Sn 155 junij splet by Murska Sobota

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

16. junij 2016 / številka 155

Začenja se pestro dogajanje na prostem Vsakdo bo lahko našel nekaj zase. Nikar ne čakajte, pridružite se številnim dogodkom na prostem, ki so pred nami. Odličen uvod v dogajanje na prostem ste lahko naredili že na prvi Sočni vilici, krstni izvedbi ulične kulinarike v Murski Soboti. Vtisi po njej so bili izjemno pozitivni, druga je bila žal zaradi slabega vremena odpovedana, naslednja bo ob

Odlični odzivi na Sočno vilico / stran 3

lepem vremenu na sporedu že ta petek in bo povezana z burgerji. Nato v soboto, 18. junija, sledi vodenje po mestu »Spoznajmo našo Soboto«, v okviru Sprehoda ob glasbi boste lahko prisluhnili Êdni, ob 17. uri pa v Satahovcih pripravljajo prireditev »Ko goske zapojejo in gosaki zaplešejo«. Kmalu sledi vrhunec letošnjega poletnega dogajanja na prostem v Murski Soboti, saj se bodo začeli Soboški dnevi. V prvih treh dneh festivala boste lahko ob Igrivem parku, ki bo ponudil ustvarjalne delav-

nice za najmlajše ter se bo odvijal vsak dan med 24. junijem in 1. julijem v dopoldanskem in popoldanskem času, izbirali med koncerti vrhunske klasične glasbe v evangeličanski cerkvi, uličnimi predstavami za vso družino na grajski ploščadi in seveda med izvrstnimi koncerti različnih uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev na osrednjem prizorišču v mestnem parku. Zvezde letošnjega festivala so Klemen Klemen, S.A.R.S., Gibonni, Magnifico in Vlado Kreslin. Slednji obljublja

imeniten koncert, hrvaški romantik Gibonni pa vas vabi z besedami: »Vedno se imamo fantastično, zato ne smete manjkati na koncertu niti zdaj, ko bomo naredili vse, da nam bo še lepše.« Od 1. julija si boste lahko poletne večere popestrili na Soboškem poletju. Do konca avgusta bodo vikendi v Murski Soboti rezervirani za sproščujoče kulturno-glasbeno dogajanje. Ob petkih in sobotah bodo na voljo večerni koncerti, ob sobotnih dopoldnevih bodo na račun prišli otroci. Le-

Soboško poletje letos z dodatnim prizoriščem / stran 27

tošnje Soboško poletje bo postreglo še z novim odrom. Nov sklop koncertov od bluesa in swinga do funka in jazza se bo odvijal tudi ob sobotnih večerih, in sicer na dvorišču TIC-a oziroma Hranilnice prekmurskih dobrot, ki bo preurejeno za nastop glasbenih mojstrov. V letošnjem poletju so pri izboru izvajalcev dali prednost domačim glasbenikom. Središče mesta bo tako poletno živahno, obiskati pa velja tudi kakega izmed številnih drugih dogodkov po mestni občini.

Messi je vzor njej, ona pa drugim / stran 29

/junij 2016

junij 2016

Sočna vilica zasijala Ksenija Glažar

Igraj se z mano O 25-letni lepotici in deklici, ki mi je ni uspelo ukrotiti. Šestič po Murski Soboti Pohoda prvo soboto v juniju, ki so ga pripravile Mestne četrti Murska Sobota, da bi udeleženci pobliže in malo drugače spoznali naše mesto, se je udeležilo več kot 140 Sobočanov, prišli pa so tudi od drugod. Dobrih šest kilometrov dolgo pot so pohodniki začeli pri tretji osnovni šoli, kjer jih je pozdravil župan dr. Aleksander Jevšek. Potem so v nekaj urah obhodili vseh pet mestnih četrti – Partizan, Turopolje, Park, Ledava in Center. Vendar niso hodili samo po mestnih ulicah, temveč tudi po nasipu razbremenilnega kanalu reke Ledave, Fazaneriji in levem bregu Ledave. Kot je že v navadi, je bil zaključek pohoda pred spomenikom na Trgu zmage, kjer jih je pričakala bakovska godba na pihala. / Geza Grabar

Nedolgo tega sem izmenjal nekaj misli z Afričanom. V Avstrijo je kot begunec prišel pred dvanajstimi leti, zdaj že nekaj let živi v Sloveniji. Kruh si služi čez mejo, toda dovolj dolgo tepta slovensko zemljo, da mi zna povedati, kako je lepa. Po nekaj požirkih žganja mu seveda ne pozabim potarnati. Ko bi poznal še drugo plat te lepotice ... Na srečo ne zaideva globlje. Strinjava se, da živiva v čudoviti deželi z izjemnimi potenciali. Medtem njegova še ne dveletna hči pogumno kolovrati okrog mojih nog. Ne odneha, vztrajna je. Otroška radoživost ji ne da miru. Naenkrat mi v prekmurščini zabiča: »Špilaj se z menof!« Hitro jo povabim v naročje, toda noče. Z majhnimi, a hitrimi koraki odhiti naprej. In se vrača. Vedno znova in znova. Njen oče se mi opravičuje, čutim, da mu je nekoliko neprijetno. »Nimaš razloga, naj se izživi,« ga pomirim. Ob koncu noči mladenka utrujeno spi v vozičku. Pomaham ji v slovo, ko mi le s kotičkom očesa odzdravi. Naslednji dan se mi ponovno prikrade v misli. »Naj se izživi,« sem rekel njenemu očetu. Vzporedno pripravljam članek o naši skupni lepotici – Sloveniji. Kmalu bo praznovala 25 let. Sogovornikom postavljam vprašanje, ali so se tisti, ki so upravljali to državo, zlasti iz ozadja, že dovolj izživeli ali imajo vendarle še nekaj časa, da (se) do konca (i) znorijo. Medijske zgodbe, ki pridejo na plano, so zgolj kaplja v morje. Včasih bi bilo bolje, če marsičesa ne bi slišal niti neuradno.

V Ljubljani predstavili prekmurske zgodbe V ljubljanskem Cankarjevem domu je Prekmurska godba Bakovci na velikem koncertu s skladbami priznanih skladateljev in glasbenimi gosti obiskovalcem pričarala skrivnostno hrepenenje valovanja prekmurske ravnice. Kot glavna glasbena gostja je na koncertu nastopila prekmurska pevka Regina, z ljudskimi plesi se je predstavila folklorna skupina KUD Beltinci. Posebno presenečenje je pripravil murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek, ki je zapel ob spremljavi godbe, za njim sta nato zapeli še gostji večera Dorina Gujt in Tjaša Cigut, ki sta poskrbeli za pristno doživetje prekmurske glasbe ob spremljavi zvokov cimbal Andreja Sobočana – Andija. »Odzivi so pozitivni in spodbujajoči, prav tako smo presegli lastna pričakovanja, kar nam vliva novega poguma, da te zgodbe v Cankarjevem domu nadaljujemo,« minuli koncert ocenjuje predsednik godbe Aleš Horvat. / Aleksandra Grah

Na Pušči sprejeli Miša Kontreca Predanega glasbenika in nekdanjega člana zasedbe Langa so v KS Pušča po koncu šova »Znan obraz ima svoj glas« pričakali številni podporniki, med njimi tudi pevec Fredi Miler, s katerim sta se zavrtela ob plesnih ritmih Beltinške bande. Kontrec je v šovu z odličnimi nastopi vedno znova navduševal gledalce, ki so mu na telefonskem glasovanju izrazili precejšnjo podporo. Temperamentnemu glasbeniku je na sprejemu čestital tudi župan dr. Aleksander Jevšek in ga označil kot odličnega promotorja Prekmurja. Za izjemen prispevek romski skupnosti mu je hvaležen tudi romski svetnik Darko Rudaš, ki pravi, da Kontrec s svojim delovanjem nenehno bogati slovenski prostor ter skrbi za preporod romske kulture in tradicije. / Aleksandra Grah

Še vedno imam občutek, da marsikdo s to našo skupno lepotico ravna, kot je deklica dejala meni: »Špilaj se z menof!« Sam te mladenke sicer nisem uspel ukrotiti, toda upam, da bomo uspeli ukrotiti tiste velike pijavke, ki zatirajo hitrejši razvoj te države. Na tovrstna naivna razmišljanja verjetno še nekaj časa ne bo posijalo sonce, toda kljub temu ostajam optimist. Zaradi vseh tistih izjemnih človeških potencialov, ki tlijo na tej zemlji. Če le niso (že) v tujini. Srečno, Slovenija. Tadej Buzeti, odgovorni urednik

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: Soboški dnevi 2015, foto: Aleš Cipot OdgovornI urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Oblikovna zasnova: Ksenija Šömen Grafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Vestnik Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

Odlični vtisi po prvi izvedbi ulične kulinarike v Murski Soboti. Naslednja bo v primeru lepega vremena na sporedu ta petek. Prva Sočna vilica je bila napovedana ob enajsti uri, in sicer pred Hranilnico prekmurskih dobrot na Slovenski ulici v Murski Soboti. Ker sem želela ujeti prve trenutke in priprave kuharjev, sem se zgodaj napotila na kraj dogodka. Sledilo je prvo prijetno presenečenje: mize so že bile zasedene in pred stojnicami s hrano se je vila dolga vrsta. Najprej sem pomislila, da sem zgrešila uro. Vendar so številni prišli preverit, kaj festival ponuja, že ob napovedani uri. Nelagodja zaradi čakanja med obiskovalci ni bilo čutiti. Vmes so z veseljem poklepetali ali pokusili, kar je naročil znanec. Veliko jih je srečalo znance in prijatelje, čeprav se za to prej niso dogovorili. Opaziti je bilo različne generacije in tudi radovedneže od drugod. Prva Sočna vilica je več kot uspela.

Veselim se srečanja z vami Letošnje poletje se nekam muhasto obotavlja, upam, da se bo pravo vroče in brezskrbno začelo s prireditvami, s katerimi že tradicionalno začenjamo poletne počitnice v našem mestu. Živahnega dogajanja smo bili sicer deležni že spomladi, ko je na Slovenski ulici zadišalo ob prvem kulinaričnem dogodku Sočna vilica, jutri nas ob ugodni vremenski napovedi čaka naslednja in tako bo vsak drugi petek vse do septembra. Omamno je po Slovenski ulici konec maja zadišalo tudi iz šestdesetih kotlov, v katerih je brbotal bograč na že dvajseti Bogračiadi. Košček Prekmurja, njegove gostoljubnosti ter bogate kulinarične in kulturne ponudbe smo številnim domačim in tujim obiskovalcem predstavili tudi v Ljubljani, kjer je že enajstič dišalo po Prekmurju.

»Pomembno se mi zdi druženje z znanci« Med obiskovalci srečam nogometaša Boruta Semlerja iz Apač. Pravi, da je bil že na Odprti kuhni, podobnem dogodku v Ljubljani. »Po mojem se mora tudi v Murski Soboti dogajati kaj podobnega. Ob takih priložnostih se ljudje ob koncih tedna radi družijo, hkrati pa poskušajo dobre jedi, ki jih na prostem pripravijo kuharji. To je hkrati dobra promocija za gostince. Želim si, da bi festival v mestu dodobra zaživel.« Na vprašanje, kaj ga je pritegnilo, da je obiskal Mursko Soboto, je odgovoril, da ga je zanimala organizacija dogodka, hkrati pa je tudi želel podpreti ponudnike hrane, saj je začetek vedno najtežji. Pomembno se mu zdi tudi druženje. »Ob hrani in pijači se je pogovarjati še toliko lepše. Prvi dan je odlično uspel. Ponudba je dobra, hrana je kakovostna, to je najpomembnejše,« je še dodal sogovornik. Gospa iz njegove druščine je k temu pripomnila, da so izbrali več jedi, in izrazila željo, da bi dodali še več ponudbe. Po zagotovilih organizatorjev, torej Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, bo ponudba hrane obarvana tematsko.

Gorenjci s polnimi želodci Festival je obiskala tudi večja skupina z Jesenic. »V Prekmurje smo prišli na družinsko srečanje. Veseli smo, da smo se ustavili še tukaj. Krasno je. Vse nam je všeč, pijača in hrana sta odlični, zelo mi je všeč vzdušje v mestu, tudi vreme je lepo.« In kaj so izbrali? Poskusili so hamburgerje, rižoto s šparglji, vso ponudbo vina ter sladice in tudi sladoled. »S pol-

V mestnem parku je bilo živahno na družinskem pikniku (ki ga je žal zdaj tudi že tradicionalno prekinila ploha). Ta konec tedna bo v Trubarjevem drevoredu drugi Sprehod ob glasbi, udeležimo pa se lahko tudi brezplačnega vodenja po prelepi Soboti. Tudi v primestnih naseljih ne manjka številnih kulturnih, športnih in družabnih dogodkov, ki nam lepšajo pomladne dni ter skrbijo za druženje občank in občanov.

Drugo načrtovano Sočno vilico je 3. junija pregnala slaba vremenska napoved. Naslednja bo v petek, 17. junija med 11.00 in 18.00 ter bo povezana z burgerji in žarom. nimi želodci bomo šli naprej,« so dodali. Boštjana Lačna, ki je kuhal za restavracijo Sport.S, večkrat prosim za komentar dogajanja. Enako tudi druge gostince. »Vzdušje je odlično. Mislili smo, da bo zaradi plesa maturantov manj ljudi, ampak se je izkazalo drugače. Dejansko je ulica res oživela. Ljudje poskušajo različne stvari. Mislim, da se bo festival lepo prijel,« je povedal Lačen, medtem ko je čakal novo zalogo sestavin, saj je bilo treba hitro nadaljevati s polno paro. Restavracijo Maximo, hotel Diana, Gostilno Lovenjak, Sport.S, Šunkarno Kodila in Radgonske gorice, ki so skrbeli za lačne in žejne na prvi Sočni vilici, bolj ali manj poznamo. Vsi dogajanje opisujejo s presežniki. Par dni po festi-

valu pokličem še pivovarja Uroša Ficka iz Stare hruške iz Ropoče, ki je ponujal pivo. Prodaja ga le na prireditvah, piknikih ali zasebno. Za murskosoboški kulinarični festival si je pripravil odlično zalogo. Povedal je, da je vmes bila vrsta dolga vse do Blagovnice. S prodajo je zadovoljen. Kljub dejstvu, da ga v lokalnem okolju že poznajo, ga obiščejo tudi stranke, ki so ga opazile ravno na Sočni vilici.

Druga Sočna vilica v znamenju burgerjev Čeprav sem se na kraj dogajanja vrnila večkrat: enkrat službeno, drugič zaradi kosila in tretjič zaradi »sladoleda«, ob koncu dneva zavijem še enkrat mimo – zaradi radovednosti. Še so obiskovalci. Še zvečer v družbi razpravljamo o dogajanju in vtisih, naslednji dan pa celo prodajalke v trgovini. Nekateri bodo naslednjič prišli zaradi dobrih odzivov, druge zanima nova ponudba, tretji želijo pokusiti nekaj drugačnega. Pomembni so namreč druženje, dobra volja in izjemna hrana: vse to Sočna vilica odlično združuje.

Konec meseca se osrednje dogajanje v občini seli na znana prizorišča Festivala Soboški dnevi, ki se bo začel zadnji dan šole in nadaljeval s folklornimi prireditvami Folkarta vse do konca junija. Takoj zatem, že prvi petek v juliju, se začenja Festival Soboško poletje na Trgu kulture. Najmlajše, njihove starše in mimoidoče bo razveseljeval še Igrivi park, ki bo poskrbel za pestro preživljanje prostega časa pod krošnjami dreves mestnega parka. Sicer boste več o programih posameznih festivalov in dogodkov izvedeli v programskih brošurah, ki ju boste v prihodnjih dneh prejeli na svoje domove. Naj se na tem mestu iskreno zahvalim vsem zvestim sponzorjem in donatorjem, ki v veliki meri pripomorejo, da so programi poletnih prireditev v mestu še zmeraj brezplačni za vse obiskovalce. Po šolskih in službenih obveznostih nam torej sprostitve in dogajanja v poletnih mesecih, ko naša občina praznuje tudi občinski praznik, ne bo manjkalo. Veselim se srečanja na katerem od številnih dogodkov ter vam želim lepe počitniške in dopustniške dni! Dr. Aleksander Jevšek, župan

/junij 2016

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta Mestnim svetnikom je na seji odgovarjal župan dr. Aleksander Jevšek. Anton ŠTIHEC: Predlagal je, da se svetnikom izroči dobesedni prepis zaključka prejšnje seje. Nato je sledil še njegov predlog, ki ga je obravnaval tudi odbor za urbanizem, ki je pri točki razno sprejel predlog sklepa, da naj vodstvo mestne občine javno pove, ali mestna občina še računa na izkoriščanje geotermalne energije iz vrtin SOB-1 in SOB-3 ter reinjekcijske vrtine SOB-4 za potrebe daljinskega ogrevanja v Murski Soboti in Černelavcih. Če je odgovor pritrdilen, naj pove, za kateri način gospodarske javne službe za izkoriščanje geotermalne energije za potrebe daljinskega ogrevanja se kot občina odločajo: občina samostojno, z javno-zasebnim partnerstvom ali s podelitvijo koncesije. Župana je vprašal, ali je Mestna občina Murska Sobota sofinancirala promocijsko gradivo za japonskega investitorja, o katerem je župan govoril na eni prejšnjih sej mestnega sveta. V promocijskem gradivu se več ali manj promovira družba SGP Pomgrad. Županu je predstavil pobudo, s katero predlaga, da bi sredstva za razvojni oddelek Vrtca Murska Sobota, namenjena gibalno oviranim otrokom, ki rabijo fizioterapevta in nevrofizioterapevta, vrnili. Starši morajo zaradi tega otroke voziti v Maribor. Pri teh otrocih ne bi smeli varčevali. Ker ima župan neomejeno možnost prerazporejanja proračunskih sredstev, prosi, da se sredstva zvišajo na raven iz preteklih let. Župana je še pozval, naj pripravi poročilo z ugotovitvami iz letnih poročil RIS Dvorec Rakičan v letih 2013 in 2014, iz katerih izhaja, da se je izguba tržnih dejavnosti pokrivala iz javnih sredstev. Poročilo se naj predstavi v točki dnevnega reda na naslednji seji mestnega sveta, podobno kot se je pripravilo poročilo o ugotovitvah glede fakultete za turizem. Ponovno je pozval nadzorni odbor mestne občine ter komisijo za statutarna in pravna vprašanja, da pripravita odgovor na vprašanje, ali je župan dr. Jevšek kršil zakonodajo in občinske predpise, ko je še pred sprejetjem proračuna za leto 2016 podpisal pogodbo o izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje, kjer naj bi stal paviljon z Expa. Enako od teh organov zahteva odgovor na vprašanje, ali direktorica javnega zavoda ZKTŠ mag. Perhavec in župan dr. Jevšek nista kršila zakonodaje in občinskih predpisov, ko sta še pred sprejetjem občinskega proračuna za leto 2016 zaposlila dve osebi v javni zavod ZKTŠ (prej zaposleni pri RRA Mura). Župana sprašuje, ali je bil seznanjen z dvema domnevno izgubljenima tožbama RIS Dvorec Rakičan z nekdanjo direktorico tega javnega zavoda. Če ta informacija drži, so s tem povzročene nepotrebne finančne obveznosti za javni zavod RIS Dvorec Rakičan. Župana sprašuje, kako bo ukrepal zoper direktorja RIS Dvorec Rakičan. Dal je pobudo predsedniku KMVVI, da v obrazložitvah sklepov o soglasjih pri kadrovskih zadevah vedno zapišejo, zakaj se soglasje kandidatu da ali ne da. Zadnjič so svetniki mestnega sveta dobili v sprejem predlog sklepa (soglasje k imenovanju ravnateljice OŠ IV Murska Sobota), v katerem sploh ni bilo navedeno, zakaj kadrovska komisija predlaga mestnemu svetu, da ne da soglasja edini kandidatki. Po zakonu o upravnem postopku morajo biti v obrazložitvi navedena vsa bistvena dejstva, zakaj se je predlagatelj odločil za predlog, ki ga predlagajo in ga dajo v izreku (dispozitivu) sklepa. Naproša, da se takšne kršitve v prihodnje ne dogajajo. Odgovori svetniku: O geotermalni energiji bo beseda podrobneje tekla na trinajsti seji mestnega sveta, in sicer pri točki o informaciji o izvajanju aktivnosti v zvezi s projektom daljinskega ogrevanja na območju Mestne občine Murska Sobota. O promocijskem gradivu za japonskega investitorja je župan povedal, da bo občinska uprava svetnicam in svetnikom razdelila promocijsko gradivo japonskega investitorja Yaskawa, da se bodo lahko sami prepričali o pripombah svetnika Štihca, hkrati bo priložen še stroškovnik izdelave promocijskega gradiva. Glede razvojnega oddelka Vrtca Murska Sobota je župan pojasnil, da ni problem v tem, da občina ne bi financirala tega programa, ker ga že financira za pet otrok v vrtcu, temveč je težava v tem, da morajo prosilci pridobiti odločbo Zavoda za šolstvo in se program lahko financira na podlagi te odločbe. Glede vprašanj, ki se nanašajo na javni zavod RIS Dvorec Rakičan, bo pripravljeno pisno poročilo. Prav tako je župan povedal, da bodo pisni odgovori pripravljeni na vprašanja o morebitnih izgubljenih tožbah RIS Dvorec Rakičan. Glede spremembe OPPN-ja je župan povedal, da bo vsakdo, ki bo črpal gramoz, plačal koncesijsko dajatev državi, od česar 50 odstotkov prejme občina. Lea FRIŠKIČ: Predlaga, da se v odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki spremeni dvanajsti člen, ki določa, da se na zbirnih mestih ločenih frakcij z zbiranjem ločenih frakcij zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo v za to namenjenih zabojnikih, nameščenih na zbirnih mestih: papirja in drobne lepenke, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, drobne odpadne embalaže iz stekla, drobne odpadne embalaže iz plastike ter drobne odpadne embalaže iz kovine. Meni, da je bila mestna občina med prvimi pri ločevanju odpadkov; vsako gospodinjstvo ima zagotovljen odvoz vseh treh odpadkov, razen stekla, saj zanj nimamo zabojnikov. Zdi se ji nesmiselno, da gospodinjstva plačujejo ta odvoz in da poleg tega občina plačuje še odvoz z ekoloških otokov, kjer se nabira sama nesnaga. Ta člen bi se veljalo spremeniti, tako da bi ostali samo zabojniki za stekla. Prosi za proučitev predloga. Odgovor svetnici: Glede spremembe dvanajstega člena odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki bo pristojni oddelek občinske uprave zadevo proučil. Narediti je treba vse, da na ekoloških otokih ne bo toliko nereda, saj se zabojniki zapolnijo z raznolikim materialom. Težava je širša, saj tja odpadke vozijo tudi nekateri zasebniki, ki tako zmanjšujejo stroške lastnega lokala. Miran FORJANIČ: Povedal je, da je bil konec januarja v KS Černelavci zbor krajanov, na katerem so sprejeli sklep o ustanovitvi delovne skupine za pregled kanalizacijskega sistema. Delovna skupina je pregledala obsežno dokumentacijo, ki ji je bila na razpolago na mestni upravi, in prišla do ugotovitev, ki so jih v pisni obliki izročili tudi občinski upravi. Nadalje je povedal, da se govori o rekonstrukciji Slovenske ulice in Ulice arhitekta Novaka. Izpostavil je, da je delovna skupina največjo pomanjkljivost kanalizacijskega sistema ugotovila prav na teh območjih. Predlagal je, da se pred študijami o rekonstrukciji teh dveh ulic najprej poskuša pristopiti k rekonstrukciji tega dela kanalizacijskega sistema. Predlagal je še, da občinska uprava poskuša še v letošnjem letu uvrstiti kanalizacijski sistem v mestni občini kot posebno točko dnevnega reda na eno naslednjih sej, ugotovitve so namreč precej zaskrbljujoče, saj okrog 70 odstotkov kanalizacijskega sistema pušča. Povedal je, da je kanalizacijski sistem v Černelavcih slab; potrebna je rekonstrukcija severnega dela zbiralnika, zato upa, da bodo v mestnem svetu prisluhnili potrebam in pristopili k rekonstrukciji celotnega kanalizacijskega sistema občine. Odgovori svetniku: Župan se strinja, da mora kanalizacijsko omrežje biti točka katere prihodnjih sej mestnega sveta. Težav se je treba lotiti sistemsko, je pa to naloga za naslednje tri mandate. Ob tem je še povedal, da je naročil mestni upravi, naj začne z ustreznimi dejavnostmi za območje celotne mestne občine. Dezider ŠOOŠ: Izpostavil je povezovalno cesto Gederovska–Tišinska (križišče Veščice in Gederovske ceste). Stvar je širšega značaja, zato želi, da župan vse naslednje korake, ki se bodo zgodili na tej cesti, predstavi, da bodo občanke in občani o vsem seznanjeni. Cesta je bila zgrajena oziroma obnovljena za prevoz gramoza iz sotinskega kamnoloma na avtocesto. Zgradili so jo hitro, zato verjetno nima prave tamponske podlage. Zdaj na njej nastajajo gromozanske luknje. Ljudje se nad njimi pritožujejo, saj se na cesti poškodujejo tudi avtomobili (gume, platišča). Tudi dovoz z gederovske ceste na povezovalno cesto je preozek, zato tovornjaki s prikolicami ne morejo zvoziti tistega ovinka. Naproša, da se ta cesta temeljito popravi. Vprašal je, kaj je z otroškimi igrišči ob tistih naseljih, ki jih še nimajo. V preteklosti je veljalo, da bo ureditev otroških igrišč skupni program za vsa preostala naselja, ki jih še nimajo. Zanima ga, kako daleč so projekti za tiste objekte pri igriščih v naseljih, ki nimajo objektov ob igriščih. Pred leti je bilo povedano, da bo študijska skupina izdelala manjše vzorčne projekte. V njihovi krajevni skupnosti nimajo objekta ne za rekreacijski namen ne za tekmovalni namen v nogometu. Odgovori svetniku: Težava je, da povezovalna cesta nima ustreznega tampona, je pa cesta zelo pomembna, saj razbremenjuje tovorni promet po Ulici Mikloša Kuzmiča. Popis del je že narejen, popolna rekonstrukcija celotne trase bi stala med 300.000

mestni svet

junij 2016

Največ o Komunali in ogrevanju Ksenija Glažar

Vmesni dopisni seji o kadrovskih zadevah

Pred začetkom seje so mestni svetniki s predlogi in pobudami članov mestnega sveta in župana zaključili dvanajsto redno sejo. Trinajsta je nato bila v znamenju letnih poročil javnih podjetij Komunala in Vodovod ter daljinskega ogrevanja.

Med dvanajsto in trinajsto redno sejo sta bili še dve dopisni seji. Na deveti dopisni seji so mestni svetniki dali pozitivno mnenje h kandidaturam za ravnatelja/ravnateljico OŠ I Murska Sobota Tatjani Cesnik in mag. Bojanu Macuhu, Milevi Kralj Buzeti pa pozitivnega mnenja niso dali. Na deseti dopisni seji so imenovali vršilko dolžnosti direktorja javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota. Do imenovanja direktorja, vendar najdlje eno leto, bo to funkcijo še dalje opravljala Aleša Kovač.

Na začetku seje je mestni svetnik mag. Marjan Gujt pojasnil predlog SMC, da bi z dnevnega reda umaknili peto točko o sklepu o potrditvi elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota za leto 2016. Kot je pojasnil, je ob vsakem dvigu cen javnih storitev treba preveriti njegovo upravičenost. Ker elaborat v določenem delu ni bil dovolj jasen, predlagajo, da predlagatelj do naslednje seje predloži natančne izračune in tako prikaže, kako je oblikoval cene. Mestni svetniki so z glasovanjem to točko umaknili z dnevnega reda.

Obe javni podjetji poslovali pozitivno Milena Vöröš iz mestne uprave ter Tadej Ružič, direktor javnih podjetij Komunala in Vodovod, sta predstavila letni poročili

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta in 400.000 EUR, zato so se odločili za fazno ureditev. Najbolj kritičen del bo saniran z odkopom, ustreznim tamponom in nadalje z asfaltiranjem. O objektih ob igriščih je župan povedal, da jih ne pozna niti se ne spomni, da bi bili v predlogih krajevnih skupnosti za sestavo proračuna. Objekti se gradijo tam, kjer je to najnujnejše. Trenutno se pripravlja vse potrebno za tak objekt ob nogometnem igrišču na Pušči. Drugod lahko krajevne skupnosti to umeščajo v svoje investicijske programe. Jasmina OPEC VÖRÖŠ: Povprašala je po namenu in pomenu občnih zborov župana. Nanjo so se namreč obrnili občani, ki so se udeležili občnih zborov in tam postavili vprašanja, vendar odgovorov nanje niso prejeli niti v pisni obliki, kot jim je bilo obljubljeno. Vprašala je še, kako so v Hranilnico prekmurskih dobrot na Slovenski ulici vključeni rokodelci iz Mestne občine Murska Sobota. Nekateri so se nanjo obrnili s pripombo, da so se želeli vključiti z izdelki, vendar so naleteli na težavo. Zanima jo, katere pogoje morajo izpolnjevati. Ker se v Pomurju začenja turistična sezona in ker se prostori za druženje (gostinski lokali) hitro zaprejo, predlaga, da bi vsaj v glavni turistični sezoni gostincem omogočili daljši delovni čas (mogoče vsaj ob vikendih), da bi tudi tako mesto zaživelo. Odgovori svetnici: O zborih krajevnih skupnosti oziroma sestankih z občani je župan povedal, da nanje župana in občinsko upravo vabijo sveti krajevnih skupnosti. Običajno vnaprej pošljejo vprašanja, na katera odgovorijo neposredno na teh srečanjih. Zadnje je bilo v KS Pušča. Če koga še kaj zanima, se lahko obrne na župana ali predsednika krajevne skupnosti. Na vprašanje o ponudbi v Hranilnici prekmurskih dobrot bo odgovorila direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport. O tem, da bi gostincem podaljšali delovni čas, je župan povedal, da je bil z gostinci, ki delujejo na območju Trga kulture in Kocljeve ulice, že sklican sestanek. Med drugim so se pogovarjali o podaljšanju delovnega časa med poletjem, seveda ob upoštevanju vseh postopkov in pritožb občanov zaradi delovnega časa gostinskih lokalov. V mestni upravi bodo poskušali poiskati kompromisno rešitev.

obeh javnih podjetij za minulo leto. Kot sta pojasnila, je bilo lansko leto za Vodovod leto poslovne sanacije. Odpravili so stanje insolventnosti, zlasti na račun v letu 2015 sprejetih novih elaboratov o cenah vode, v katero so bila skladno s predpisano metodologijo všteta tudi sredstva za pokrivanje izgub iz preteklih let. Družba je leto zaključila z neto 195 tisoč evri dobička. Ko bo oskrbo s pitno vodo prevzela družba Vodovod sistema B, bodo predlagali pripojitev Vodovoda k javnemu podjetju Komunala. Komunala je bila v letu 2015 v znamenju poslovne sanacije. Ustvarili so za šest odstotkov več prihodkov od prodaje, kot so načrtovali. Od 7,6 milijona evrov ustvarjenih prihodkov je bila več kot polovica (4,3 milijona) ustvarjena z dejavnostmi na trgu. Komunala je ob koncu leta 2015 zabeležila neto 112 tisoč evrov plusa. Gospodarske javne

Komunala je bila v letu 2015 v znamenju poslovne sanacije. Ustvarili so za šest odstotkov več prihodkov od prodaje, kot so načrtovali. Od 7,6 milijona evrov ustvarjenih prihodkov je bila več kot polovica (4,3 milijona) ustvarjena z dejavnostmi na trgu. Komunala je ob koncu leta 2015 zabeležila neto 112 tisoč evrov plusa. službe so ustvarile 27 tisoč evrov izgube, zlasti na račun tržnice in sejmov. Kopališče, čistilna naprava in stadion so ustvarili 82 tisoč evrov izgube. Tržni del je ustvaril 252 tisoč evrov dobička. Družba je 1. junija letos zaposlovala 119 ljudi. Za investicije so po besedah Ružiča namenili 180 tisoč evrov. Financirali so jih iz lastnih sredstev, in sicer iz pozitivne akumulacije, ustvarjene z dejavnostmi na trgu. V letu 2016 načrtujejo dvig prihodkov in višji dobiček, vendar je uspešnost v veliki meri odvisna od pridobitve obsega del za Vodovod sistema B. Nadaljevali bodo z investicijsko politiko (predvidoma 290 tisoč evrov), povečali stroškovno učinkovitost in učinkovitost izterjave, okrepili tržno dejavnost do strank zasebnega sektorja in skušali pridobiti kar največji obseg vzdrževalnih del za Vodovod sistema B.

Jevšek: Komunala je zgodba o uspehu Letnega poročila Vodovoda ni podprla stranka SDS, v kateri pravijo, da dvig cen v letu 2015 ni bil upravičen, na kar so opozarjali že lani. Enako je trdil Anton Štihec, saj po njegovem dobiček kaže, da cena ni bila oblikovana pravilno. Ružič je pojasnil, da je bil dvig cene potreben, cene pa se oblikujejo skladno z metodologijo. Elaborat o oceni je lani potrdil mestni svet. Ob razpravi o Komunali je direktor občinske uprave Srečko Đurov pojasnil, da so lani z novim vodstvom želeli omejiti vpliv politike na poslovanje pod-

Letnega poročila Vodovoda ni podprla stranka SDS, v kateri pravijo, da dvig cen v letu 2015 ni bil upravičen, na kar so opozarjali že lani. Enako je trdil Anton Štihec, saj po njegovem dobiček kaže, da cena ni bila oblikovana pravilno. Župan Jevšek je Komunalo označil za zgodbo o uspehu in ne razume, zakaj bi zdaj iz nje z nepotrebnimi razpravami ustvarjali negativne zgodbe, ker to ni. Mestni svetnik mag. Robert Celec je Komunalo prav tako označil za zgodbo o uspehu, ki se je moramo vsi veseliti. jetja in pozitivno poslovanje, kar jim je uspelo. Želi si, da bi kdaj v prihodnosti lahko del dobička preusmerili v proračun občine. Župan Jevšek je Komunalo označil za zgodbo o uspehu in ne razume, zakaj bi zdaj iz nje z nepotrebnimi razpravami ustvarjali negativne zgodbe, ker to ni. Z vsemi na Komunali zelo dobro sodelujejo, vsi so zelo odzivni. Mestni svetnik mag. Robert Celec je Komunalo prav tako označil za zgodbo o uspehu, ki se je moramo vsi veseliti. Mestni svetniki so obe letni poročili po burni in daljši razpravi ter glasovanju potrdili.

Še vedno vroče ogrevanje V nadaljevanju seje sta Štefan Cigan iz mestne uprave in odvetnik Anže Kunovar iz odvetniške pisarne Kunovar mestne svetnike seznanila z izvajanjem dejavnosti pri projektu daljinskega ogrevanja. Glede na trenutni finančni položaj in načrtovane proračunske zmožnosti Mestna občina Murska Sobota v prihodnjih letih

ne bo sposobna sama izvesti projekta razširitve omrežja daljinskega ogrevanja in niti drugih investicij v posodobitev gospodarske javne infrastrukture. Zato bo daljinsko ogrevanje izvedeno z javno-zasebnim partnerstvom. Tudi pri tej točki se je razvila daljša razprava. Svetnica Lea Friškič je opozorila, da je na Lendavski ulici tri četrtine ljudi nezadovoljnih z daljinskim ogrevanjem. Kdor želi imeti toplo stanovanje, plača po besedah mestne svetnice precej visoko ceno. Svetnika Antona Štihca je zanimalo, kako bo z geotermijo. Po besedah Cigana puščajo odprta vrata vsem vrstam energentov. Glede Lendavske ulice je pojasnil, da je treba preveriti stanje toplotnega izmenjevalca. Mestni svetniki so v nadaljevanju seje dali soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Murska Sobota za šolsko leto 2016/2017. Pred koncem seje so obravnavali še kadrovske zadeve. Za članico strateškega sveta Svetovalnega središča Murska Sobota je bila kot predstavnica mestne občine potrjena Nada Cvetko Török.

Anton ŠKRABAN: Povedal je, da je svet Krajevne skupnosti Krog na seji 6. junija 2016 sprejel sklep, da v prihodnje ne bo več skrbel za čiščenje oziroma vzdrževanje struge potoka Dobel. Ta pristojnost naj se prenese na Vodno gospodarstvo. Sklep so obrazložili tako, da so s finančnimi sredstvi iz proračuna v zadnjih dveh letih strugo potoka Dobel v krajevni skupnosti sicer uredili. Spremljajo tudi učinke že opravljenih del, odstranitev plevja in grmičevja iz korita. Krajani zahtevajo, da ob visoki zarasti trave korito pokosijo dvakrat letno, saj voda v strugi zaostaja in dviga raven podtalnice, zato imajo zaradi vodostaja v koritu Dobla v kletnih prostorih talno vodo. Težava je premajhen pretok sifona pod razbremenilnim kanalom Ledava–Mura, ki je na območju k. o. Bakovci. Razbremenitev vode v Doblu z južne strani razbremenilnega kanala z žabjima poklopcema je bila z izgradnjo avtoceste kar dvakrat prekinjena. Dotacija občine za vzdrževanje parkov in zelenic za leto 2016 je 3463,00 EUR, kar vključuje tudi čiščenje struge omenjenega potoka. Ena košnja stane 2645,00 EUR, zato krajevna skupnost druge košnje finančno ne zmore. Letošnjo košnjo bodo opravili v naslednjih dneh, ker je zarast izredno visoka. Predlagajo, da se sanira še preostali del struge in uredi prekinitev pretoka vode ter da se v reševanje navedene problematike obvezno vključi tudi DARS in povzročeno napako odpravi v čim krajšem času, da se ob narasli vodi ne bodo ponovno srečali z istimi težavami. Predlagajo, da se v dejavnosti vključijo tudi pomurski poslanci, ki naj posredujejo pri pristojnem ministrstvu, saj je sanacija vodotoka nujno potrebna. Krajane KS Krog zanimajo podrobnejše informacije o investiciji mostu pri reki Muri (kdaj lahko pričakujejo začetek predvidenih del). Stranko SDS zanima, koliko dodatnih delovnih mest je s prevzemom mandata župana Jevška financiranih neposredno iz občinskega proračuna in kaj to v številkah predstavlja za proračun. Odgovori svetniku: Glede čiščenja potoka Dobel bo mestna uprava svetu krajevne skupnosti pripravila pisni odgovor. Potok Dobel je spomladi že bil očiščen. Težava je v tem, da se rešetke zamašijo z materialom, ki ga potok prinese, in da zato voda ne odteka. Čiščenje vodotokov je zelo resen problem. Župan je povedal, da ima z Agencijo za okolje redne stike in ima informacijo, da ARSO za letošnje leto ni prejel nobenih finančnih sredstev za čiščenje vodotokov. Župan se je srečal s krajani Ledavskega naselja, komunalno podjetje je po naročilu očistilo potok; ko bo dovoljeno, ga bodo tudi pokosili. Nadalje je župan povedal, da je prepričan, da bi bilo najučinkoviteje, če bi pristojnosti čiščenja vodotokov vrnili na občinsko raven. Nadalje je še povedal, da je na sestanek povabil pomurske poslance, s katerimi se je pogovarjal tudi o vodotokih. Ministrstvo za okolje in prostor bodo pozvali, da več sredstev nameni za njihovo čiščenje. V občini bodo v okviru lastnih sredstev najbolj pereče probleme skušali reševati sproti. O gradnji mostu pri reki Muri je župan povedal, da je predvidena v letošnjem proračunu. Ko bodo sredstva na razpolago, se bo pristopilo k tej investiciji, najverjetneje v drugi polovici leta. Na vprašanje, koliko dodatnih delovnih mest je bilo financiranih po prevzemu mandata, je župan odgovoril, da bo mestna občina stranki SDS pripravila odgovor, s tem da je bilo vse zapisano v proračunu in finančnem načrtu. Andrej MEŠIČ: Glede parkiranja ob Zdravstvenem domu Murska Sobota je predlagal, da bi na tem parkirišču talne označbe narisali vsaj vzdolžno, da ne bi bilo voznikom treba parkirati pravokotno na zdravstveni dom. Tako bi lahko vsaj malo izboljšali vidno polje voznika. Postavil je vprašanje, ali je mogoče po predložitvi ustreznega dokazila plačilni nalog stornirati, če občan zaradi nujnega primera pri zdravstvenem domu pozabi nastaviti parkirno uro in zato prejme kazen. Odgovori svetniku: Predlog parkiranja vzdolž zdravstvenega doma župan pozdravlja. Občinska uprava bo predlog upoštevala in parkirišče ustrezno uredila. Strinja se, da je izvoz zelo nepregleden in nevaren (zaradi tega tudi omejitev hitrosti na 30 km/h). Verjame, da redarska služba upošteva izjemne dogodke, če prejme ugovor na kazen zaradi parkiranja. Mag. Robert CELEC: Povedal je, da je bila pred kratkim vložena anonimna prijava zoper javni zavod RIS Dvorec Rakičan zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Trenutno v javnem zavodu poteka preiskava. Nadalje je povedal, da ga že ves čas delovanja obiskujejo inšpektorji (davčni in drugi), nadzorni organi, revizorji. Nikoli se še ni dokazalo, da bi javni zavod domnevno izgubo tržnega dela pokrival z javnim delom. Kar se tiče izgubljenih tožb, je javni zavod prejšnji teden prejel obvestilo višjega sodišča o izgubljeni tožbi zaradi odpravnine gospe Sekolovnik, nekdanji direktorici zavoda, v katerem gre samo za različno tolmačenje višine zneska odpravnine. Povedal je, da so tožbo izgubili zato, ker je gospod Štihec med mandatom direktorice z direktorico podpisal pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma ji je izročil sklep za nedoločen čas kot predsednik sveta zavoda. RIS Dvorec Rakičan je tako odločitev pozneje na sodišču izpodbijal, vendar žal neuspešno. Glede drugih sodnih zadev RIS Dvorec Rakičan je povedal, da je na sodišču res še ena tožba. Postopek še poteka in dokončne odločitve še ni. Anton ŠTIHEC: Dejal je, da je kot svetnik predlagal županu, da pripravijo poročilo z ugotovitvami iz letnih poročil RIS Dvorec Rakičan in da ga predstavijo na naslednji seji mestnega sveta, kot so predstavili poročilo glede fakultete za turizem. Mestni svet je namreč potrdil poročili za leti 2013 in 2014 ter z njima jasno sprejel, da so tržne dejavnosti zabeležile primanjkljaj, ki so ga v javnem zavodu lahko pokrili samo iz javnih dejavnosti. Upa, da bo mestna uprava mestni svet o tem korektno seznanila. Župana je glede povezovalne ceste Gederovska–Tišinska, o kateri je spraševal svetnik Šooš, seznanil, da je ta povezovalna cesta poljska pot in da se je asfaltirala s sredstvi SGP Pomgrad, saj so to cesto uporabljali za prevoze sekanca iz kamnoloma v bazo na bakovski cesti. Verjame, da ima župan dobre pogajalske sposobnosti, saj je tudi dal soglasje, da se sprejema OPPN za bakovsko gramoznico, zato upa, da bo dosegel, da cesto popravijo sami in ne občina iz občinskega proračuna. Mag. Robert CELEC: Dal je pobudo, da se preveri odškodninska odgovornost prejšnjega župana glede tožbe Petrola. Točka naj se uvrsti na sejo v prihodnosti, takrat bodo preverili vse postopke in odgovornost. Na vprašanja in pobude, na katere ni bilo odgovorjeno na seji, bodo pripravljeni pisni odgovori.

/junij 2016

aktualno

Pomembno povezovanje, zlasti manjših občin Ksenija Glažar Pomurski župani so se maja v prostorih Biotehniške šole Rakičan sestali na 62. redni seji sveta Pomurske razvojne regije.

Za hitrejši razvoj

V prvi točki dnevnega reda je mag. Franci Žohar z ministrstva za javno upravo pomurskim županom predstavil skupne občinske uprave. Skupne naloge se nanašajo zlasti na inšpekcijski nadzor in redarstvo, v prihodnje pa je predvideno tudi skupno pravobranilstvo. Smotrno je, da bi se razširilo še na regionalno in prostorsko načrtovanje ter pripravo regionalnih projektov in s tem na kandidiranje za evropska sredstva. Mestna občina Murska Sobota, ki za zdaj še ni vključena v nobeno, ima po besedah župana dr. Aleksandra Jevška ustano-

Ksenija Glažar S prvo uradno vožnjo z električnim vlakom do Hodoša se je slovesno zaključil projekt modernizacije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge med Pragerskim in Hodošem.

aktualno

Jasmina Muhič

najbolj aktualna tema in nagrada za magistrsko delo je tukaj. Je zelo dobrodošla, saj da dodatno motivacijo za ves trud, ki smo ga vložili med študijem in pri zunajšolskih dejavnostih,« pojasni Šimonka, ki trenutno študira na doktorskem študijskem programu Tehnične univerze na Dunaju.

Foto: Pazu.si

Izmed vseh 45 prijavljenih nalog je Pomurska izobraževalna fundacija izbrala pet najboljših in avtorjem podelila pomurske raziskovalne nagrade. Medtem ko so si prejšnji nagrajenci že gradijo uspešne kariere, kar priča o pomenu nagrade in njenem ugledu, se je letos na razpis za pomurske raziskovalne nagrade prijavilo rekordno število mladih raziskovalcev, in sicer kar 45. »Kot je nadpovprečno število prijav, je takšna tudi vsebina raziskovalnih nalog mladih nagrajencev, ki ob materialni vrednosti dobijo tudi veliko moralno spodbudo in pomembno referenco v življenjepisu,« je prepričan dr. Mitja Slavinec, ki opozarja na pomembno vlogo mentorjev in hkrati poudarja vlogo povezovanja.

Dr. Matej Štuhec – doktoriral na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. »V svojem delu sem zlasti raziskoval, koliko bolnikov ima-

vljeno neformalno delovno skupino ter išče najprimernejše možnosti in načine povezovanja. Župani so se strinjali, da je povezovanje nujno, še zlasti manjših občin.

Dobra referenca in moralna spodbuda

Najboljši doktorski disertaciji

Uradnega zaključka v Murski Soboti so se udeležili predsednik vlade Miro Cerar, minister za infrastruk-

junij 2016

Najboljši magistrski deli s področja družboslovja in humanistike

mo v Sloveniji in kako jih zdravimo, ter primere različnih strategij zdravljenja. Motnja ADHD je pri naših otrocih in mladostnikih v primerjavi z zahodnimi državami manj prepoznavna in tudi manj zdravljena. V Sloveniji je treba izboljšati vzorec predpisovanja zdravil in bolnike diagnosticirati v večjem obsegu,« meni dr. Štuhec. Dr. Tadej Pirc – doktori-

ral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izkoristil je priložnost, da lahko z znanstvenim prispevkom izrazi nezadovoljstvo in razočaranje nad svetom. »Nagrada mi, kot vse do zdaj, pomeni potrditev dela in sem je vesel,« pove dr. Pirc, ki je trenutno dejaven čez mejo, vendar bi priložnost sprejel tudi v domačem okolju, čeprav ne za vsako ceno, kot pove.

Najboljše magistrsko delo s področja naravoslovja in tehnike Vito Šimonka – magistriral na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. »Vedno sta me zanimala programiranje in dinamični sistem v fiziki. Tako se je odprla v tistem času

Katarina Tibaut – magistrirala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. »Z empirično raziskavo sem ugotavljala, ali imajo zaposleni težave pri razumevanju gostov v hotelu, zlasti zaradi dialekta. Ker sem ugotovila, da se težave pojavljajo, menim, da bi bilo pomembno v šolski sistem vključiti tudi dialekt, zlasti pri slušnem in govornem razumevanju,« je prepričana Tibautova. Atilla Pisnjak – magistriral na Filozofski fakulteti Katoliške univerze Pázmány Péter v Budimpešti. »Pri izbiri teme sem imel v mislih, da bom obdelal nekaj domačega in da se bo tema navezovala na Prekmurje. Medtem ko so soboška dela Takača kar znana, so neznana zlasti njegova dela zunaj Prekmurja,« pravi Pisnjak, ki se mu zdi pomembno, da poznamo domače ljudi in njihovo umetnost.

Odličnjaki, naprej pojdite s pogumnimi koraki

Bo Pomurje prejelo manj denarja?

turo Peter Gašperšič, ministrica za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj ter številni drugi visoki gostje. Premier Cerar je ključe stare dizelske lokomotive najprej predal strojevodji, ki jo je simbolično odpeljal s prizorišča, nato se je s povabljenimi gosti podal na prvo uradno vožnjo z električnim vlakom do Hodoša. Tam se je srečal z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Pétrom Szijjártóm, ki mu je družbo delal na povratni vožnji v Mursko Soboto.

Proga poglablja dobre odnose z Madžarsko »S to modernizirano železniško progo dokazujemo, da smo sodob-

na država, ki gleda v prihodnost in verjame, da bo otrokom in prihodnjim generacijam omogočila najsodobnejše povezave in s tem razvoj po najboljših močeh,« je med drugim povedal predsednik vlade. Obenem prenovljena proga pomeni še uspešnejšo povezavo z Madžarsko. Spregovoril je še o načrtih za drugi tir in nadaljnji modernizaciji železniškega prometa. Madžarski minister Szijjártó je projekt pohvalil. Z elektrifikacijo proge se je gospodarski položaj Madžarske izboljšal, Luka Koper jim bo od zdaj še hitreje dostopna. Po slovesnosti so odkrili spominsko ploščo. Praznovanje se je nadaljevalo z raznolikim glasbenim programom.

109 sodobnih kilometrov Prva faza projekta je obsegala rekonstrukcijo, elektrifikacijo in nadgradnjo železniške proge za hitrosti vlakov do 160 km/h, druga pa modernizacijo nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah. Vrednost celotne naložbe je znašala 465 milijonov evrov, 207 milijonov je prišlo iz evropske blagajne. Ob povečanju hitrosti vlakov velja poudariti, da je električna vleka okolju prijaznejša. Povečala se je še zmogljivost proge, hkrati za vožnjo po njej ni več treba menjavati vleke. Zato so se občutno skrajšali časi voženj, na progi pa se zdaj lahko zapeljejo tudi potniški vlaki z nagibno tehniko.

Simona Potočnik, ravnateljica Biotehniške šole Rakičan, je pomurskim županom predstavila delovanje šole. Med drugim je izpostavila težave, s katerimi se soočajo zaradi zmanjševanja števila vpisanih dijakov. V nadaljevanju seje so potrdili razdelilnik sredstev sofinanciranja splošnih razvojnih nalog v letu 2016. Razvojni center Murska Sobota in druge razvojne institucije (Razvojna agencija Sinergija, Prleška razvojna agencija in PORA, razvojna agencija Gornja Radgona) so prejeli odločbo o vpisu v evidenco regionalnih razvojnih agencij šele konec februarja. Ministrstvo jim zato priznava le sorazmerni del sofinanciranja splošnih razvojnih nalog v letu 2016, ki bo predvidoma znašal 86 tisoč evrov (oziroma 27 tisoč evrov manj). Najmanj 40 odstotkov sredstev bodo morale zagotoviti občine same. V naslednji točki so razpravljali o sofinanciranju projektov regionalnega razvojnega načrtovanja. Svet regije bo od pristojnih ministrstev in služb zahteval točno informacijo o tem, koliko sredstev in za katere vsebine regionalnih razvojnih programov oziroma projektov je in bo na razpolago v prihodnjih letih. Pomurje bo očitno prejelo precej manj sredstev kot v prejšnji finančni perspektivi. To občinam povzroča veliko težav pri financiranju projektov in načrtovanju proračunov.

Pomurju status turistične destinacije Pred zaključkom seje so se med drugim seznanili še z izvajanjem aktivnosti RDO (Regionalna destinacijska organizacija) Pomurje. Po prenehanju delovanja RRA Mura je izvajanje koordinacije pri nadaljevanju dejavnosti RDO Pomurje izostalo. Na pobudo Prleške razvojne agencije so se dejavnosti nadaljevale. Sestali so se z ZKTŠ Murska Sobota, LTO Prlekija Ljutomer in Pomursko turistično zvezo ter se pripravljali za prijavo na razpis. V okviru projekta RDO Pomurje je bila izdelana Strategija razvoja in trženja turizma v Pomurju za obdobje 2014– 2020. Z enovito regionalno destinacijsko organizacijo je treba vztrajati, da Pomurje dobi status turistične destinacije oziroma tržne regije.

Mladi raziskovalci napeli možgane

Aleš Cipot Mestna občina Murska Sobota je za učenke in učence, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, pripravila županov sprejem. Župan dr. Aleksander Jevšek je s sprejemom v grajski dvorani počastil petdeset učenk in učencev vseh

petih osnovnih šol v mestni občini in glasbene šole, ki so v vseh letih šolanja dosegli odličen uspeh. Pred vstopom v srednjo šolo jim je zaželel lepe in brezskrbne počitnice, jim čestital za uspehe ter jim zaželel še vse dobro na nadaljnji življenjski poti.

Posebna priznanja za učence Županovo posebno priznanje in knjižno nagrado je prejelo osem-

najst učenk in učencev Osnovne šole I, deset učenk in učencev Osnovne šole II, dvanajst učenk in učencev Osnovne šole III, dva učenca Osnovne šole IV, dve učenki Osnovne šole Bakovci ter šest učenk in učencev Glasbene šole Murska Sobota. V imenu učencev, razrednikov in ravnateljic se je županu za sprejem zahvalila ravnateljica Osnovne šole IV Metka Kuharič. V kulturnem programu je zapela dijakinja Ekonomske šole Murska Sobota Nina Brasseur.

Gimnazija ter Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota sta gostili 50. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je potekalo v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Na zaključno srečanje se je z 227 raziskovalnimi nalogami s kar dvajsetih različnih področij uvrstilo 391 mladih raziskovalcev, ki jih je usmerjalo 318 mentorjev. Iz Pomurja se je na državno srečanje uvrstilo 32 raziskovalnih nalog, od tega je devetnajst nalog prejelo bronasto priznanje, devet srebrno in štiri naloge zlato priznanje.Nika Bunderla in Luka Ternar sta pod mentorstvom Franca Trplana v okviru raziskave o hoji in teku iskala mejo med tema gibanjema ter raziskovala njuno energetsko učinkovitost. Za raziskavo sta prejela srebrno priznanje. Pri nižjih hitrostih je učinkovitejša hoja, pri višjih pa tek. Med drugim sta še ugotovila, da je najvišja hitrost hoje odvisna od amplitude težišča in dolžine koraka. Devetošolec Domen Ziško je pod mentorstvom mag. Iztoka Lačna raziskoval obremenjenost učencev s težo šolskih torb na OŠ I Murska Sobota in za nalogo prejel srebrno priznanje. Raziskava je pokazala, da deklice nosijo težje šolske torbe kot dečki. Pri drugo- in petošolcih je delež teže šolske torbe glede na telesno težo višji od priporočil, le v devetih razredih je bil ta delež nižji. Srebrno priznanje je ob mentorstvu Stanka Čerpnjaka za svoje raziskovalno delo z naslovom »Opuščanje tradicionalne rabe suhih ekstenzivnih travnikov v vasi Martinje« prejel tudi Mihael Čerpnjak iz OŠ II Murska Sobota. / Ksenija Glažar

/junij 2016

aktualno

Jasmina Muhič

Ksenija Glažar

Pri Komunali so pred kopalno sezono poskrbeli za nekatere novosti.

Zavod PIP, katerega ustanovitelj je Študentska organizacija Univerze v Mariboru, letos obeležuje deseto obletnico delovanja pisarne v Murski Soboti. Poleg brezplačne pravne pomoči zagotavljajo tudi informiranje o Evropski uniji.

Mladi za slepe in slabovidne Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih ter srednja zdravstvena šola že osmo leto izvajata usposabljanje, na katerem se mladi naučijo, kako na prijazen način pristopiti do oseb z okvaro vida. Letos je bilo v projekt vključenih od 150 do 200 dijakov prvih letnikov te šole. Projekt je edini te vrste v Sloveniji in je bil vključen v dejavnosti ob tednu vseživljenjskega učenja. V okviru tega usposabljanja, se mlado medicinsko osebje seznanja s tem, kako pri opravljanju različnih življenjskih funkcij slepi oziroma slabovidni osebi človeško stati ob strani – kako ji pomagati pri hranjenju, kako jo spremljati itd. / Geza Grabar bre prakse«, je zadovoljen Bogdan. Z različnimi organizacijami v regiji skušajo tesneje sodelovati. Želijo si, da jih pomurske občine spoznajo in priznajo kot regijski center za brezplačno pravno pomoč. »V Murski Soboti bi želeli vzpostaviti center za pomoč, kjer bi se vse organizacije, ki nudijo kakršnokoli pomoč, združile in v njem vzpostavile skupno točko. Opažamo namreč, da premalo sodelujemo,« pravi Bogdan. Pred kratkim je zaživela njihova nova spletna pravna storitev pogodba24, ki ponuja spletno orodje za pripravo pravnih dokumentov, s katerim sledijo novim evropskim trendom na področju prava in IKT. V mestni občini na letni ravni zabele-

žijo med 360 in 400 brezplačnih pravnih pomoči, na regijski ravni pa med 900 in 1000. Največ vprašanj se nanaša na področje delovnega prava (neizplačane plače, regresi, prispevki, mobing, ki ga je v zadnjih nekaj let vse več), t. i. espeizacije, ko delodajalci zaposlene silijo v to obliko dela, čeprav njihovo delo ustreza vsem pogojem delovnega razmerja, ter različnih odškodnin in dednega prava. Pogosto jih stranke sprašujejo, kako poteka zapuščinski postopek, velikokrat gre za razne spore, tudi medsosedske, in neupoštevanje služnosti, tradicionalno je veliko primerov potrošniškega prava. Za svetovanje, ki je vedno osebno, se je priporočljivo naročiti.

»Mnogi se počutijo kot tretjerazredni državljani«

Ksenija Glažar Takšna so med drugim opažanja varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, ki je s sodelavci letos že petnajstič poslovala v Murski Soboti. Varuhinjo veseli, da se je brezposelnost v regiji znižala. Župan dr.

Aleksander Jevšek jo je seznanil, da socialno stisko med drugim rešujejo zaposlitve v Avstriji. Pohvalila je brezplačno pravno pomoč, ki jo občanom nudi občina, in skrb za starejše. Veseli jo tudi dobra urejenost življenjskih razmer romskega prebivalstva. Kot primer dobre prakse je izpostavila vrtec Romano na Pušči. Skrbi jo brezposelnost mladih in tudi to, da mladi na šolanje odhajajo v Avstrijo. Na varuhinjo s sodelavci se je obrnilo okrog 50 pobudnikov. Izpostavila je pretresljivo zgodbo izobraženega upo-

kojenca, ki s pokojnino ne zmore plačevati mesečnih stroškov. Vse več je tudi zgodb, ko ljudje nevede postanejo direktorji slamnatega podjetja, pogosto le za obljubljeno pico in pijačo. Pobudniki so se po pomoč obrnili med drugim še zaradi težav pri pridobitvi državljanstva, krčenja pravic v zdravstvu, zlorabe osebnih podatkov, prostovoljnega plačevanja pokojninskega zavarovanja, subvencij najemnin v tržnih stanovanjih, družinskih razmerij, izvršilnih postopkov in prodaje nepremičnin.

junij 2016

Osvežili podobo kopališča

Brezplačna pravna pomoč na dosegu roke

»Na začetku je brezplačna pravna pomoč temeljila na podpori države, ki jo je zagotavljal zakon o brezplačni pravni pomoči. Nato je sprememba tega zakona globoko zarezala v naše delovanje. Določili so namreč cenzus, zlasti pa je ljudi odvrnil dolg postopek, saj so bili navajeni, da pokličejo, se naročijo in nasvet dobijo v treh dneh. Potem smo se morali znajti drugače,« pravi direktor Dejan Bogdan. Od leta 2010 delovanje sofinancira osemnajst pomurskih občin, med njimi tudi Mestna občina Murska Sobota. Štiri leta so bili še koncesionar svetovanja potrošnikom. Od leta 2009 je Zavod PIP gostiteljska struktura Informacijske točke Europe Direct Murska Sobota, ki v pomurski regiji zagotavlja informacije o Evropski uniji. »Pri tem smo zelo uspešni, velikokrat so naše dejavnosti primer do-

aktualno

Za to so v podjetju namenili 40.000 evrov, v prvem letu pa bodo na kopališču zaradi manjše porabe sveže vode prihranili okoli 30.000 evrov. Obnovili so zunanjo ograjo, ki je bila v zelo slabem stanju. Zamenjali so dotrajane betonske stebre in žičnato pletivo ter nadgradili strojni del bazenskega sistema, da se bo prelivna voda lahko vračala na filtre. »Vodo bomo dogrevali z mobilno kotlovnico, saj koncesija za uporabo geotermalne vode ni bila podpisana,« sporočajo iz javnega podjetja Komunala.

V letošnji sezoni nameravajo obnoviti tudi otroško igrišče za najmlajše, ki bo opremljeno z orodji za vse starosti. Podobno kot v preteklem letu bodo dogajanje popestrili z animacijami, na bazenski ploščadi pa bo ponovno na razpolago brezžični internet. Uredili so še okolico, dopolnili notranjo ograjo okrog bazenske ploščadi ter poskrbeli za dodatne ležalnike in klopi, ki so kopalcem na razpolago brezplačno.

V načrtu še otroško igrišče

Dovolj je nasmeh na obrazu Na okrogli mizi Sprejemanje drugačnosti (migranti) so prostovoljci spregovorili o osebnih izkušnjah. Pomurska mreža žensk je v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva in Hišo Sadeži družbe Murska Sobota pripravila okroglo mizo o sprejemanju drugačnosti. O izkušnjah in podiranju stereotipov o pomoči soljudem so spregovorili prostovoljke Hiše Sadeži družbe, Lydia Willhardt iz Nemčije in Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Jamšek je med drugim poudaril, da nas je zlasti življenje migrantov prisililo, da razmišljamo v smeri solidarnosti in se udeležujemo prostovoljnih pomoči. »Pogosto je dovolj le nasmeh na obrazu,« so se strinjale prostovoljke, ki so razkrile osebne izkušnje s srečanj s številnimi migranti iz nastanitvenega centra v Gornji Radgoni. / Jasmina Muhič

Prvenstvo v igranju videoiger uspelo Društvo za elektronske športe Spid.si je v Mikku priredilo prvo pomursko prvenstvo v gamingu oziroma igranju videoiger. Organizatorji opažajo, da je v Pomurju velika skupnost gamerjev, od tod tudi ideja o pomurskem prvenstvu. Tekmovanja v petih igrah se je udeležilo kar 50 tekmovalcev. Igrali so na osebnih računalnikih, konzolah oziroma na poljubni mobilni napravi. V igri Counter Strike: Global Offensive je zmagala ekipa Cybercrime, v League of Legends ekipa Boosted Animals inc, v igri Hearthstone je bil najboljši Tomaž »BopMajster« Novak, v igrah PES UEFA 2016 in Street Fighter V pa Oskar »sodiac« Dimec. / Ksenija Glažar

V letošnji sezoni nameravajo obnoviti tudi otroško igrišče za najmlajše, ki bo opremljeno z orodji za vse starosti. Podobno kot v preteklem letu bodo dogajanje popestrili z animacijami, na bazenski ploščadi pa bo ponovno na razpolago brezžični internet. Kopalna sezona se je v letnem kopališču v Murski Soboti sicer začela 9. junija.

/junij 2016

aktualno

junij 2016

Ko je življenje praznik na prostem ...

»Nisem pomislila, da se lahko zgodi tudi meni« Natalija Kreft Letošnji svetovni dan zdravja je zaznamovalo vodilo »Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj«. V Sloveniji je več kot 104.000 diabetikov.

Binkoštni piknik z dobrodelno noto Na dvorišču Evangeličanske cerkve Martina Luthra v Murski Soboti je v nedeljo, 22. maja, potekal tradicionalni dobrodelni binkoštni piknik. Tudi letos ga je pred cerkvijo pripravila murskosoboška evangeličanska cerkvena občina, podkrepljen pa je bil z dobrodelno noto, saj so zbirali sredstva za regijsko bolnišnico in Fundacijo Benko, v okviru katere želijo nagraditi mlade, perspektivne posameznike iz socialno šibkejših družin. Binkoštni piknik se je začel z bogoslužjem v cerkvi, nadaljeval pa na dvorišču, kjer se je nedeljsko druženje odvijalo v sproščenem vzdušju ter ob glasbeni spremljavi Marjana Fariča in Dejana Berdena. / Aleksandra Grah

Tatjana Krajnc-Nikolić, vodja delovne skupine za nenalezljive bolezni na nacionalnem inštitutu za zdravje v Murski Soboti, opozarja na številne zaskrbljujoče podatke zlasti za vzhodni del Slovenije. Tu so namreč odrasli veliko manj telesno oziroma športno dejavni kot v zahodni in osrednji Sloveniji. Zaradi tega je več debelih ljudi, ki s prekomerno težo ogrožajo svoje zdravje.

Ksenija Glažar

Sladkorna: tihi ubijalec Na območju Pomurja je diabetikom v veliko pomoč Društvo diabetikov Murska Sobota, ki pripravlja srečanja, piknike, športne dogodke in izobraževanja ter obvešča, kako se s to boleznijo spopasti. »Na srečanjih se pogovarjamo o konkretnih primerih, kar je neprecenljivo. Od vsakega se lahko kaj naučimo. Ker je za pomoč zdravnikov dolga čakalna doba, je društvo še kako dobrodošlo,« pove Marija Barber iz Markišavcev, ki se s to tiho boleznijo spopada že petnajst let. »Nikoli nisem niti pomi-

slila, da bi lahko tudi jaz zbolela za sladkorno boleznijo, še manj pa, kako zelo bolezen spremeni življenje.« Kot pove, je bilo na začetku hudo. Da ima sladkorno bolezen tipa 2, je izvedela naključno, na preventivnem pregledu želodca. Začelo se je življenje z dieto, zatem ob jemanju tablet in nazadnje z inzulinom. »Težko je, vedno pazim na prehrano, skrbeti moram za meritve sladkorja, za inzulin. Hkrati se zavedam, da je pomembna tudi telesna vadba,« svoj vsak-

dan opiše Marija. Če bolnik napotkov ne upošteva, mu to lahko resno škoduje, k temu doda Mohamed Mazouzi, podpredsednik društva. S sladkorno boleznijo se spopada pet let, tudi njemu so povišan sladkor odkrili naključno, po pregledu ob prehladu: »Če se je ne zdravi pravočasno in pravilno, lahko vodi v resne zdravstvene zaplete, zato je koristno, da se v društvu o tem pogovarjamo, se ob težavah spodbujamo in se vedno tudi kaj novega naučimo.«

Mesaričeva prejela zlati znak

Jasmina Muhič Gre za najvišje priznanje na področju zdravstvene nege. Člani društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja so se udeležili petnajstega simpozija zdravstvene in babiške nege na Bledu. Na simpoziju je Ema Mesarič, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno

zdravje v Murski Soboti, prejela zlati znak, najvišje priznanje na področju zdravstvene nege. Medicinske sestre so prejšnji mesec ob tem obeležile svoj dan. Letos so ga pripravili ob vodilu, ki medicinske sestre postavlja v prve vrste zdravstvenega sistema. Daniela Mörec je v nagovoru poudarila, da so medicinske sestre tiste, ki uvajajo spremembe. »Ne le na področju zdravstvene nege, ampak veliko širše v okviru organizacije zdravstvenega varstva. Regulacijo poklica imamo spet v svo-

Družinski piknik je bil letos še bogatejši in tudi dobrodelen.

jih rokah, zato je profesionalizem zdravstvene nege veliko bližji,« je še dejala. Na slovesnosti v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah je društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov podelilo pet srebrnih znakov in dve priznanji. Srebrne znake s področja murskosoboške občine so prejele Erika Časar, upokojenka (Zdravstveni dom M. Sobota), in Helena Grabar, pohvale pa sta prejeli Nada Kuhar in Darja Hoheger (vse iz Splošne bolnišnice M. Sobota).

Prvo soboto v juniju je murskosoboški park znova oživel in se zlasti občutno pomladil. Na zdaj že tradicionalnem družinskem pikniku so se znova zbrale številne družine z manjšimi in tudi večjimi otroci. Letos so dogodku organizatorji Mikk, Društvo Modriš PKM in Mestna občina Murska Sobota

60 let od gimnazijske mature Potrditev, da so spomini večni, čas pa le edina stalnica, ki se spreminja, bi lahko našli tudi v generaciji murskosoboških gimnazijcev, ki so v šolskem letu 1955/56 na nekdanji stari gimnaziji (danes OŠ I) končali osnovno izobraževanje na gimnazijski stopnji. In postali maturanti. Njihov razrednik je bil znani pedagog Vladimir Močan, šolo pa je takrat vodil ravnatelj Ernest Küčan. Nekdanji gimnazijci se po krajih, v katerih prebivajo, srečujejo že od prve obletnice. Torej so se letos že šestdesetič. Ker je tak dogodek vreden medijske pozornosti, smo se v hotelu Diana mudili tudi mi. Tokrat se je vabilu na jubilejno srečanje odzvalo petnajst sošolk in sošolcev. Vseh je bilo v razredu kar 36, danes jih živi še 22. / Geza Grabar

S smehom in veseljem pomagajo Rotaract klub Martjanci je v sodelovanju z ljubljansko Impro ligo pripravil humanitarni dogodek »Z veseljem pomagamo«. Ljubljanski improvizatorji so s šaljivimi nastopi o temah, ki jih je izbiralo občinstvo, nasmejali številne zbrane. Sredstva bodo namenili družinam iz Murske Sobote, ki potrebujejo pomoč. Rotaract klub Martjanci je član mreže Rotary International. Z organizacijo dobrodelnih prireditev, osveščanjem javnosti in zbiranjem sponzorskih sredstev izvajajo različne projekte na lokalni, državni in mednarodni ravni. / Ksenija Glažar

dodali še dobrodelno noto in slogan »Od NAS. Za VAS!«. Še pestrejše dogajanje kot doslej je potekalo na kar desetih prizoriščih.

Druženje, klepet z znanci in otroška zabava Nekateri so prinesli odeje ter poležavali in klepetali s prijatelji. Skupina žensk je povedala, da jim je lepo ter da se preprosto pogovarjajo in uživajo. Moški del družbe je odšel po parku po svojem. Otroci so se medtem udeleževali številnih delavnic. Deklice so najraje zavile na izdelavo nakita, poslikavo obraza

ali okraševanje nohtov. Fantje so se radi preizkusili v testu prevračanja vozila, ki ga je pripravila AMZS, in vožnji z avti ter se učili žongliranja. Najmlajši so se s Pisanimi mehurčki odpravili na lov za zakladom. Ljubitelji glasbe so na stojnici murskosoboške glasbene šole spoznavali glasbila. Knjižnica je poskrbela za pripovedovanje pravljic, taborniki za igre in hojo po slacklinu, Zum Kreativa pa za cirkuško zabavo in še kaj. Skratka, za vsakogar se je našlo nekaj. »Meni je tukaj super. Že dve uri sem na delavnici žongliranja. Šel sem še na test prevračanja in se najedel palačink. Tudi glasba in dru-

Dvajsetič zadišalo po bograču Ksenija Glažar Kuharskega tekmovanja se je udeležilo 56 ekip, nekaj tudi iz tujine, ki so kuhale v dopoldanskem in popoldanskem terminu. Jubilejna dvajseta Bogračiada v organizaciji hotela Diana je letos potekala pod častnim pokroviteljstvom župana Murske Sobote dr. Aleksandra Jevška. Ekipo mladih Madžarov je navdušilo vzdušje v Murski Soboti in dogajanje na prireditvi. Pravijo, da se bodo še vrnili. Njihov bograč je bil pričakovano veliko bolj pekoč, toda všeč jim je tudi naša različica. Zdenka Vrenka iz Vojnika sta v Mursko Soboto pritegnila dobro vzdušje in druženje s prijatelji. Z ekipo Pri vročem kotličku je bograč kuhal že devetnajstič. Letno skuha okrog pet tisoč porcij bograča in obiskuje tudi druga podobna tekmovanja. Skrivnosti seveda ne izda, namigne le na veliko dobre volje. Po oceni letošnje petčlanske strokovne komisije, ki so jo sestavljali kuharski strokovnjaki Zdenka Tompa, Srečko Koklič, Branko Časar, Janez Gjergjek in Dušan Zelko, je najboljši bograč skuhala ekipa Saubermacher – Komunala iz Murske Sobote, med najboljše pa sta se uvrstila še bograča Okrepčevalnice Jugda iz Markišavcev in Prva ekipa bogračiade iz Polane. Zunaj tekmovalne konkurence so

go dogajanje sta mi všeč,« je povedal dvanajstletni Jakob. Leto mlajši Vid si je, potem ko se je naučil žonglirati, izdelal še verižico in enako kot Jakob preizkusil prevračanje.

Pomagali družinam v stiski Starši so v senci klepetali s prijatelji. Tisti, ki so želeli čas preživeti poučno, so se letos prvič lahko v Mikku in Hiši Sadeži družbe udeležili predavanj in delavnic za odrasle. Družinski piknik se je lahko letos pohvalil tudi z dobrodelno noto. Organizatorji so v sodelovanju s CSD Murska Sobota

izkupiček od zbranih prostovoljnih prispevkov namenili družinam v stiski. V senci drevoreda je bila še tržnica z lokalnimi izdelki, na drugem koncu parka pa alternativni wellness s številnimi dejavnostmi. Videti je bilo tudi družine, ki so prišle s košarami za piknik in si same pripravile kaj za pod zob. Premierno se je na prireditev pripeljal FerFud Dve, ki po slovenskih ulicah širi sodobno kulinarično kulturo. Podnevi so dogajanje v parku z nastopom popestrili tudi vrtci in osnovne šole, zvečer pa se je dogajanje zaključilo z glasbenimi koncerti.

Človeku je usojeno, da se vse življenje uči Jasmina Muhič Na Paradi učenja se je predstavilo 25 izvajalcev tečajev, krožkov, izobraževanj in drugih dejavnosti. Parada učenja, ki je letos potekala že četrtič, je bila osrednji dogodek tedna vseživljenjskega učenja, ki poteka že 21. leto zapored. Sofinancirata ga ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Parado so pripravili v štirinajstih slovenskih mestih, tudi v Murski Soboti. Tako se je na stojnicah na Trgu kulture predstavilo 25 različnih izvajalcev tečajev, krožkov, izobraževanj in drugih dejavnosti.

lahko obiskovalci pokusili tudi vegetarijanski bograč. Dogajanje je spremljal domač program. Med dnevom so obiskovalce zabavali Mladi Pomurci, vmes so nastopili

še Pihalni orkester Murska Sobota in mažoretke iz Društva mažoretk Bakovci. Zvečer je za glasbo poskrbel ansambel Štrk, gost večera pa je bil Miha Balažič.

Organizatorji so enotnega mnenja, da se na takih prireditvah vsi naučimo nečesa novega oziroma se vsaj seznanimo s priložnostjo za učenje, zato je dogodek, kot je izpostavila Mateja Pečar, predstavnica Andragoškega centra Slovenije, vedno zanimiv, poučen in zabaven praznik življenja.

/junij 2016

aktualno

Kmalu park z različnimi drevesi

Praznik družine in športa v Bakovcih Letošnji, že četrti dan športa in družine, ki so ga v KS Bakovci pripravili v sodelovanju z več društvi, je v ŠRC Bakovci privabil številne mlade družine. Na tradicionalnem družinskem dogodku, polnem športnih dejavnosti, so se najmlajši obiskovalci med drugim lahko preizkusili na mini skakalnici. Tako so številni otroci premagali strah in izkoristili edinstveno priložnost za doživetje spusta po pravi skakalnici. Za vse preostale otroke je bil urejen poligon z različnimi športnimi vsebinami, predstavila so se številna društva, dogodka pa sta se udeležila tudi slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec in deskar Rok Marguč. / Aleksandra Grah

Ob dnevu Zemlje so pester program pripravili tudi pri trgovskem centru Maximus. V popoldanskih urah so na parkirišču ob pomoči vrtnarskih mojstrov drevesnice Špur iz Satahovcev ter otrok in mladih posadili ostrolistna javorja. Vsi, ki so se udeležili dogodka, zlasti pa najmlajši, so spoznali, kako pravilno sadimo drevesa ter kako pomembno je ohranjati in varovati naravo. Vendar so ta dan na parkirišču zasadili še več dreves. Ta bodo čez nekaj let v pravem drevesnem parku poskrbela za prijetno poletno senco. Ob tej priložnosti je v prostorih trgovskega centra murskosoboško podjetje Saubermacher-Komunala pripravilo tradicionalno prireditev ob zaključku natečaja »Odpadno je uporabno« z razglasitvijo rezultatov. / Geza Grabar

Zavrteli so se v nov krog življenja Pomurski maturanti so na Slovenski ulici v Murski Soboti zaplesali maturantsko četvorko. Tako so se pod vodstvom Plesne šole Urška Pro pridružili več kot 30 tisoč maturantom, ki so zaplesali po različnih krajih v Sloveniji in tujini ter se s plesom poslovili od srednješolskih dni, čeprav jih čaka še glavni zaključek – matura. Ministrstvo za zdravje je mlade tudi letos povabilo na maturantsko četvorko brez alkohola in jim razdelilo zapestnice z napisom Furam 0,0. V sodelovanju s tržnimi in zdravstvenimi inšpektorji so izpostavili pomen prizadevanj za manj alkohola ob plesu maturantov ter pozvali trgovce in gostince, da opitim in mladoletnim ne prodajajo alkoholnih pijač. / Aleš Cipot

Mladi odpadno spreminjali v uporabno

Štafeta mladosti v Murski Soboti Še ne tako daleč nazaj, leta 1980, so v Murski Soboti s pobrateno občino Paraćin iz Srbije prvič organizirali skupno mešano delovno brigado, ki so jo poslali na mladinsko delovno akcijo Podrinje-Kolubara v Šabac. Dobila je ime MDB Bratstvo in enotnost. Nedavno je vozilo s paračinsko registracijo zavilo na ulice Murske Sobote in pod kostanji hotela Zvezda je z okna zavihrala zastava z napisom Omladinska radna akcija Podrinje-Kolubara 1980. Osem potnikov je starim brigadirskim tovarišem iz Murske Sobote izpred 36 let vrnilo štafeto mladosti, ki so jim jo ti prinesli pred letom dni iz Murske Sobote. To je bil njihov drugi obisk v našem mestu po mladinski delovni akciji, ki jih je združila. Naslednje leto, natančneje 25. maja, bomo obiskali Paraćin in štafeto mladosti vrnili. Tako bomo ohranili stik in še dalje izmenjaje prirejali srečanja. / Denis Roškar

Zavod PEC Murska Sobota in podjetje SaubermacherKomunala sta pripravila zaključek in razglasitev rezultatov natečaja »Odpadno je uporabno«. V prvem delu so bili mladi postavljeni pred izziv, kako stari, neuporabni, odsluženi električni in elektronski opremi vdihniti novo življenje in uporabno vrednost. V prvi triadi osnovnih šol so bili najboljši učenci OŠ I Murska Sobota z nabiralnikom vesele pošte. V drugem triletju je bila najboljša svetilka OŠ Puconci, v tretjem pa izdelek OŠ Kobilje. V konkurenci srednjih šol so zmagali dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Med drugim so organizatorji izvedli tudi akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij. Zbrali so kar 207 ton e-odpadkov oziroma tri kilograme na prebivalca območij, kjer družba zbira komunalne odpadke. Največ e-odpadkov je zbrala OŠ II Murska Sobota, največ e-odpadkov na učenca pa OŠ Kobilje. / Geza Grabar

V Kmici svetijo že dvajset let Pred dvajsetimi leti je bilo na Gimnaziji Murska Sobota ustanovljeno Astronomsko društvo Kmica. Društvo se je razvijalo in raslo ob številnih pomembnih dogodkih. Sčasoma je postalo najštevilčnejše astronomsko društvo v Sloveniji. Med drugim so zelo ponosni na to, da so s preventivnimi dejavnostmi in opozarjanji dosegli, da ob popolnem sončnem mrku ni bila zabeležena nobena poškodba oči. Konec junija bo letos že devetnajstič potekal mladinski astronomski raziskovalni tabor. Ob koncu tabora bo ob letošnjem okroglem jubileju potekala še slavnostna akademija. Na začetku junija so rojstnodnevno torto že dopolnili z retrospektivnim pregledom dosedanjega delovanja z naslovom »Prvih 20 let v Kmici«. / Ksenija Glažar

Vereševi priznanje iz rok Pahorja Uporabnikom druženje veliko pomeni Murskosoboška enota varstveno-delovnega centra je na letališču v Rakičanu priredila tradicionalno srečanje pomurskih enot. Srečanja se je udeležilo okrog 260 uporabnikov, svojcev in zaposlenih iz enot v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Vsako leto srečanje gosti druga enota. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim jubilantom podelili priznanja za deset, dvajset oziroma trideset let vključitve in sodelovanja. Po besedah direktorice VDC Murska Sobota Angele Benko Lang to uporabnikom veliko pomeni in jim da nov zagon za nadaljnje vključevanje. / Ksenija Glažar

Med dobitniki državnih nagrad in priznanj za prostovoljstvo za leto 2015 je bila tudi Bakovčanka Cvetka Vereš. Priznanje, ki sta ga podelila predsednik republike Borut Pahor in predsednik odbora za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva Primož Jamšek, je prejela za nesebično dolgoletno prostovoljno delo v okviru dobrodelnega društva Pomagajmo odprtih src ter Večetničnega, kulturnega, izobraževalnega, turističnega in športnega društva Bakovci. / Aleksandra Grah

Rokerske duše prišle na svoj račun V Bakovcih so prvi junijski konec tedna zaznamovali motorji, saj so se na tradicionalnem motorističnem srečanju bakovskega kluba Jekleni jahači zbrali številni motoristi. Četrto srečanje je poleg panoramske vožnje po prekmurski ravnici vključevalo še večerne koncerte. V petek je nastopila glasbena zasedba Weekend band, v soboto pa skupini Mama rekla in Resonanca. / Aleksandra Grah

junij 2016

/junij 2016

aktualno

Na nedavnem občnem zboru so prašičerejci z levega brega Mure zaupali nov mandat Dušanu Fistru iz Kroga. Čeprav je Fister zaposlen, je ljubezen do kmetovanja ohranil tudi, ko se je v domačem kraju priženil na Zelkovo kmetijo. Pravzaprav je tudi po njegovi zaslugi kmetija prerasla v eno največjih v Krogu. Fistrovi – po letu 2006 so se preusmerili v prašičerejo, po programu KOPOP obdelujejo že 42 hektarjev njivskih površin, 35 plemenskih svinj pa na leto povrže toliko pujskov, da lahko v enem letu v zaključenem krogu spitajo

okrog 500 bekonov. Na kmetiji so usmerjeni v prirejo pujskov oziroma pitancev, pri katerih so matere linije 12, merjasec pa je pasme pietrain. Da bi panoga prašičereje ponovno postala dohodkovno zanimiva in bi se povečala samoo-

skrba s prašičjim mesom s sedanjega četrtinskega deleža vsaj na polovičnega, je Fister že pred petimi leti prevzel vodenje Prekmurskega prašičerejskega društva, z vnovično izvolitvijo za predsednika je na čelu ostal še za naslednja štiri leta. Je tudi podpredsednik Slovenske zveze prašičerejcev, ki so jo pred tremi leti ustanovila štiri prašičerejska društva oziroma združenja iz Prekmurja in Prlekije (tudi Prekmursko prašičerejsko društvo). Prizadeva si, da bi se obe zvezi – stara, ki deluje že več kot trideset let in zadnja leta bolj životari, ter nova, ki ima jasne cilje in usmeritve, kako jih doseči, povezali v skupno. Samo to bi prineslo večjo enotnost rejcev prašičev pri doseganju ciljev na državni ravni, je prepričan, saj dvotirnost prašičerejcem po njegovem bolj škoduje kot koristi.

Tuja vojska osmič zasedla Mursko Soboto

Ksenija Glažar

Ob 15. maju, dnevu Slovenske vojske, je med številnimi slovenskimi vojašnicami vrata javnosti odprla tudi murskosoboška. Obiskovalci so se lahko pobliže seznanili s pripadniki vojske ter si ogledali njihovo osebno oborožitev, opremo in tudi lahka oklepna vozila, ki jih uporabljajo pri vsakdanjem delu in na mednarodnih misijah v okviru zveze Nato. To že uveljavljeno celodnevno prireditev vsako leto obišče več ljudi. Obiskovalci lahko izkoristijo priložnost, da se iz prve roke seznanijo tudi s pripadniki drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, torej s Civilno zaščito in gasilci, zanimivo pa si je bilo ogledati še tehniko in opremo policistov. Veliko zanimanja je bilo tudi za 42-metrsko gasilsko avtolestev s pregibnim letvenikom murskosoboških gasilcev, ki je nekatere obiskovalce dvignila visoko pod nebo. / Geza Grabar

Foto: Pixabay.com

Pred vrati je čas dopustov, ki ga mnogi izkoristijo za krajšo ali daljšo odsotnost z doma. Zato velja biti pozoren, saj se je že velikokrat brezskrben dopust končal prej ali pa so se takoj ob vrnitvi domov začele hude težave. Vlomilci namreč niso na dopustu. Zato vsak sam lahko največ stori za to, da do kaznivega dejanja sploh ne pride. Policisti bi vas radi opozorili zlasti na osnovne samozaščitne ukrepe, ki bi jih morali izvesti, preden odidete na dopust. Hiša ali stanovanje naj že na prvi pogled ne daje videza, da ste za daljši čas odšli od doma. Ne zastrite oken s temnimi zavesami, polkni ali roletami, poštni nabiralnik je treba prazniti tudi med dopustom itd. Podobni znaki so

Ljudska univerza Murska Sobota je pripravila strokovni posvet o izzivih usposabljanja brezposelnih in o tem, kako lahko kompetence brezposelnih za potrebe delovnega okolja še nadgradimo. Alojz Sraka iz svetovalnega središča ISIO je predstavil dva primera dobrih praks. Za podjetji Lušt in Panvita so pripravili modela izobraževanja in iskanja novih kadrov, ki

sta poleg teorije obsegala še prakso. V izobraževanje so vključili tudi strokovnjake iz podjetja. Zaposleni tako ne prihajajo v proizvodnjo neposredno iz učilnic, ampak delodajalca že poznajo in imajo z njim stik. O uspešnosti programov priča visok delež zaposlenih po zaključku programa. Sraka je poudaril, da so ta znanja nekoč že bila značilna za regijo in jih zdaj znova obujajo.

Zelo velik pomen kompetenc Predstavnica Zavoda za zaposlovanje Jelka Jež, vodja uradov za delo v Ljutomeru in Gornji Radgoni, je pojasnila, da bo kompetencam brezposelnih v prihodnje treba po-

svetiti še več pozornosti. Letos dodatno pozornost namenjajo dolgotrajno brezposelnim, veliko dela pa jih čaka še pri motivaciji in odstranjevanju ovir. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je izpostavil projekt »Right Profession«. Opažajo namreč velik razkorak med izobrazbeno strukturo mladih in potrebami delodajalcev. S projektom so mlade in njihove starše nagovarjali k tehničnim poklicem, ki bodo v prihodnje še bolj iskani. Podobno prakso z ogledi podjetij in delovnega okolja določenega poklica bi se dalo prenesti tudi na dolgotrajno brezposelne. Nekateri poklici se v petih ali desetih letih namreč precej spremenijo. Glede kompetenc Grah pravi, da podjetja potrebujejo

Mladi so pogosto popolnoma nepripravljeni za trg dela. Zato bi jim morda koristila neke vrste simulacija zahtevnega delovnega okolja, je predlagal Dravec. V njej bi spoznali, kako delujejo pod stresom. Ob tem je treba še upoštevati, da se tudi vrednote generacij spreminjajo. zaposlene s čim več znanji. Sraka je še dodal, da se dolgotrajno brezposelni pogosto svojih kompetenc niti

Kako ste zadovoljni z delom policije? Telovska procesija v Murski Soboti Tako kot po vseh slovenskih škofijah in župnijah so tudi v murskosoboški obeležili slovesni praznik svetega rešnjega telesa in krvi – telovo. Po maši, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Gorana Kuharja in kaplana Gorana Merice daroval murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, je okrog stolnice s postanki pri zunanjih kapelicah sledila še tradicionalna telovska procesija. Poleg številnih vernikov so bili v njej tudi letošnji prvoobhajanci s starši iz celotne župnije ter verniki in otroci iz romskega naselja Pušča. Prazniku v čast so verniki okrog cerkve postavili kapelice iz zelenja. Veje za zunanje oltarje so pripravili verniki iz Kroga, okrasili pa so jih verniki iz Satahovcev, Murskih Črncev, Kroga in Murske Sobote. / Geza Grabar

Precej pozornosti so namenili shajanju v delovnem okolju in samostojnosti mladih. Ti, kot pogosto opažajo, na razgovore za zaposlitev prihajajo kar z mamami. Grah je še izpostavil, da izobraževalni programi morajo biti povezani z gospodarstvom. Več bi moralo biti prakse že v prvem letniku. Po zaključku šolanja bi dijaki že morali znali uporabljati aparature. Razprava je tekla tudi o znanju za življenje in slabi splošni pismenosti. Pomembne so še socialne kompetence in čustvena opremljenost za življenje. Mladi so pogosto popolnoma nepripravljeni za trg dela. Zato bi jim morda koristila neke vrste simulacija zahtevnega delovnega okolja, je predlagal Dravec. V njej bi spoznali, kako delujejo pod stresom. Ob tem je treba še upoštevati, da se tudi vrednote generacij spreminjajo. Nekoč je bila pomembna prilagodljivost, danes inovativnost. Jožica Gregorec iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota je med drugim povedala, da se poleg velikih podjetij pomena izobraževanja zaposlenih zavedajo tudi manjša. Poleg samostojnosti delodajalci cenijo sposobnost, znanje, delavnost in ustvarjalnost. Informacije s posveta je Ljudska univerza Murska Sobota na državni ravni predstavila na konferenci v Ljubljani.

Invalidom je neprijetno, če niso samostojni Ksenija Glažar Mestna občina Murska Sobota je sistemsko pristopila k urejanju pogojev za delo in življenje invalidov.

hovi prepoznavi. Prav tako policisti odsvetujemo, da bi vrednejše predmete nosili na plažo ali kopališče. Na plažah so zelo pogoste tatvine torb, denarnic, dokumentov, ključev, mobilnih telefonov, denarja in drugih predmetov. Med sproščenim poležavanjem in čofotanjem namreč hitro pozabimo, da smo torbo pustili čisto brez nadzora. Želimo vam prijetno in varno dopustovanje.

Spoštovani, v slovenski policiji se zavedamo, da lahko javnomnenjske raziskave bistveno izboljšajo razumevanje potreb in pričakovanj javnosti. Ugotovitve raziskav spodbujajo izboljšanje dela policije, kar krepi partnerski odnos med policijo in prebivalci. Vse to prispeva tudi k višji stopnji varnosti za vse prebivalce Slovenije. Zato smo pripravili kratko spletno anketo o zadovoljstvu z delom policije, ki jo lahko prebivalci izpolnijo do 30. junija 2016. Anketa je dostopna na naslovu: http://www.policija.si

Pomembni tudi samostojnost in inovativnost

Po zaslugi Jeep Cluba Veterani iz Murske Sobote se je tudi letos zgodilo tradicionalno mednarodno srečanje starodobnih vojaških vozil. Na parkirišču BTC-ja v Nemčavcih se jih je zbralo 55, od tega pet motorjev prikoličarjev, kar je največ doslej. Na dvodnevnem srečanju je ljubitelje vojaških vozil pot vodila do Sotinskega brega na Goričkem. Po prenočitvi v Tešanovcih so drugi dan pot nadaljevali do razglednega stolpa Vinarium v Lendavskih Goricah, si ogledali pridelavo paradižnika v Renkovcih, srečanje pa zaključili v Odrancih. Skupaj so z vojaškimi vozili – v veliki večini so bila iz druge svetovne vojne, torej izdelana v zgodnjih 40. letih prejšnjega stoletja, nekaj pa je bilo tudi mlajših oziroma iz časov jugoslovanske ljudske armade, v dveh dnevih prevozili okrog 180 kilometrov. / Geza Grabar

Odprli vrata murskosoboške vojašnice

prava vaba za vlomilce in druge storilce kaznivih dejanj. Zato obvestite sosede, sorodnike ali prijatelje, kje in koliko časa boste na počitnicah, ter se z njimi dogovorite, da nadzirajo vaš dom. Vozila zaklenite, ključe in dokumente shranite na varnem mestu. Namestite domofon ali videofon. Večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma. Ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev na dvorišču in v okolici hiše, ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike. Če pride do vloma, do prihoda policije ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne bi uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca. Svetujemo vam, da ob nakupu novih orodij, pripomočkov, mobilnih naprav, koles in drugih predmetov shranite serijsko oz. identifikacijsko številko, prav tako napravo oz. predmet fotografirajte, saj nam bo to v veliko pomoč pri iskanju ukradenih predmetov in tudi pozneje pri nji-

ne zavedajo. V Papilotu se po besedah Petre Pečar Mörec, pomočnice direktorice in vodje enote Ljubljana, zavzemajo za certificiranje delovnih veščin. Nekatere namreč niso certificirane in zanje ni dokaza ali pa je ta neverodostojen.

Vlomilci niso na dopustu

Policijska uprava Murska Sobota

junij 2016

Kako se pripraviti za trg dela?

Fister ostaja na čelu prekmurskih prašičerejcev Geza Grabar

aktualno

Leta 2012 je denimo postala občina po meri invalidov, več let zapored pa že odpravljajo ovire na javnih površinah, urejajo klančine v križiščih ter na prehodih in površinah za pešce ter jih dodajajo pri parkirnih prostorih za invalide. Postavljajo tudi taktilne oznake za slepe in slabovidne ter še marsikaj. Nov akcijski program za invalide v mestni občini za obdobje med letoma 2016 in 2021 vključuje doseganje in ohranjanje kar največje samostojnosti, telesne, duševne, socialne in poklicne zmožnosti invalidov ter polne vključenosti in sodelovanja na vseh področjih življenja. Nives Cajnko ima sina Alena, ki je invalid na vozičku. Alen obiskuje tretjo osnovno šolo v Murski Soboti, saj šola v Bakovcih, njegovem domačem kraju, nima dvigala. Ko je bila v Galerijo povabljena na razstavo, sin ni mogel z njo, saj tam dostop za invalide ni ure-

jen. Prav tako so na težavo naleteli, ko je s šolskim zborom nastopil v Gledališču Park. Nov akcijski načrt predvideva odpravo tovrstnih težav. »Invalidom ni prijetno, če niso samostojni in če jim mora nekdo pomagati,« meni Cajnkova. Ob tem pohvali sanitarije, prilagojene invalidom, na tržnici, dostop do glasbene šole ter Sobočanca in

primestni avtobus, ki sta prirejena za invalide. Akcijski načrt za letošnje leto predvideva ureditev dvigala za invalide v večnamenski kulturni dvorani, izgradnjo vrat na samodejno odpiranje v knjižnici in indukcijske zanke v grajski dvorani. Sofinancirali bodo še nabavo vozila, prilagojenega za invalide, in ureditev

prezračevanja prostorov Društva paraplegikov Pomurja in Prlekije. Prav tako bo izdelana celostna prometna strategija za vzpostavitev trajnostnega načrtovanja prometa, ki bo upoštevala dostopnost za invalide. Na občinskih proslavah in prireditvah bo tudi tolmač znakovnega jezika gluhih. V letu 2017 je v načrtu predvidena vgra-

dnja dvigala za dostop do prostorov pokrajinskega muzeja in Galerije. Obenem bodo poskrbeli za sprotno urejanje parkirnih mest in drugih javnih površin ter začeli s postopnim vzpostavljanjem taktilnih oznak za slepe in slabovidne. Leto pozneje bo urejeno dvigalo do prostorov murskosoboškega zdravstvenega doma, odpravili bodo še pomanjkljivosti v osnovnih šolah in verskih objektih. V letu 2019 sledi vgradnja dvigala za dostop do prostorov občine in upravne enote. Dostop do objektov po krajevnih skupnostih je predviden v letu 2020. V letu 2020 bodo znova pozvali javne zavode, naj uredijo dostope do objektov v javni rabi, kar je treba urediti do leta 2025. Proučili bodo še pomanjkljivosti pri dostopih v športne objekte. V maju je bila na Zeleni ulici urejena nova klančina, ob kateri so tudi držala iz nerjavnega jekla. S številnimi ukrepi bo dostop gibalno oviranim osebam do javnih ustanov in v urbanem okolju izboljšan še v okviru Celostne prometne strategije, ki jo Mestna občina Murska Sobota intenzivno pripravlja. »Najprej je treba urediti splošno infrastrukturo, da se invalidi lahko gibljejo, in šele nato razmišljati o preostalem,« pravi Cajnkova.

/junij 2016

v središču

junij 2016

Soboški dnevi za pester uvod v poletje

Mestna občina v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mladinskim informativnim in kulturnim klubom za uvod v letošnje poletje pripravlja Festival Soboški dnevi 2016, ki bo obiskovalcem različnih starostnih skupin ponudil izjemno zanimive vsebine.

V treh dneh mnogo znanih glasbenih imen V prvih treh dneh Festivala Soboški dnevi 2016 boste lahko ob Igrivem parku (ustvarjalne delavnice za najmlajše), ki se bo odvijal vsak dan med 24. junijem in 1. julijem v dopoldanskem in popoldanskem času, izbirali izbirali med koncerti vrhunske klasične glasbe v Evangeličanski cerkvi, uličnimi predstavami za vso družino na grajski ploščadi in seveda med izvrstnimi koncerti različnih znanih glasbenih ustvarjalcev na osrednjem prizorišču v mestnem parku. Tako se bo prvi dan festivala začel v evangeličanski cerkvi s koncertom klasične glasbe, sledila bo igrana lutkovna predstava za otroke »Škratovo ime«, za odrasle bosta Boris Kobal in Tin Vodopivec postregla s standup predstavo »Staro za novo«, na

Petek, 24. junij 18.00 KONCERT KLASIČNE GLASBE (evangeličanska cerkev) 19.00 igrana lutkovna predstava za otroke »ŠKRATOVO IME« (grajsko dvorišče)

20.15 stand-up predstava za odrasle »STARO ZA NOVO« (grajsko dvorišče) 21.30 KLEMEN KLEMEN (glavni oder)

Foto: Bruno Sedevčić

Letošnji Soboški dnevi, že enaindvajseti po vrsti, bodo med 24. junijem in 1. julijem na različnih prizoriščih ponudili pester glasbeni in umetniški program.

osrednjem odru pa bodo nastopili Klemen Klemen, S.A.R.S. in Repetitor. Tudi drugi dan festivala se bo začel s koncertom klasične glasbe, nadaljeval se bo s slovesnostjo ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve, smeha in nekaj nenavadnosti bo v naše mesto prinesla Klovnbufova karavana, sledili pa bodo še koncerti glasbenih izvajalcev na osrednjem prizorišču, in sicer bodo nastopili Magnifico, Gibonni in Ludovik Material. Medtem ko Magnifico publiki sporoča, da so videti dobro ter da dobro tudi špilajo, vabi vse, ki nimate nič pametnejšega početi, na svoj koncert. Gibonni pa sporoča, da lahko pričakujete, da bo s svojo ekipo dal vse od sebe. »Predstavil bom tudi nekaj novih skladb z zadnjega albuma 'Familija', ki sem ga posnel s prijateljem Oliverjem Dragojevićem. Že kar nekaj let je minilo, odkar sem zadnjič zaigral Prekmurcem, ki so mi po duši precej blizu, saj so po-

Sobota, 25. junij 18.00 KONCERT KLASIČNE GLASBE (evangeličanska cerkev)

dobni Dalmatincem, najverjetneje zato, ker ste nekoč tudi vi imeli morje. Vedno se imamo fantastično, zato ne smete manjkati na koncertu niti zdaj, ko bomo naredili vse, da nam bo še lepše,« Gibonni vabi na svoj koncert ter vsem Sobočankam in Sobočanom želi: »Srečno 2017, veliko zdravja in ljubezni ter visoke plače. Zdaj pa le recite, da vam nisem prvi voščil novega leta.« Ob 18. uri se bo s koncertom klasične glasbe začel tudi tretji dan festivala. Sledila bo predstava za otroke »Čuk na palici«, nato še koncert petčlanske indie rock glasbene skupine Jardier. Kot zadnji bo na osrednjem prizorišču nastopil Vlado Kreslin z razširjeno poletno zasedbo. »Z mano bosta zaigrala moj rock band Mali bogovi in prekmurska Beltinška banda, ki ohranja tradicijo pokojnih muzikantov Miška Baranje in bratov Kociper. Predstavili bomo novosti z zadnjega albuma 'Če bi midva se kdaj srečala' in široko paleto glasbe – od tiste, ki sem jo igral s skupino Martin Krpan, do tiste stare, na kateri se še čuti hlad murskih meglic. Gostje koncerta bodo brhke pevke BeleTinke. Objubljam imeniten večer.«

Folkart ponovno v Murski Soboti Tridnevno koncertno dogajanje se bo v sredo in četrtek nadaljevalo s folklornim nastopom Folkarta. S posredovanjem Narodnega doma Maribor bomo tako tudi v Murski Soboti lahko spoznali skupine iz Argentine, Finske, s Fidžija, iz Kostarike in Srbije. Organizatorji bodo v letošnji festivalski program, vreden 102.000 evrov, vključili tudi program ob ob-

Nedelja, 26. junij 18.00 KONCERT KLASIČNE GLASBE (evangeličanska cerkev)

19.00 slovesnost ob dnevu državnosti in 25. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE REPUBLIKE SLOVENIJE (grajska ploščad)

19.00 »ČUK NA PALICI« (grajsko dvorišče)

20.00 KLOVNBUFOVA KARAVANA (grajska ploščad)

20.00 JARDIER (glavni oder)

21.00 MAGNIFICO (glavni oder)

21.00 VLADO KRESLIN Z GOSTI (glavni oder)

23.30 S.A.R.S. (glavni oder)

23.00 GIBONNI (glavni oder)

01.00 REPETITOR (grajsko dvorišče)

01.00 LUDOVIK MATERIAL (grajsko dvorišče)

Poletje 2016 Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Mestna občina Murska Sobota sta zbrala pestro paleto informacij o dogajanju v letošnjem poletju. Prepričani smo, da bo vsak lahko našel nekaj zase. Želimo vam obilo poletnih užitkov. DNEVNI CENTER KEKEC Foto: www.kreslin.com

Jasmina Muhič

činskem prazniku. Posebna prireditev bo 16. julija na Slovenski ulici. Hkrati se organizatorji zahvaljujejo vsem sponzorjem, ki vsako leto finančno podprejo prireditev in tako omogočajo, da ostane brez vstopnine, kar je glede na obseg in vsebino gotovo velika prednost pred podobnimi festivali v regiji. Organizatorji ocenjujejo, da bodo s sponzorskimi sredstvi pokrili 50 odstotkov celotne vrednosti prireditve.

Spremenjena gostinska ponudba Letos obiskovalce in obiskovalke pričakuje tudi spremenjena gostinska ponudba, in sicer bo na prireditvi za ponudbo hrane in pijače skrbelo pet ponudnikov hrane, sedem ponudnikov pijače in

Sreda, 29. junij 19.00 FOLKART 2016: Argentina, Finska in Fidži (grajska ploščad)

dva ponudnika prigrizkov. Poletje bo torej pestro, saj bodo omenjene dogodke spremljale še druge prireditve. Kulinaričnim užitkom se boste lahko ponovno prepustili že ta petek, 17. junija, nato v soboto, 18. junija, sledi prvo vodenje po mestu »Spoznajmo našo Soboto«, v okviru Sprehoda ob glasbi boste lahko prisluhnili Êdni, ob 17. uri pa v Satahovcih pripravljajo prireditev »Ko goske zapojejo in gosaki zaplešejo«. Med 22. in 26. junijem bo letos ponovno odprto državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, 24. junija se bodo predstavila starodobna vozila, ob 50. obletnici motokrosa v Mačkovcih pa bodo ob razstavi podelili priznanja. Od 1. julija si boste lahko poletne večere popestrili na Soboškem poletju.

Četrtek, 30. junij 19.00 FOLKART 2016: Kostarika in Srbija (grajska ploščad) Foto: Aleš Cipot

ORGANIZATOR (Or): Center za mlade MS, poslovna enota Krizni center za mlade TERMIN (T): junij, julij, avgust 2016 (vsak delovni dan), od 11. do 17. ure KRAJ (K): Krizni center za mlade MS CENA (C): vse dejavnosti so brezplačne, otrokom ponudijo tudi malico PRIJAVA (P): 02 534 85 82, kcm.ms@siol.net OPIS (Op): ustvarjalne in tematske delavnice, športne igre VEČ NA (i): http://www.zkts-ms.si/sport/novice

FIT FEST Or: Klub prekmurskih študentov T: julij, avgust, september (termini bodo sproti objavljeni na spletni strani www.kps.si in med dogodki na Facebooku) K: MS in okolica C: brezplačno P: ni potrebna Op: vodene vadbe, predavanja o zdravi prehrani, zabava, druženje, rekreacija, turnirji (odbojka, dodgeball itd.) i:

www.kps.si, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice, info@kps.si

KICKBOXING IN FUNKCIONALNA VADBA Or: Kickboxing klub Murska Sobota T: junij, julij, avgust 2016 - vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 20. ure - vsak četrtek od 19. do 20. ure INSANITY kardio vadba K: TVD Partizan (nekdanja telovadnica juda) C: - 6,00 EUR za posamičen trening (prvi zastonj) - terminska karta 40,00 EUR (10 obiskov) - mesečna karta 30,00 EUR (3 obiski na teden) P: 031 320 734 (Matej), 041 357 362 (Tomo), 068 143 826 (Kristjan), info@kbk-ms.si Op: kickboxing, vadba in treningi i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice POLETJE NA BAZENU Or: Klub prekmurskih študentov, MO MS, Komunala, javno podjetje, d.o.o. T: julij, avgust 2016 (vsak petek in soboto ter enkrat mesečno v nedeljo od 14. do 18. ure) K: letno kopališče MS C: brezplačno P: 031 421 860 (Žiga Barbarič) ziga.barbaric@kps.si Op: zabavne in športne igre, druženje i: www.kps.si, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice UČENJE PLAVANJA – PLAVALNI TEČAJ Or: zasebni športni delavec Zoran Kos T: julij, avgust 2016 od 9. do 13. ure K: Terme 3000 Moravske Toplice, letno kopališče v Murski Soboti C: 50,00 EUR P: 031 384 579 (Zoran Kos) zorankos7@gmail.com Op: prilagajanje na vodo, skoki v vodo, potapljanje in plavanje pod vodno gladino, učenje tehnik plavanja (prsno, prosto – kravl, hrbtni kravl, delfin) i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice

S KOLESI V NEZNANO: POHORJE BIKE Or: Društvo tabornikov Rod Veseli veter T: avgust 2016 K: Pohorje C: 50,00 EUR P: 041 982 674 ales.skalic@gmail.com Op: prepustimo se poti, da nas vodi v neznane kraje (starost nad 16 let) i:

FB/Rod Veseli veter, www.rutka.net

AVANTURA V GORE: TRIGLAV Or: Društvo tabornikov Rod Veseli veter T: začetek septembra 2016 – točen datum se določi nekaj dni pred odhodom K: Triglav C: 90,00 EUR P: 031 256 304, mitja.kelemen@gmail.com Op: taborniško odkrivanje lepot naših gora – Triglav (starost nad 18 let) i:

FB/Rod Veseli veter, www.rutka.net

DOŽIVLJAJSKI TABOR S KONJI NA KORENIKI Or: MOZAIK – društvo za socialno vključenost, so. p. T: 1. 27. 6. 2016–1. 7. 2016 (od 8. do 16. ure) 2. 4. 7. 2016–8. 7. 2016 (od 8. do 16. ure) 3. 11. 7. 2016–15. 7. 2016 (od 8. do 16. ure) 4. 18. 7. 2016–22. 7. 2016 (od 8. do 16. ure) 5. 25. 7. 2016–29. 7. 2016 (od 8. do 16. ure) 6. 1. 8. 2016–5. 8. 2016 (od 8. do 16. ure) 7. 8. 8. 2016–12. 8. 2016 (od 8. do 16. ure) 8. 15. 8. 2016–19. 8. 2016 (od 8. do 16. ure) K: Eko-socialna kmetija Korenika, Šalovci C: 100,00 EUR (z lastnim prevozom) 120,00 EUR (z organiziranim prevozom) P: 070 752 559, kmetija@korenika.si Op: negovanje in ljubkovanje živali na kmetiji, učenje jahanja, nega konjev, doživljajske in ustvarjalne delavnice i:

http://www.zkts-ms.si/sport/novice

POČITNIŠKI TABOR NAMIZNEGA TENISA Or: Namiznoteniški klub Sobota T: 27. 6.–30. 6. 2016, od 8. do 15. ure K: športna dvorana OŠ III MS C: 40,00 EUR (10,00 EUR na dan) (vključeni kosilo ter varstvo in vadba po urniku) P: 041 918 743 (Mitja Županek) ntksobota@gmail.com Op: namizni tenis, nogomet, košarka, pohodi v naravo, trim itd. i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice POLETNI RAZISKOVALNOUSTVARJALNI TABOR Or: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota T: 27. 6.–1. 7. 2016, od 9. do 12. ure K: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota C: zaželen prostovoljni prispevek P: 02 530 07 00, 031 748 412 hisa-ms@filantropija.org Op: različne ustvarjalne in zabavne delavnice i: https://www.facebook.com/ hisasadezidruzbemurskasobota, http://www.zkts-ms.si/sport/novice ŠOLA STRELJANJA Or: Športno strelsko društvo Murska Sobota in OSZ MS T: 27. 6.–2. 7. 2016, od 9. do 12. ure K: strelišče OSZ MS C: 50,00 EUR (v ceni tudi puške in strelivo) P: 051 608 835, igormakari@gmail.com Op: spoznavanje vrst orožja in učenje streljanja i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice TEČAJ LETENJA Z RADIJSKO VODENIMI MODELI LETAL ZA MLADINO Or: Aeroklub Murska Sobota T: 27. 6.–31. 7. 2016 (tečaj se izvaja ob koncih tedna) K: letališče Murska Sobota C: 10,00 EUR P: 040 869 807 mitja.vertot@siol.net Op: spoznavanje osnov aerodinamike in letenja, upravljanje začetniških in naprednejših radijsko vodenih letal itd. i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice

/junij 2016

VESELA SLIKARSKA ŠOLA, vodi jo akademska slikarka Natalija Šeruga Or: RIS, Raziskovalno in izobraževalno središče Dvorec Rakičan T: DNEVNI PROGRAM (od ponedeljka do petka od 6.30 do 16.00) Termini: 1. 27. 6.–1. 7. 2016 2. 4. 7.–8. 7. 2016 3. 15. 8.–19. 8. 2016 4. 22. 8.–26. 8. 2016 TEDENSKI PROGRAM: (od nedelje do petka – 24-urno varstvo) Termini: 1. 26. 6.–1. 7. 2016 2. 3. 7.–8. 7. 2016 3. 14. 8.–19. 8. 2016 Termin je že zaseden! 4. 21. 8.–26. 8. 2016 K: Dvorec Rakičan C: - dnevni program: 69,00 EUR - tedenski program: 169,00 EUR - šola jahanja: 120,00 EUR P: 02 535 18 96, info@ris-dr.si, prijavnica na spletni strani www.ris-dr.si Op: petje, ples, ustvarjanje, spoznavanje risarskih in slikarskih tehnik, jahanje, druženje i: www.ris-dr.si, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice VESELE ANGLEŠKE POČITNICE Or: RIS, Raziskovalno in izobraževalno središče Dvorec Rakičan T: DNEVNI PROGRAM (od ponedeljka do petka od 6.30 do 16.00) Termini: 1. 27. 6.–1. 7.2016 2. 4. 7.–8. 7. 2016 3. 18. 7.–22. 7. 2016 4. 25. 7.–29. 7. 2016 5. 1. 8.–5. 8. 2016 6. 8. 8.–12. 8. 2016 TEDENSKI PROGRAM: (od nedelje do petka – 24-urno varstvo) Termini: 1. 26. 6.–1. 7. 2016 2. 3. 7.–8. 7. 2016 3. 17. 7.–22. 7. 2016 4. 24. 7.–29. 7. 2016 5. 31. 7.–5. 8. 2016 6. 7. 8.–12. 8. 2016 K: Dvorec Rakičan C: - dnevni program: 69,00 EUR - tedenski program: 169,00 EUR - šola jahanja: 120,00 EUR P: 02 535 18 96, info@ris-dr.si prijavnica na spletni strani www.ris-dr.si Op: petje, ples, zabava, ustvarjanje, jahanje, druženje i: www.ris-dr.si, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice VESTNIKOV ODBOJKARSKI TABOR OK PANVITA POMGRAD ZA OSNOVNOŠOLSKE DEČKE – Z GIBANJEM V POČITNICE Or: Športni klub Pomurje DESET (OK Panvita Pomgrad) T: 27. 6.–1. 7. 2016, od 8. do 15. ure K: športna dvorana OŠ I MS in letno kopališče MS C: 50,00 EUR (naročniki Vestnika – 40,00 EUR) P: 041 434 231 (Dejan F.), 070 738 790 (Dušan B.), pomurjedeset@gmail.com Op: trening odbojke, odbojka na mivki, kopanje na kopališču MS, kino, animacija, zabava i: http://www.sk-pomurje.si/, http://www.zktsms.si/sport/novice

MUZEJSKE POČITNIŠKE DELAVNICE Or: Pomurski muzej Murska Sobota T: 28. 6.–1. 7. 2016, od 10. do 13. ure 23. 8.–26. 8. 2016, od 10. do 13. ure K: Pomurski muzej Murska Sobota C: 10,00 EUR P: 059 366 621, mateja.huber@pomurski-muzej. si Op: spoznavanje tem in poustvarjanje predmetov, ki jih raziskuje etnolog v muzeju (vezenje, izdelovanje pomanjšane poslikane skrinje, igre nekoč, prehrana naših prednikov) i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice TABOR ŽABEC Or: Osnovna šola Bakovci T: 29. 6.–1. 7. 2016 K: OŠ Bakovci C: brezplačno P: 02 543 90 30, info@osbakovci.si Op: »preživetje« v naravi i: www.osbakovci.si/2015/10/21/tabor-zabec IGRALNE URICE Or: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota T: 1. 7.–31. 8. 2016 (vsak ponedeljek in petek od 10. do 11. ure) K: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota C: brezplačno P: 02 530 81 10 Op: družabne igre, igranje, likovne in druge ustvarjalne delavnice i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice LETOVANJE OTROK V BAŠKI NA OTOKU KRKU Or: Društvo prijateljev mladine Murska Sobota T: 1. 7.–12. 7. 2016 12. 7.–23. 7. 2016 K: Otroški počitniški dom Murska Sobota – Baška, otok Krk C: - ekonomska cena zdravstvenega letovanja znaša: 350,00 EUR - od tega ZZZS, OE MS otrokom z napotnico krije: 252,40 EUR - starši otrok z napotnico zdravnika krijejo: 97,60 EUR P: 02 534 86 72, dpmms@siol.net Op: zdravstveno letovanje i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice AKTIVNE POLETNE ŠPORTNE POČITNICE – TENIŠKI KAMP Or: Teniški klub Murska Sobota in ITP, Agencija za šport, Primož Starčič, s. p. T: 4. 7.–8. 7. 2016, od 7. do 16. ure 22. 8.–26. 8. 2016, od 7. do 16. ure K: teniška igrišča v Fazaneriji, letno kopališče MS, Kamenšnica itd. C: - dopoldanski 5-dnevni program do 12. ure brez kosila: 70,00 EUR - dopoldanski 5-dnevni program s kosilom: 95,00 EUR - celodnevni 5-dnevni program: 130,00 EUR P: 040 652 261 (Žiga Starčič), starcicz@gmail. com Op: 10-urni tečaj tenisa, obisk letnega kopališča, jahanje, veslanje, ribolov, bowling, ustvarjalna delavnica, športne igre, piknik i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice

junij 2016

KOŠARKARSKA ŠOLA RADENSKA CREATIV SOBOTA Or: Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota T: 4. 7.–8. 7. 2016, od 8. do 15. ure K: OŠ I MS in letno kopališče MS C: 50,00 EUR P: 040 838 003, peter.jutersnik@siol.net Op: vadba in tekme, različne dejavnosti na letnem kopališču i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice POLETNA ŠOLA EU Or: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota T: 4. 7.–5. 7. 2016, od 9. do 13. ure K: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota C: zaželen prostovoljni prispevek P: 02 530 07 00, 031 748 412, hisa-ms@ filantropija.org Op: spoznavanje EU in njenih značilnosti i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice POLETNI JUDO CAMP – PJC Or: Judo klub Štorkljice Murska Sobota T: 4. 7.–8. 7. 2016, od 8. do 15.30 ure K: ŠRC Spartacus, letno kopališče MS, Fazanerija, stadion pri OŠ I MS C: 50,00 EUR P: 031 384 579, zorankos7@gmail.com Op: judo, obisk kopališča, Galerije in kina i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice ROKOBORSKI TABOR 2016 Or: Rokoborsko društvo Sobota T: 4. 7.–7. 7. 2016, od 8. do 16. ure K: dvorana RD Sobota, različna druga prizorišča C: cena bo objavljena na podlagi prejetih prijav P: 031 564 306, sernek.stanislav@siol.net Op: različne delavnice, treningi, obisk letnega kopališča in adrenalinskega parka pri Bukovniškem jezeru i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice SPOZNAVANJE FITNESA KOT ŠPORTA Or: Fitnes Krpan, Boris Babič, s. p. T: 4. 7.–16. 7. 2016, od 9. do 10. ure ter od 15. do 16. ure (od ponedeljka do petka) 8. 8.–19. 8. 2016, od 9. do 10. ure ter od 15. do 16. ure (od ponedeljka do petka) K: TVD Partizan C: - enkratni obisk 2,00 EUR - petdnevna karta 8,00 EUR - desetdnevna karta 15,00 EUR P: 041 717 064 (Boris Babič), fitneskrpan@ gmail.com Op: začetni tečaj fitnesa, pogovor o fitnesu kot športu i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice KEGLJANJE (NA DEVET KEGLJEV) Or: Kegljaški klub Radenska Murska Sobota T: 7. 7. 2016 ob 18. uri 14. 7. 2016 ob 18. uri 21. 7. 2016 ob 18. uri 28. 7. 2016 ob 18. uri K: Radenci (ob restavraciji Vikend) C: brezplačno P: 041 525 501, dusan_pohovnikar@t-2.net Op: kegljanje na devet kegljev, tekme i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice

OKRAŠEVANJE TRADICIONALNO IZDELANIH MEDENJAKOV Or: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota T: 7. 7. 2016 (od 17. do 19. ure) 4. 8. 2016 (od 17. do 19. ure) K: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota C: brezplačno P: 02 530 81 10 Op: okraševanje medenjakov i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice TABORNIŠKE POČITNICE Or: Društvo tabornikov Rod Veseli veter T: 15. 7.–24. 7. 2016 K: Domanjševci C: 130,00 EUR P: 041 324 076, luka.pracek@gmail.com Op: oddih, uživanje v naravi, taborniška družba, nova prijateljstva, nove veščine, samostojnost, sobivanje z naravo (primerno za otroke od 3. do 9. razreda osnovne šole) i: FB/Rod Veseli veter, www.rutka.net TABORNIŠKO POLETJE PO MOJEM Or: Društvo tabornikov Rod Veseli veter T: 15. 7.–24. 7. 2016 K: Domanjševci C: 90,00 EUR P: kelemen.matej@gmail.com Op: načela prostovoljstva in osebnostne rasti, sodelovanje z drugimi, učenje skozi delo (primerno za srednješolce) i: FB/Rod Veseli veter, www.rutka.net GLEDAM, UŽIVAM, USTVARJAM Or: Galerija Murska Sobota T: 16. 7. 2016 od 9. do 12. ure – slikarska delavnica 19. 7. 2016 od 10. do 13. ure – fotodelavnica K: Galerija Murska Sobota C: brezplačno P: 02 522 38 34, info.galerijams@siol.net Op: eksperimentalna ustvarjalnica ob izbranih umetniških delih, vodstvo po aktualni razstavi 1. termin – slikarska delavnica 2. termin – fotodelavnica i: www.galerija-ms.si, http://www.zkts-ms.si/ sport/novice KPŠ GRE NA MORJE! Or: Klub prekmurskih študentov T: 18. 7.–22. 7. 2016 K: Poreč, Lanterna C: cena bo objavljena na spletni strani www.kps. si P: 051 681 408 (KPŠ), hana.hochstatter@kps.si Op: letovanje, zabava, druženje (za polnoletne) i: www.kps.si, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice

ŠPORT NAS ZDRUŽUJE Or: Društvo kreativne mladine T: 25. 7.–29. 7. 2016 K: športna igrišča pri OŠ III C: 50,00 EUR P: 040 215 715 (Polonca), 031 677 070 (Jožek), drustvokreativnemladine@gmail.com Op: nogomet, košarka, atletika, plavanje, tenis, ples, hokej na travi, namizni tenis in drugi športi i: Facebook, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice POLETNI JEZIKOVNI TABOR Or: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota T: 1. 8.–5. 8. 2016, od 8. do 11. ure K: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota C: zaželen prostovoljni prispevek P: 02 530 07 00, 031 748 412, hisa-ms@ filantropija.org Op: zabavno učenje osnov angleščine i: http://www.zkts-ms.si/sport/ novice, https://www.facebook.com/ hisasadezidruzbemurskasobota POLETNI USTVARJALNI TABOR MIKK & KPŠ Or: Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota ter Klub prekmurskih študentov T: 1. 8.–5. 8. 2016 K: grajsko dvorišče, Mikk, letno kopališče MS C: 40,00 EUR (vključuje kosilo in obisk bazena) P: info@mikk.si, (prijave do petka, 10. 7. 2016) Op: naravoslovne delavnice, animacije na kopališču, kulinarična delavnica, enourni pogovori z naravnim govorcem angleščine i: www.mikk.si, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice VESELE NEMŠKE POČITNICE Or: RIS, Raziskovalno in izobraževalno središče Dvorec Rakičan T: DNEVNI PROGRAM (od ponedeljka do petka od 6.30 do 16.00) Termini: 1. 15. 8.–19. 8. 2016 2. 22. 8.–26. 8. 2016 TEDENSKI PROGRAM: (od nedelje do petka – 24-urno varstvo) Termini: 1. 14. 8.–19. 8. 2016 Termin je že zaseden! 2. 21. 8.–26. 8. 2016 K: Dvorec Rakičan C: - dnevni program: 69,00 EUR - tedenski program: 169,00 EUR - šola jahanja: 120,00 EUR P: 02 535 18 96, info@ris-dr.si, prijavnica na spletni strani www.ris-dr.si Op: petje, ples, zabava, ustvarjanje, jahanje, druženje i: www.ris-dr.si, http://www.zkts-ms.si/sport/ novice

DELAVNICE S FRANCOŠČINO IN ANGLEŠČINO Or: Kulturno društvo Escalade ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota T: 16. 8.–19. 8. 2016 (torek in četrtek od 16. do 18. ure; sreda in petek od 10. do 12. ure) K: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota C: 20,00 EUR P: 0681 42 82 (Elizabeta), 02 530 81 10 (PiŠK) info.escalade@gmx.com, metkapravljica@ gmail.com, vesna.radovanovic@ms.sik.si Op: učenje francoščine in angleščine, spoznavanje Francije, Anglije in njunih znamenitosti i: http://www.zkts-ms.si/sport/novice OTROŠKI TABOR Or: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota T: 17. 8.–21. 8. 2016, od 9. do 12. ure K: Hiša Sadeži družbe Murska Sobota C: zaželen prostovoljni prispevek P: 02 530 07 00, 031 748 412, hisa-ms@ filantropija.org Op: različne ustvarjalne in zabavne delavnice i: https://www.facebook.com/ hisasadezidruzbemurskasobota, http://www. zkts-ms.si/sport/novice MURIN NOGOMETNI TABOR Or: DNŠ Mura T: 22. 8.–26. 8. 2016, od 8. do 16. ure K: Mestni stadion Fazanerija C: 50,00 EUR P: 031 307 384, info@nsmura.si Op: nogometna vadba, druge aktivnosti otrok i: www.nsmura.si, http://www.zkts-ms.si/ sport/novice ROKOMETNI TABOR 2016 Or: Rokometni klub Pomurje T: 22. 8.–26. 8. 2016 K: OŠ Bakovci C: 60,00 EUR, drugi otrok 30,00 EUR (vključeno 24-urno varstvo, športne, animacijske, izobraževalne in druge dejavnosti, spominska majica, zgoščenka s slikami s tabora) P: 041 795 239 (Vojko Kuhar), 041 694 070 (Robert Rengeo), info@rk-pomurje.si Op: rokomet in drugi športi, družabni dogodki, izobraževalna predavanja, druženje i: www.rk-pomurje.si/tabor, http://www.zktsms.si/sport/novice

/junij 2016

gospodarstvo

intervju

Z novimi prostori nove zaposlitve Ksenija Glažar

ske izobrazbe tehničnih smeri, kot so denimo elektrotehnika, strojništvo, mehatronika in informatika. V prihodnje bodo prav tako potrebovali elektrotehnike, mehatronike, CNC-programerje, strojnike in tudi druge. Do leta 2021 predvidevajo petdeset novih delovnih mest, od tega 25 do konca leta 2017 oziroma petnajst še do konca tega leta.

Podjetje Xal Svetila je s poslovanjem začelo leta 2008. Sprva so obratovali v najeti dvorani v Markišavcih, danes pa poslujejo na lokaciji v Nemčavcih, natančneje v Severni obrtno-industrijski coni Murska Sobota.

Odločila bližina Gradca Podjetje je hčerinska družba skupine XAL, ki ima sedež v avstrijskem Gradcu. Skupina proizvaja tehnična svetila in svetlobne sisteme za uporabo v pisarnah, trgovinah in hotelih. »Svetila in svetlobne sisteme razvijamo sami ter jih proizvajamo na petih lokacijah v Avstriji, Sloveniji, Indiji, ZDA in na Kitajskem. Prodajamo jih v lastni svetovni distribucijski mreži v več kot 90 državah. Skupina XAL zaposluje več kot 1200 oseb,« pravi Topolnik. Na vprašanje, zakaj so izbrali Mursko Soboto, odgovori, da geografska bližina Gradca omogoča tesno sodelovanje med obema obratoma in da Murska Sobota ponuja ustrezne površine v popolnoma razviti industrijski coni, regija pa veliko ustrezno izobražene delovne sile. Pogrešajo le obvoznico.

Na tej lokaciji so v dveh fazah zgradili najsodobnejši proizvodni obrat s skupno površino 4500 kvadratnih metrov. Zdaj so se odločili, da proizvodnjo še razširijo. Kmalu bodo proizvodne kapacitete obsegale 10.000 kvadratnih metrov površin.

Investicijo želijo zaključiti letos V podjetju se obseg naročil povečuje in prostorske kapacitete so v celoti izkoriščene. »Rast prihodkov bi lahko dosegli s povečanjem produktivnosti in spremembami v strukturi naročil. Nadaljnje izboljšave niso več mogoče, saj je obrat dosegel meje zmogljivosti. Za pokrivanje dodatnih evropskih proizvodnih potreb potrebujemo nove proizvodne površine, ki morajo izpolnjevati visoke standarde kakovosti gospodarstva,« pravi Tadej Topolnik, vodja obrata v Murski Soboti. V aprilu so začeli dozidavati proizvodno halo. Vrednost investicije ocenjujejo na pribl. 7,5 milijona evrov. V okviru načrtovane investicije bodo k obstoječi proizvodni površini dodali še 6100 kvadratnih metrov. »Načrtujemo, da bomo z investicijo zaključili še letos,« dodaja sogovornik. Z načrtovano investicijo postaja podjetje Xal Svetila največji in najpomembnejši proizvodni obrat skupine XAL.

Med najbolj inovativnimi podjetji v panogi Družba se ukvarja s proizvodnjo naprav in opreme za razsvetljavo.

Najpomembnejše skupine proizvodov so reflektorji ter površinske in profilne svetilke. »S skupino XAL se uvrščamo med najbolj inovativna podjetja v panogi. Podjetje v okviru svojega razvojno-raziskovalnega oddelka nenehno vlaga v razvoj novih izdelkov in razvoj novih proizvodnih procesov,« pojasnjuje Topolnik. V murskosoboškem obratu se ukvarjajo zlasti s končno montažo izdelkov in sestavijo okoli 90 odstotkov izdelkov. Letno ustvarijo 22 tisoč različnih artiklov.

Podjetje z globalno distribucijsko mrežo Za zdaj je podjetje zastopano na treh celinah in v več kot 90 državah. Avstrijski trg trenutno upravlja okoli 50 prodajnikov, izvoz po vsem svetu pa v Gradcu koordinira 35 zaposlenih. Skupina je na najpomembnejših tujih trgih ustanovila hčerinske družbe. V evropskem prostoru poleg Slovenije še v Nemčiji, Švici, Španiji, Italiji, Franciji, Nizozemski, Združenem kraljestvu, Poljski in Švedski, v azijskem pa v Dubaju in Hongkongu. V državah, kjer skupina XAL nima lastnih podružnic, tesno sodelujejo z izbranimi prodajnimi partnerji, da bi lahko kar najbolje poskrbeli za stranke. »V zadnjih letih smo veliko vložili v širitev prodajne mreže in v dolgoročne odnose s strankami, kar se že pozna pri prodaji,« še dodaja Topolnik.

Prvega junija so v podjetju imeli 155 zaposlenih. Gre zlasti za tehnično izobražen kader poklicne, srednje tehnične, višje in visokošol-

Službe ne dobi vedno najboljši kandidat ... Aleksandra Grah Klub prekmurskih študentov je pripravil že tretjo pomursko študentsko zaposlitveno konferenco. Organizatorji so v ospredje tokrat postavili ustvarjanje osebne blagovne znamke, ki bo posamezniku pomagala pri uspešni karierni poti. Udeleženki konference študentki Ani Sobočan se zdi pomembno, da študent poklicno pot začne oblikovati že med študijem, in sicer s spoznavanjem lastne osebnosti in interesov ter vključevanjem

v različne projekte. Vse to lahko pozneje dodobra izkoristi, saj tako lažje najde delo, ki ga zares veseli. »Karisfera nam je ponudila različne ideje, kako postopoma odkrivati svoje dobre lastnosti in jih nadgrajevati,« še poudarja Sobočanova. »Ponosni smo, da nam je uspelo doseči najpomembnejši cilj, in sicer ponuditi kakovosten program ter zgraditi mrežo študentov in delodajalcev. V prihodnosti si želimo še boljše udeležbe, saj se trudimo na konferenci vedno ponuditi inovativna znanja, najnovejše informacije in koristne izkušnje, ki posamezniku pomagajo pri vstopu na trg dela,« je poudarila predsednica Kluba prekmurskih študentov Barbara Sečko. V okviru projekta želijo še

dalje širiti zavedanje, da je treba pri gradnji kariere in iskanju zaposlitve biti nenehno dejaven. Po

njenem mnenju se je pomembno pokazati, stopiti iz cone udobja in se predstaviti. Na tovrstnih do-

godkih, ki so, kot pravi Sečkova, odlična priložnost za mreženje, se povezujejo, združujejo znanja in kompetence ter premikajo stvari na bolje. Bontonolog Saša Županek je študentom na zabaven način in s praktičnimi primeri pojasnil ključne sestavine nastopa pred delodajalcem. Kot pravi, dela ne dobi vedno najboljši kandidat, ampak tisti, ki se zna najbolje prodati. Pri tem je ključnega pomena osebna predstavitev, ko kandidat pokaže najboljši del sebe, torej tistega, po katerem se loči od drugih. »To je lahko odločilnega pomena. Ampak vsak mora imeti tudi svojo ceno, saj klečeplazenje ne prinese dobrih rezultatov,« še pravi Županek.

»Pogrešam zlasti slovensko družino in prijatelje ter domačo hrano« Aleksandra Grah

državi zgodile v obdobju približno petnajstih let. Šlo je za nekaj sto tisoč podatkov. Število nesreč sem primerjal z luninimi menami in ugotovil, da se nesreče dogajajo enako pogosto ne glede na luno. Ljudje zelo radi opažamo povezave, kjer jih v resnici ni. Zelo selektivno si zapomnimo dogodke (npr. prometne nesreče, ko je luna polna), na druge pa pozabimo (npr. na prometne nesreče, ko luna ni polna). Nato pridemo do napačnih zaključkov. Pozneje sem izvedel, da so nekateri na ljubljanskem kliničnem centru prepričani, da se med polno luno zgodi več ugrizov psov. Tega nisem preverjal, vendar sem prepričan, da bi rezultat spet bil negativen.

Foto: arhiv AD Kmica

»Že od nekdaj je bil moj sen postati astronom. To me je privlačilo že od malih nog,« pravi dr. Primož Kajdič iz Murske Sobote. Leta 2003 se je odločil, da izobraževanje nadaljuje na mehiškem astronomskem inštitutu, enem najboljših na svetu. Trenutno dela na inštitutu za geofiziko, kjer se posvečajo proučevanju pojavov in dogajanju v osončju. Iz zadnjega obdobja so zanimive raziskave o geomagnetnih nevihtah, ki lahko močno vplivajo na delovanje tehnoloških sistemov – omrežij, satelitov, navigacije ipd. Kajdič se poleg znanstvenoraziskovalnega dela kot predsednik društva Slovencev v Mehiki trudi ohranjati slovensko kulturno dediščino. Pot vas je pred leti zanesla v deželo Aztekov in Majev. Zakaj ravno Mehika?

S povečevanjem proizvodnje nove zaposlitve

junij 2016

Že od nekdaj je bil moj sen postati astronom. To me je privlačilo že od malih nog. V Sloveniji sem se temu cilju približal, ko sem se vpisal na študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tam je takrat obstajala tudi smer astronomija, vendar sem si želel specializacije v tej smeri šele na podiplomskem študiju. Ker pri nas ni bilo takega programa, sem se odločil pogledati v tujino. Mentor dr. Tomaž Zwitter mi je priporočil Mehiko, saj je imel tam sodelavce, poleg tega pa astronomski inštitut mehiške narodne univerze UNAM spada med najboljše na svetu. Tako sem jih preprosto po elektronski pošti vprašal, če bi se dalo pri njih študirati. Dobil sem pozitiven odgovor in januarja 2003 sem odletel čez ocean. Od leta 2009 ste predsednik društva Slovencev v Mehiki. Kakšno je poslanstvo društva in koliko Prekmurcev živi tam? Društvo je neformalna organizacija, saj v Mehiki tujcem društev ni dovoljeno ustanavljati. Namen je povezati Slovence, ki živijo v Mehiki, zlasti ker smo se vsi, ki smo se preselili v to državo, pogosto znašli v zagatah, na katere nismo takoj našli odgovorov. Izpostavil bi birokratske zahteve v Mehiki in tudi v Sloveniji, denimo ob porokah ali pridobivanju državljanstva za otroke. Tako smo ustvarili seznam elektronskih naslovov članov, ki ga uporabljamo za izmenjevanje informacij in iskanje nasvetov. Pomemben cilj naše-

Dotakniva se še vaših gimnazijskih in študijskih let. Kdo vas je navdušil za astronomijo?

ga društva je tudi ohranjati slovensko kulturo ter jo poskušati približati mehiškim prijateljem in sorodnikom. To nam dobro uspeva v sodelovanju s slovenskim častnim konzulom v Ciudádu de Méxicu Arielom Lopezom. Kakšno je vaše raziskovalno delo na inštitutu za geofiziko? Delam na oddelku za fiziko vesolja. To področje je sicer zelo sorodno astronomiji, razlika pa je zlasti v tem, da se posvečamo preučevanju pojavov, ki se dogajajo v samem osončju. Pri tem uporabljamo podatke, ki jih pridobijo vesoljske sonde. Ti podatki so lahko posnetki, denimo sonca in planetov, ali lokalne meritve sončevega vetra in medplanetarnega magnetnega polja, ki jih opravljajo sonde na različnih lokacija po osončju. Bi lahko izpostavili kako raziskavo oziroma nova dognanja s področja astronomije?

»Število nesreč sem primerjal z luninimi menami in ugotovil, da se nesreče dogajajo enako pogosto ne glede na luno. Ljudje zelo radi opažamo povezave, kjer jih v resnici ni. Zelo selektivno si zapomnimo dogodke (npr. prometne nesreče, ko je luna polna), na druge pa pozabimo (npr. na prometne ne sreče, ko luna ni polna).«

Leta 2014 sem bil soavtor raziskave, v okviru katere smo proučevali ogromno strukturo, ki jo je v medplanetarnem prostoru zaznala sonda STEREO A. Ta struktura je bila nekakšna gmota magnetnega polja in plazme, ki je po osončju potovala s hitrostjo več kot 2000 kilometrov na sekundo. Take gmote izvirajo s sonca in so posledica velikanskih eksplozij na njegovem površju, če pa pridejo do zemlje, lahko povzročijo geomagnetno nevihto. Med geomagnetnimi nevihtami se močno spreminja magnetno polje našega planeta, kar lahko zelo zmoti in celo onesposobi tehnološke sisteme, kot so električna omrežja, navigacijski sistemi GPS ter navigacijski sistemi za letalski in pomorski promet, lahko se pokvarijo sateliti in ogrožena so življenja astronavtov. Gmota, ki smo jo preučevali, je bila najhitrejša med vsemi, ki so jih kdaj zaznale vesoljske sonde. Seveda se je takoj pojavilo vprašanje, kako je do nje sploh prišlo in kaj bi se zgodilo, če bi dosegla naš planet. V članku, ki je bil objavljen v prestižni reviji Nature Communications, smo poskusili odgovoriti zlasti na prvo vprašanje. Pozneje so o tem poročali tudi nekateri slovenski dnevni časopisi. Sodelujete tudi z astronomskim društvom Kmica in večkrat predavate murskosoboškim gimnazijcem. Kakšno je zanimanje mladih za astronomijo? Mlade v splošnem zanima veliko stvari, samo primerno jim jih moramo predstaviti. V društvu poskušamo mladim in tudi sta-

»Življenje v dvajsetmilijonskem mestu se seveda zelo razlikuje od življenja v Murski Soboti. V mestu smo zelo nagneteni, ogromno je prometa, velike so tudi razdalje. Že obisk trgovine je podvig, ki ti zlahka vzame dve uri časa.« rejšim približati astronomijo na različne načine, in to na poljudnih predavanjih, javnih opazovanjih nebesnih pojavov, taborih itd. Mlade pogled skozi teleskop, zlasti tisti prvi, zelo navduši. Ker so naši tabori in dogodki vedno dobro obiskani, menim, da zanimanja za astronomijo med mladimi ne manjka. Kakšen je vpliv luninih men na človeka? Večkrat v pogovoru uporabimo frazem »tega pa luna nosi«, prav tako mnogi trdijo, da se ob polni luni poveča število prometnih nesreč in neljubih dogodkov, prav tako lahko zaznamo bolj nemirno in odstopajoče vedenje. Ali gre zgolj za laična prepričanja ali morda lahko prisotnost pojavov utemeljite z znanstvenimi dokazi? Vpliv lune na prometne nesreče je zelo razširjen mit, vanj verjamejo celo zdravniki na ljubljanskem kliničnem centru. Ko sem za to izvedel, sem za lastno zabavo naredil študijo, v kateri sem uporabil uradne podatke policije o prometnih nesrečah, ki so se v naši

Za odgovor se bo treba vrniti kar v osnovno šolo. Za astronomijo sem se namreč navdušil, ko sem prvič dobil v roke daljnogled in sem ga zvečer obrnil proti nebu. Spomnim se, da sem zagledal zvezde, ki so sijale v različnih barvah, tudi luna se je skozenj videla čisto drugače. Potem se je začelo. Imel sem tudi srečo, da me je matematiko v osnovni šoli učil Stane Cestnik, ki je bil ljubiteljski astronom in se je rad pogovarjal o teh pojavih. Ko smo v razredu ugotovili, da naju zanima ista stvar, so me sošolci večkrat prepričevali, naj ga o čem povprašam, da bi ura matematike hitreje minila. No, delovalo je samo včasih. V gimnaziji sem v okviru obveznih izbirnih vsebin začel obiskovati astronomski krožek, ki ga je vodil Franc Duh, takrat profesor fizike na srednji medicinski šoli. Krožek je potekal na Ljudski univerzi in redno sta ga podpirala tudi profesor fizike na murskosoboški gimnaziji Edvard Dečko ter takratni direktor Ljudske univerze Marjan Čenar. Sčasoma smo se začeli dogovarjati, da bi ustanovili astronomsko društvo. K projektu sta pristopila še profesorja Renato Lukač in Mitja Slavinec. Ob pomoči profesorja Lukača smo razširili dejavnosti na gimnaziji, med drugim smo kupili prvi teleskop. Dr. Slavinec je pozneje postal predsednik Astronomskega društva Kmica, ki je bilo ustanovljeno leta 1996. Tako letos praznujemo dvajseto obletnico delovanja. Kakšno je življenje v Mehiki, če ga primerjate s Prekmurjem? Kaj najbolj pogrešate? Življenje v dvajsetmilijonskem mestu se seveda zelo razlikuje od življenja v Murski Soboti. V mestu smo zelo nagneteni, ogromno je prometa, velike so tudi razdalje. Že obisk trgovine je podvig, ki ti zlahka vzame dve uri časa. Pogrešam zlasti svojo slovensko družino in prijatelje ter domačo hrano, čeprav je tudi mehiška zelo okusna. Pogosto prihajate v Mursko Soboto? Ne tako pogosto, kot bi si želel.

/junij 2016

profil / predstavljamo

Želel postati učitelj, našel se je v poklicu vzgojitelja Ksenija Glažar Aljoša Rudaš je nekoč obiskoval vrtec na Pušči, danes je tam zaposlen kot pomočnik vzgojitelja. Je radijski voditelj in soustanovitelj Romskega akademskega kluba. V prostem času trenira dodgeball, njegova velika ljubezen so potovanja. Znanje, ki ga je nekoč pridobival kot otrok v vrtcu na Pušči, danes prenaša na mlajše generacije kot pomočnik vzgojitelja. »Pred petimi leti so nekateri otroci pri igri še spontano govorili v romščini, danes pa na Pušči niti v družinskem okolju romski jezik ni več prvi jezik, ampak je to večinoma prekmurščina, razen redkih izjem seveda,« pravi Aljoša. »Posamezne besede včasih ob slovenskem jeziku povemo še v prekmurskem, romskem in angleškem ali katerem drugem tujem jeziku. Tako otroci dobijo občutek, da so vsi jeziki enakovredni, čeprav je romski jezik morda še vedno stereotipno zaznamovan,« še dodaja. Aljoša je lani uspešno zagovarjal diplomsko delo, v katerem je predstavil model vključevanja otrok v večkulturno okolje

kovreden vrtcem v Ljubljani, čeprav ima predznak romski,« pravi Aljoša. Uredil je zbornik ob 50. obletnici vrtca na Pušči in otroško monografijo »Murska Sobota je tudi moje mesto«, ki je prejela veliko pohval. O njej še pravi: »Ugotovili smo, da je bila to prva otroška monografija v Sloveniji.«

med predšolsko vzgojo in ki je pomemben prispevek k razvoju tega področja v Sloveniji.

Vrtec na Pušči enakovreden ljubljanskim »Že kot otrok sem želel postati učitelj. Vendar sem naletel na težavo, da nihče v okolju, v katerem sem bival, ni imel take izobrazbe. Takrat je še veljalo, da Rom iz romskega naselja in iz romske družine določenih del ne more opravljati. Postati učitelj so bile moje sanje. Vendar do vpisa v srednjo šolo tega nikoli nisem izdal, o tem nisem razmišljal na glas,« pravi sogovornik. Odločil se je za predšolsko vzgojo na mariborski tretji gimnaziji in jo zaključil. »V četrtem letniku sem se odločil za študij matematike in kemije, vendar petega predmeta na maturi nisem opravil. Zato sem opravil pripravništvo v vrtcu

Pušča – naselje, ki bo nekoč le četrt Murske Sobote

Top 5 Navdihujoča oseba: Navdihujejo me otroci in preprosti ljudje z zgodbami o uspehu. Naj knjiga: Jorge Bucay: »Ti povem zgodbo?« Glasbeni okus: Poslušam vse zvrsti glasbe, med priljubljenimi izvajalci sta gotovo will.i.am in Stromae. Kraj v Pomurju: Park v Murski Soboti. Življenjsko vodilo: »En otrok, en učitelj, eno pero in ena knjiga lahko spremenijo svet.« (Malala Jusafzaj)

in ta poklic vzljubil. Potrebe postati šolski učitelj več nisem čutil, saj sem se našel v poklicu vzgojitelja,« še doda. Delal je v različnih enotah Vrtca Murska Sobota in čez čas zaprosil za premestitev v enoto na Pušči. »S tem sem prevzel tudi poslanstvo, kako narediti ta vrtec bolj prepoznaven, da bi še več neromskih družin vanj vpisovalo svoje otroke. Družbi smo želeli dokazati, da je ta vrtec ena-

Jasmina Muhič

Aljoša je tudi voditelj romske oddaje »Romskih 30 minut« na Murskem valu. »Na prijazen način skrbim, da tudi romska beseda seže malo širše,« strne svoje delo na radiu. Je tudi soustanovitelj Romskega akademska kluba. V prostem času trenira dodgeball, rad potuje ter spoznava nove kraje, kulture in ljudi. O potovanjih pravi, da se z vsakega vrne bogatejši, potovanja pa mu vedno znova potrdijo, da različnost bogati. Obožuje tudi morje in plavanje. Aljoša, ki živi na Pušči, kjer je tudi odraščal, o njej danes pravi, da je iz dneva v dan bliže Murski Soboti. »Vrtec je nekje vmes, je ločnica, ne spada ne v Mursko Soboto in ne na Puščo. Čez par deset let bo Pušča verjetno le mestna četrt. Je pa za razliko od preostalih naselij precej bolj živahna in glasna, sploh poleti, ko je lepo vreme,« še dodaja Aljoša.

Krizni center za mlade na Lendavski ulici, ki je vrata prvič odprl 3. novembra 2003, je ob deseti obletnici delovanja sprejel nekaj čez 350 otrok in mladostnikov.

Povprečna starost nastanjenih slabih trinajst let

V centru največ 21 dni V varni hiši imajo v treh sobah šest postelj, za uspešno in vzgojno delo so vzpostavili pravila, kot so omejeni in nadzorovani izhodi, omejena uporaba telefona in televizije, saj brez njiju uspešneje gradijo medosebne stike, in prepoved telefonov v sobi. Mladim s pravili

in omejitvami pomagajo, da začutijo pripadnost varni hiši in hkrati tudi posebno skrb, ki jo zaposleni čutijo do njih. V povprečju so nastanjeni od enega dneva do največ 21 dni, kolikor naj bi najdlje trajal krizni položaj; včasih to obdobje tudi podaljšajo. »Če družine ne vidijo problema in ne sodelujejo, se za otroka oziroma mladostni-

Ksenija Glažar Septembra lani je Mestna občina Murska Sobota predstavila novo lokacijo vrtičkov v mestu. Ti se nahajajo ob Kopališki ulici, med Visitor centrom in vojašnico in so še vedno na voljo. Prvi najemniki vrtove danes že pridno obdelujejo. Bolj kot pridelava hrane, jim je, kot pravijo, pomembna dobra družba. Delo na vrtovih jim pomeni tudi ene vrste rekreacijo. Z vrtički upravlja javno

podjetje Komunala Murska Sobota. Melita Varga Lemut, vodja urejanja okolice in kopališča pravi, da je ob Kopališki ulici v prvi fazi na voljo 12 vrtičkov v velikosti 100 kvadratnih metrov in 48 vrtičkov velikosti 50 kvadratnih metrov. Oddajajo jih preko javnega razpisa. Letna najemnina za manjši vrt znaša 20 evrov, za večjega pa 40 evrov. Še vedno so na razpolago oboji. Ob vrtovih so uredili vrtne lope za shranjevanje orodja, kjer si štirje najemniki delijo en prostor, voda za zalivanje in kompostniki. Okolico ureja in kosi Komunala Murska Sobota, najemniki pa skrbijo za svoje vrtičke. Določena so tudi pravila, med drugim mora biti pridelava ekološka.

Ker veš, kaj boš pojedel Vojko Prah je upokojenec, ki živi v bloku v Murski Soboti. Kot dedku z dvema vnukinjama se mu zdi pomembno, da tudi mladi spoznajo kako se pridela hrana. »Sobota mora začeti razmišljati pozitivno v pridelavi prehrane«, pravi. Svoj košček vrta si je domiselno uredil, postavil klopco za počitek, pa kalilnik, kapljični zalivalnik, družbo mu dela celo štorklja. Vrt mu je bil kot pravi vedno želja. Anastazija Šipoš Češko in Tarik Češko, ki prav tako živita v bloku v Murski Soboti, sta se za vrt odločila kot pravita, »da bi bila več v naravi in bi se več gibala. Med sabo se družimo in se

imamo enostavno super«. Posajene imata osnovne vrtnine, vrtnarita pa brez škropiv. »Nič ne dajem zraven, kot bo zraslo, tako bo«, pravi Anastazija. Pri delu zmotimo še Danico Vršič, upokojenko, ki prav tako živi v bloku v Murski Soboti. »Rada vrtnarim, pa tudi blizu je. Ker sem v pokoju imam čas in v tem delu uživam. Nekoč smo že imeli vrt, potem nekaj časa ne in sedaj zopet vrtnarim. Lepo je tu, pa tudi družba je dobra«. Prav tako upokojenec, ki ravno prekopava del vrta, pa pravi, da mu vrtnarjenje predstavlja neke vrste rekreacijo. »Vrtnarim tudi zato, da vem, kaj si posadim in posejem ter potem tudi vem, kaj jem«.

»Gre za obdobje pubertete, ustvarjanja lastne identitete, identifikacije s starši. Ko starši ne zmorejo sprejeti dejstva, da mladostnik začne razmišljati z lastno glavo, je pogosto treba poiskati strokovno pomoč,« pojasnjuje Bokanova in poudarja, da ne gre za brezizhoden položaj, temveč za nasvet in varnost. V prostorih so v letu 2013 začeli razvijati tudi Dnevni center Kekec. Namenjen je osnovnošolcem, ki želijo ustvarjalno preživljati proste popoldneve, ter tistim osnovnošolcem, ki jim starši ne morejo oziroma ne znajo pomagati ter potrebujejo pomoč pri učenju in domačih nalogah. »Otroci ob različnih dejavnostih, kot so tematske delavnice, družabne in športne igre ter učna pomoč, razrešijo težave v socialni integraciji in v slabše razvitih socialnih veščinah ter izboljšujejo šolske ocene,« je še predstavila Bokanova. Sicer pa dnevni center, ki ga med tednom obiskuje okrog 35 otrok, vsako leto tudi javnosti predstavi, kaj vse se otroci v centru naučijo, kaj zmorejo in česa so sposobni.

Permakulturne delavnice urejanja vrtov V Hiši Sadeži družbe, ki med drugim upravlja s permakulturnim vrtom ob ulici Ob progi v Murski Soboti, pripravljajo večkrat mesečno permakulturne delavnice urejanja vrta. »Pomembno je druženje, vrtnarjenje in medsebojna izmenjava izkušenj«, pravi vodja Hiše Sadeži družbe Darko Kranjc. Svetlana Gorišek pa pravi, da »zasejano in posajeno imamo le tisto, kar je uporabno, to kar potrebujemo za potrebe Hiše Sadeži družbe, predvsem za naše delavnice.« Enkrat do dvakrat tedensko organizirajo delavnice urejanja vrtov, kar je odvisno od vremenskih razmer.

Najmlajša krajevna skupnost z najstarejšo občanko Aleksandra Grah

ka išče rejniške družine oziroma nastanitve v vzgojno-izobraževalnih centrih.«

odločbo o nastanitvi napotijo tudi centri za socialno delo, zlasti ko starši sami ne dojamejo, da je najbolje za otroka, če se umakne iz matičnega okolja. »Pri nas so nastanjeni otroci in mladostniki, ki nimajo urejenega doma, pogosto so žrtve nasilja, zato družina potrebuje zunanjo strokovno pomoč,« poudarja Bokanova.

junij 2016

Ne le vrtnarjenje, tudi druženje

Ko mladostnik potrebuje pomoč

Krizni center je odprt 24 ur na dan in vse dni v letu. V okviru CSD Murska Sobota je organiziran regijsko, in sicer pokriva upravne enote Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota. Namenjen je zlasti pomoči otrokom in mladostnikom od šestega do osemnajstega leta starosti, ki zaradi osebne stiske ali konfliktnega okolja najdejo rešitev v umiku. »Zlasti nevzdržne razmere doma, upor staršem zaradi različnih razlogov, zavrnitev in zanemarjanje s strani staršev, težave v šoli, osebne ali čustvene prizadetosti so razlogi, da se otroci in mladostniki napotijo k nam po nasvete,« pojasnjuje Simona Neuvirt Bokan, vodja kriznega centra in Dnevnega centra Kekec. Pomembno je, da mladi začutijo potrebo po pomoči in se jo prostovoljno odločijo poiskati, ob čemer se morajo zavestno odločiti, da bodo prispevali k razreševanju težav in stisk. Po besedah vodje centra nekaj mladih k njim z

na obisku

ristov. V vasi deluje tudi Klub malega nogometa Satahovci, ustanovljen leta 1975, ki mu predseduje Igor Erjavec. Klub zadnjih šest let deluje v ravenski ligi pod okriljem Občine Tišina. Leta 1997 so začeli z izgradnjo športno-rekreacijskega centra, v letu 2005 so na igrišču uredili reflektorje in opremili slačilnice. Prostori so sicer funkcionalni, vendar niso ogrevani. Predsednik pri delovanju kluba opaža prevelik generacijski razkorak, zato bi si želeli več mladih članov. V letošnjem letu si želijo pri športnem igrišču urediti poligon oz. balinišče in otroška igrala.

V tokratni številki predstavljamo najmlajšo krajevno skupnost mestne občine in edino prekmursko vas, ki nima hišne številke ena. Krajevna skupnost Satahovci je bila ustanovljena leta 2006, in sicer se je njena samostojna pot začela po odcepitvi od KS Krog. Kot pravi predsednik krajevne skupnosti Marko Ružič, so v času samostojne poti uspeli uresničiti več manjših in večjih projektov. Tako so uredili prostore za potrebe krajevne skupnosti in priklop gospodinjstev na primarno kanalizacijsko omrežje, obnovili so vodovodno omrežje v vasi, uredili ulično razsvetljavo in asfaltno prevleko na Golibi in v smeri proti Murskim Črncem, gramozirali vaške ceste, dokončali prvo fazo urejanja pločnikov, prispevali k nakupu gasilskega vozila in še bi lahko naštevali. V prihodnje si obetajo sredstva tudi iz evropske blagajne, s katerimi bi uredili prostore v gasilskem domu. Člani krajevne skupnosti, to so predsednik Marko Ružič, podpredsednica Martina Jablanovec ter člani Nuša Erjavec, Marjan Martinec in Ciril Martinec, se trudijo, da ostajajo povezani in v stiku z vsemi krajani. V najmlajši krajevni skupnosti mestne občine deluje več društev,

Edina vas brez gostilne in trgovine

ki kljub majhnosti skrbijo za kulturni in zabavni utrip vasi z nekaj manj kot tristo prebivalci in 80 hišami.

Najstarejša v vasi gasilska tradicija Najstarejše društvo v vasi je PGD Satahovci, ki šteje okrog 60 članov in je bilo ustanovljeno januarja leta 1937. »V društvu veliko dela in energije vlagamo v najmlajše člane, saj so edino zagotovilo, da se bo tradicija gasilstva v vasi nadaljevala,« poudarja predsednik Marjan Martinec. Po njegovih besedah

je društvo v zadnjih desetih letih napredovalo strokovno in tehnično. V vasi deluje tudi leta 2005 ustanovljeno Kulturno-turistično društvo Goska. Pobudo za njegov nastanek je dal vaščan Franc Boriš, ustanovili pa so ga zaradi ohranjanja in razvijanja kulturne dediščine ter urejanja zunanje podobe vasice, hkrati pa tudi zaradi prepoznavnosti kraja v mestni občini in tudi širše. Društvu od sredine maja 2012 predseduje Drago Ketiš. Kot pravijo člani, si z nenehnim delovanjem prizadevajo, da bi vse, kar so uspeli ustvariti, ohranili in prenesli na mlade rodove,

prav tako pa želijo izboljšati kakovost življenja, ustvariti moralno in duhovno zadovoljstvo, razveseliti in osrečiti ljudi ter uspešno predstavljati domači kraj. Največji projekt društva, ki šteje 62 članov, je bila postavitev in ureditev ličnega počivališča za kolesarje, pohodnike in druge obiskovalce vasi. V društvu od leta 2009 delujejo folklorna skupina ter ljudski pevci in godci Mokoš. Pri njih bo znova pestro konec junija, ko bodo v okviru že pete prireditve »Ko goske zapojejo in gosaki zaplešejo« pripravili tradicionalno srečanje ljudskih pevcev, godcev in folklo-

V vasi se radi pohvalijo z najstarejšo krajanko in tudi Pomurko. To je še vedno čila in nasmejana Matilda Serec, ki se je pri rosnih triindvajsetih kot mlada nevesta priženila v Satahovce. Oktobra bo v svoji knjigi življenja obrnila že 107. list. V središču vasi, severovzhodno od vaško-gasilskega doma, stoji kapelica sv. Duha, postavljena leta 1853. Za vzdrževanje in obnavljanje skrbi kapelski odbor. Ob njej se največ ljudi zbere ob vsakoletnem proščenju, ki je na godovni dan zavetnika kapele, za binkošti, ko praznujejo skoraj pri vsaki hiši. Vaščanov dejstvo, da v vasi nimajo ne gostilne ne trgovine, prav nič ne moti, saj se zato raje poveselijo in družijo kar doma.

/junij 2016

kultura

Nemogoče z norimi idejami spreminjajo v uspešne zgodbe

Jasmina Muhič Organizirata jih Mikk in Mestna občina Murska Sobota. Naslednji bo že to soboto, 18. junija.

V Glasbeni šoli Murska Sobota so ob letošnji 70. obletnici delovanja pripravili slavnostno akademijo. Uradno je šola začela delovati 1. marca 1946.

Eno najpristnejših domačih skupin Zdenek Bily Dixieland sestavljajo Zdenek Bily na trobenti, Sašo Ozmec na pozavni, pevka Mateja Horvat, Iztok Rodež na kitari, Mojmir Wolf na kontrabasu, Zoran Repija na klaviaturah, Miran Celec na bobnih in Boštjan Rous na klarinetu. Na pobudo slednjega je sku-

likokrat norimi idejami, ki se sprava zdijo nemogoče, počasi osvojijo in končni uspeh dosežejo z eksplozivno močjo,« je med drugim povedala ravnateljica glasbene šole. Župan mestne občine dr. Aleksander Jevšek je ravnateljici ob

tej priložnosti podelil posebno priznanje. Slovesnosti so se med drugim udeležili gostje iz glasbene šole iz Ingolstadta. Simfonični orkester šole je pod vodstvom dirigenta Željka Ritlopa skupaj z učenci baletnega oddelka, otroškim in mladinskim pevskim

zborom, komornim zborom ter skupino tolkalcev znova poskrbel za vrhunski glasbeni večer.

Razvejano delovanje Šolski okoliš Glasbene šole Murska Sobota zajema občine

Sprehodi ob glasbi vabijo

Ksenija Glažar

Ob začetku je bilo vanjo vpisanih 50 otrok, danes šolo obiskuje že 520 učencev, ki se učijo igranja različnih glasbil, petja ali baleta. Letošnjo okroglo obletnico so obeležili z različnimi dogodki, ki so se odvijali celo šolsko leto. Ravnateljica Erna Lukač je v nagovoru povedala, da so prevzeli odgovornost nadaljevati s predanim delom. Zahvalila se je vsem nekdanjim učiteljem, ravnateljem in preostalim delavcem šole, ki so vlagali znanje in napor ter zgradili trdne temelje šole. Zahvalila se je vsem učencem, s katerimi so soustvarjali odlične zgodbe, ter staršem in sodelavcem, s katerimi ustvarjajo sedanjost. »V zanimivi kombinaciji različnosti vedno najdemo soglasje in harmonijo. Gonilna sila so posamezniki, ki nas z ve-

junij 2016

Pomurski muzej s številnimi dejavnostmi Minuli mesec je bilo v Pomurskem muzeju precej živahno, saj so v okviru projekta »Prišo je glas« predstavili publikacijo o prvi svetovni vojni, na posebni razstavi pa razkazali stekleni nakit in idrijsko čipko. V novi monografiji iz serije 4 so objavljeni poimenski seznami žrtev v Prekmurju, ki jih je zbrala in objavila Gordana Šövegeš Lipovšek, sodelavka Pokrajinskega arhiva Maribor. Ob mednarodnem muzejskem dnevu, ki je 18. maja, so v muzeju odprli razstavo »Utrinek steklenega nakita in idrijske čipke«, ki je bila na ogled do 12. junija. Kot že vsa leta doslej bo tudi letos 18. junija potekala poletna muzejska noč, ko bo muzej odprt od 18. do 24. ure. Ta dan bodo odprli razstavo o stenskih prtih, pripravili pa bodo tudi veziljsko delavnico za družine. / Aleksandra Grah

Murska Sobota, Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. Glasbena šola Murska Sobota je članica Zveze glasbenih šol Slovenije (ZSGŠ) in Evropske zveze glasbenih šol (EMU). pina leta 2000 začela s tradicionalnimi dixieland skladbami iz 20. in 30. let prejšnjega stoletja ter nadaljevala s tovrstno predelavo slovenskih zimzelenih in tradicionalnih prekmurskih skladb. Na dvorišču murskosoboškega gradu so se z osveženim programom predstavili minulo soboto in odprli te prav posebne sobotne glasbene sprehode. 18. junija bo jutro v Trubarjevem drevoredu popestrila zasedba Êdna, ki predstavlja pet glasbenih

svetov, združenih v edinstveno celoto, ki jo povezujeta neverjetna kemija in strast umetniškega ustvarjanja. Zgodba Êdne se piše od leta 2014, ko je izšla Tjašina zgoščenka »Edno takšo bi rad«. Ljudske pesmi v zasedbi mladih profesionalnih glasbenikov iz pomurske in štajerske regije, ki jih je navdušila stara glasbena zapuščina s področja Prekmurja in Porabja, v njihovi izvedbi dobijo novo, izvirno preobleko. Osrednja tema izbranih pe-

smi je ženska, saj ponujajo uvid v njen položaj v družbi v preteklosti, zlasti v smislu spoznavanja in razumevanja medosebnih odnosov. Tjaša Cigut (vokal, klavir), Kristian Majcen (kitara), Luka Ščavničar (kontrabas), Jasmina Dajčman (saksofon) in Blaž Korez (tolkala) bodo tako tvorili pomlajeno arhaično podobo, ki tako zelo prija ušesom, in bodo slehernega poslušalca popeljali v nove glasbene razsežnosti.

POČITNIŠKE DELAVNICE V MUZEJU Osnovnošolce med sedmim in štirinajstim letom starosti vabimo na 4-dnevne muzejske delavnice. Spoznavali bomo delo etnologa in različne teme, ki jih raziskuje, ter si na razstavah ogledali, kakšne predmete zbira. Nato jih bomo po svojem poustvarili: izdelali bomo pomanjšano poslikano skrinjo, izvezli platneno torbico, se igrali stare igre in spekli domače kifline. Spoznali bomo tudi, kako etnolog raziskuje, saj nas bo obiskala pripovedovalka Olga in nam pripovedovala o spominih na svoje otroštvo. Delavnice bomo izvajali v dveh terminih:

Slike, ki vas bodo prevzele V galeriji Dvorca Rakičan je na ogled eksperimentalna slikarska postavitev »Solvtio Perfecta (Cinis Cinereum)« akademske slikarke Natalije Šeruga. Projekt združuje šestnajst njenih najnovejših slik iz obdobja 2015/2016 z atmosfero postaranega rustikalno robustnega prostora galerije. Eksperimentalna slikarska postavitev bo na ogled do 25. septembra. Slikarka zadnjih ducat in pol let slika na platna, ki jih z vidnimi šivi pričvrsti na kovinski nosilec. Na razstavljenih slikah se ponavlja upodobitev svetle in temne dvojice figur v pokrajini z vodo (reka, morje, jezero itd.) ter pravilnega kroga. Slikarka je za šestnajst slik in postavitev izbrala naslov po ilustraciji »Solvtio Perfecta«, ki je ena izmed dvanajstih ilustracij zgodnjega alkimističnega dela »Donum Dei«. / Foto: arhiv Dvorca Rakičan

od torka, 28. junija, do petka, 1. julija 2016, med 10. in 13. uro; od torka, 23. avgusta, do petka, 26. avgusta 2016, med 10. in 13. uro. Prosimo za prijave na e-naslov: mateja.huber@pomurski-muzej.si ali na telefonsko številko 059 366 621

/junij 2016

kultura

junij 2016

Mesto bo oživelo, Soboško poletje letos z dodatnim prizoriščem

Učenci OŠ III stopajo za soncem V Gledališču Park je bila premierno izvedena glasbeno-gledališka predstava »Stopaj za soncem«. V njej je nastopilo 48 učenk in učencev murskosoboške tretje osnovne šole. Ideja za predstavo, ki je učence popeljala po poteh sonca in topline, se je že lansko leto porodila učiteljici Tanji Roš, ki pravi, da so učenci z nastopom dokazali, da lahko ob vsakodnevnem delu za šolo ustvarijo še veliko drugega. V predstavi sta se z branjem odlomkov iz knjige »Mali princ« in veznim besedilom, dopolnjenim z vsebinami odpetih pesmi, prepletali dve zgodbi. »Vsak v življenju, kamor začnemo stopati z majhnimi koraki, premaguje majhne in velike težave, se prebuja s soncem in išče svojo zvezdo,« je še poudarila Roševa. / Aleksandra Grah

Pogum, srčnost in modrost otroci ponesli med starše Vrtec Murska Sobota je že tretje leto zapored pripravil zaključno prireditev »Sončni vrtiljak 2016«. V športni dvorani Osnovne šole I se je predstavilo okrog sedemsto dvajset otrok iz devetih enot Vrtca Murska Sobota. Starši so športno dvorano napolnili do zadnjega kotička in z navdušenjem spremljali otroke ter vzgojitelje in vzgojiteljice, ki so pripravili barvito plesno-glasbeno predstavo z motivi iz pravljice »Čarovnik iz Oza«. Ker tudi letos vrtec sledi vrednotam, kot so spoštovanje, pomoč, sodelovanje, pogum, modrost in srčnost, so s prireditvijo želeli te vrednote ponesti do šole in v življenje. / Jasmina Muhič

Mladi virtuoz na harmoniki Geza Grabar Tilen Horvat iz Nemčavcev je letos na tekmovanju za Avsenikovo nagrado v Begunjah na Gorenjskem osvojil že tretje zlato priznanje. Ob enem bronastem in enem srebrnem je na tem odmevnem mednarodnem tekmovanju skupaj osvojil že pet priznanj. 17-letni dijak tretjega letnika murskosoboške gimnazije se uvršča v krog tistih nadarjenih harmonikarjev, ki se lahko pohvalijo z bero najvišjih priznanj z različnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Učenec šestega razreda Glasbene šole Beltinci, kjer se pri mentorju Dejanu Raju uči igrati diatonično harmoniko ali frajtonarico, je novo potrditev doživel na nedavnem, desetem tekmovanju harmonikarjev za Avsenikovo nagrado. V svoji starostni skupini (skupina C – harmonikarji med 16. in 22. letom) je med 21 tekmovalci zbral izjemnih 96,5 točke (od 100) in si ponovno priigral zlato priznanje. Čeprav se bo verjetno po zaključku nižje glasbene šole, ki traja šest let, odločil še za dva razreda, se poklicno skoraj gotovo ne vidi v glasbi. Pravi, da ga zanima družboslovje, zato bo temu področju namenil študij, igranje harmonike pa bo nadaljeval kot član glasbene skupine. Slednjo, ki se imenuje Tandem, je s kolegom iz glasbenih vrst konec lanskega leta že ustanovil in za sabo imata tudi prve nastope. Vsak dan harmoniki nameni približno uro, dvakrat tedensko obiskuje še glasbeno šolo. Glasba je sicer njegov hobi, vendar če želi biti uspešen, se ji mora podrediti in jo sprejeti kot način življenja, razloži. Učenje igranja harmonike uspešno združuje s šolo, saj je med boljšimi dijaki. Za igranje ga je ob poslušanju narodno-zabavne glasbe pred osmimi leti navdušil dedek Franc, pa tudi sicer ima v družini – pri mami Monji, očetu Srečku in babici Irmi – zelo veliko podporo.

Anita Gaber Foto: Aleš Cipot

Festival, ki na Trgu kulture v Murski Soboti poteka v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport ter ob podpori Mestne občine Murska Sobota, sponzorjev in gostincev, tudi letos ponuja poseben program.

S Soboškim poletjem so v Murski Soboti začeli pred desetimi leti. Namen? Oživiti mestno jedro. Od takrat so bili julija in avgusta petki in sobote rezervirani za sproščujoče kulturnoglasbeno dogajanje. Ob petkih in sobotah bodo na voljo večerni koncerti, ob sobotnih dopoldnevih pa bodo na svoj račun prišli otroci. Letošnje Soboško poletje bo postreglo še z novim odrom. Nov sklop koncertov od bluesa in swinga do funka in jazza se bo

odvijal tudi ob sobotnih večerih, in sicer na dvorišču TIC-a oziroma Hranilnice prekmurskih dobrot, ki bo preurejeno za nastop glasbenih mojstrov. V letošnjem poletju so pri izboru izvajalcev dali prednost domačim glasbenikom. Središče mesta bo tako poletno živahno. »Ker je ob sobotnih večerih Murska Sobota še posebno prazna, smo se odločili, da to spremenimo s koncerti. Izbrali smo lep, intimnejši prostor,« o odločitvi, da koncerte

ponudijo še drugje v mestu, pove direktorica murskosoboškega Zavoda za kulturo, turizem in šport Brigita Perhavec.

Pestra paleta nastopajočih Organizatorji so skrbno izdelali program. V dveh mesecih se bo ob koncih tedna na odrih predstavilo več kot dvesto nastopajočih od blizu in daleč, saj izvajalci prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Italije, Srbije, Brazilije, Maroka, Japonske in ZDA. Na večernih koncertih bodo nastopili Ethnotrip, Prifarski muzikanti, Braća Teofilović, Denis Dantas quartet, Banda Berimbau, Ama silver tour 2015, Atlas Austrija, Tori Story quartet, Klarisa Jovanović & Della se godba. Poleg tega so tudi letos v festival vključili orkester mladih nadarjenih izvajalcev klasične glasbe z zborom, ki tokrat prihajajo iz ZDA. Ob sobotah dopoldne bo na Trgu kulture že uveljavljen program za otroke. Najmlajši bodo lahko spremljali lutkovne in gledališke predstave ter prisluhnili prijetni glasbi. Vsako leto to umetniško in zabavno dopoldansko dogajanje za otroke v središče mesta privabi številne obiskovalce. »Kot dolgoletni organizatorji koncertov imamo vzpostavljene številne povezave z organizatorji drugih poletnih festivalov in poznanstva z mnogimi zastopniki glasbenikov. V prvi vrsti gre za izvajalce etno glasbe,« Brigita Perhavec opiše, kako so izbirali izvajalce.

Uživajo vse generacije

Kdor poje, zlo ne misli

Najboljši regijski plesalci na murskosoboškem odru Ob tednu ljubiteljske kulture je murskosoboška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti gostila regijsko revijo otroških, mladinskih in odraslih plesnih skupin. Na Plesnih vizijah se je v Gledališču Park v Murski Soboti predstavilo sedemnajst plesnih skupin, največ z mariborskega konca. Na revijo sta se uvrstili tudi dve skupini iz Pomurja. Plesna skupina Mavrični sij lendavskega vrtca se je uvodoma predstavila s predstavo »Vse je mogoče«. Nastala je pod mentorstvom in ob koreografiji Romane Lebar in Jerneje Pucko. Plesna skupina Ividö Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava pa je pod mentorstvom Eve Nađ nastopila s predstavo »Ples v snegu«. / Ksenija Glažar, foto: Jasmina Muhič

Na 21. letnem koncertu pevskega zbora goričkih vinogradnikov so pevci gostili nekdanje člane mešanega pevskega zbora Štefan Kovač. V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je pod vodstvom zborovodje Jožefa Slavička prekmurske in slovenske narodne, ljudske, ponarodele ter avtorske pesmi prepevalo trinajst pevcev, ki so v večini tudi vinogradniki. Pevski zbor, ki je nastal na pobudo društva po trgatvi konec leta 1994, svoj prvi uradni nastop pa je imel na društvenem občnem zboru marca naslednje leto, je na letošnji koncert v goste povabil MPZ Stari kovači. Slednji so sekcija veliko bolj znanega murskosoboškega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač. Na lepem glasbenem večeru so ljubiteljski pevci zapeli kar sedemnajst pesmi, od tega štiri gostje večera, trinajst pa zbor gostitelj. / Geza Grabar

Po besedah Perhavčeve je bilo v preteklih letih na vsakokratnem dogodku okrog 500 ljudi. In ravno to je namen festivalskega dogajanja čez poletje. Zato želijo tudi letos številne obiskovalce nagraditi z dobro glasbo. »Seveda smo zadovoljni, vsako leto bolj. Obiskovalcev je namreč iz leta v leto več, toda še bolj nas veseli, da se spreminja starostna struktura. V prvih letih je prihajala starejša publika, zdaj se jim vsako leto pridruži več mladih. Ob tem starejše občinstvo ostaja. Prav to smo si želeli, zato smo še toliko bolj zadovoljni,« veselo pove Perhavčeva. V soboto, 16. julija, ko mestna občina praznuje 21. obletnico, bodo tako kot lansko leto pripravili prireditev na Slovenski ulici. Med Blagovnico in Šopingom bodo zaprli cesto, saj se bo tam odvijalo glasbeno-kulinarično druženje. Za Soboško poletje, ki se letos začne v petek, 1. julija, in bo trajalo vse do 27. avgusta, je namenjenih 28.000 evrov, več kot polovica gre za nastopajoče, preostalo za promocijo in organizacijo, med drugim tudi za nočitve in pogostitve nastopajočih. Koncerti in predstave Soboškega poletja so brezplačni ter so prispevek Mestne občine Murska Sobota in sponzorjev k oživitvi dogajanja v mestnem središču. »Obiskovalci lahko od letošnjega festivala pričakujejo mnogo dobre glasbe ter prijetno druženje s prijatelji in znanci ob toplih poletnih večerih in nočeh,« zaključuje Perhavčeva.

/junij 2016

šport

Gimnazijec, ki veliko obeta

Asji Benčec veliko priznanje Mednarodne gimnastične zveze Darijo Ilič Že dolgo časa velja za izjemno nadarjeno športnico in perspektivno telovadko. Razkošen talent je najprej začela kazati v orodni gimnastiki, v zadnjih letih vedno bolj v skokih na veliki prožni ponjavi. Kot prva Slovenka se je udeležila mednarodnih tekem na tem orodju in na njih zabeležila odlične rezultate. Je tudi prva Slovenka, ki je zmagala na mednarodni tekmi v skokih na veliki prožni ponjavi, in prva Slovenka, ki se ji je uspelo uvrstiti na mladinsko evropsko prvenstvo, ki je bilo letos v Španiji. Uspehe je opazila tudi Mednaro-

Geza Grabar V skupino najbolj nadarjenih mladih kolesarjev, ki tekmujejo na cestnih dirkah in tudi v ciklokrosu, se uvršča dijak tretjega letnika Gimnazije Murska Sobota Žiga Horvat. Kot član slovenske mladinske kolesarske reprezentance se je nedavno udeležil enajstdnevnih priprav v Belgiji, kjer je ob tem na-

stopil na dveh odmevnih dirkah za mlade kolesarje. Na dirki Guida Reybroucka za svetovni pokal, dolgi 122 kilometrov, je bil pri 95. kilometru udeležen v skupinskem padcu na čelu kolone. Na srečo so ga po oskrbi v reševalnem vozilu kmalu odpustili samo z odrgninami in udarninami. Dirke ni mogel nadaljevati, a je na srečo lahko ostal na pripravah in se udeležil še druge dirke. Drugič je dirkal na klasiki med Gentom in Wevelgemom, ki šteje za nacionalni pokal (samo sedem dirk na svetu je v tem najvišjem rangu). Sodelovalo je 23 najboljših mladinskih reprezentanc sve-

ta oziroma 138 najboljših mladinskih kolesarjev. Dirka je bila brutalna: po ozkih cestah in več kot sto let starih tlakovanih poteh so prevozili 123 kilometrov in premagovali kar 22-odstotne strmine. Dirko je končalo samo 73 kolesarjev, komaj dobra polovica. Horvat je do konca ostal v vodilni skupini in osvojil 34. mesto. Tudi ta rezultat je potrdil, da sodi v elito najboljših mladih kolesarjev na svetu. Na murskosoboški gimnaziji, kjer so nanj zelo ponosni, pravijo, da se mu ob njegovi izjemni vztrajnosti na treningih in v šoli obeta lepa kariera profesionalnega kolesarja.

dna gimnastična zveza, ki je telovadki dodelila štipendijo za športni razvoj. Velja poudariti, da štipendija ne prispeva samo denarja, s katerim si bo Asja lahko plačala dodatne treninge, temveč je hkrati svojevrstno častno priznanje Mednarodne gimnastične zveze, saj je zveza letos po vsem svetu podelila le dvanajst takih štipendij. Ob tej priložnosti velja izpostaviti trenerje, ki telovadko na športni poti spremljajo že od zgodnjega otroštva. Milica Menart, ki je na novo postavila temelje gimnastike v Pomurju, je bila njena prva trenerka. Delo je nato prevzel Daniel Štraus, ki je v društvu začel s treningi akrobatike in nato s treningi na veliki prožni ponjavi. Ker gre za privlačen olimpijski šport, se treningov udeležuje vedno več otrok, murskosoboško društvo pa v tej disciplini sodi med najuspešnejše v Sloveniji. Ob koncu velja omeniti starše, čeprav bi si zaslužili prvo mesto na lestvici zaslug. Asjo so prvič pripeljali v Partizan, jo vozili na treninge in njeno športno pot finančno podprli.

šport

Ponovno z izjemnimi plesnimi vragolijami Plesna šola Zeko je pripravila sedmo poletno produkcijo, na kateri so plesalci ponovno pokazali plesne korake, ki marsikomu vzamejo sapo. Na prireditvi so se predstavile različne generacije plesalcev, od tistih najmlajših do najstarejših. Plesna produkcija je tudi tokrat prišla ob pravem času, saj se plesalci te plesne šole pripravljajo na evropsko in državno prvenstvo, kjer bodo ponovno dokazovali svoje sposobnosti. / Aleš Cipot

Državnega prvenstva osnovnih šol v šahu, ki je aprila potekalo na Otočcu, so se udeležili tudi mladi šahisti OŠ I in OŠ III Murska Sobota. Med dekleti je v posamični kategoriji U 9 najboljši rezultat dosegla Ema Lukač iz OŠ I Murska Sobota, ki je zasedla tretje mesto. Ekipno so v isti starostni skupini učenci OŠ III Murska Sobota (Amadej Kastelic, Jure Kumin in Kio Červek) zasedli sedmo mesto, ekipa OŠ I Murska Sobota (Mak Kovač, Ema Lukač in Tine Golob) pa deseto mesto. V kategoriji U 12 je ekipa OŠ I Murska Sobota (Enej Meglič, Maj Pečnik, Alina Lukač in Ema Lukač) dosegla šesto mesto. / Ksenija Glažar

Messi je vzor njej, ona pa drugim Karlo Vratarič

bolj enakovredne, saj le tako lahko napredujemo tudi v našem klubu,« pravi Roganova.

Najboljša nogometašica v Sloveniji prihaja iz Murske Sobote. Manja Rogan je po izboru Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije postala nogometašica leta. Odlične predstave kapetanke ŽNK Teleing Pomurje tako niso ostale neopazne. Nad nagrado je bila seveda navdušena. »Občutki so res neverjetni, saj je z nagrado poplačan ves trud na treningih in tekmah. Seveda je ne bi bilo brez kluba, trenerja Bojana Jančarja in soigralk. Nikakor se s to nagrado ne bom zadovoljila, saj je tako priznanje odlična motivacija in dodatna spodbuda, da se potrudim postati še boljša,« meni 20-letna Sobočanka. Roganova se z nogometom ukvarja že zelo dolgo časa. Spoznavati ga je začela pri petih letih, in to na treningih dečkov pri Muri. Kot pravi, ima žogo v nogah tako rekoč že od rojstva, saj sta z dedkom rada obiskovala nogometne tekme. Nogometašicam Pomurja, oziroma takrat Filovcem, se je pridružila pri šestih letih, prvo prijateljsko tekmo za članice je odigrala pri dvanajstih, prvo v prvenstvu dve leti pozneje. V letošnji sezoni je zaigrala na vseh

Tujina je izziv

dvajsetih prvenstvenih tekmah; dosegla je sedemnajst zadetkov in postala sedma strelka sezone.

Želi si enakovrednejše lige Sicer so Pomurke že petič zapored postale državne prvakinje, in to brez oddane točke in z neverjetno razliko

v zadetkih 158:8. Znova jim je uspelo v našo pokrajino vrniti tudi pokalno lovoriko, ki so jo lani osvojile nogometašice Rudarja. In kako je igrati, ko vnaprej veš, da lahko izgubiš samo na res slab dan? »Vsako tekmo začnemo z močno željo po zmagi, tudi proti nasprotnicam, ki so na papirju slabše od nas. Če-

prav kako tekmo zmagamo tudi z 10:0, se moramo znati pripraviti na tekme kvalifikacij za ligo prvakinj. Takrat se moramo namreč v dveh mesecih pripraviti na tri zahtevna srečanja. Kljub temu si želim, da bi se slovenski ženski nogomet hitreje razvijal ter da bi bila liga enakovredna in močnejša, nasprotnice pa

Za nogomet v splošnem še vedno velja, da gre za fantovski šport, čeprav ga igra vse več punc. Kot pravi letošnja nogometašica leta, je v nekaterih državah ženski nogomet že enakovreden moškemu, denimo v Nemčiji, Franciji ali Angliji: »Ženski nogomet se po svetu izjemno razvija. Sicer se po telesni moči ne moremo primerjati s fanti, v taktičnem in tehničnem smislu pa nismo nič slabše od njih. Veliko punc je boljših od svojih moških kolegov.« Manja je tudi redna članica slovenskih reprezentanc in samo vprašanje časa je, kdaj se jim bo uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje. »To je naš cilj. Ob ugodnem žrebu se lahko zgodi marsikaj, tudi uvrstitev na veliko tekmovanje.« Ženski nogomet je pri nas napredoval že do te mere, da kar nekaj nogometašic igra celo v tujih klubih. Tudi Roganova si želi nekoč zaigrati v tujini, toda za zdaj se s prihodnostjo še ne obremenjuje. Njen vzornik je Lionel Messi, vzornica pa Abby Wambach. Redke trenutke, ko ne študira in ni okupirana z nogometom, rada preživi doma in si s prijatelji ogleda nogometno tekmo.

Štorklje v Mursko Soboto prinesle ameriški nogomet Aleš Cipot Člani kluba ameriškega nogometa Murska Sobota Storks, ki se po domače in zlasti krajše imenuje tudi Štorklje, orjejo ledino v Pomurju. Ne glede na besedi »Murska Sobota« v imenu predstavljajo celotno Pomurje, saj je to v regiji edini klub ameriškega nogometa in njegovi člani prihajajo iz različnih pomurskih krajev. S fanti, ki se ob ponedeljkih in petkih ob 19. uri zbirajo na travnatem igrišču Osnovne šole I, sem se dobil na treningu. Tekme sicer igrajo na igrišču z umetno travo na Fazaneriji, igrati na pravi travi pa je po njihovih besedah bolje, saj so padci manj boleči in tudi odrgnin je manj. Vendar se fantje nad umetno travo Fazanerije vseeno ne pritožujejo, kar nekako od igralcev ameriškega nogometa tudi pričakujemo.

Lukačeva tretja na državnem prvenstvu osnovnošolcev

junij 2016

To ni rugbi Nepoznavalci ameriški nogomet pogosto zamenjujejo z ragbijem. Predsednik kluba Erik Kapun se s tem vprašanjem redno srečuje: »Rade volje razložim, s čim se ukvarjam. Ljudje so radovedni in postavljajo vprašanja o ameriškem nogometu. Tudi to je dokaz, da njegova prepoznavnost v Sloveniji raste.« Čeprav je Murska Sobota majhno mesto, ima bogato športno tradicijo najrazličnejših športov. Zakaj bi torej

nekdo izbral ukvarjanje z ameriškim nogometom, ne pa z (običajnim) nogometom, odbojko, katerim izmed borilnih športov? Patrik Mencigar, igralec Štorkelj, pravi, da nogomet, rokomet in podobne športe igra dobesedno vsak. »Ameriški nogomet je nekaj novega in mi je zelo pri srcu, saj se v tem športu kombinirajo moč, hitrost in veliko znanja.«

V ekipi tudi dekle Štorklje trenutno igrajo v drugi ligi, ki je nekoliko prirejena za klube, ki se šele razvijajo. Med dru-

gim tudi zato ne igra enajst, ampak zgolj devet igralcev. Da bi v klubu lahko razmišljali o igranju v prvi ligi, jim manjka zlasti več igralcev. Zato so v Murska Sobota Storks dobrodošli vsi, ki bi se želeli preskusiti v tem športu. Pred kratkim se jim je pridružila tudi Anja, prvo dekle v klubu. Fantje pravijo, da ameriški nogomet ni navadno prerivanje na igrišču, temveč zelo dobro koordiniran šport z ogromno taktike. Bistvo ameriškega nogometa je doseči touchdown, kar pomeni spraviti žogo mimo nasprotnikove obrambne ekipe v končno cono.

/junij 2016

šport Foto: Ksenija Glažar

Mlade odbojkarice pri vrhu Uredništvo Foto: arhiv ŽOK Sobota

MEMOARI PO NAŠE

NAKIT OKOLI VRATU

POSLANKA HETMANIZ VRST SKO SDS (EVA) ŽEZLO

TROJANSKI JUNAK

RDEČI DREN

PTIČJE KRILO

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je skupaj z Združenjem atletskih sodnikov Murska Sobota organiziral 15. Soboški tek in pohod. Medtem ko so se tekaškega dela prireditve udeležili 104 tekači, se je na letošnji osemkilometrski pohod odpravilo osemnajst pohodnikov.Tekaški del prireditve so začeli najmlajši, ki so se pomerili v kategorijah baby, U 8, U 10, U 12, U 14 in U 16. Sledila sta teka članic in članov na 7,5 in 4,5 kilometra, kot zadnji so se pomerili srednješolci in preostali občani. / Jasmina Muhič naslednji sezoni začenjajo v kategoriji starejših deklic, kjer bodo glede na prikazano prav tako posegale po vrhunskih uvrstitvah. Kolektiv ŽOK Sobota je tako še enkrat dokazal, da se v Murski Soboti dobro dela na področju ženske odbojke in da je le vprašanje časa, kdaj bomo v Murski Soboti spet gledali žensko prvoligaško odbojko.

Na športnih igrah četrte Mestna občina Kranj je gostila petnajste slovenske letne športne igre šolarjev, na katerih je med 220 udeleženci nastopila tudi ženska

ekipa odbojkaric iz Murske Sobote. V odbojki je naša ekipa premagala Celje z 2:0, poraza so zabeležile z zmagovalkami iz Maribora in tudi proti Velenju, obakrat z 2:0. Na koncu so zasedle četrto mesto. Za murskosoboško ekipo so igrale Karolina Pavlič, Zala Bakan, Sarah Demirtas, Nika Gider, Klara Konkolič, Nadja Pitz Durič, Lisa Rosić in Maša Vnuk. »Kljub temu da smo zasedle nehvaležno četrto mesto, smo z igro zadovoljne, z malo športne sreče pa bi lahko osvojile tudi odličje,« je dosežek mladih odbojkaric pokomentirala Nadja Pitz Durič.

Karlo Vratarič Foto: arhiv KK Radenska Creativ Sobota

Končalo se je košarkarsko tekmovanje v prvi državni ligi za mlajše dečke U 11. Prvo mesto so s šestnajstimi zmagami in samo dvema porazoma osvojili dečki KK Radenska Creativ Sobota.

NEIZTROŠENOST

HOTEL V BOVCU

ŽIVCI (STAR.)

POT, CESTA (LAT.)

ERBIJ KANDIRANI POMARANČNI OLUPKI

DEL VEČDNEVNE DIRKE ZABOJ ZA ČEBELE

PODATKI, DEJSTVA PRAŠIČ (LJUBK.)

STISKALNICA (POGOV.) DAROVALEC

MORSKI ROPAR, GUSAR POKLON

PRITOK SAVE FANT NA DESKI S KOLEŠČKI

HRVAŠKI IGRALEC (IGOR)

AMERIŠKA PISATELJICA (ERICA)

PTICA S ČOPOM NA GLAVI

ČEŠKI REŽISER FORMAN

POSEBEN DOBITEK V IGRI LOTO

Festivalsko dogajanje bo popestrilo mesto

VENEZIA

Poleti košarkarska šola Kot vsako leto bo KK Radenska Creativ Sobota organiziral poletno košarkarsko šolo, in sicer od

četrtega do osmega julija. Prav v poletni košarkarski šoli se je začela učiti osnov košarke večina današnjih in nekdanjih košarkarjev kluba. »Klub ima svetlo prihodnost, zlasti če bomo nadaljevali z načrtnim in kakovostnim delom v mlajših selekcijah in v celoletni košarkarski šoli,« še dodaja Juteršnik.

Mikk gostil mlade šahiste V organizaciji Mikka je potekal že deveti šahovski turnir pomurskih osnovnih šol. Udeležilo se ga je veliko mladih šahistov iz vsega Pomurja. Med posamezniki je bil najboljši Jaka Meglič (OŠ I Murska Sobota), drugi je bil Enej Meglič (OŠ I Murska Sobota), tretje mesto pa je zasedel Joži Lenček-Kranjec (OŠ Fokovci). Ekipno je bila najuspešnejša OŠ I Murska Sobota, druga je bila OŠ Fokovci in tretja OŠ III Murska Sobota. / Ksenija Glažar

PRVI MOŽ IAAF (SEBASTIAN) GRŠKI BOG GOZDOV

VRTIŠČE KOLESA

JAZ TEBI, TI MENI, DAJ - DAM

V romunskem mestu Timisoara je potekalo evropsko prvenstvo IKU v katah in športnih borbah. V reprezentanci Slovenije so tekmovali tudi člani Karate kluba Murska Sobota. Na celotnem tekmovanju je sodelovalo 750 tekmovalcev, ki so prišli iz osemnajstih držav. Rezultati: Luka Šobak – 1. mesto (borbe, st. dečki, do 45 kg) Vesna Zadravec – 1. mesto (kate, veteranke, nad 35 let) Nisa Kocet – 2. mesto (borbe, malčice, do 40 kg) Sebastijan Koltaji – 2. mesto (borbe, ml. člani, do 65 kg) Sebastijan Koltaji – 2. mesto (borbe, člani, do 65 kg) Niko Kocet – 2. mesto (borbe, kadeti, nad 77 kg) Fiona Zečiri – 3. mesto (borbe, mladinke, do 57 kg) Nejc Časar – 3. mesto (borbe, mladinci, nad 78 kg) An Šiplič – 3. mesto (borbe, ml. člani, do 70 kg) V ekipnih borbah so za slovensko reprezentanco tekmovali tudi naslednji člani Karate kluba Murska Sobota: borbe, ekipno, kadeti (sambon kumite): 2. mesto – Vid Veren Hochstetter; borbe, ekipno, kadeti (rotacija): 3. mesto – Niko Kocet; borbe, ekipno, člani (rotacija): 3. mesto – Sebastijan Koltaji, An Šiplič.

POT ZA PROMET Z VOZILI

GADIŠČE

18.GRŠKA ČRKA ALPSKI SMUČAR LIGETY

PEVKA VILER

HRVAŠKO NAFTNO PODJETJE

PREBIVALEC EOLIJE

Na srečanju so med drugim spregovorili tudi o Trajnostni urbani strategiji in dogovoru za razvoj regije. Klaudija Šadl Jug je navzoče seznanila, kaj se dogaja na področju projektov, zlasti tistih, ki so bili sprejeti v aprilu, ko je bila sprejeta tudi Trajnostna urbana strategija. »Zdaj nas čaka še strateški dokument na področju prometa. Gre za celostno prometno strategijo, ki jo bomo pripravljali v letošnjem letu, zaključek pa je predviden za začetek spomladi naslednjega leta,« je predstavila Šadl Jugova in poudarila, da je usklajevanje enajstih mestnih občin, med katerimi je Murska Sobota edina iz pomurske regije, zelo uspešno.

REKA V AMERIKI S SLAPOVI NAŠ SLIKAR

ŠPELA TREFALT

NADZEMNI DEL REPE ALI KORENJA

Čaka jih delovno poletje

STREŠNI NAPUŠČ

MOČVIRSKO STEBLO

STARA RUSKA DOLŽINSKA MERA

Uspešni nastopi na evropskem prvenstvu

STROJ, NAPRAVA

SAMUEL (KRAJŠE)

NAŠ PEVEC (JANKO)

JOŽE BURNIK

VELIKA MORSKA ŽELVA NOETOVA BARKA

LEPOSLOVEC

GOSPA V ITALIJI ČEŠKI TENISAČ (IVAN) HRVAŠKI OTOK

BOLJŠA VRSTA PIVA TULEC, ETUI DANTE ALIGHIERI

STARO MESTECE NA CRESU

MOŠNJA, LISTNICA

ŠTORKLJA

ZVOK SIRENE

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do ponedeljka 4. julija 2016 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Marija Gjerek, Zvezna ulica 2, 9000 Murska Sobota. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

stitve članov, ki so se v kvalifikacije za drugo državno ligo uvrstili izključno z domačimi igralci,« je zadovoljen Juteršnik.

JADRNICA, LADJICA

HLADILNIK NEKDANJI RASTLINA, V HOTELSMUČAR. KI DAJE SKI SOBI SKAKLEC VINO (WALTER) VICENZA

UČENJAKINJA

CHRISTIAN BALE

Rezultat ekipe je plod načrtnega dela z mladimi, zlasti v okviru celoletnih košarkarskih šol, v katerih vse leto trenira skoraj 180 otrok v starosti od sedem do petnajst let. Vodi jih šest trenerjev. Rezultati se kažejo tudi pri selekcijah U 13 in U 15, ki sta v letošnji sezoni prve državne lige prav tako zasedli visoki mesti.

VIKTOR ORBAN

SPLETKA UPORABA NOG PRI MEDSEBOJNEM OBRAČUNAVANJU

Župan Jevšek je pripravil srečanje z novinarji o aktualnem dogajanju v občini.

HRVAŠKI OTOK

Fazanerija gostila tekače in pohodnike

Jasmina Muhič, foto: Vida Lukač

ZNAN REPORTER Z RADIA CITY

Mlajši dečki državni prvaki!

Mladeniči so dosegli izjemen uspeh, v klubu pa so prepričani, da imajo pred sabo še svetlo prihodnost. V prvem delu so fantje nasprotnike premagovali z veliko razliko in tekmovanje zaključili brez poraza. V drugem in tretjem delu tekmovanja, kjer so nasprotniki bili nekoliko močnejši, so izgubili zgolj dvakrat. Predsednik kluba Peter Juteršnik je nanje upravičeno ponosen. Meni, da so fantje dosegli enega največjih uspehov kluba v zadnjih letih, za kar so zaslužni igralci ter oba trenerja Primož Slavič in Vid Ismajlovič. »Rezultat ekipe je plod načrtnega dela z mladimi, zlasti v okviru celoletnih košarkarskih šol, v katerih vse leto trenira skoraj 180 otrok v starosti od sedem do petnajst let. Vodi jih šest trenerjev. Rezultati se kažejo tudi pri selekcijah U 13 in U 15, ki sta v letošnji sezoni prve državne lige prav tako zasedli visoki mesti. Dobro sezono imata za sabo še U 17 in U 19, ne smemo pa pozabiti niti odlične uvr-

AVTOR: JANEZ DONŠA

VELIKO GLASBILO S TIPKAMI

V Murski Soboti je zaradi odličnega dela z odbojkarskim podmladkom veliko možnosti, da nekoč spet dobimo klub, ki bo nastopal v prvi ligi. V organizaciji OK Aliansa Šempeter je potekal finale državnega prvenstva v mali odbojki za deklice. Poleg ekip Formisa, Nove KBM in domačega Nekropolisa se je na zaključni turnir uvrstila tudi ekipa ŽOK Sobota. Prvo tekmo je proti domačemu Nekropolisu izgubila z 1:2 (25:22, 23:25, 25:17), v tekmi za tretje mesto pa so murskosoboške odbojkarice premagale Formis I z 2:1 (16:25, 25:19, 25:15) in tako osvojile tretje mesto v državi v mali odbojki za deklice. Za ŽOK Sobota so pod vodstvom trenerke Bernarde Sukič Škrilec zaigrale Vita Belec, Ajda Kuhar, Gaja Kuhar, Eva Klement, Tiara Ošlaj, Melanie Kuhar, Vita Belec, Zoja Vöröš, Pia Krajcar, Anja Kolmanič, Ana Kolmanič, Laura Meško in Maja Cigüt. S končnim tretjim mestom so dekleta odlično zaključila igranje male odbojke. Skoraj vse igralke namreč v

junij 2016

murska sobota nekoč

AVTOR ARIANE (CLAUDE) RUDOLF MAISTER

BULAVA - hetmansko žezlo ARŠIN - ruska dolžinska mera, 70 cm GALO - hrvaški igralec (Igor)

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: BALON, ALEJA, RACER, RIHTA, EN, TS, PRT, SIT, DOVŠKA VRATCA, ASTRONAVT, ILJA, UMIAK, SOK, RMAN, PESJAK, MAČKORA, HRK, IRMA, TUNEL, IK, ANTEJ, SIMI, NAUK, GSTAAD, MIOM, KAHN, SK, SPA, KAPACITETA, KO, KANIBAL, LAS, OKTET, HU, AERT, POLNOČ, DREVAČA, URA, SEZNANITEV, HAK, TRTICA.

Medtem ko je Srečko Đurov spregovoril o pomurskem vodovodu, je Ružič predstavil poslovanje podjetij Komunala in Vodovod. Hkrati je predstavil še načrte obeh družb za letošnje leto, pri čemer se je osredotočil zlasti na pozitivno poslovanje in prevzem oskrbe s pitno vodo s strani družbe Vodovod sistema B. Nekaj besed je na srečanju bilo namenjenih tudi poletnemu dogajanju, katerega osrednji dogodek je ponovno Festival Soboški dnevi z novostmi. Ob pestrem festivalskem dogajanju bodo za Sobočane in Sobočanke spet pripravili Sprehod ob glasbi, Soboško poletje in mednarodni poletni glasbeni tabor.

Stari objekt za skladišče in delavnico, novi za trgovino Jasmina Muhič Objekt severno od Lendavske za kompleksom družbe Elektro Maribor je bil sprva predviden za rušitev, na tem območju pa bi nato uredili prometne površine in zelenico. Njegov edini lastnik družba Telemach ga zdaj želi ohraniti za delavnico in skladišče, ob njem pa postaviti še novi del za trgovino. Telemach je o spremembi začel razmišljati že v lanskem juniju. Za izvedbo del bodo zagotovili vsa finančna sredstva, decembra lani pa so se že obrnili na atelje za projektiranje in inženiring Rating, ki ga vodi Oto Ratnik iz Murske Sobote. Tam so pripravili osnutek prostorskega akta. Na javni obravnavi so si zaželeli, da bi se gradbena dela začela kmalu in da na nove prostore več ne bi bilo treba dolgo čakati.

Jože Kološa – Kološ, Sobota moje mladosti

Foto: arhiv Galerije Murska Sobota

/junij 2016

PRIREDITVE

PREDAVANJA

četrtek, 16. 6. 2016, ob 18.00

Domoznanski večer Mateja Car: »Slovenci v Betlehemu po letu 1924« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

petek, 17. 6. 2016, ob 18.00

Bobnarska klinika: ZACK Bevelacqua klubski prostor, Mikk Murska Sobota

sobota, 18. 6. 2016, ob 20.00

POLETNA MUZEJSKA NOČ »Nokturno z Ustrahavanko«, performans Gledališkega kluba OŠ II Murska Sobota Galerija Murska Sobota

od petka, 24. 6. 2016, do petka, 1. 7. 2016

FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI 2016 mestni park v Murski Soboti

sobota, 25. 6. 2016, ob 19.00

SLOVESNOST OB 25. OBLETNICI SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE / vhodna ploščad gradu v Murski Soboti

ponedeljek, 27. 6. 2016, ob 18.00

Javni pogovor s poslancem mag. Matejem Toninom ob izidu njegove knjige / Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

sobota, 11. 7. 2016, od 15.30 do 17.00

6. rally starodobnikov »PEKING TO PARIS« po Mestni občini Murska Sobota in parkirišče pri BTC CITY M. Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE sreda, 22. 6. 2016, ob 18.00

»Stopaj za soncem«, OŠ III Murska Sobota Gledališče Park v Murski Soboti

od petka, 24. 6. 2016, do nedelje, 26. 6. 2016

FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI 2016 predstave za otroke grajsko dvorišče, Murska Sobota

sobota, 2. 7. 2016, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2016 Zeleni škrat Ariel, predstava za otroke Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 9. 7. 2016, ob 10.00

SOBOŠKO POLETJE 2016 »Volk in kozlički«, lutkovna predstava Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 18. 6. 2016, POLETNA MUZEJSKA NOČ ob 20.30 dr. Robert Inhof: »O humunkulusu Zdenka Huzjana« Galerija Murska Sobota petek, 24. 6. 2016, ob 18.00

Josipa Kljajić: »Humanitarna medicinska odprava Uganda« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

sreda, 29. 6. 2016, ob 17.00

HOSPIC: univ. dipl. psih. Damjana Dodič: »Kako se pogovarjamo z otrokom o smrti in žalovanju?« / Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota

DELAVNICA sobota, 18. 6. 2016, POLETNA MUZEJSKA NOČ ob 19.00 Veziljska delavnica za družine Pomurski muzej Murska Sobota od petka, 24. 6. 2016, do petka, 1. 7. 2016

FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI 2016 Igrivi park mestni park v Murski Soboti

od torka, 28. 6. 2016, do petka, 1. 7. 2016

Počitniške delavnice za osnovnošolce v Pomurskem muzeju Murska Sobota Pomurski muzej Murska Sobota

DRUGI DOGODKI

GLEDALIŠKE PREDSTAVE

četrtek, 16. 6. 2016, »ŠTIRJE LETNI ČASI«, plesna ob 16.30 in 18.30 predstava Plesne šole Urška Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 24. 6. 2016, ob 20.15

FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI 2016 »Staro za novo«, stand-up predstava Borisa Kobala in Tina Vodopivca grajsko dvorišče, Murska Sobota

nedelja, 10. 7. 2016, ob 18.00

»LOUVRE«, gledališka plesna predstava dijakov iz partnerskega mesta Ingolstadt in Murske Sobote / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 17. 6. 2016, ob 11.00

SOČNA VILICA, festival poulične kulinarike Slovenska ulica v Murski Soboti

sobota, 18. 6. 2016, od 10.00 do 12.00

SPREHOD OB GLASBI Edna (Črenšovci) Trubarjev drevored, Murska Sobota

od petka, 24. 6. 2016, do nedelje, 26. 6. 2016

FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI 2016 mestni park, grajsko dvorišče, evangeličanska cerkev

sobota, 18. 6. 2016 ob 9.00

SPOZNAJMO NAŠO SOBOTO, brezplačna turistična vodenja po Murski Soboti Tema: PO STOPINJAH SOBOŠKIH ŽIDOV TIC na Slovenski 41 v Murski Soboti

sreda, 29. 6. 2016, ob 19.00 in četrtek, 30. 6. 2016, ob 19.00

FESTIVAL SOBOŠKI DNEVI 2016 FOLKART 2016: Argentina, Finska, Fidži, Kostarika in Srbija vhodna ploščad gradu v Murski Soboti

petek, 24. 6. 2016, ob 15.00

Koncert učencev zaključnih razredov in tekmovalcev Glasbena šola Murska Sobota

torek, 5. 7. 2016 ob 19.00

»Ko so drevesa postali simboli« (Tone Pavček), svečana akademija ob 20. letnici Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija grajska dvorana, M. Sobota

petek, 1. 7. 2016, ob 21.00

SOBOŠKO POLETJE 2016 Ethnotrip / Trg kulture, Murska Sobota

petek, 8. 7. 2016, ob 11.00

SOČNA VILICA, festival poulične kulinarike Slovenska ulica v Murski Soboti

sobota, 2. 7. 2016, ob 21.00

SKRITO DVORIŠČE 2016 Duo Ponte dvorišče Hranilnice prekmurskih dobrot, Murska Sobota

petek, 8. 7. 2016, ob 21.00

SOBOŠKO POLETJE 2016 Prifarski muzikanti / Trg kulture, Murska Sobota

sobota, 9. 7. 2016, ob 21.00

SKRITO DVORIŠČE 2016 Moirissimo dvorišče Hranilnice prekmurskih dobrot, Murska Sobota

KONCERTI

RAZSTAVE sobota, 18. 6. 2016, ob 18.00

POLETNA MUZEJSKA NOČ Odprtje razstave »Stenski vezeni grafiti« Pomurski muzej Murska Sobota

ponedeljek, 20. 6. 2016, ob 13.00

Odprtje razstave »Človeka nikar« Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje / Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

torek, 5. 7. 2016, ob 18.00 (na ogled do 22. 7. 2016)

Odprtje razstave Fotokluba Murska Sobota Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 14. 7. 2016, ob 20.00 (na ogled do 7. 9. 2016)

Odprtje razstave »Naključja IV« Galerija Murska Sobota Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

POZIV ORGANIZATORJEM PRIREDITEV k sporočanju podatkov in boljši koordinaciji prireditev Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota poziva vse javne zavode, zasebne zavode, društva in razne druge organizacije, ki prirejajo prireditve, da podatke o prireditvah sporočijo v TIC Murska Sobota. TIC namreč zbira podatke in skrbi, da so objavljeni v Soboških novinah. Ugotavljamo tudi, da se večkrat isti dan in ob isti uri odvijeta dva ali celo več dogodkov. Zato organizatorje prireditev naprošamo, da pred pripravo prireditve v TIC-u preverijo, če sta predvidena datum in ura prireditve prosta ali pa že zasedena. Prireditve so namenjene obiskovalcem, zato je škoda, če potekajo sočasno. Kontakti: TIC Murska Sobota, tel.: 02 534 11 30, e-naslov: tic.ms@zkts-ms.si