majhnega mesta. Če ne bomo enotni, ne bo uspeha. Tudi Murska Sobota ima, podobno kot drugi deli Slovenije, pravico, da investicije, ki se razporejajo po državi, pridejo do nas. To pristojnim vedno poudarim. Veselim se prihodnjih let, ko bodo projekti, ki imajo zagotovljeno financiranje, začeli rasti pred našimi očmi. To nam bo dalo dodatno samozavest.

Je v Murski Soboti dovolj sodelovanja? Želel bi si ga več. To bi si želel tudi za Slovenijo. Če smo enotni, bomo naredili več. Kdor se rad prepira, verjetno v tistem trenutku uživa. Toda nič koristnega ne naredi zase in za skupnost. Res bi si želel, da določimo skupne projekte.

Tukaj živimo mi, naši otroci, tukaj bodo čez veliko let živeli tudi naši potomci. Moramo biti ponosni, da smo Sobočani in Sobočanke.

Ne moreva mimo mladih. Videti je, kot da so v domačem okolju nekoliko izgubili (za)upanje.

V tem trenutku me to tudi najbolj skrbi. Moramo najti rešitve.

Pomembno je, da imajo dostop do dobre izobrazbe, pa naj je to v Mariboru, Ljubljani ali tujini. Pomembno je tudi, da dobijo zaposlitev.

Prihajamo v obdobje, ko nam primanjkujejo tehnični kadri. Tu se je trg odprl. Skrbi me, da imamo nadpovprečno velik delež mladih, ki so se izobrazili v smereh z manjšimi možnostmi zaposlitve. To je družboslovje. Tega država ne bo smela ignorirati, to jim je ne nazadnje tudi omogočila. Tudi tem mladim bo treba zagotoviti možnost dostojnega življenja.

22

/december 2016

kultura

»Branje, ki ni zgolj šablonsko« Aleksandra Grah V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota že od leta 2010 poteka bralna značka za odrasle. Njen glavni cilj je spodbujati in izboljšati bralno kulturo.

Letos se bralci lahko priključijo že sedmi sezoni projekta, ki bo trajal vse do 15. maja prihodnje leto.

Kot ugotavljajo knjižničarji, k bralni znački za odrasle vsako leto pristopi več bralk in bralcev. V lanskem letu se jih je prijavilo čez sto, značko pa jih je osvojilo rekordnih

V murskosoboški knjižnici lahko bralci sprostijo svoje misli ob listanju knjig v lično urejenem bralnem kotičku.

Prekmurska godba Bakovci znova zablestela Aleksandra Grah

jo kakega avtorja. »Naslove izbiramo tako, da za vsak okus poiščemo nekaj, saj želimo, da vsakdo najde tistih sedem naslovov, ki so po njegovem okusu,« še poudarja. Ob koncu, v maju ali juniju, priredijo zaključno slovesnost s kulturnim programom, na kateri vsak udeleženec prejme spominsko priznanje in praktično nagrado. »Poslanstvo knjižničarjev je tudi to, da bralce usmerjamo in jim na primeren način ponudimo branje, ki ni zgolj šablonsko,« pravi Horvat in izpostavi, da je branje kot tako dokazano pomemben dejavnik pri oblikovanju osebnosti, širjenju splošne razgledanosti in razvoju inteligence. Prav zato ima neprecenljiv pomen.

Veselo praznovanje s kulturo Aleksandra Grah Na dan obletnice rojstva Franceta Prešerna so številne kulturne ustanove obiskovalcem ponudile brezplačne oglede razstav, vodstva po njih, udeležbo na delavnicah in še veliko več.

Tradicionalni koncert Prekmurske godbe Bakovci je tudi letos privabil številne obiskovalce, ki so v dvorani prve osnovne šole lahko uživali v izjemni glasbeni harmoniji.

Tudi letos so godbeniki glasbeni repertoar prilagodili za vse okuse.

Tako je uvod v koncert zaznamovala »Bakovska koračnica«, napisana posebej za orkester, ki so jo glasbeniki premierno izvedli letos

90. Kot pojasnjuje knjižničar Janez Horvat, se jim za število bralcev ni treba bati, saj vztrajno narašča.

Vsi, ki se bodo v tej sezoni pridružili bralni znački za odrasle, bodo s seznama 35 del, ki vsebuje dvajset prevedenih romanov, deset izvirnih slovenskih in pet pesniških zbirk, prebrali pesniško zbirko in šest proznih del – štiri prevedena dela tujih in dve deli domačih avtorjev. O prebranem nato zapišejo kratko misel, zanimiv utrinek ali kaj podobnega. Izbor bralnega gradiva sooblikujejo knjižničarji oddelka za odrasle, pomaga jim tudi zunanja sodelavka Tanja Pirš, ki vodi njihov bralni klub.

Po besedah knjižničarja Horvata lahko tudi sodelujoči predlaga-

Praznovanju dogodka »Ta veseli dan kulture« so se 3. decembra pridružili tudi v murskosoboški Galeriji in v tukajšnjem muzeju, kjer so obiskovalcem ponudili brezplačen ogled muzejskih razstav. Po arheološki razstavi »Kelti so tüdi tü«, ki prikazuje do zdaj slabo raziskano obdobje mlajše železne dobe oziroma latensko obdobje, je obiskovalce vodil njen avtor dr. Branko Kerman.

Posebno presenečenje je sledilo s skladbo »Strangers in the Night«, ki jo je z godbo odpel murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek.

Obiskovalci muzeja so se lahko odpravili na arheološki sprehod po sledeh keltske poselitve v Prekmurju.

Dvorana je pokala po šivih. Godba bo ponovno pisala nove zgodbe Prekmurja že 5. aprila 2017 na koncertu v Cankarjevem domu v Ljubljani.

v Cankarjevem domu na koncertu »Zgodbe Prekmurja«. Sledili sta koncertna skladba »La storia« in klasično delo »Bolero« Mauricea Ravela, v kateri se individualno izražajo posamezna glasbila. »Mislili smo tudi na tiste, ki imajo radi humor glasbe, zato smo odigrali skladbo 'The Typewriter', katere glavni motiv je pisalni stroj, ki

je zazvenel kot poročilo našega člana Denisa Dimitrića,« je poudaril predsednik Aleš Horvat. Glavni gostje koncerta so bili člani tamburaškega orkestra KD Ivan Kaučič Ljutomer, ki so skupaj z godbo izvedli več skladb. Nastopili so še Dorina Gujt, Andrej Sobočan – Andi, Tomi Baaron, Tjaša Šimonka in Plesna šola Zeko. Kot je dejal predsednik

godbe Aleš Horvat, so bili z izvedbo koncerta zelo zadovoljni, še zlasti so jim godili odzivi obiskovalcev, ki so jim znova potrdili, tako pravi Horvat, da delajo odlično, hkrati pa jim dali nov sveženj volje in energije, da bodo delali še bolje.

Godba bo pisala nove zgodbe Prekmurja že 5. aprila 2017 na koncertu v Cankarjevem domu.

Praznovanje je preraslo v dobro obiskan kulturni dogodek, ki po besedah organizatorjev privabi čedalje več obiskovalcev. V Galeriji so na likovni delavnici nastale čudovite risbe.

Popoldne je sledila družinska delavnica s prikazom izdelave steklene keltske perlice z Natalijo Kukec in izdelovanjem takih perlic iz mase za oblikovanje. Obiskovalci sobotnega dneva kulture so si lahko v Galeriji ogledali razstavi Mojce Sekulič Fo »Mišek Kralj in triindvajset zgodb« ter razstavo risb »Dotiki« avtorice Saše Bezjak. Sledila je še medgeneracijska likovna delavnica »Narišem in zapišem« z Mojco Sekulič Fo.

kultura

december 2016

23

/

Pesmi jih pomlajujejo

Vodja zbora Nada Golob: »V glavnem nas druži prijateljstvo. Pogovarjamo se, si povemo, kaj počnejo naši otroci in vnuki, kako je bilo nekoč in kako je danes. S pesmijo se počutimo mlade.«

Mešani pevski zbor Vladimir Močan, kot se imenuje danes, je ime povzel po znanem zborovodji in profesorju na murskosoboški gimnaziji.

Ksenija Glažar Mešani pevski zbor Vladimir Močan, ki deluje pri Društvu upokojencev Murska Sobota, obeležuje 35 let delovanja. Ob tej priložnosti so v Gledališču Park pripravili jubilejni koncert.

Čeprav so o ustanovitvi upokojenskega pevskega zbora razmišljali že leta 1952, je do ustanovitve prišlo 11. novembra 1981. S prizadevanji takratnega predsednika Ivana Ferbežarja so pridobili nove pevke in pevce, ki so bili zaradi starosti izločeni iz zbora KUD Štefana Kovača v Murski Soboti. Zbor je bil ustanovljen z namenom, da nastopa na prireditvah, proslavah, pogrebih upokojencev, območnih kon-

certih, po domovih starejših, na silvestrovanjih, pustovanjih in družabnih prireditvah za upokojence.

Prvi zborovodja, ki je zbor vodil do leta 1987, je bil Jože Vukan. Nato je zbor prevzel Franc Zver. Zbor se je preimenoval v Komorni pevski zbor prof. Vladimir Močan. V tem času so veliko sodelovali na proslavah v Murski Soboti, partizanskih prireditvah ter koncertih v Avstriji in Italiji, vzpostavili so tudi stik

s Porabjem. Zver je zbor vodil do leta 2008. Občasno ga je zamenjal Tomaž Kuhar. V letu 2008 je pevce prevzel Matija Horvat, ki jih vodi še danes. Mešani pevski zbor Vladimir Močan, kot se imenuje danes, je ime povzel po znanem zborovodji in profesorju na murskosoboški gimnaziji.

Ob 70. obletnici priključitve Prekmurja k Jugoslaviji leta 1989 je zbor organiziral revijo pevskih

zborov, na kateri je sodelovalo sedemnajst zborov s 420 pevkami in pevci. V letih 2009, 2010 in 2015 so bili v Ljubljani na srečanju pevskih zborov društev upokojencev Slovenije razglašeni za najboljši zbor. Izdali so zgoščenko »V našen kraji je lipou« in edicijo »Odi, Micka, v püngrad lepi« ter zgoščenko »So najlepše pesmi ...«. Leta 2013 je v okviru projekta ohranjanja glasbene dediščine nastala pesmarica ljudskih pesmi »Od Goričkega do Mure« s kar 50 starimi pesmimi od Porabja do Prlekije. Note je zapisal in pesmi posnel zborovodja Matija Horvat.

Pričakuje vas enkratno praznično vzdušje, topli napitki, prigrizki in prijetno druženje! vsak dan od 10.00 do 22.00

Drsališče na Trgu kulture

vsak dan do 30. 12. 2016 od 10.00 do 18.00

Hiška prazničnih dobrot, Slovenska ulica

21.–23. 12. 2016 od 11.00 do 20.00

Božično senje v Soboti, Slovenska ulica

31. 12. 2016

Silvestrovanje na prostem, mestno središče 17.00 Program za otroke 22.00 D`Kwaschen Retashy, Skupina Tropik 24.00 Polnočni ognjemet

Vabljeni in srečno!

24

/december 2016

kultura / šport

Vlatko Stefanovski, nagrajene predstave, lutke ...

Duša Škof, programska vodja

Gerhart Hauptmann: »ROSE BERND«, Slovensko ljudsko gledališče Celje

Izkoristite preostanek leta in prve dni leta 2017 za obisk zanimivih dogodkov, ki se bodo odvili v Gledališču Park v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.

Foto: Uroš Hočevar

Gledališče Park, 11. januar 2017 ob 19.00 – za abonma drama/komedija in izven

»PETER KLEPEC«, Gledališče Malih Velikih, Ljubljana Foto: arhiv Gledališča Malih Velikih

Gledališče Park, 19. december 2016 ob 17.00 – za lutkovni abonma in izven Lutkovna predstava z obiljem songov, primerna za otroke od treh let dalje, se ukvarja s temama poguma in izživljanja močnejšega nad šibkejšim, a govori tudi o čudežni moči ljubezni.

Friedrich Karl Waechter: »MALA ŠOLA ZA KLOVNE«, Slovensko stalno gledališče Trst Foto: Luca Quaia

Gledališče Park, 4. in 5. januar 2017 dopoldne – za gledališko-lutkovni abonma Učna urica v nenavadnem razredu, kjer profesor Doktor Pamet poskuša učiti discipline in klovnovske umetnosti zelo živahni učenki, ki na svoj način razumeta vsa navodila in ukaze, seveda vedno narobe. Predstavo si bodo ogledali osnovnošolci 2., 3. in 4. razredov.

Marko Hatlak & Kapobanda in VLATKO STEFANOVSKI

PRIMOŽ ZALAZNIK, violončelo (SLO), in JULIAN YO HEDENBORG, klavir (A)

Foto: www.vlatkostefanovski.com.mk

Foto: arhiv Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Gledališče Park, 20. december 2016 ob 19.00 – za glasbeni abonma in izven

Gledališče Park, 7. januar 2017 ob 19.00 – za izven

Vlatko Stefanovski, ki velja za enega največjih svetovnih kitaristov, prihaja z odličnim harmonikarjem Markom Hatlakom in njegovo Kapobando. Obetata se eksplozivna fuzija različnih glasbenih žanrov s ščepcem humorja in nepozabno glasbeno doživetje.

Drama z nagrajenima Pio Zemljič in Lizo Marijo Grašič je na Borštnikovem srečanju 2016 prejela tudi prestižno nagrado za najboljšo uprizoritev v pretekli sezoni Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. »Rose Bernd je popolna predstava. Popolnost je v vseh odrskih elementih ...« Melita Forstnerič, Večer

Gašper Tič: »TRIO«, Gledališče Koper Foto: Jaka Varmuš

Gledališče Park, 18. januar 2017 ob 19.00 – za abonma komedija in izven Glasbena komedija za tri igralce, zabavna v rimanih in narečno obarvanih dialogih, zlasti pa všečna s priredbami znanih napevov in popevk. Predstava je prejela tantadruja za gledališki dosežek celotne ustvarjalne ekipe, Rok Matek pa za igralske dosežke.

Slovenski violončelist Primož Zalaznik je od lanskega leta član slavnih Dunajskih filharmonikov, pianista Juliana Yoja Hedenborga pa uvrščajo med najbolj zanimive glasbenike mlade generacije. Na treh koncertih (Ljubljana, Murska Sobota, Dunaj) bosta igrala skladbe Lipovška, Beethovna, Weberna in Brahmsa.

Ponovno v svetovnem vrhu Karlo Vratarič Foto: Plesni klub Zeko

V avstrijskem Gradcu je potekalo svetovno prvenstvo IDO v hip hopu, breakdanceu in electric boogieju, zavidanja vredne rezultate so znova dosegli člani Plesnega kluba Zeko iz Veščice.

Nastopili so odlično, saj so dosegli naslov svetovnega prvaka, dve drugi mesti, peto in tri deveta mesta.

Na najvišjo stopničko se je povzpela mladinska breakdance skupina

»The chosen ones jr«, v kateri so nastopili Petra Rajh, Gal Vrbnjak, David Öri, Elias Ljubec, Enej Koprivec, David Copot in Filip Kovačič. Slednji je dosegel tudi drugo mesto v kategoriji breakdance solo med mladinci, naslov svetovnih podprvakov pa je osvojila tudi članska breakdance skupina »The chosen ones« v zasedbi David Cimerman, Aleš Ivanuša, Tim Babnik, Nik Pregara Šuler, Mark Redelonghi in Dejan Zečević. »Še eno odlično prvenstvo je za nami, z malo sreče bi lahko odšli domov s tremi zlatimi medaljami. Najprej bi želel čestitati mladincem, ki so po štirih letih, odkar so skupaj, končno uspeli osvojiti tisto, kar so si tako močno želeli. Filip je bil glavni favorit in je v polfinalu zmagal z

dvema zelo dobrima izhodoma z veliko težkimi triki, potem pa je imel samo tri minute časa do finala. Prvi izhod je bil fantastičen, v drugem pa je bil že zelo utrujen in je naredil napako pri povezavi, zato se mu je ta izhod čisto ponesrečil in je izgubil finale. Članska skupina se je z odlično show točko prebila v finale, kjer so nas čakali Poljaki. Ponosen sem na vse plesalce, saj sem kot vodja slovenske reprezentance zelo užival ob dobrih rezultatih Slovencev, še posebej je čustveno, ko poslušaš himno in veš, da jo igrajo za tvoje plesalce,« je povedal Dejan Zečević. Na tekmovanju je nastopilo okoli 3600 plesalcev iz 40 držav in s treh celin, med njimi je bilo tudi štirinajst plesalcev Plesnega kluba Zeko.

Blaten ciklokros v Fazaneriji Aleš Cipot V drugi dirki za pokal Slovenije v ciklokrosu, ki se je v murskosoboški Fazaneriji odvila 13. novembra, je 40 kolesarjev tekmovalo na 2,1 kilometra dolgi progi.

V štirih letih je mladincem uspelo priti do naslova svetovnih prvakov.

V kategoriji dečkov do 15 let je zmagal Luka Jablanovec (KK Tropovci). V cilj je privozil skupaj z zmagovalcem kategorije mladincev do 19 let Nikolajem Rengeom. Zmagovalci preostalih kategorij: Ida Trstenjak (deklice do 15 let – BK Mura Avantura), Urška Petje (ženske nad 15 let – TK Gorenjska), Primož Obal (moški od 19 do 40 let – Team Turbo Tropovci) in Dušan Hajdinjak (moški nad 40 let – Team Turbo Tropovci).

šport

december 2016

25

/

Na Pušči pred zgodovinskim trenutkom

Ignac Horvat, predsednik NK Pušča: »Te slačilnice so za klub izjemna pridobitev, saj bomo mogoče že prihodnjo jesen tekme prvič v zgodovini kluba igrali v domači vasi in pred domačimi gledalci.« Ob nogometnem igrišču že gradijo nove prostore, in sicer dve garderobi s prhami in sanitarijami, sodniškim prostorom in sanitarijami za obiskovalce oziroma navijače.

Karlo Vratarič Nogometni klub Pušča, ki obstaja že 58 let, bo lahko predvidoma naslednje leto odigral prvo uradno prvenstveno tekmo na domačih tleh.

Začetek igranja nogometa na Pušči sega v leto 1958, ko so ustanovili klub, vse do danes pa v vasi še niso odigrali uradne tekme.

Razlog je preprost, saj vse do leta 2009 niso imeli niti ustreznega nogometnega igrišča, pozneje pa infrastruktura ni zagotavljala minimalnih pogojev, saj so za slačilnice uporabljali kovinske zaboj-

nike. Prizadevanja, da bi zgradili slačilnice in da bi lahko igrali v domači vasi, so stara že več desetletij, njihova dolgoletna želja pa se jim bo kmalu uresničila. Ob nogometnem igrišču že gradijo nove prostore, in sicer dve garderobi s prhami in sanitarijami, sodniškim prostorom in sanitarijami za obiskovalce oziroma navijače. Objekt

nizkoenergijskega standarda je zasnovan kot pritlična stavba z ravno streho, vrednost investicije je 233 tisoč evrov.

Že 58 let igrajo na tujem »Te slačilnice so za klub izjemna pridobitev, saj bomo mogoče že prihodnjo jesen tekme prvič v zgodovini kluba igrali v domači vasi in pred domačimi gledalci,« pove dolgoletni predsednik klu-

ba Ignac Horvat. NK Pušča je po ustanovitvi tekme igral na pomožnem igrišču Mure, po osamosvojitvi Slovenije pa so se preselili v Dokležovje, kjer so igrali, dokler ni začelo poplavljati igrišča. Zdaj že približno petnajst let igrajo v Bratoncih. V klubu imajo tri selekcije, najmlajša je U 11, starejša je U 17, člani pa letos nastopajo v drugi medobčinski ligi Murska Sobota in so po jesenskem delu prvenstva v sredini lestvice. Kot je povedal Horvat, za klub ne nastopajo samo krajani Pušče, saj so veseli vsakogar, ki se jim želi pridružiti. Med drugim imajo v svojih vrstah tudi dva Neroma, nekaj pa jih je iz drugih vasi.

Ponosni na Didija, Šarkezija in Kovača Najbolj znan nogometaš Pušče je Jože Horvat – Didi, ki je še danes legenda Mure. Pri Muri je nekaj časa igral tudi Marinko Šarkezi, ki pa je kariero naredil pri Beltincih in na koncu v Mariboru, s katerim je kar šestkrat postal državni prvak, zaigral pa je tudi v ligi prvakov. Danes so izjemno ponosni na Milka Kovača, ki igra za Nafto, v preteklosti pa je bil reprezentant v mlajših selekcijah slovenske reprezentance.

»Mura bo naslednjo sezono igrala v drugi ligi« deli še več reklamnih tabel ob igrišču. Sproti uspešno poravnavamo vse zapadle terjatve. Ob prevzemu kluba smo v letu 2015 poplačali skoraj vse odprte obveznosti in dolgove kluba (več kot 60.000 evrov). Prav tako je že pripravljena finančna konstrukcija za leto 2017.

Aleš Cipot NŠ Mura je jesenski del tekmovanja v tretji ligi vzhod zaključila na tretjem mestu, kar je dobro izhodišče za spomladanski naskok na prvo mesto in napredovanje v drugo ligo.

Na pogovor smo povabili Roberta Kuzmiča, sicer prodajnega direktorja kranjskega Iskratela in člana uprave NŠ Mura.

Tekmovalni cilj je jasen: prvo mesto in napredovanje v drugo ligo. Kljub vsemu: je projekt ogrožen, če Muri preboj v tej sezoni ne bi uspel?

O tem sploh ne razmišljamo, Mura bo naslednjo sezono igrala v drugi ligi in zato projekt vrnitve Mure na prvoligaški zemljevid ni ogrožen. Ni pa v Muri samo članska ekipa. Tu je še več kot 200 otrok, od tega ekipa U 15 tekmuje v prvi ligi. Prav tako smo vodilni v skupni razvrstitvi mladincev in kadetov v drugi ligi, kjer imamo realne možnosti za uvrstitev v prvo ligo. Tudi vse preostale mlajše selekcije odlično tekmujejo v ligah MNZ ter na zahtevnih državnih in mednarodnih turnirjih. Veseli nas zlasti čedalje večje zanimanje staršev in otrok za vključitev v našo nogometno šolo.

Kateri so najpomembnejši cilji, ki jih je uprava kluba v slabem letu in pol uresničila?

Zlasti stabilizacija in sanacija društva, saj smo tako omogo-

Na južni in severni tribuni sta nameščena semaforja. Kar nekaj investicij na področju infrastrukture je tik pred vrati. Katere?

Kuzmič: »Moramo se zavedati, da govorimo o dolgoročnem projektu. Samo vztrajno in trdo delo ter doslednost nas bosta pripeljala do zastavljenih ciljev.«

čili delovanje in postavili temelje za nadaljnji razvoj društva. Uspeli smo sanirati stare dolgove in zapreti večino sodnih postopkov proti društvu, aktivno delo članov upravnega odbora pa se pozna še v organiziranosti in prepoznavnosti društva. V poslovanje smo vpeljali transparentne in zakonsko skladne standarde, tako pri plačevanju vadnine s položnicami kot tudi v pogodbenih razmerjih z igralci, trenerji, strokovnimi sodelavci in zunanjimi dobavitelji.

Izboljšali smo komunikacijo in sodelovanje s starši otrok v nogometni šoli. Zlasti nas veseli, da se je povečal vpis otrok v mlajših selekcijah. Število otrok v nogometni šoli se je povečalo za več kot 50. Igralsko smo uspeli okrepiti tudi starejše selekcije, ki merijo na vrh svojih lig. Selekcija U 15 se je že prvo leto uspela uvrstiti v

prvo ligo vzhod. Ogromno je bilo postorjenega na infrastrukturnem področju, zlasti pri postavitvi novih semaforjev, sanaciji igrišča z umetno travo, ureditvi tlakovane površine in točilnega pulta pod južno tribuno, spremembi ograjnega režima dostopa do stadiona ter ureditvi dodatne slačilnice za mlajše selekcije.

Ime ruskega investitorja je še vedno zavito v skrivnost. Kdaj ga boste predstavili javnosti in kakšni so njegovi poslovni interesi ob vlaganju sredstev v klub?

Za zdaj ne govorimo o investitorjih, temveč gre od vsega začetka za nekaj poslovnih partnerjev oziroma prijateljev iz Slovenije in Rusije, ki finančno s sponzorstvi in donacijami pomagamo klubu, da ta lahko brez večjih težav deluje, dosega cilje in poravnava obve-

znosti. Klub nima nobenega kredita ali druge oblike financiranja.

Kot lahko vidite, je po svetu veliko vlagateljev v nogomet. Slovenska zakonodaja trenutno ne omogoča privatizacije klubov oziroma solastništva v deležu, ki je višji od 49 odstotkov, zato tudi mi še usklajujemo obliko sodelovanja za čase, ko bodo potrebna večja vlaganja.

Zaupam partnerjem in upravi ter verjamem, da bomo našli skupno pot. Nobenega partnerja ne skrivamo, tudi ne iz Rusije, saj so kolegi bili že večkrat na naših tekmah in sestankih v Sloveniji ter so izpolnili vse obljube glede donacij klubu.

Seveda si želimo, da bi Murina zgodba pritegnila še več lokalnih podjetij, da bi se odločili pomagati društvu in v tem prepoznali tudi poslovni interes. Upam, da bomo v spomladanskem delu sezone vi-

Prvi cilj je zamenjava umetne trave na pomožnem igrišču. Razpis Fundacije za šport je bil objavljen in v dogovoru z Mestno občino Murska Sobota smo se prijavili nanj. Tako bomo poskušali zagotoviti del sredstev za obnovo in projekt skupaj z občino realizirati v letu 2017. Slačilnice pod glavno tribuno bodo predelane v dve večji slačilnici, ki bosta ustrezali standardom Uefe. Še čakamo gradbeno dovoljenje, ampak pričakujemo, da bo gradnja slačilnic izpeljana še to zimo. V naslednjih letih je cilj postaviti reflektorje in poiskati dodatna zemljišča, kjer bi vzpostavili vadbeni center z več igrišči. Seveda upamo tudi na podporo in finančna sredstva Mestne občine Murska Sobota, še zlasti zdaj, ko bo mogoče posamezne projekte pripravljati v okviru evropskih razpisov, ki podpirajo Trajnostno urbano strategijo in s tem tudi infrastrukturne projekte na področju športa. Z mestno občino dobro sodelujemo in skupaj načrtujemo vse večje projekte. Moramo se zavedati, da govorimo o dolgoročnem projektu.

Samo vztrajno in trdo delo ter doslednost nas bosta pripeljala do zastavljenih ciljev.

26

/december 2016

šport / gasilci

Tretjič zlati, a pravijo: Najprej aktivacija, nato rezultati Karlo Vratarič

šolskem letu so bili državni prvaki v košarki tri na tri, v judu prvi posamezno in ekipno, v odbojki in nogometu pa so se uvrstili v polfinale. Šola se lahko pohvali tudi s tem, da je vsak učenec po končani devetletki plavalec.

Osnovna šola I iz Murske Sobote je ponovno prejela zlato priznanje za najbolj športno osnovno šolo v Sloveniji.

K zlatemu priznanju so prispevali učenci in učitelji ter mentorji šolskih športnih tekmovanj, ki so ob spodbudi in posluhu vodstva šole skupaj ustvarili zelo razvejan športni program. »Letošnjega priznanja smo seveda veseli učenci in učitelji. Verjamem, da so nanj ponosni tudi starši. Zlasti nam priznanje pomeni veliko, ker nam vsi govorijo, kako dobre pogoje za izvajanje športa imamo, kar pa seveda ni dovolj, saj je te kapacitete treba tudi izkoristiti,« pravi ravnateljica šole Tatjana Cesnik in doda, da so se prvič na natečaj prijavili v šolskem letu 2010/11, ko so dosegli šesto mesto, nato pa so upoštevali pripombe iz obrazložitve uvrstitve in izpopolnili delovanje na športnem področju. Tako so od naslednjega šolskega leta vedno prejeli priznanje, zdaj že drugo leto zapored zlato, skupno pa so bili najboljši že tretjič. »Plezati po stopničkah navzgor je težko, ni preprosto, ohranjati to raven pa je še težje,« pripomni Cesnikova. Poleg nagrad na državni ravni so zadnja leta prejeli še plaketo mestne občine za šolski šport. »Ne vem, če ima kaka šola več interesnih dejavnosti. Odlično sodelujemo z lokalno skupnostjo oziroma s klubi iz regije, saj je brez njih

Najprej aktivacija, nato rezultati

Ozaveščanje družin in celotnega okolja o pomenu športa je izjemnega pomena in je naloga vseh nas.

Športni pedagog Peter Juteršnik: »Ne vem, če ima kaka šola več interesnih dejavnosti.«

Ravnateljica Osnovne šole 1 Tatjana Cesnik: »Plezati po stopničkah navzgor je težko, ni preprosto, ohranjati to raven pa je še težje.«

in njihovih mentorjev težko doseči vrhunske rezultate,« nam je povedal športni pedagog Peter Juteršnik, eden od štirih učiteljev telovadbe.

Preostala trojica, ki skrbi za to, da so otroci telesno aktivni, so Andrej Perhavec, Davorin Čeleš in Denis Ficko. Šola na Ulici Štefana Kovača je posebna tudi zaradi organizacije večjega števila tekmovanj, na državni ravni jih letno organizirajo od deset do petnajst, to pa zahteva ogromno časa in truda v popoldanskem času, pri čemer ne gre brez pomoči učencev in mentorjev. V preteklem

Na najbolj športni šoli v Sloveniji so zaskrbljeni nad analizo, ki jo je opravilo in objavilo ministrstvo za zdravje, saj je pokazala, da so pomurski otroci predebeli in motorično najmanj sposobni. »To lahko povežemo z različnimi vidiki, nekaj za izboljšanje lahko naredimo v šoli, drugo je treba postoriti doma. Ozaveščanje družin in celotnega okolja o pomenu športa je izjemnega pomena in je naloga vseh nas. Najprej se je treba aktivirati, šele nato lahko pričakujemo boljše rezultate.

Samo en člen ne bo dovolj,« meni Cesnikova in dodaja, da kot šola, ki je vključena v projekt »Zdrava šola«, skrbijo za to, da učencem postrežejo z zdravo in kakovostno hrano, da se dovolj gibajo in da jih usmerjajo k športnim dejavnostim.

Želijo si več posluha Učenci razredne stopnje imajo sicer tri ure športne vzgoje tedensko, ob tem pa še interesne dejavnosti, kar je po mnenju Juteršnika dovolj, samo dve uri športne vzgoje v zadnji triadi pa sta za to starost premalo. Kot dodaja, se zavzemajo za dodatno uro telovadbe, kar bi otrokom omogočilo, da so bolj aktivni.

»Svoja življenja postavljamo na kocko« Anita Gaber Prostovoljno gasilsko društvo Murska Sobota ima na območju mestne občine in tudi širše pomembno vlogo.

V društvo je vključenih okoli 50 operativnih gasilcev, ki so strokovno usposobljeni za gašenje in reševanje ter imajo izpit prostovoljnega gasilca. Letno murskosoboški gasilci opravijo okoli 130 intervencij, največ je tehničnih reševanj, kamor spadajo zlasti prometne nesreče in reševanje ljudi iz stanovanj, pove poveljnik PGD Murska Sobota Anton Gomboc in doda, da vsaka nesreča v gasilcu pusti sledi. »Vsaj zame so najbolj tragične tiste, v katerih so udeleženi otroci, še zlasti če izgubijo življenja. Katastrofa je mrtvega otroka videti ležati ob cesti. Težko je tudi, če udeležence v nesreči poznaš.« »Ko zazvoni telefon, nikoli ne razmišljaš, da tvegaš tudi lastno življenje,« na glas razmišlja podpoveljnik PGD Murska Sobota Tadej Zelko. »Za gasilca se preprosto rodiš. Pomembno je pomaga-

Poveljnik Anton Gomboc: »Iskal sem zaposlitev, pri kateri bi lahko pomagal ljudem. Poklic gasilca mi je v krvi.«

ti, reševati življenja in premoženje ter obvarovati pred poškodbami.

V srcu po uspešni intervenciji občutiš čisto veselje.« Njihovo dobro delo opazijo tudi občani in občanke. Matjaža Kranjca ujamemo pred blokom na Lendavski ulici ravno med opazovanjem reševalne vaje gašenja in reševanja ljudi iz bloka, ki so jo murskosoboški gasilci in Civilna zaščita izvajali v okviru meseca požarne varnosti. »Kar naenkrat so vsi prihiteli, očitno so dobro organizirani. Gašenje in reševanje sta stekli gladko, torej so naši gasilci dobro opremljeni in pripravljeni.«

Podpoveljnik Tadej Zelko: »Ko se odpraviš na intervencijo, nikoli ne veš, kaj te tam čaka.«

Tovrstne vaje so pravzaprav pokazatelj, kako je ekipa pripravljena in kje so še napake. Zato biti gasilec ne pomeni kar tako gasiti požar, treba se je namreč izobraževati in usposabljati, da si kos vsaki situaciji. Pomembna je preventiva, zato lahko gasilce srečamo tudi v šolah, vrtcih in podjetjih, kjer izvajajo različne evakuacijske vaje. »To je zanimiv poklic, ampak tudi razmeroma nevaren. V našem okolju na srečo ni toliko dela kot v večjih mestih in tudi ne tako velikih nesreč,« o delovanju murskosoboških gasilcev pove občan Rene Grah. Marsikdo se ne zaveda, kako pomembno poslanstvo

Matjaž Kranjec se strinja, da ima Murska Sobota dobro organizirane in usposobljene gasilce.

izvajajo gasilci. »Ko ponoči zazvoni telefon, vstaneš in greš. Ne premišljuješ o tem, kaj te čaka, ker si poln adrenalina,« o pripravljenosti gasilca pove Zelko. Nekdanji gasilec Štefan Lainšček se dobro zaveda nevarnosti dela gasilca: »Pri tem poklicu se žrtvuješ, svoja življenja postavljamo na kocko. Ko se odpraviš v stavbo, ki jo je zajel požar, ne veš, kaj te čaka v njej. Včasih se zgodi, da gasilci rešujejo tudi svojega kolega.« Lansko leto so murskosoboški gasilci dobili nujno potrebno novo opremo. Bogatejši so za štiri vozila, in sicer za hitro tehnično reševalno vozilo, vozilo za prevoz moštva,

Rene Grah poklic gasilca ocenjuje kot nevarnega, saj so gasilci izpostavljeni številnim nevarnostim.

vozilo za prevoz opreme in za avtolestev, ki jim po besedah poveljnika dobro služi, saj si brez nje več ne morejo predstavljati reševanja iz višine. Za podmladek je v prostovoljnem gasilskem društvu zadolžen Tadej Zelko, ki je gasilec že več kot dvajset let. »Opažam, da število mladih gasilcev in gasilk v zadnjih letih narašča. Imamo več kot dvajset mladih med desetim in petnajstim letom starosti. Če jih bo čez leta vsaj pet med člani, bomo zelo veseli.« Kot pravi poveljnik Anton Gomboc, gre pri gasilstvu za častno delo in nesebično pomoč nekomu, ki se je znašel v nesreči.

Foto: Željko Matulic

december 2016

MINERAL BERILIJEVEGA ALUMINIJEVEGA HIDROKSI SILIKATA

OBRAT ZA PRIDOBIVANJE SIRA

TRORED

27

/

KRAJ PRI REKA, KI ŠMARTTEČE NEM V SKOZI ROŽNI MÜNCHEN DOLINI

SPOJINE ALKOHOLA S KISLINO NEZAŽELEN RAČUNALNIŠKI PROGRAM STARO VOZILO (SLABŠ.)

NAPRAVA, KI ODDAJA CUREK SVETLOBE PEVEC GARFUNKEL OCVRT KOŠČEK AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (KEANU)

STVAR, KI KRASI PROSTOR

KAREL OŠTIR

NASPROTNO OD ŠIROK

MORSKA ALGA, HALUGA

IGRALKA MIRANDA

RADIJSKI TEŽKO, VODITELJ PRISILNO (JURE) DELO

KASNOST

SPRETEN ČAROVNIK, HITROPRSTNIK

KLIC, POZIV OČKA ŠINZO ABE

PRAPOR PRED EKOŠOLO PISATELJICA PEROCI IGRALEC MCQUEEN

ERBIJ

NATANČNO OZNAČEN ZAČETEK TEKMOVALNE PROGE UDAREC S SEKIRO

NJIVICA OB HIŠI NAŠ TROBENTAČ (ANDREJ)

TEK, APETIT

KOŽNA BOLEZEN ENOTA ZA HITROST, MAH

ESTONEC

LOS ANGELES

NAPRAVA ZA SNEMANJE SLIKE, ZVOKA

IRČEV PREDNIK

KRAJ PRI SEVNICI

NOETOVA BARKA PTIČ SRŠENAR IGRALKA ZUPANČIČ

NABRUŠEN, KONIČAST GLASEN APLAVZ

JAKOST IMIDŽ (ORIG.)

IZDATKI

LITVA

STROKA, POSEBNO PODROČJE

TURČIJA

MODRA MISEL

OBRAT V ZRAKU HELEN MIRREN SKUPINA, DRUŠČINA (POGOV.)

100

IGRALKA PLOD GARDNER DEBELEGA KOSTANJA ULICA

MESTO V JUŽNI ŠPANIJI

REKA V TURKESTANU MENIČNO JAMSTVO

IZPITJE DO DNA ČAŠE

NADZEMNI DEL REPE ALI KORENJA

ODBOJKAR PAJENK

DELAVEC, KI ODLAGA REČI

PISATELJ DEIGHTON BRITVICA

KRAJ PRI TREBNJEM

MIRAN OGRIN

SPRIMEK SNEGA

SLABŠA DOJEMLJIVOST

PRAPREBIVALEC ITALIJE

ZNAMKA ČELAD

EVKLAZ - berilijev alumosilikat AMU DARJA - reka v osrednji Aziji HALOGA - rjava morska alga

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do petka, 6. januarja 2017 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec iz prejšnje številke: Rudi Kološa, Ul. Staneta Rozmana 23, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.

Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

murska sobota nekoč

Policijska uprava Murska Sobota

PEVKA Z NIZKIM GLASOM PEVKA MERKLIN

NEKDANJI MINISTER SIMONITI

AVTOR: JANEZ DONŠA

Prazniki brez petard – pok je lahko tudi stok!

TONI TIŠLER

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: PŠATA, OKRET, GOSLI, AF, UL, ČIGRA, SVAJA, ČEKOVNI ODREZEK, IZOBRAZBA, VN, MEČIAR, OJE, KRI, EKA, NC, ŠAMPION, RI, ČIVK, UHO, NEBO, SOOR, TOP, OLEPŠANJE, MORA, TIČ, JETRA, HJ, OČKA, ZEMLJIČ, TRATA, KEŠ, DODO, AN, PSAR, CIKEL, ŠOK, AEROLINIJA, IGRAČKA, ATIČAN, KANUIST, SY.

Na križišču današnje Slovenske, Lendavske in Grajske ulice, nekoč t. i. Cörov küjkel.

Donko Konrad, brivski salon in drugi stanovalci, obrtniki, trgovci, tu si je atelje uredil prvi prekmurski akademsko izobražen kipar Franc Kühar.

Foto: Jože Kološa, vir: Facebookova stran Murska Sobota »inda«

Policisti se vsako leto v času božičnih in novoletnih praznikov srečujemo s problematiko, ki je povezana z različnimi napravami, ki jih posamezniki uporabljajo pri pokanju.

Ne meči petard! Če se tej izkušnji ne moreš upreti, pirotehnične izdelke uporabljaj tako, da to drugih ne moti in ogroža. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna ter jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti! Leta 2008 je začel veljati zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Najpomembnejša novost je bila na področju pirotehničnih izdelkov ter se nanaša na prepoved prodaje, posesti in uporabe ognjemetnih izdelkov kategorij F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Zakon je bil dopolnjen in spremenjen leta 2015.

Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do 1. januarja. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je prepovedana, izdelkov pa ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije F1, ki so namenjeni takšni uporabi. Izdelki za ta namen so tudi primerno označeni. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij F1 in F2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedane so predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava in preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policisti bomo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za posameznike je predvidena globa od 400 do 1200 evrov. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je problem vseh, zato prosimo starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da opozarjajo na nevarnosti in možne posledice.

Na fotografiji nogometaši Mure iz leta 1951. Od leve zadaj: Deškovič (trener), B. Norčič, Pavličevič, Maruša, Fujs, Zelko; od leve spredaj: L. Norčič, Klanjšček, Klepec, Hrastelj, Šimon, A. Norčič.

Foto: Jože Kološa, vir: Facebookova stran Murska Sobota »inda«

28

/december 2016

PRIREDITVE sobota, 17. 12. 2016, ob 18.00

»Podarimo srečo«, OŠ IV Murska Sobota Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 17. 1. 2017, ob 19.00

»Zgodbe o zakladih«, Arne Hodalič – potopis Gledališče Park v Murski Soboti

DOGODKI

sobota, 17. 12. 2016, ob 9.00

razstava in delavnice, BTC City Murska Sobota

torek, 20. 12. 2016, ob 17.00

Pravljična ura na prostem

Društvo modelarjev Pomurja: predstavitev,

Trg zmage v Murski Soboti, Pravljična dežela

Božično senje v Soboti sreda, 21. 12. 2016, četrtek, 22. 12. 2016, Slovenska ulica v Murski Soboti petek, 23. 12. 2016, vsak dan od 11.00 do 19.00

sreda, 21. 12. 2016, ob 19.00

Kino Guerillo: »Abeceda/Alphabet« 2013,

Avstrija/Nemčija, 113 min Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

od 9. 12. 2016 Božične jaslice do 23. 12. 2016 in RIS Dvorec Rakičan v ponedeljek, 26. 12. 2016 (delovni čas na http://www.ris-dr.si/) ponedeljek, 26. 12. 2016, ob 14.00

petek, 16. 12. 2016, ob 9.45 in 12.00

»Romeo in Julija«, Slovenski gledališki inštitut in Zavod Margareta Schwarzwaldi

sreda, 11. 1. 2017, ob 19.00

Gerhart Hauptmann: »Rose Bernd«, Slovensko ljudsko gledališče Celje

sreda, 18. 1. 2017, ob 19.00

Gašper Tič: »Trio«, Gledališče Koper

RAZSTAVE sobota, 17. 12.

2016, ob 18.00

Odprto obrobje: Maksim Azarkević / Mikkova galerija Odprto obrobje, M. Sobota

petek, 6. 1. 2017, ob 17.00 (na ogled do 31. 1. 2017)

Fotografska razstava: Lado Klar PIŠK Murska Sobota

petek, 6. 1. 2017 (na ogled do 27. 1. 2017)

Grafike Roka Svenška PIŠK Murska Sobota

Blagoslovitev konj

Konjeniški center RIS Dvorec Rakičan

torek, 27. 12. 2016, ob 17.00

Trg zmage v Murski Soboti, Pravljična dežela

sobota, 31. 12. 2016, ob 17.00

Trg zmage v Murski Soboti

sobota, 31. 12. 2016, od 22.00

Trg zmage v Murski Soboti

torek, 10. 1. 2017, ob 17.00

Galerija Murska Sobota

Pravljična ura na prostem

Silvestrovanje na prostem za otroke Veliko silvestrovanje na prostem Umetniška akcija mag. Saše Bezjak: »Ti in jaz«

KONCERTI sobota, 17. 12. 2016, ob 21.00

Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

torek, 20. 12. 2016, ob 19.00

Stefanovski / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 23. 12. 2016, ob 19.00

športna dvorana OŠ I Murska Sobota

sobota, 24. 12. 2016, ob 10.30

BTC City Murska Sobota

nedelja, 25. 12. 2016, ob 22.00

Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

sobota, 7. 1. 2017, ob 19.00

Primož Zalaznik, violončelo (SLO), in Julian Yo Hedenborg, klavir (A) Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 14. 1. 2017, ob 22.00

GLEDALIŠKE PREDSTAVE Gledališče Park v Murski Soboti

Metal klavnica XLV

Marko Hatlak & Kapobanda in Vlatko

Božični koncert: Pihalni orkester Murska Sobota

PREDAVANJA petek, 16. 12. 2016, ob 18.00

Dr. Vesna V. Godina: »Potrošništvo ter brezposelnost mladih« Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

ponedeljek, 2. 1.

2017, ob 16.00

Potopisno predavanje: Olga Paušič, Univerza za tretje življenjsko obdobje PIŠK Murska Sobota

torek, 10. 1. 2017, ob 18.00

Irma Brodnjak: »Motiv mačke v likovni umetnosti« Galerija Murska Sobota

četrtek, 19. 1.

2017, ob 17.30

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: »Narodni parki – najboljša ameriška ideja«, predava mag. Siniša Golub PIŠK Murska Sobota

Božične pesmi: Pevski zbor Štefan Kovač Božični koncert: Demolition Group Koncert klasične glasbe:

Trifrtalenadesejt

Mikkov klubski prostor, Murska Sobota

DELAVNICA sobota, 17. 12. 2016, ob 10.00

papirnatih jaslic / Pomurski muzej Murska Sobota

sreda, 11. 1. 2017, ob 15.00

PIŠK Murska Sobota

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota.

Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

Adventna muzejska delavnica: Izdelovanje

Društvo prijateljev mladine: Finance za mlade

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE ponedeljek, 19. 12. 2016, ob 9.15, 10.30 in 17.00

Gledališče Malih Velikih, Ljubljana Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 20. 12. 2016, ob 9.15 in 10.30

Gledališče Malih Velikih, Ljubljana Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 22. 12. 2016, ob 17.00

BTC City Murska Sobota

Sprostite se na drsališču

sreda, 4. 1. 2017, ob 10.30

stalno gledališče Trst / Gledališče Park v Murski Soboti

Friedrich Karl Waechter: »Mala šola za klovne«, Slovensko

četrtek, 5. 1. 2017, ob 9.30 in 11.00

stalno gledališče Trst / Gledališče Park v Murski Soboti

Tudi letos bo drsanje za občane Mestne občine Murska Sobota in nepridobitne ustanove s sedežem v občini brezplačno. Vabljeni torej, da se sprostite na Trgu kulture, drsališče bo obratovalo vsak dan od 10.00 do 22.00, in to vse do konca februarja prihodnje leto. / Foto: Željko Matulic

Lutkovna predstava: »Peter Klepec«,

Lutkovna predstava: »Peter Klepec«,

»Ribič Pepe« in prihod Božička z obdarovanjem

Friedrich Karl Waechter: »Mala šola za klovne«, Slovensko