Sn 154 maj splet

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

19. maj 2016 / številka 154

Najdite užitek in strast tudi vi Prihajajoči dnevi in tedni bodo v naši občini pestro obarvani. Vsakdo bo lahko našel nekaj zase. Že 20. maja bo na sporedu prva Sočna vilica, festival ulične kulinarike v Murski Soboti, na katerem se bo predstavilo pet kuharskih mojstrov. Za raznoliko hrano, novosti in barvitost okusov bo na vsakokratni Sočni vilici skrbelo najmanj pet mojstrov kulinarike, ki bodo vedno

znova razvajali naše brbončice. Z nami bodo znani in manj znani izvrstni domači kuharski mojstri, ki se jim bodo občasno pridružili kuharji iz drugih krajev Slovenije in iz tujine. Dogodek bodo popestrili z mnogimi okusi. Ni zanemarljiv podatek, da bodo ponujene jedi stale največ pet evrov, kar je primerljivo s ceno malice. Toda Sočna vilica ne bo edini večji dogodek ta petek, saj bodo glavno ulico z ulično četvorko zaznamovali maturantje. Zadnjo soboto v maju bo v Murski Soboti

Mestni svetniki so se sestali na dvanajsti seji / stran 4

nato dišalo po bograču. Na dvajseti Bogračiadi, ki bo potekala na Slovenski ulici, pričakujejo tekmovalce iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Poleg tistih, ki tekmovanje vzamejo zelo resno, se nekateri na njem radi tudi malo pošalijo in v ospredje postavijo druženje. Nastopili bodo bakovske mažoretke in glasbeniki Pihalnega orkestra Murska Sobota, na stojnicah se bodo predstavili naši rokodelci. Za glasbo bo čez dan skrbel ansambel Mladi Pomurci, zvečer

bo sledila velika zabava s skupino Štrk in pevcem Mihom Balažičem.

Isti večer bo v Dvorcu Rakičan nastopila Jelena Rozga, teden dni pozneje pa Mestne četrti organizirajo pohod po Murski Soboti. Isti dan, v soboto, 4. junija, bo v Soboškem parku še družinski piknik, odlična priložnost za družine, ki želijo preživeti prijeten dan v naravi. Organizatorji obljubljajo nepozabno doživetje, letos tudi z dobrodelno noto.

Z zbranimi prispevki bodo namreč pomagali družinam v stiski. Vsi ti-

Razbili miselne kalupe, nove vizije porajajo upe / stran 15

sti, ki se želite v zadnjih majskih dneh športno udejstvovati, boste za to imeli priložnost na Soboškem teku. 28. maja bo namreč potekal petnajstič in bo združil tekače različnih starostnih kategorij. Uradno najavljamo tudi del dogajanja na Soboških dnevih, ki se bodo začeli 24. junija. Med drugim bodo obiskovalce letos zabavali Magnifico, S.A.R.S., Vlado Kreslin in Gibonni.

Dogajanja v naši občini torej ne bo manjkalo. Vzemite si čas in najdite svoj prostor pod soncem.

Naj bodo med nami in ne zgolj ob nas / stran 16

2

/maj 2016

O poti, potenju in potencialih Do uresničitve potencialov bo preteklo še veliko znoja, vendar na poti ne gre iskati bližnjic.

Mlaj tudi letos krasi Trg zmage Pred praznikom dela je Zveza svobodnih sindikatov Pomurja v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota organizirala tradicionalno postavitev mlaja in kresovanje. Številni zbrani so na Trgu zmage opazovali postavitev mlaja, ki ga je spremljal nastop Prekmurske godbe Bakovci. Popoldne se je dogajanje ob prazniku dela s prižigom prvomajskega kresa preselilo v mestni park. Mlaj je sicer simbol svobode in delavskih pravic. / Ksenija Glažar

SPTŠ z državnima prvakoma v matematiki Osem dijakov Srednje poklicne in tehniške šole (SPTŠ) Murska Sobota se je udeležilo državnega tekmovanja iz matematike. V kategoriji srednjih tehniških in strokovnih šol sta Jernej Jurhar in Tadej Šinko dosegla prvi mesti v svojih letnikih in postala državna prvaka, Urh Kolarič pa je dosegel peto mesto. V isti kategoriji sta zlati priznanji prejela še Žan Hozjan in Jure Zamuda Srebrno priznanje je prejel Timotej Gabriel Horvat. V kategoriji poklicnih šol se je državnega tekmovanja udeležil Alen Kouter in dosegel zlato priznanje. Na šolskem tekmovanju so dijaki dosegli 33 bronastih priznanj. / Foto: arhiv SPTŠ Murska Sobota

Po napornem dnevu si prisežem, da zjutraj telesu privoščim obilo svežega zraka. Odločim se za tek do reke Mure. Tam v Krogu pri brodu je lepo, pomislim. Dela se nov dan. Hitro spoznam, da telo še ni prebujeno. Srečam gospoda, ki s pogledom pritrdi mojim domnevam. Slečem jakno, vsa je prepotena, kot da bi jo ravnokar potegnil iz Mure. Pa šele pet kilometrov je za mano. Bo šlo? Premišljujem, ali sem se zopet zmotil in od telesa zahteval preveč. Ampak preteči jih moram 21, za božjo voljo. Še deset dni je do maratona. Moj um opravlja svojo nalogo. Razmišljam, kako ga pretentati. Pot mi ponuja odgovor. Pogledam tja čez polja in se zazrem v krasen prizor. Prekmurje brez fotošopa. Lepo. Čeprav moj pulz med tekom ne dovoljuje popolne sprostitve, si ponavljam: »Uživaj, uživaj ...« Nekako mi uspeva. Stečem čez zaprt most, ki se zdi kot prehod v prepovedano ulico. Tam pri brodu ni nikogar, verjetno je prezgodaj. Na hitro s pogledom ujamem tok reke, dovolj, da zadovoljim radovednost. Ta mi ne da miru in hitro se zapletem v razmišljanje. Sprašujem se o potencialih zemlje, ki jo ravnokar teptam s težkimi koraki. Zamišljam si idiličen kraj ob nabrežju reke Mure, kjer bi ljudje sproščeno posedali na stopnicah. Vizije Murske Sobote ali iluzije? Nagibam se k vizijam. Ko po poti nazaj še enkrat prečkam zaprti most, zgolj zmajujem z glavo. Mislim, da je tabla za obvoz edina, ki kaže, da tam naprej nekaj je. Morda bo nekoč res nekaj več kot trenutno. Most naj bi kmalu (končno) sanirali, ostalo prepustimo času. Moj čas na uri medtem kaže, da moram pospešiti.

Nekaj dni pozneje mini priprave nadaljujem mimo Kamenšnice. Medtem ko mi znoj že polzi skozi slušalke, ki zelo slabo prenašajo glasbo nekega avstrijskega radia, opazujem okolico. Spet me ujamejo čudoviti prizori. Um me nato (tradicionalno) priganja, da mi pohajajo moči. Zberem se in poskušam uživati. Ne morem preslišati šuma avtomobilov z bližnje avtoceste. Drvijo mimo, vsak ima svoj cilj. Ponovno se spomnim vizij. Na tem mestu bi se morda ustavili, če bi tu kaj stalo. Zdaj zrem v gručo tovornjakov, ki počivajo med dolgo potjo. Kako daleč (ali blizu) je pot do česa večjega na tem območju, prepustim času. Moj me medtem zopet priganja. Čas je, da pospešim ...

Tadej Buzeti, odgovorni urednik

Pobrateno mesto prejelo častno plaketo Podžupan Mestne občine Murska Sobota Boštjan Berlak in članica odbora za mednarodno sodelovanje Brigita Bavčar sta se v imenu Mestne občine Murska Sobota udeležila slovesnosti ob predaji častne plakete Evropskega sveta našemu nemškemu pobratenemu mestu Ingolstadt. Plaketo je Ingolstadt prejel za širjenje evropske miselnosti prek zglednega sodelovanja z desetimi partnerskimi mesti na različnih področjih. Ob tej priložnosti sta nadžupan Lösel in podžupan Berlak podpisala listino o sodelovanju Glasbene šole Murska Sobota in glasbene šole iz Ingolstadta. / Vida Lukač

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: Družinski piknik 2015, foto: Ksenija Glažar OdgovornI urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Oblikovna zasnova: Ksenija Šömen Grafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Vestnik Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

maj 2016

/

3

Nasmeh na lica, prihaja Sočna vilica Natalija Kreft Že 20. maja bo na sporedu prva Sočna vilica, festival ulične kulinarike v Murski Soboti, na katerem se bo predstavilo pet kuharskih mojstrov.

Drsališče v mestu, sejem ob prazniku svetega Miklavža in božične stojnice – to je le nekaj dogodkov, ki jih murskosoboška občina skupaj s partnerji pripravlja v mestnem jedru.

K še bolj razgibanemu dogajanju v mestu bo ogromno prispeval dogodek, ki bo napolnil Slovensko ulico z ljudmi in vonjem po slovenskih dobrotah. »Sočna vilica je festival ulične kulinarike v Murski Soboti, s katerim bo mesto sledilo svetovnim trendom uličnega prehranjevanja, kjer se klasična ulična hrana nadgradi s kakovostjo in raznoliko ponudbo,« dogodek opiše direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Brigita Perhavec. Tovrstni dogodki so zadnja leta pravi hit, tudi v Ljubljani in Mariboru ter pri naših sosedih. »Potujemo, da spoznavamo nove okuse in kombinacije različnih sestavin, začimb in zelišč.

S prijatelji se radi družimo ob hrani in pijači. Tudi za ljubezen pravijo, da gre skozi želodec. Prav tako so trendi usmerjeni v kakovostno ulično prehrano, saj gostinci, mladi in potencialni kuharji na organiziranih dogodkih preizkušajo svoje spretnosti ter obiskovalcem ponujajo drugačna kulinarična doživetja, kot so jih vajeni v gostilnah in restavracijah,« odločitev za organizacijo pojasni direktorica zavoda. Prvi v vrsti dogodkov bo že 20. maja na pločniku Slovenske ulice pred Hranilnico prekmurskih dobrot. »Za raznoliko hrano, novosti in barvitost okusov bo na vsakokratni Sočni vilici skrbelo vsaj pet mojstrov kulinarike, ki bodo vedno znova razvajali naše brbončice.

Z nami bodo znani in manj znani izvrstni domači kuharski mojstri, ki se jim bodo občasno pridružili kuharji iz drugih krajev Slovenije in iz tujine.« Dogodek bodo popestrili z mnogimi okusi. »Naše brbončice bo s pomladno ponudbo razvajalo pet gostiln in restavracij iz Pomurja.

20. maja bodo na Sočni vilici Sport.s grill, restavracija hotela Diana, restavracija Maximo, Gostilna Lovenjak in podjetje Kodila. Dobrote boste tokrat lahko poplaknili z vini iz Radgonskih goric in s pivom iz goričke pivovarne Uroša Ficka.«

Največ pet evrov za vrhunske jedi Tovrstni dogodki slovijo po kakovostnih dobrotah za majhen denar. »Kuharjem želimo dati priložnost, da uresničijo svoje sanje in potenciale, obiskovalcem pa po zmerni ceni ponuditi vrhunske obroke kar na ulici. Tako ni zanemarljiva informacija, da bodo ponujene jedi na Sočni vilici stale največ pet evrov, kar je primerljivo s ponudbo malic,« še doda Perhavčeva. Mestna občina si močno prizadeva oživiti mestno jedro, zato so dogodki, kot sta Mikloševo in Trezino senje, ter stojnice pred

Zgodbe Prekmurja Tokratni naslov sem si sposodil pri včerajšnjem dogodku, ki smo ga doživeli v največjem kulturnem hramu v državi. Prekmurska godba Bakovci je z glasbo in gosti v prestolnico ponesla delček prekmurske srčnosti in duše.

Priznati moram, da sem bil ob prvem obisku predstavnikov godbe, na katerem so mi predstavili projekt, nemalo presenečen nad smelim načrtom, vendar hkrati ponosen, da imamo med sabo posameznike, ki se ne zadovoljijo s povprečnostjo ter jih na poti do cilja ni strah trdega dela in številnih ovir.

Sočna vilica bo potekala vse do septembra vsak drugi sončni petek med 11. in 18. uro na pločniku Slovenske ulice. Seznam kuharskih mojstrov in dodatne informacije najdete na spletni strani www. socnavilica.si. božičnimi prazniki med domačini lepo sprejeti. »Po odprtju Hranilnice prekmurskih dobrot in TIC-a je festival ulične kulinarike nov korak, da v mesto vrnemo dogajanje in življenje. Tako želimo tudi drugim ponudnikom storitev in lastnikom prodajaln na Slovenski ulici ustvariti ugodne pogoje za poslovanje.

Trenutno se na ulici obnavljata dva lokala, ki bosta kmalu odprla vrata. Da se dogajanje vrača na ulico, pogosto pokažejo mize na pločniku pred različnimi lokalih in dogodki, ki jih organizirajo na Slovenski ulici 41. Sočna vilica je še dodaten impulz pri ustvarjanju mestnega utripa in priložnost za ustvarjanje novih okusov,« je novost opisala Perhavčeva. Vizija zaposlenih na občini in zavodu je živahno mesto, v katerem bo prijetno živeti in v katerem se bodo ljudje želeli družiti. Do cilja je še dolga pot, toda počasi se veliko obrača na bolje. Sočna vilica bo priložnost, da po delovnem tednu postojimo, pokusimo domače in tuje dobrote ter začutimo utrip mesta.

A Sočna vilica ne bo edini nov projekt v tem pestrem letu. Da bi oživili središče mesta, je ob ogromno truda potrebna tudi kopica dobrih idej, ki pa jih na Zavodu za kultu-

ro, turizem in šport ne manjka. »To pomlad in poletje bomo z vodenimi ogledi mesta spoznavali Mursko Soboto, in sicer 4., 11. in 18. junija.

Prav tako ponujamo sprehode ob glasbi v mestnem parku 11. in 18. junija. Festival Soboški dnevi letos ponujajo bogat program in nekaj novosti. Na letošnjem dogodku bo pestra in raznolika festivalska ponudba kulinarike in pijač lokalnih ponudnikov. V času med 24. junijem in 1. julijem bo v parku Igrivi park s številnimi ustvarjalnimi delavnicami za otroke. Tudi letos smo veliko truda namenili prireditvi Soboško poletje 2016. Vsak petek zvečer bomo pripravili koncerte in vsako soboto dopoldne program za otroke, in to julija in avgusta že deseto leto zapored na Trgu kulture, ki ga bomo ob tej obletnici razširili, vendar to naj za zdaj ostane še skrivnost,« razloži Perhavčeva. Ne bodo pa izpustili niti občinskega praznika, ki ga občina obeležuje 16. avgusta, ko bo na Slovenski ulici ponovno pestro dogajanje.

Vzpostavitev centra za obiskovalce regije Gotovo je v občini še ogromno neizkoriščenega potenciala, a za vse ideje še ni bodisi denarnih sredstev ali za to obstajajo drugi razlogi. Na občini in zavodu se kljub vsemu nadejajo pozitivnega odgovora za postavitev paviljona z Expa ob Soboškem jezeru. »Takrat bomo intenzivno nadaljevali dejavnosti vzpostavitve centra za obiskovalce celotne regije, ki smo jih zastavili v izbranih projektih ter bodo zanimiva popestritev in pozitivna izkušnja za obiskovalce Murske Sobote in regije,« zaključi direktorica ZKTŠ.

Pogumno pot razvoja so našemu mestu nakazali tudi študenti treh fakultet iz Ljubljane, ki so v projektnih nalogah zarisali vizijo razvoja Murske Sobote. Skupaj s sodelavci mestne uprave zavzeto pripravljamo projektno dokumentacijo, da bomo lahko že v zelo bližnji prihodnosti uresničili nekaj njihovih zamisli. Komaj čakam, da bodo v mestnem središču začeli ropotati gradbeni stroji in tako naznanili začetek njegove prenove!

Do takrat se bomo v mestnem središču srečevali ob številnih družabnih in kulinaričnih dogodkih, ki so predstavljeni na naslovnici in v nadaljevanju te številke Soboških novin in na katere vas skupaj z organizatorji prijazno vabim.

Naj zaključim še s pozitivno novico o novih delovnih mestih, ki se obetajo v našem kraju. Po daljšem obdobju brez večjih vlaganj bo v Severni obrtno-industrijski coni ponovno stalo gradbišče: podjetje XAL Svetila bo namreč do konca tega leta več kot podvojilo svoje proizvodne zmogljivosti. Po besedah vodstva so se za ta korak odločili, ker sta jih v času, odkar so začeli s proizvodnjo pri nas, prepričali kakovost in zanesljivost prekmurskih sodelavcev.

Tudi to so zgodbe, ki jih piše Prekmurje. Da bi bilo podobnih še veliko!

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

4

/maj 2016

mestni svet

Obširna seja, pestre razprave Ksenija Glažar

gospodarnosti porabe sredstev občinskega proračuna ter o morebitnem oškodovanju občinskih javnih sredstev. Nekateri svetniki so bili mnenja, da »se zopet le pogreva za nazaj«, vendar po besedah direktorja občinske uprave »150 tisoč evrov ni nepomemben denar in ni nepomembna tema«. Mestni svet je sprejel sklep, s katerim nadzornemu odboru občine nalaga, da pregleda izvajanje projekta ustanavljanja fakultete na dislocirani enoti v Murski Soboti z vidika smotrnosti porabe sredstev.

Dvanajsta seja mestnega sveta v znamenju fakultete za turizem in zadolževanja Ljudske univerze.

Mestni svetniki so najprej potrdili zapisnika enajste redne in osme dopisne seje. Na slednji so sprejeli obvezno razlago odloka o lokacijskem načrtu za območje mesta Murska Sobota med Ulico Staneta Rozmana, Gregorčičevo ulico, Ulico arhitekta Novaka in Slovensko ulico. V naslednji točki dnevnega reda so po skrajšanem postopku potrdili predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala. Kot je pojasnila Milena Vöröš iz mestne uprave, je treba zaradi uskladitve izvajanja dejavnosti javnega zavoda z veljavnimi predpisi dodati dejavnosti in jih uskladiti z uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti. Po skrajšanem postopku so mestni svetniki podprli tudi predlog odloka o spremembah odloka o preoblikovanju javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Murska Sobota. Mag. Darja Kadiš iz mestne uprave je razložila, da je bila na pobudo Vrtca Murska Sobota zaradi zmanjšanega števila vpisanih otrok enota Čebelice v Černelavcih zaprta, zato je treba odlok spremeniti. V nadaljevanju seje so mestni svetniki v prvi obravnavi podprli predlog odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota (SD OPN 1) in sprejeli stališča do pripomb z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka. Angelca Dokl Mir iz mestne uprave je pojasnila, da je zaradi spremembe več kot tretjine členov osnovnega odloka besedilo odloka v celoti prenovljeno in bo zagotavljalo boljšo preglednost. Prejšnji odlok je namreč vseboval napake in neskladja med določbami, tudi sicer bi odlok moral biti bolj določen. Mestnega svetnika doc. dr. Mitjo Slavinca je zmotilo, da je bil odlok večkrat spremenjen ter da je v njem veliko napak in neskladij. Spraševal je, ali je bil morda narejen površno in ali obstaja zaščita oziroma klavzula, da odlokov v prihodnje ne bi bilo treba tolikokrat popravljati. Kot je pojasnila Dokl Mirova, je odlok nastajal kar sedem let, vmes se je spreminjala zakonodaja, prav tako je ministrstvo spreminjalo pravilnike.

Občina si obeta do devet milijonov evrov V naslednji točki dnevnega reda so podprli predlog zaključnega računa proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2015, ki ga je predstavil Slavko Domjan iz mestne uprave. V letu 2015 so bili v proračunu realizirani prihodki v višini 16.100.377,69 evra, izdatki proračuna pa v višini 16.402.383,90 evra.

Presežek izdatkov nad prejemki v višini 302.006,21 evra je posledica financiranja nabave hidravlične avtolestve za gasilsko vozilo. Prihodek bo evidentiran v letu 2016 po prejemu sredstev sofinanciranja in bo pokril izkazano zmanjšanje sredstev na računih. V naslednji točki so se mestni svetniki seznanili z nadaljnjimi dejavnostmi Trajnostne urbane strategije (TUS). Mag. Mojca Breščak, direktorica Razvojnega centra Murska Sobota, je med drugim pojasnila, da bo zaradi pozitivnih iz-

Sodelovanje javnih zavodov Mestni svetniki so se v nadaljevanju seje seznanili z letnim programom dela ter finančnim in kadrovskim načrtom za letošnje leto Raziskovalnega izobraževalnega središča Dvorec Rakičan, ki jih je predstavil direktor mag. Robert Celec. Med drugim je izpostavil, da bodo v tem letu nadaljevali s ponujanjem kakovostnih vsebin s področja izobraževanja, raziskovanja, sociale, gostinstva, turizma in dela z mladimi ter da se bodo prijavili na tuje in domače javne razpise. Mestna svetnica Aleša Kovač je opozorila na podvajanje dejavnosti nekaterih javnih zavodov in predlagala, da bi dejavnosti uredili tako, da se ne bi podvajale, pristojnosti pa bi razdelili s pisnim dogovorom. Mestni svetnik mag. Robert Celec je med drugim dejal, da med zavodi obstaja sinergija. Tudi mag. Brigita Perhavec je bila mnenja, da si med sabo ne konkurirajo, ampak delajo usklajeno, pred mednarodnimi razpisi se sestanejo vsi odgovorni v javnih zavodih in skupaj z mestno upravo odločijo, kdo se bo prijavil na kak razpis in s katerim programom. Mestni svetniki so se seznanili še z varnostno oceno za prvi, drugi in tretji policijski okoliš Policijske postaje Murska Sobota.

Ljudska univerza se bo zadolžila

kušenj sodelovanje z javnostjo, ki velja za primer dobre prakse, potekalo tudi pri nadaljnjem načrtovanju razvoja mestne občine. Za vseh enajst mestnih občin v Sloveniji bo iz evropskega sklada za regionalni razvoj in kohezijskega sklada namenjenih skupno 117 milijonov evrov.

Kot je pojasnil župan dr. Aleksander Jevšek, si Mestna občina Murska Sobota v naslednjih dveh letih obeta od sedem do devet milijonov evrov teh sredstev.

Povečuje se trend beračenja Mira Toplak, vodja mestnega inšpektorata, je mestnim svetnikom predstavila občinski program varnosti. Analiza posameznih ogroženosti kaže, da o veliki ogroženosti v Mestni občini Murska Sobota ne moremo govoriti, deviantna obnašanja posameznikov kažejo stagna-

cijo ali upad, kar je vidno na področju prekrškov in prometnih nesreč.

Kritična je infrastruktura, ki mora biti deležna stalne oziroma povečane varnostne pozornosti policistov in občinskih redarjev. Mestni svetnik Darko Rudaš je pripomnil, da se v mestu povečuje trend beračenja.

Pri tem gre za Rome iz tujine, ki mečejo slabo luč na naše Rome, zato bi tako beračenje bilo treba preprečiti in kaznovati. Spoznali in sprejeli so tudi akcijski program za invalide v Mestni občini Murska Sobota za obdobje 2016–2021, ki ga je predstavil Branko Gornjec, predsednik sveta za invalide.

150 tisoč evrov za fakulteto, ki je ni V naslednji točki so se mestni svetniki seznanili z izvedenimi dejavnostmi pri izvajanju projekta

ustanovitve Fakultete za turizem Univerze v Mariboru na dislocirani enoti v Murski Soboti. Informacije o izvedenih dejavnostih so bile pripravljene na osnovi razpoložljive dokumentacije. Dejavnosti so se po besedah direktorja občinske uprave Srečka Đurova začele že leta 2006, pogodba med Mestno občino Murska Sobota in Valvasorjevim raziskovalnim centrom Krško o donaciji in zagotavljanju namenskih finančnih sredstev za izvedbo projekta ter pripravo študijskih in raziskovalnih programov je bila podpisana septembra 2006. Valvasorjevemu raziskovalnemu centru Krško je bilo v letih 2006 in 2007 nakazanih 150 tisoč evrov, leta 2012 pa je bil kot pravna oseba izbrisan iz poslovnega registra Slovenije. Vodstvo murskosoboške občine se sprašuje o zakonitosti, namenskosti, smotrnosti in

Obširna razprava je sledila tudi pri naslednji točki dnevnega reda, pri kateri so mestni svetniki dali soglasje k zadolžitvi javnega zavoda Ljudska univerza Murska Sobota, ki ga vodi Dejan Dravec, v višini 130 tisoč evrov zaradi kratkoročne premostitve finančnega stanja javnega zavoda. Sredstva za servisiranje dolga bodo zagotovili iz neproračunskih sredstev, in sicer iz sredstev za financiranje posameznih projektov.

Izpad prihodkov je v največji meri posledica prehoda iz ene v drugo finančno perspektivo. Temu so zaradi pomislekov o dolgoročni vzdržnosti nasprotovali zlasti v stranki SDS. Po njihovem je morda čas, da se zavod prilagodi novim razmeram, morda tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. Med kadrovskimi zadevami, ki jih je predstavil doc. dr.

Mitja Slavinec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, niso dali pozitivnega mnenja mag. Metki Kuharič k imenovanju za ravnateljico OŠ IV Murska Sobota. V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil za preostanek mandata imenovan kot predstavnik občinske uprave s področja prometa dr. Hugo Maučec. V svet Območne izpostave JSKD Murska Sobota so bili imenovani Brigita Bavčar, Jožek Horvat - Muc in Gizela Lubšina.

aktualno

maj 2016

/

5

V spomin in opomin, da se več ne ponovi

Jasmina Muhič Spominsko slovesnost ob dnevu zmage je Mestna občina Murska Sobota pripravila skupaj z Veleposlaništvom Ruske federacije v Sloveniji in Združenjem borcev za vrednote NOB, dan prej pa so se padlim borcem poklonili tudi predstavniki veleposlaništev Ukrajine, Gruzije in Azerbajdžana.

Slavnostni govornik na osrednji prireditvi na Trgu zmage, veleposlanik Ruske federacije dr. Doku Zavgajev, se je spomnil vseh, ki so svet rešili pred fašističnimi grožnjami in z dvignjeno glavo žrtvovali življenja za svobodo naših narodov. »Najboljše človeške lastnosti, ki so jih izkazali v času vojne, ne bodo nikoli pozabljene.

Pogum, s katerim so pokazali, kaj pomeni ljubiti in braniti domovino, bo za vedno ostal za nas in za naše zanamce,« je poudaril ruski veleposlanik, ki se je zahvalil Mestni občini Murska Sobota, predstavnikom borčevske organizacije

ter vsem občanom in občankam za ohranjanje spomina na padle ruske vojake ter vzorno urejanje spomenika zmage v središču mesta in spomenikov padlim vojakom na murskosoboškem pokopališču.

Sredi mesta spomenik kot opomnik Župan Jevšek je v nagovoru poudaril, da stare Jugoslavije ni več, je pa sredi našega mesta ostal spomenik osvoboditeljem, ki nas vsakodnevno spominja in opominja, da vseh mladih, prezgodaj ugaslih življenj ne smemo nikoli pozabiti. Vence so pri spomeni-

ku položili župan Aleksander Jevšek, veleposlanik Ruske federacije Doku Zavgajev, predstavniki Društva Slovenija-Rusija, predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota, predstavniki veteranskih društev vojne za Slovenijo in otroci iz Moskve, ki so v vojni izgubili svoje bližnje.

V kulturnem programu, ki ga je organiziral Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani, so nastopili kvartet ruskih pravoslavnih duhovnikov, otroci, katerih starši imajo ruske korenine in živijo v Sloveniji, ter pevski zbor Rulada iz Ljubljane. Delegacije so vence v

spomin padlim vojakom položile tudi na pokopališču. Dan pred osrednjo prireditvijo so se padlim borcem poklonili predstavniki veleposlaništev Ukrajine (Mihajlo Brodovič), Gruzije (Zurab Bekaja) in Azerbajdžana (Azar Kudujev).

Veleposlanik Ukrajine v Republiki Sloveniji Mihajlo Brodovič je spomnil na naše dede, ki so padli za svobodo, ki je bila izbojevana pred 71 leti, ter poudaril, da se grozote druge svetovne vojne ne smejo nikoli ponoviti. Vence so položili pri spomeniku zmage in na grobovih vojakov Rdeče armade na murskosoboškem pokopališču.

Bili so pogumni, niso se predali

Ksenija Glažar Mestna občina Murska Sobota in Združenje borcev za vrednote NOB Murska Sobota sta ob prazniku dneva upora proti okupatorju in letošnji 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte pripravila slovesnost pred spominsko ploščo na dvorišču Osnovne šole I Murska Sobota.

Slavnostni govornik je bil Marjan Šiftar, član sveta Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Šiftar se je v svojem govoru spomnil dogodka izpred 75 let, ko je v Vidmarjevi vili v ljubljanski Rožni dolini bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Izpostavil je pogum slovenskega naroda, ki se spomladi leta 1941 ni predal, ampak se je veliko močnejšemu okupatorju uprl, kar je označil za zgodovinsko, politično daljnovidno in državotvorno dejanje. Po besedah Šiftarja so Prekmurci mnoge pre-

izkušnje v zgodovini čutili drugače ter bolj dramatično in nepredvidljivo kot drugi. »Smo del nacionalne matice, ki je bil pogosto tudi spregledan in pozabljen. Vendar sta se kljub temu slovenstvo in slovenska identiteta ohranila, potrjevalo pa se je tudi načelo opiranja na lastne sile in naravne danosti,« je med drugim povedal Šiftar.

Spomin na 78 gimnazijcev Na spominski plošči pred vhodom v Osnovno šolo I so izpisana imena 78 narodnih herojev, gimnazijcev, padlih med letoma 1941 in 1945. To so, kot pravi Šiftar, di-

Šiftar je v svojem govoru izpostavil pogum slovenskega naroda, ki se spomladi leta 1941 ni predal, ampak se je veliko močnejšemu okupatorju uprl. jaki in študenti, ki so tako rekoč iz šolskih klopi, na pragu življenja in ob razcvetu mladosti stopali v partizanske vrste in med aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja ali bili žrtve okupatorjevega nasilja. Boj proti okupatorju je ozna-

čil za enega najbolj častnih dejanj v zgodovini slovenstva. S kulturnim programom so čast spominu padlim izkazali učenci prve osnovne šole in murskosoboški gimnazijci. Obogatili so ga z odlomki iz dnevnikov Ane Frank in Zlate Filipović, ki sta s svojimi zapisi odprli pomembna vprašanja odraščanja v težkih časih. Pred spominsko ploščo sta predstavnika obeh šol položila venec. Župan dr. Aleksander Jevšek je v zahvalo za ohranjanje spomina na padle gimnazijce ravnateljema Osnovne šole I in Gimnazije Murska Sobota podelil zahvalni listini.

6

/maj 2016

aktualno

Veliko stvari se lahko razvije Jasmina Muhič Foto: Željko Matulic

Mestna občina Murska Sobota je pripravila javno obravnavo osnutka odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Kamenšnice.

Pobudo za javno obravnavo je dalo podjetje Pomgrad, ki želi proces gospodarske uporabe zaključiti s prostorskim načrtom, ki bo omogočal nadaljnji razvoj tega prostora. V preteklih desetletjih so območje izkoriščali za izkop gramoza, nastalo je tudi jezero, ki mu zdaj želijo dodati nove, sveže vsebine.

Kot je na javni obravnavi pojasnil Kristian Ravnič iz Pomgrada, dodatna izkopavanja ne bodo potrebna in niso dovoljena že po sedanji uredbi. »Celotna oblika jezera je po veljavnih prostorskih načrtih dovoljena, dodan bo le položen zaliv za kopalce,« je pojasnil.

Poiskati ravnotežje med dejavnostmi in uporabniki Po besedah Ravniča bodo izhajali iz vsebin, ki se na tem mestu že izvajajo, sicer pa bodo zlasti pozitivna mnenja in stališča pogoj za sprejetje akta. Smer razvoja so določili po pogovorih s posameznimi društvi in bo upošteval njihove potrebe. »Veliko stvari se lahko raz-

vije, vendar je vse odvisno od posameznikov, društev in drugih, ki želijo delovati v tem okolju. Upamo na dobre podjetniške ideje, zlasti pa si želimo, da bi tukaj nastalo pravo turistično okolje,« je še poudaril in izpostavil, da bo umeščanje vsebin postopno. Vsi predlogi torej ne bodo zaživeli že jutri, temveč v nekaj letih, nekateri tudi v nekaj desetletjih. Zaradi velikosti jezera so z zunanjimi strokovnimi službami poiskali ravnotežje med različnimi akterji – športnimi, turističnimi in naravovarstvenimi.

Glavni uporabniki jezera so go-

tovo ribiči, ki so povezovalni člen med naravo in športom. Kot je pojasnil podpredsednik ribiške družine Ludvik Števančec, ribičem ni toliko mar, kje bo postavljen ribiški dom, želijo si le dobrega sodelovanja. Hkrati upajo, da se bo v razvoj jezera vključilo čim več društev iz različnih športnih panog. Na nujnost ureditve con oziroma določitve območij dejavnosti je opozoril Gregor Domanjko iz Društva za opazovanje ptic, saj bi se na ta način izognili nepotrebnim konfliktom. Predstavniki družbe IB STUDIO iz Kopra, ki so se prav tako

udeležili javne obravnave, so pojasnili, da razvoj jezera predvideva tudi določitev področij.

Predvidena tudi veslaška proga Na vprašanje, ali bosta tukaj svoje mesto našla še arheološki muzej in morebiti tudi paviljon z Expa, Ravnič odgovarja, da je od posameznikov odvisno, kaj se bo na tem območju urejalo, ter da prostorski načrt omogoča umestitev obeh – arheološkega muzeja in tudi paviljona. Predvidenih je sicer osem

sklopov ureditev prostorskega načrta, med drugim: vodne površine – objekti in naprave za šport in rekreacijo – ureditev tribun in sodniškega stolpa na severni brežini – veslaška proga – proge za kajak/kanu, dva razgledna stolpa na kopnem, objekt za center vodnih športov (surfanje, jadranje, kajak, kanu, spuščanje plovil v vodo itd.) in gostinstvo, stavba za ribiče, gojišče in drstišče rib, motorik park z opremo za vadbo na prostem – območje za piknik, objekti in naprave za turizem ter industrijski kompleks SGP Pomgrad.

OB 170-LETNICI PRVE VOŽNJE Z VLAKOM NA SLOVENSKEM SE ZAKLJUČUJE NAJVEČJI ŽELEZNIŠKI INFRASTRUKTURNI PROJEKT Pred 170 leti je začel na slovenskih tleh voziti prvi vlak, 11 let pozneje pa je bila narejena pomembna železniška povezava med Dunajem in Trstom, tako imenovana Južna železnica, ki je predstavljala najpomembnejšo transportno pot iz Osrednje Evrope do Jadranskega morja. Z razvojem železnice je napredoval tudi gospodarski razvoj. Od takrat naprej se je železniška infrastruktura neprestano razvijala in posodabljala. Projekt »Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah« sodi med največje infrastrukturne naložbe v samostojni Sloveniji. Znatno bo prispeval k razvoju železniške infrastrukture in krepitvi gospodarstva na celotnem območju Slovenije ter varnosti v železniškem in cestnem prometu. Investitor omenjenega projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. Vrednost projekta znaša 465,5 milijonov evrov, delež v višini 231,1 milijonov evrov pa bo prispevala Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Ob 170-letnici prve vožnje z vlakom, letos obeležujemo še eno pomembno obletnico. To je 15 let ponovne vzpostavitve železniške povezave med slovenskim in madžarskim železniškim omrežjem. Gre za pomembno obeležje, saj je proga Pragersko–Hodoš sestavni del sredozemskega koridorja in hkrati železniške osi Lyon–Trst–Divača/ Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja, ki predstavlja 6. prednostni projekt omrežja TEN-T. Čim hitrejFoto: SVRK/Črt Slavec ši razvoj omenjene železniške

osi je opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije. Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko–Hodoš predstavlja eno prednostnih nalog pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo.

Posegi, ki so bili izvedeni v sklopu projekta, imajo velik vpliv na kakovost življenja prebivalcev vseh občin, ki ležijo na območju železniškega odseka Pragersko–Hodoš in cestno infrastrukturo na tem območju. Pomembne pridobitve uspešno zaključenega projekta so povečana zmogljivost proge, elektrifikacija 109-kilometrske proge in s tem omogočanje električne vleke kot okolju prijaznejše vrste transporta, usposobitev proge za hitrosti do 160 km/h ter povečanje prepustne zmogljivosti proge, kar pomeni, da lahko po progi vozi več vlakov. Skrajšal se bo čas potovanja, obenem ni več potrebna menjava vleke na postajah Pragersko in Hodoš, s čimer se skrajšajo tudi potovalni časi vlakov.

Zaradi ureditve izvennivojskih križanj cest z železnico, več časa prihranijo tudi udeleženci v cestnem prometu. Bistveno se bodo skrajšali potovalni časi na pomembnejših relacijah, kjer so omogočeni pogoji za na obratovanje potniških vlakov z nagibno tehniko. Na postajah in postajališčih so na novo urejene klančine, kar omogoča lažji dostop za funkcionalno ovirane osebe.

.

Ob uspešno zaključeni rekonstrukciji, elektrifikaciji in nadgradnji železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h ter modernizaciji nivojskih prehodov in izvedbi podhodov na železniških postajah, vas vljudno vabimo na slavnostni dogodek na Železniško postajo Murska Sobota, ki bo 10. junija 2016.

Na slavnostnem dogodku boste lahko del nepozabnega praznovanja ob 170-letnici prve vožnje vlaka na slovenskem, 15-letnici ponovne vzpostavitve železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko ter zaključku projekta. Prav ob 25-letnici Slovenije bo omenjena naložba v razvoj železniške infrastrukture predana svojemu namenu, kar je prav posebna priložnost za praznovanje.

Slovenija praznuje, praznujte tudi vi!

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura – KS.

aktualno

maj 2016

7

/

Dvajseta Bogračiada vas pričakuje Ksenija Glažar Zadnjo soboto v maju bo v Murski Soboti znova dišalo po bograču. Na jubilejnem tekmovanju v pripravi bograča pričakujejo tekmovalce iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije.

Olga Belec, direktorica hotela Diana in idejna vodja prireditve, pravi, da je v vseh teh letih pokusila celo bograč s sardelami in čokolado.

Poleg tistih, ki tekmovanje vzamejo zelo resno, se nekateri radi tudi malo pošalijo in v ospredje postavijo druženje. Prva Bogračiada se je leta 1997 odvijala pred motelom Čarda. Že naslednje leto se je zaradi odlične udeležbe preselila na vrt pod kostanji restavracije Zvezda v Murski Soboti. Od leta 2011 se prireditev odvija na Slovenski ulici z osrednjim dogajanjem pred hotelom Diana, ki je tudi lastnik blagovne znamke Bogračiada. Prvotni namen prireditve je bil predstaviti prekmursko kulinariko. »Bila je prva kulinarična prireditev tod okrog, po njej so pozneje nastale številne izpeljanke. Kuhanje bograča je dandanes zelo pogost dogodek po Prekmurju,« pravi Belčeva. Letošnja jubilejna Bogračiada bo potekala pod pokroviteljstvom župana dr. Aleksandra Jevška. Imela

bo tudi dobrodelno noto, saj bodo del sredstev namenili v humanitarne namene.

Za najmlajše bo tudi letos na voljo otroški kotiček. Dogajanje bodo popestrili z domačimi ustvarjalci.

Tekom dneva bodo nastopile bakovske mažoretke in Pihalni orkester Murska Sobota. Na stojnicah se

bodo predstavili lokalni rokodelci. Za glasbo bo čez dan skrbel ansambel Mladi Pomurci, zvečer bo sledila velika zabava s skupino Štrk in pevcem Miho Balažičem. Bogračiada ima celo svojo pesem, ki jo je pred leti ustvaril Darko Kegl.

Zdenko Vrenko iz Vojnika (ekipa Pri vročem kotličku) bo, kot pravi

Belčeva, letos bograč kuhal že devetnajstič, saj je manjkal le prvič. V letih 2010 in 2011, ko sta isti dan potekali kar dve prireditvi (Soboški bogračfest in Bogračiada), je kuhal kar na obeh. Med domačini je največkrat kuhal Andrej Potočar iz Markišavcev (ekipa Prijatelja za vedno), ki bo letos kuhalnico vrtel

trinajstič. Stalne in zveste ekipe so še TD Dobrovnik, TD Büjraš Ižakovci, TD Lipovci, Društvo žena in deklet Sončnica Občine Tišina, Mestne četrti Mestne občine Murska Sobota, NSP in drugi. »V kuhanju bograča se pomerijo različni kuharji, najdemo estetske kirurge in predstavnike turističnih agencij, vojake, vrtnarje, predstavnike blagovnih znamk oblačil, policiste, vinarje, optike in celo plesalce,« se spominja Belčeva.

Spominja se tudi, da je pred leti pred prireditvijo bila gostja Radia Velenje v nočnem programu SNOP. Voditeljica Suzana Munda se je domislila, da bi prireditev lahko obiskali tudi poslušalci. Prvega gosta je ob enih ponoči prosila, če bi do jutra zbiral prijave. Do petih zjutraj je poslušalec napolnil kar cel avtobus. Spominja se tudi Bogračiade, ko je bila večerna gostja Tanja Žagar in so jih obiskali kar trije avtobusi njenih oboževalcev. Se pa spominja tudi nepredvidljivih pripetljajev. Tako je pred leti ekipa iz Ljubljane po nerodnosti izpodbila nogo kotlička in že kuhan bograč se je razlil po tleh. Vsako leto jih obišče gospod iz Ingolstadta, ki prireditev fotografira in jim potem fotografije tudi pošlje. Pogosto so gostili provokativne goste iz resničnostnih šovov, kot so denimo Artur in La Toya, Suzana Jakšič, Urška Čepin, Suzana Zekovič in drugi. Torej, 28. maja ob 9. uri se pred hotelom Diana začne jubilejna, dvajseta Bogračiada.

8

/maj 2016

AKTUALNO

Z biodanzo občudovali lepote sveta

Čistilna akcija združila krajane V Bakovcih se je odvijala že tradicionalna spomladanska čistilna akcija. Tako kot v več krajevnih skupnostih Mestne občine Murska Sobota, so se tudi v Bakovcih združili predstavniki številnih društev in preostali krajani vseh starostnih skupin, ki so s skupnimi močmi in zlasti z veliko dobre volje uspešno opravili delo. Tako so uredili okolico športno-rekreacijskega centra, šole in potoka Mokoš ter obrobje kraja. Kot ugotavljajo v krajevni skupnosti, se je v zadnjih letih število odpadkov zmanjšalo, k čemur so gotovo pripomogli dodatni ekološki otoki, kamor krajani lahko odlagajo odpadke, prav tako se je izboljšala okoljska ozaveščenost prebivalcev. / Aleksandra Grah

Na dan vseslovenske biodanze so v Murski Soboti pripravili dogodek »Zemlja pleše«. V Murski republiki v hotelu Zvezda so se Lidiji Šömen in Romeu Vargi pridružili vsi tisti, ki občudujejo lepoto človeka, narave in okolja, v katerem živimo. Brez zadržkov so se predali plesu za ljubezen, sočutje in senzibilne medčloveške odnose ter prebudili občutke in čustva, ki krepijo vrednostni sistem in obogatijo odnos posameznika do sebe, drugih in narave. Ob uspešni izvedbi prve biodanze Šömnova in Varga obljubljata, da jo bosta v Murski Soboti še pripravila. / Jasmina Muhič

Postavili so ga ročno

Iz Černelavcev na Vanečo Tudi letos sta kulturno-turistično in gasilsko društvo iz Černelavcev organizirali spominski pohod na Vanečo.

Pred začetkom sta predsednica Jožica Viher in predsednik Marjan Horvat pozdravila udeležence ter jim zaželela prijeten pohod. Ob tem sta podelila nagrado najmlajšemu članu pohoda, ki je bil star dobrih 109 dni. Kljub slabemu vremenu se je pohoda udeležilo lepo število pohodnikov, ki so se peš odpravili do končnega cilja, ki je bil tudi letos Spominski dom OF Vaneča. Ob koncu je sledilo še zanimivo druženje v zadružnem domu v Černelavcih, kjer so pohodniki sklenili, da se bodo pohoda udeležili tudi prihodnje leto. / Foto: Luka Perš

Po zaslugi sveta Krajevne skupnosti Nemčavci, tamkajšnjega športno-rekreacijskega društva in domačih gasilcev, običaj ohranjajo tudi v tem primestnem naselju. V športnem centru, kjer stoji tudi vaško-gasilski dom, se je na sproščenem druženju ob dobri pijači in hrani z žara tudi letos trlo domačinov, prišli pa so tudi obiskovalci iz okoliških krajev. Možje in fantje so več kot dvajset metrov visok mlaj postavili na roke, torej brez pomoči dvigala ali drugega stroja. Nalogo glavnega koordinatorja pri postavitvi so tudi letos zaupali dolgoletnemu poveljniku nemčavskih gasilcev Karlu Fujsu. Tako kot prejšnja leta so jim visokoraslo smreko iz goričkih gozdov priskrbeli v Gozdnem in lesnem gospodarstvu Murska Sobota, na mesto postavitve pa ponovno prepeljali delavci Komunale. / Geza Grabar

Ljubitelji pohodništva in prijetnega druženja, vljudno vabljeni

na 6. pohod Mestnih četrti Murska Sobota po mestu Murska Sobota, ki bo v soboto, 4. junija 2016, v Murski Soboti Pot je primerna za vse starostne skupine in je boste z lahkoto prehodili. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.

Čistilno akcijo zaznamovala trupla prašičev Na vsakoletni čistilni akciji v Krogu se je pred gasilskim domom zbralo 54 krajanov. Prostovoljci so po letošnjem čiščenju povedali, da je vsako leto odpadkov manj, čeprav akcija še zmeraj ne mine, da ne bi v gozdu ob poti do Mure našli nekaj kož prašičev, letos pa so našli celo razpadajoča trupla majhnih pujskov in psa. »Ne samo da se ob tem marsikomu obrne želodec, boli nas, da se ljudje ne zavedajo, da tovrstne stvari odlagajo na območju ob vodnem zajetju. To vodo pijemo vsi,« pove predsednica krajevne skupnosti Erika Vogrinčič.

Ob tem doda, da so letos nabrali ogromno plastičnih odpadkov, avtomobilskih gum, kar nekaj vreč s stekleno volno in ogromno odpadnega gradbenega materiala. / Natalija Kreft

PRIREDITELJ: Mestne četrti Murska Sobota KDAJ: v soboto, 4. junija 2016, ob 9. uri KJE: Murska Sobota START: ob 9. uri – ploščad pri OŠ III STARTNINA: startnine ni, pohod je brezplačen za vse udeležence Med pohodom bo na območju vsake mestne četrti organiziran postanek s pogostitvami in krajšimi razvedrilnimi programi, po končanem pohodu pa sledi druženje s pogostitvijo na Trgu zmage (boni se dobijo ob startu). Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu.

Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 041 773 377 (strokovni sodelavec za ožje dele MO MS g.

Božo Bohar) ali pišite na e-naslov mc.ms@siol.net.

Mestne četrti Murska Sobota

AKTUALNO

maj 2016

/

9

Brezdomne osebe ogledalo današnje družbe

Ko oseba težave pove školjki ...

Ksenija Glažar

Jasmina Muhič V Mozaiku, društvu za socialno vključenost, so predstavili osnutek predloga nacionalne strategije za brezdomne in socialno izključene osebe na področju Slovenije.

V murskosoboški študijski knjižnici je društvo Mozaik predstavilo osnutek predloga nacionalne strategije, ki so jo pripravili v okviru društva Brezdomni do ključa.

Na okrogli mizi so želeli predstaviti svoje zamisli, smernice in izvedbo programov. Naraščanje števila brezdomnih oseb v slovenskem in

tudi v pomurskem okolju kar kliče k spremembam. Zato želijo izboljšati podporo društvom, ki pomagajo brezdomnim, torej z osebam, ki so ostale brez človeškega dostojanstva, sicer temeljne vrednote. Tako v Pomurju 22 uporabnikom, ki so ustrezno nastanjeni na dveh lokacijah, in sicer v Murski Soboti (15) in v Lemerju (7), že zagotavljajo osnovne življenjske potrebe in osnovno zdravstveno zavarovanje, jim pomagajo vračati vero v dostojanstvo in zanje izoblikujejo pravilne smernice za življenje. Ob tem se brezdomne osebe učijo imeti tudi zdrave družinske odnose, poskrbeti za lastno higieno in čistočo stanovanja, pospravljati, kuhati, urejati okolico in vrtove ter kositi travo, svojo spretnost pa nekaj pridnih rok kaže tudi na ustvarjalnih delavnicah.

Na okrogli mizi so člani društva Mozaik predstavili še cilje nacionalne strategije, ki so jo že predstavili varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer.

Glavni cilji so vračanje osebnega dostojanstva, celostna obravnava brezdomnih oseb, terensko delo in hkrati preventiva, zagotoviti, da nihče ne ostane brezdomec, individualno delo s specifičnimi skupinami, poskrbeti, da nikomur ni treba spati na cesti, ter zagotoviti, da nihče ne ostane na prehodnih programih dalj časa, kot je to potrebno. Ob tem so poudarili, da nekaj programov društva že uspešno izvajajo, vendar si želijo večje podpore javnosti in tudi zavodov socialnega dela, zlasti pa je glavni namen izboljšati normative za vse uporabnike.

Kako lahko izboljšate pozornost otroka

Pri bulimiji gre za nezavedni, potlačeni strah pred življenjem, pri čemer sta bistvena jeza in sovraštvo.

Društvo Samopodoba je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravilo predavanje o bulimiji. Diplomirana psihosocialna svetovalka Ksenija Jovanović je razložila, da je bulimija še vedno stigmatizirana in da o njej premalo vemo. Gre namreč za psihonevrotsko obolenje in odvisnost od hrane, ne za strah pred morebitno debelostjo, kot si mnogi napačno razlagajo. Ko nekaj potlačimo, potrebujemo ventil, da to spravimo iz sebe, zato je bruhanje tudi komunikacija. Otopelost, ki se sproži po prenajedanju, bruhanju oziroma samopoškodovanju, je po besedah predavateljice ena od petih faz nevrotičnega kolesa oz. bulimije. Poznamo faze zavedanja, trenj, prenajedanja oziroma stradanja, otopelosti in fantaziranja. Po bruhanju oseba občuti olajšanje. Čustvena otopelost s čustveno praznino je zanjo potešitev.

Družabni ljudje z nizko samopodobo Krog se lahko vrti vrsto let, tudi po več deset let. Za razliko od anoreksije, ki jo lažje prepoznamo in se o njej tudi več pogovarjamo, bulimijo prepoznamo težje. »Po navadi gre za inteligentne, razgledane, izobražene, nadarjene, ustvarjalne, družabne ljudi, ki pogosto izhajajo iz urejenih, intelektualnih in socialno stabilnih družin. Vendar to ni pravilo.« Skupna jim je napačna vzgoja (negativne kritike, konflikti, molk, hladnost, grožnje, siljenje v popolnost in drugo) ali travme iz otroštva, zaradi česar izgubijo stik s seboj. Pogosto imajo običajno telesno težo, svojo bolezen skrivajo, se je sramujejo in imajo nizko samopodobo.

Aleksandra Grah Že po nekaj terapijah je pri posameznikih mogoče povečati nadzor pozornosti in vedenja ter oboje v občutni meri izboljšati.

V murskosoboški knjižnici je Marko Ferek, predstavnik hrvaške organizacije za razumevanje hiperkinetične motnje (ADHD), predstavil revolucionarno tehnologijo, t. i. Play Attention. Predavanje in ponazoritev posebne metode terapije ob uporabi rokavice, ki zaznava možgansko dejavnost, je organizirala murskosoboška podružnica društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami Bravo. Pri osebah s hiperkinetično motnjo (ADHD) gre bodisi za opazno motnjo pozornosti bodisi za motorični nemir z impulzivnim vedenjem, kar okolica obravnava kot moteče vedenje. Statistično je s to motnjo opredeljenih kar petnajst odstotkov šolarjev, število narašča tudi pri nas. ADHD ostaja prisoten vse življenje, tudi v odraslosti.

O tej motnji se pred desetimi leti ni govorilo, danes je zaznati boljše razumevanje. Ferek, ki ima prav tako diagnozo, je med šolanjem imel veliko težav, veljal je celo za najslabšega učenca in si ni znal razložiti, kaj mu je. Osebe z ADHD po njegovem mnenju potrebujejo več stimulacije, da lahko ostanejo osredotočene. To omogoča metoda Play Attention, pri kateri posameznik ob pomoči posebne rokavice in iger izboljšuje ohranjanje pozornosti, zmanjšuje vpliv motenj, izboljšuje pomnjenje, hitreje opravlja naloge ter izboljšuje spre-

tnosti organiziranja. Vse to vpliva na boljši uspeh v šoli in na delovnem mestu, večje samospoštovanje ter zadovoljstvo v življenju. Kot je povedal predavatelj, metodo uspešno preizkušajo šole, vrtci, klinike in številni centri. Primerna je za otroke od šestega leta starosti. Pri izvajanju je pomembna kontinuiteta, terapije priporočajo dvakrat tedensko. Prvi rezultati se začnejo kazati po petnajstih do dvajsetih terapijah, za trajne rezultate, ki po besedah Fereka ostajajo vse življenje, pa bolnik potrebuje okrog 40 ur terapij.

Kako preskočiti ovire, če si Rom? V aprilu je Romski akademski klub pripravil več aktivnosti oziroma delavnic, ki so se ob različnih terminih odvijale v Murski Soboti, Lendavi in Ljubljani. Tako je v Murski Soboti v Kariernem središču Sandi Horvat predavanje namenil vsem, ki se dnevno spopadajo z negotovostjo, nesamozavestjo in nesprejemanjem. Na Osnovni šoli I je Marcel Baranja pripravil delavnico »Kultura – arhitektura« za otroke in mladino, ki so na maketi naselja spoznavali kulturo. V dveh dneh sta Horvat in Baranja pripravila še predavanje za dijake murskosoboške gimnazije, na katerem sta želela poudariti zlasti to, da je Rom tudi le človek. Iz lastnih primerov sta povzela nekaj možnosti za premagovanje ovir, s katerimi sta se srečala v življenju. »Nikoli ne obsojaj drugega, če ga ne poznaš,« je med drugim poudaril Horvat. / Jasmina Muhič

10

/maj 2016

obvestila

Želite brezplačno energetsko svetovanje?

Jasmina Muhič V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota imajo prostore energetski svetovalci, ki v mreži ENSVET nudijo strokovno in brezplačno svetovanje.

Kako zmanjšamo porabo energije, varujemo okolje in pridobimo nepovratno finančno spodbudo, kakšno vrsto prezračevanja in kdaj ga uporabiti, kako izbrati najbolj varčne gospodinjske aparate … To se sprašuje marsikdo, individualno, strokovno, brezplačno in v celoti neodvisno svetovanje energetskih svetovalcev pa tudi v naši občini pomaga pri marsikateri težavi. Svetovanje je individualno, saj se energetski svetovalec posveti le enemu svetovancu. Svetovalec je ustrezno usposobljen za energetsko svetovanje ter kakovostno informira in brezplačno daje energetske nasvete, vse to popolnoma neodvisno, torej ne glede na različne proizvajalce opreme in materiala. »Posameznika med svetovanjem, ki traja od 30 do 45 minut, poskušamo usmeriti, za uspeh si že štejemo, če naše nasvete upošteva. Ob koncu svetovanja, v dveh, treh tednih, svetovanec po pošti prejme še pisno poročilo o svetovanju,« pravi energetski svetovalec Goran Dervarič.

Svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost občanov V pisarnah mreže ENSVET svetovalci z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe

energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah, in sicer pri novogradnjah in prenovah. Svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost občanov, povečuje prihranke energije in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov ter s tem olajšuje uresničevanje nekaterih ukrepov in programov energetske politike. Po besedah Dervariča je med individualnim pogovorom mogoče dobiti informacije o energetski sanaciji stavb ali energetski zasnovi novogradenj, toplotni zaščiti zunanjega toplotnega ovoja stavb, izbiri ustreznih oken, zasteklitve in preostalega stavbnega pohištva, izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, regulaciji ogrevalnih naprav, izbiri sistema za prezračevanje stavbe ali sistema za hlajenje, uporabi obnovljivih virov energije pri oskrbi stavbe z energijo, izbiri ustreznega energenta glede na danosti lokacije in značilnosti stavbe ter pripravi tople sanitarne vode.

Hkrati Dervarič izpostavlja vprašanja o možnostih pridobitve ne-

povratnih sredstev in kreditov ter o pravilnem izpolnjevanju vlog za nepovratne finančne spodbude oziroma kredite.

Termin si morate rezervirati Ob individualnih svetovanjih se energetski svetovalci pogosto udeležujejo sejmov, predavanja in svetovanja pripravljajo tudi za večje skupine ter o energetskem svetovanju objavljajo članke. V Sloveniji mreža ENSVET deluje že vrsto let.

Program brezplačnega energetskega svetovanja je na voljo v 48 občinah. Medtem ko v Pomurju deluje pet energetskosvetovalnih pisarn, je ena tudi v naši, in sicer v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota (v zgornjih prostorih) vsak torek od 16. do 19. ure. Posameznik se mora le prej najaviti in rezervirati termin srečanja z energetskim svetovalcem (pri ge. Šeruga, Mestna občina Murska Sobota, tel. št. 02 525 16 66).

Na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za žival?

Ana Žnidarič, članica Društva za zaščito živali Pomurja

Ljudje že od nekdaj živimo z živalmi. Ker bogatijo naša življenja, jih imamo radi v svoji bližini, živali pa se na nas hitro prilagodijo in tudi navežejo.

Toda žal prepogosto sobivanje živali in človeka ni primerno. Razhod je kljub temu stresen dogodek za ljudi in živali. Da bi preprečili žalostne zgodbe, je treba že na začetku dobro premisliti o izbiri primerne živali. V glavnem moramo razmisliti, ali bomo lahko zadovoljili vse njene potrebe – po gibanju, hrani, vodi, družbi in socializaciji. V Pomurju so zelo velika težava zlasti živali, ki jih zapustijo starejši ljudje, ki so zaradi bolezni morali v bolnišnico ali dom za starejše

oziroma so celo umrli. Sorodniki za te živali pogosto nočejo prevzeti skrbi, kljub temu da podedujejo nepremičnino. Tako živali ostanejo same pri hiši ali pa jih odpeljejo v zavetišče, nekatere celo v oddaljen gozd, kjer so kar naenkrat prepuščene same sebi. Živali, ki jih je doletela takšna kruta usoda (in to dvojna – najprej zaradi izgube skrbnika in nato še zaradi izgube doma), so pogosto še mlade in imajo pred sabo še več let življenja.

Premislite, preden se odločite Starejši pri odločanju morajo upoštevati, da psi in mačke živijo od deset do dvajset let, prav tako dolgo živijo še druge živali, zato je veliko odgovorneje izbrati odraslo žival. Tudi skrb zanjo terja manj časa, energije in moči, ki je starejši mnogokrat ne premorejo. Zaradi naštetih razlogov je veliko psov zaprtih v boksih ali priklenjenih na verigo, saj jih lastniki ne obvladajo.

Lastnika taka žival ne razveseljuje, pes pa je obsojen na osamljeno življenje brez gibanja. Zato bi pozvali vse starejše (in tiste, ki bi starejšim želeli priskrbeti živalsko družbo), da izberejo odraslega psa ali mačko v zavetišču. Lahko nas tudi pokličete. Tako boste živali polepšali zadnja leta življenja, zlasti manjše pa bodo hkrati še prijetna družba. Če je mačka namenjena samo za stanovanje, je pomembno, da ima družbo, zato priporočamo dve mački. Preden si izberemo žival, se prepričajmo, da ji lahko nudimo takšne življenjske pogoje, s katerimi ji bomo življenje polepšali. Imam dovolj denarja za primerno oskrbo? Imam dovolj časa in volje za vzgojo in socializacijo?

Lahko živali omogočim dovolj gibanja? Sem pripravljen in zmožen za njo poskrbeti ves čas njenega življenja? In šele ko na ta vprašanja odgovorimo pritrdilno, začnemo z iskanjem živali, ki je za nas najprimernejša.

Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/97, 75/06 in 105/12) objavlja

RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 2016 Priznanja Mestne občine Murska Sobota so: Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu.

Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov in društvom za življenjsko delo, večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.

Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota.

Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko oddajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je ČETRTEK, 2. 6. 2016, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota; oziroma v vložišču mestne uprave s pripisom: »Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2016«. Številka: 430-0014/2016-1 (620)

V Pomurju povečano število kaznivih dejanj tatvin koles Policijska uprava Murska Sobota V zadnjem času policisti Policijske uprave Murska Sobota ugotavljamo, da storilci izkoriščajo nepazljivost oškodovancev in na različne načine izvršujejo kazniva dejanja tatvin koles.

Od začetka letošnjega leta do 24. aprila je bilo na območju Pomurja odtujenih devetnajst koles, medtem ko jih je bilo v enakem lanskem obdobju odtujenih le osem. V letu 2015 je bilo odtujenih 37 in v letu 2014 34 koles. Kazniva dejanja na območju naše policijske uprave so razpršena, vsekakor pa imajo storilci več priložnosti na mestih, kjer je več koles, ki niso v varovanem ali ograjenem prostoru. Najbolj »priljubljene« točke pri tatvini koles so kolesarnice v stanovanjskih blokih v Murski Soboti, pri čemer izstopa Lendavska ulica, ter kolesarnice in dvorišča pred stanovanjskimi bloki v Lendavi. Prav tako se priložnostne tatvine izvajajo na dvoriščih stanovanjskih hiš, kjer so na vidnih mestih postavljena nezavarovana kolesa, vendar tu lokacij ni mogoče določiti.

Ugotavljamo, da storilci izkoriščajo zlasti trenutke nepazljivosti oškodovancev, ki kolesa ne zaklenejo oziroma primerno zavarujejo. Zato je zelo pomembno preventivno obnašanje lastnikov in uporabnikov koles. Policisti zato svetujemo, da kolo vedno primerno zavarujete in priklenete s kakovostno ključavnico, da doma na dvorišču ne puščate koles nezaklenjenih ter da jih hranite v zaklenjenem prostoru. Ugotavljamo, da oškodovanci ob prijavi tatvine koles vedo povedati le znamko in barvo, drugih podatkov pa ne, kar policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj.

Zato priporočamo, da si lastniki koles zapišejo znamko, tip, model, barvo, dodatno opremo in poškodbe, prav tako ne bo odveč fotografija kolesa. Več podatkov ob prijavi tatvine kolesa sporoči oškodovanec, večja je možnost, da se kolo prepozna in navsezadnje vrne lastniku.

aktualno

maj 2016

11

/

Josip: Raje v miru pojem prežgano juho in v miru tudi zaspim Jasmina Muhič

mo s policisti in kriminalisti spoštljiv odnos,« pojasni Josip, ki vse najdene predmete odnese tja. »Našel sem tudi denarnico z denarjem in dokumenti. Ker sem najdeno tisti dan pozabil odnesti na postajo, sem se ponoči s slabo vestjo zbudil.

Odšel sem do avta in v prtljažniku preveril, ali je denarnica res še tam.

Takoj zjutraj sem jo odnesel policistom, sam pa delo nadaljeval s čisto in mirno vestjo. Kdor želi, naj krade, jaz ne morem. Tako slabo mi ne gre, raje v miru pojem prežgano juho in v miru tudi zaspim,« še pove.

Prav gotovo ni Sobočanke in Sobočana, ki ne bi poznal Josipa Horvata iz Kuštanovcev, možakarja, ki skrbi, da je naša občina vsak dan čista in lepa.

Josip Horvat poklic smetarja pri Komunali opravlja že 42 let.

Od prvega dne do danes v družbi preostalih smetarjev skrbi za čistočo našega mesta ter hkrati z nasmehom pozdravlja mimoidoče in jim, če mu le čas dopušča, nakloni tudi nekaj prijaznih besed. »Rad imam to delo in rad sem med ljudmi. Če so slabe volje, jih kar najhitreje poskušam spraviti v dobro voljo,« je pojasnil, ko sva se v sončnem jutru srečala na otroškem igrišču pri murskosoboškem gradu. »Tu se moje delo začne,« mi še hitro sporoči. »Smetarji skrbimo, da so ulice, pločniki in park čisti, toda najbolj me gane, če smeti, sploh steklenice, ki jih mladina kar meče v travo, najdem na otroškem igrišču, kjer se čez dan radoživo igrajo naši najmlajši.« Josip še razkrije, da kljub velikemu številu košev v parku veliko odpadkov ostane na tleh, pogosto kar ob koših. »Včasih je bilo več kulture, smeti so končale v koših in bolj smo pazili na naravo. Zato so bili tudi sprehodi nekoč prijetnejši,« pove Josip, ki mu dela ne zmanjka, sploh ne ob vikendih. »Ob dogodkih, kot so denimo Soboški dnevi, parada maturantskega plesa in podobni, podjetje

Dokler mi bo zdravje služilo, bom delal

pripravi večjo čistilno akcijo, da vsega ne delamo sami. Ne čistim samo na svojem terenu, temveč povsod skrbim, da je Sobota čista in urejena,« pojasni in se med pogovorom spomni še poklicnih začetkov. »Priznam, na začetku je tudi meni bilo nerodno biti smetar, ampak vedno mi je bilo več do veselja v službi kot do nakopičene-

ga denarja, ki bi ga zaslužil nekje, kjer mi ne bi bilo najlepše.«

Kdor želi, naj krade, jaz ne morem Med smetmi, ki jih vsakodnevno počisti, Josip pogosto najde tudi vredne predmete. Od denarnic, mobitelov, ključev in verižic do

zlatih prstanov. Prav zlat prstan je bil prvi vrednejši predmet, ki ga je našel. »Včasih smo našli res veliko stvari, več kot danes. Danes denarja namreč ni veliko in bolj pazimo na predmete. Na začetku poklicne poti sem na Slovenski ulici, takrat je bila sicer še Titova ulica, pod klopjo našel zlat prstan. Odnesel sem ga na policijsko postajo in še danes ima-

Njegovo delo se začne ob šesti zjutraj in traja do trinajste, včasih pa je delovnik začenjal že ob treh ponoči. Takrat je delal tudi ob nedeljah in praznikih ter ni maral dopustov. Potem ko se je vrnil iz bolnišnice, njegov delovni teden traja od ponedeljka do sobote. Spomnimo se, da Josipa pred leti nekaj časa nismo srečevali na mestnih ulicah.

Ker je huje zbolel, je nekaj časa moral preživeti v murskosoboški bolnišnici, po prihodu domov pa je bil še na bolniškem dopustu. »Nisem dolgo zdržal. Prosil sem zdravnike, naj mi dovolijo delati. Želel sem se vrniti k delu, ki ga imam rad,« pove. »Zdravniki in medicinske sestre v naši bolnišnici trdo delajo. Tam so me rešili, zato jim želim največjo srečo,« še doda in zaključi: »Delal bom, dokler mi bo služilo zdravje.

Odvisno je od Boga in Matere božje. Vam, Sobočanke in Sobočani, pa želim zlasti zdravja, miru in medsebojnega spoštovanja.«

220 let stara hrasta nadomestila nova

Pešči in kolesarji odslej varnejši Murskosoboška Komunala uredila pločnik in kolesarsko stezo krožišče pri OMV-ju. Krožišče, kjer se stekajo Lendavska ulica, ki je državna cesta R1-232, ter občinski cesti Noršinska in Markišavska, je bilo dokončano že leta 2011. Ker v delu predvidene trase krožišča takrat mestna občina ni uspela pridobiti zemljišča za gradnjo pločnika ob Kava baru Trta, je predlagala razlastitveni postopek. Razlastitvenemu zavezancu je bila odškodnina izplačana v lanskem letu, občina pa je tako pridobila nepremičnino za ureditev pločnika za pešce in kolesarsko stezo ob krožišču. Izvajalec del, ki so jih opravili marca letos, je bila murskosoboška Komunala. Zdaj lahko pešci in kolesarji nemoteno in varneje prečkajo vse prehode ob omenjenem krožišču. / Ksenija Glažar

V mestnem parku so ob svetovnem dnevu Zemlje z zasaditvijo nadomestili 220 let stara hrasta, ki sta bila odstranjena, ker sta ogrožala varnost obiskovalcev parka. Župan mestne občine Aleksander Jevšek se je ob tem spomnil starih hrastov in izrazil željo, da bi se v prihodnosti pod njima pletle nove nepozabne in zanimive zgodbe.

Medtem ko je prvi hrast zasadil Jevšek, je za njim za lopato prijel tudi direktor Komunale Tadej Ružič in posadil še drugo drevo. Ob tem naj spomnimo, da je redno nadomeščanje starih, propadlih dreves in grmov pomembno za ohranjanje celovite podobe Soboškega parka, ki je sicer urejen kot angleški park. V prihodnosti bodo nadomestili še osem dreves. / Jasmina Muhič

12

/maj 2016

aktualno

Otrok je najbolj srečen takrat, kadar imata starša lep odnos Jasmina Muhič Življenje posameznika je vpeto v različna medosebna, partnerska, družinska in starševska razmerja.

Vsako je po svoji naravi posebno ter prepleteno z različnimi vlogami in dolžnostmi. Najpogosteje smo hkrati starši in partnerji, vsak odnos pa zahteva čas, angažiranost in polno prisotnost. V maju že od leta 1993 obeležujemo mednarodni dan družin. Dogodki se v posameznem letu vrtijo okrog različnih tem, letos smo se soočili z družinsko revščino.

Ob tej priložnosti Mestna občina Murska Sobota ponovno pripravlja družinski piknik, in sicer se bodo družine v murskosoboškem parku lahko sprostile v soboto, 4. junija. Današnji hiter ritem življenja si pogosto dodatno otežimo še sami in hitro se zgodi, da kako področje postavimo na stranski tir. Jasmina Kristovič, psihoterapevtka in predstojnica Svetovalno-terapevtskega centra za družine, pare in posameznike, ki ima prostore na Lendavski ulici v Murski Soboti, to ponazarja z življenjsko potjo: »Najprej je partnerski odnos, takrat imamo za partnerja največ časa. Pri njem je pomembno, kako partnerja preživljata skupni čas, kakšne vsebine mu dajeta, ali znata dovolj časa preživeti sama, denimo na dopustu, izletu ali drugje. Nič ni narobe, če se družimo s prijatelji

in se tudi z njimi odpravimo na izlet, ampak pomembno je, da si partnerja vzameta čas tudi samo zase.« Partnerski odnos je namreč temelj, na katerem zgradimo družino in postanemo starši, torej vzpostavimo še starševski odnos.

»Takrat se je najbolje ugrizniti v jezik, počakati, da otrok zaspi, in se potem pogovoriti o nastali težavi,« pravita starša, ki želita, da bo otrok v družini srečen. Zato ga vzgajata po lastnih načelih in prepričanjih ter preslišita večino nasvetov okolice. Čeprav bo sin zato nekoliko bolj navihan kot vrstniki, bo le odraz njiju.

Prihod otroka vedno prinese spremembo Kristovičeva pri delu pogosto opaža, da se partnerski odnos ob prihodu otroka znajde na stranskem tiru, ob čemer se mnogi tega pogosto niti ne zavedajo. »Čeprav je prihod otroka nekaj najbolj čarobnega, moramo, če želimo biti dobri starši, partnerski odnos postaviti pred starševskega,« svetuje ter poudarja, da so dobri starši lahko le srečni in zadovoljni partnerji, ki si še zmeraj znajo vzeti trenutke samo zase. Glavna naloga starševskega odnosa je vzgoja, ki od staršev zahteva enotnost, komunikacijo, doslednost in sodelovanje, torej je prvi in temeljni pogoj dober partnerski odnos. »Vsak starš si želi, da bi otrok bil srečen. In najbolj je srečen takrat, kadar imata starša lep odnos.

Včasih se premalo zavedamo, da se otroci že od staršev učijo o partnerskem odnosu, ki ga bodo nekoč vzpostavili. In dober vzgled je največja popotnica za življenje.

Tudi takrat, ko morda partnerski odnos ne uspe in se starša ločita, je zelo pomembno, ali znata ohraniti spoštljiv odnos in še naprej sodelovati pri vzgoji. Otroci zelo hitro odrastejo in si ustvari-

Z življenjem vzgajamo za življenje

»Vsak starš si želi, da bi otrok bil srečen. In najbolj je srečen takrat, kadar imata starša lep odnos. Včasih se premalo zavedamo, da se otroci že od staršev učijo o partnerskem odnosu, ki ga bodo nekoč vzpostavili. In dober vzgled je največja popotnica za življenje.«

jo lastno življenje, naloge staršev so čez čas vedno manjše in zahtevajo manj časa, hkrati pa ostaja čedalje več časa za partnerski odnos,« pove strokovnjakinja in nadaljuje, da v obdobju, ko otroci odidejo od doma, pogosto prihaja tudi do ločitev, saj je partnerski odnos nekje na poti ugasnil.

Pri tem še enkrat poudarja: »Pomembno je najti ravnovesje med službo in družino ter na poti odraščanja in vzgajanja otrok negovati partnerski odnos. Odnosi nas namreč najbolj bogatijo, izpolnjujejo in osrečujejo.«

Namesto nočnih zabav otroške nočne dogodivščine Po takih načelih in prepričanjih živi tudi mlada družina s prvorojencem, ki dokazuje, da je to dovolj za srečno družinsko življenje. »Življenje se je z rojstvom sina popolnoma spremenilo, vendar ne na slabše, temveč na boljše. Nočne zabave s prijatelji so zamenjale drugačne nočne dogodivščine. Čeprav sva zato izgubila nekaj prijateljev, sva ob tem spoznala, kdo je tisti pravi prijatelj,« začne pripovedovati mama Blanka Hegeduš. Blanka in njen partner večino časa namenita otroku, zvečer, ko malček zaspi, si vzameta čas le zase. Takrat se pogovorita o minulem dnevu in se posvetita zlasti drug drugemu. »Redko si vzameva čas samo vsak zase, mogoče enkrat do dvakrat na mesec, si pa vsaj enkrat mesečno privoščiva zmenek v kinu ali greva sama na večerjo. To se nama zdi pomembno za negovanje družinskega odnosa, ki mu posvečamo največ pozornosti. Ker se trenutno prilagajamo partnerjevi službi, ki zahteva delo tudi ob praznikih in vikendih, prosti čas poskušamo preživeti sami, trudimo se imeti skupne obroke oziroma vsaj kosilo,« pojasni Blanka, ki se ob izrečenem zaveda, da v vsakem odnosu pride dan, ko ni vse rožnato.

Da je pomembno vsaj kratek čas preživeti kakovostno, poudarja tudi Kristovičeva. »Stvari so povezane – biti z drugim, si vzeti čas za ljudi, ki so nam najpomembnejši, skupaj ustvarjati lepe trenutke, si pomagati. Otroci se vrednot od staršev učijo z opazovanjem med skupnim preživljanjem časa. Lahko bi rekli, da z življenjem vzgajamo za življenje,« meni psihoterapevtka. Nekoč, ko so bili delovniki krajši in so otroci imeli več prostega časa, so veliko več časa preživeli s starši in starimi starši, kar je vplivalo tudi na vzgojo. »Danes preveč časa preživijo na obšolskih dejavnostih in treningih, zato jim od brezskrbnega otroštva, ki je namenjeno igri, ostane bolj malo. Vse to vpliva na vzgojo in odnose,« zaključuje Kristovičeva, ki je pozitivno presenečena, da se v Pomurju mlade in srednje generacije v velikem številu odločajo za strokovno pomoč, ker želijo živeti lepše in kakovostnejše odnose.

Starši morajo zaupati učitelju Ritem življenja, stres v službi in pomanjkanje časa so dejavniki, ki staršem jemljejo energijo za vzgojo otroka. Otroci tako ogromno časa preživijo pred računalnikom in televizorjem, ki so pogosto današnji »vzgojitelji«. O tem in kako so otroci pogosto nenaspani, nemotivirani za delo, nevztrajni, brez ciljev in brez delovnih navad, razmišlja mnogo vzgojiteljev in učiteljev, tudi Anita in Vid Ismajlovič. »Starši prepogosto opravljajo otrokove naloge, denimo pišejo domače in seminarske naloge ter izdelujejo plakate. S tem mu povzročajo veliko škodo. Tako kot slaba se v šolskih klopeh pokaže tudi dobra vzgoja. Dobro vzgojeni učenci se brez težav in slabe volje lotijo vsakega dela,« razmišljata ter poudarjata zlasti vlogo dobrih odnosov med starši in učitelji oziroma vzgojitelji. »Pomembno je, da starši učitelju zaupajo, ga pred otrokom ne ogovarjajo, vsega bremena ne prenašajo nanj in mu zlasti ne izpodbijajo avtoritete, ki jo za uspešno delo v šolskih klopeh potrebuje.« Učitelja opozarjata še na nepotrebne nesporazume, grožnje in možnosti zaslužka v primeru poškodb pri otroških igrah ali športu, v vlogi mladih staršev pa razmišljata še, da starši pogosto pozabljajo, da z vsakim padcem postane otrok še močnejši in se iz tega tudi nekaj nauči. Kot mi, ko smo bili otroci.

podjetništvo

V podjetniškem peskovniku snujejo socialno podjetje

Ksenija Glažar Februarja je ob podpori Mestne občine Murska Sobota na Slovenski ulici zaživel Ustvarjalnikov podjetniški peskovnik.

Srečanj ob petkih se z mentorico Kajo Cigan udeležuje več iskalcev priložnosti, ki razvijajo številne ideje in skoznje spoznavajo podjetništvo.

Delavnice so namenjene mladim in starejšim, zaposlenim in brezposelnim, samozaposlenim, upokojencem, tistim, ki morda želijo odpreti neprofitne organizacije ali poskusiti s projektom itd. Na delavnicah so najprej predstavili pričakovanja, zanimanja in izkušnje.

Izjemnega pomena so formalno in neformalno znanje ter izkušnje, saj tržna dejavnost lahko nastane tudi iz lastnih interesov. Udeležence, ki so različnih generacij, po besedah mentorice v glavnem zanimajo spletna prodaja, turizem, kulinarika, zgodovina, permakultura, naravna kozmetika in drugo.

Med drugim so v tem času po razpisani dokumentaciji pripravili projektni načrt in razmišljali o marketinški strategiji, udeležence zanima osebno dopolnilno delo, saj nekateri v prostem času izdelujejo razne inovativne in privlačne izdelke, snovali so prodajno strategijo, oblikujejo spletno prodajalno, pogovarjajo se o dobrih praksah podjetij množičnega financiranja in podobno. Tako se je porodila tudi zamisel o spletni prodajalni v okviru socialnega podje-

tja, saj želijo povezati več udeležencev z različnimi specifičnimi znanji. Za spletno prodajo so že našli dobaviteljico iz tujine, ki jih bo verjetno v prihodnje tudi obiskala. Kot pravi Ciganova, so jih obiskovali tudi podjetniki, ki so predstavili svoje izkušnje in dajali nasvete.

Nekateri udeleženci so medtem že dobili zaposlitev in jih še obiskujejo, kot jim dopušča čas. Spet tretji so v njihovi družbi dobili le samozavest in novo energijo. »Kot mentorica si ne želim, da bi dobili samo teoretično znanje, saj ga lahko najdejo v knjigah ali na internetu, moj namen je praktičen. Udeležence zato imenujem iskalci priložnosti in ne iskalci zaposlitve,« pojasni Ciganova. O ljudeh z več idejami pravi, da jih od nobene ideje ne odvrne, temveč jim le nakaže pot. Nato je treba pregledati konkurenco, ciljno publiko, resurse. »Če imaš pravo, srčno željo, lahko zamisel tudi izpelješ. Računovodstva, če ga ne obvladaš, se zaradi te srčne želje lahko tudi naučiš,« še dodaja.

Udeleženka Denisa pravi, da je za Ustvarjalnikov podjetniški peskovnik izvedela na zavodu za zaposlovanje: »Prišla sem preverit, kaj se tukaj dogaja, in videno je preseglo moja pričakovanja. Dobro vplivajo na motivacijo, odlično sodelujemo in se dopolnjujemo.« Udeleženka Ana pa nam je povedala: »Delavnice zelo rada obiskujem.

Najbolj všeč mi je to, da ni teorije, ampak se pogovarjamo o konkretnih načrtih. Teorijo lahko najdeš tudi na internetu. Imam sanje, vendar nisem dovolj prodorna, da bi jih uresničila. Zato menim, da sem se znašla na pravem mestu.« Delavnice bodo potekale predvidoma do konca junija. Dobivajo se ob petkih ob 16.30 na Slovenski ulici 41.

Medse vabijo tudi podjetnike, ki bi želeli predstaviti svojo podjetniško pot.

Študenti raziskovali in tkali stike Na višji strokovni šoli Ekonomske šole Murska Sobota je potekal osmi mednarodni raziskovalni tabor ŠPIC. Udeležili so se ga študenti višjih strokovnih šol iz Slovenj Gradca, Celja, Novega mesta, s Ptuja in iz Murske Sobote ter ekonomskih fakultet iz Zagreba in Niša. Prva skupina je raziskovala vpliv pravne ureditve dedovanja na poslovna in družbena razmerja. Druga skupina se je lotila primerjave cen in življenjskih stroškov med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo.

Statistično primerjavo alternativnih in klasičnih metod zdravljenja je izvedla tretja skupina, četrta pa je primerjala cene avtobusnega in železniškega prevoza v državah Evropske unije z njihovim BDP. / Ksenija Glažar

maj 2016

/

13

14

/maj 2016

gospodarstvo

»Moramo se podpirati in sodelovati« Ksenija Glažar

Kupci premalo cenijo domače

Murskosoboško podjetje Mlinopek, ki s pekovskimi izdelki oskrbuje širši pomurski prostor, z mlevskimi pa celotnega slovenskega, je eno večjih živilskih podjetij v regiji.

Leta 1998 so v celoti zamenjali mlin z najsodobnejšo tehnologijo za 80 ton pšenice ali 50 ton rži na drugem programu. Po letu 2000 so zgradili 450-tonske celice za eksterni odvoz moke v rinfuzi, z druge strani so uredili sušilnico. »Tehnološko opremo neprestano posodabljamo, da lahko z malo ljudi v mlinski dejavnosti ustvarimo večje količine. Letno predelamo od trinajst do štirinajst tisoč ton pšenice, od 1500 do 1800 ton rži ter od 300 do 400 ton ajde in prosa v kašo,« pravi sogovornik. »V zadnjih petih letih smo poleg posodobitve tehnološke opreme v mlinski dejavnosti veliko vlagali v pridelavo, da s pomurskih polj dobimo najboljše žitarice. V lanskem letu smo dosegli stoodstotno oskrbo s slovenskimi surovinami (pšenica, rž, ajda in proso), kar je velik dosežek. V naših izdelkih je tako le domače, pomursko, slovensko.

Tega ne more zagotoviti nihče drug v Sloveniji,« meni direktor podjetja. Vendar žal hkrati ugotavlja, da kupci pri nas premalo cenijo domače. Težava je tudi cenovna politika Evrope, ki določa nizke cene surovin. »Želje, da bi pomurski in slovenski pridelovalci prejeli nekoliko več, niso realne, saj zaradi cen končnih izdelkov oziroma polizdelkov po Evropi, zlasti pri sosedih Madžarih, Hrvatih in Avstrijcih, ne moremo dvigniti. Trenutno s cenami ne pokrijemo niti minimalnih stroškov predelave žit. Če se bo taka politika nadaljevala, je vprašanje, kje bomo končali.«

Njihovi izdelki, ki so v celoti izdelani iz domačih surovin, na različnih ocenjevanjih redno prejemajo najvišja priznanja. Kljub temu jim ni lahko, saj tuji konkurenti narekujejo zelo nizke cene. Da bi preživeli na trgu, kjer v njihovi dejavnosti vlada močna konkurenca, so se odločili, kot pravi dolgoletni direktor Karel Pojbič, za posebne izdelke. »Mlinopek je nastal iz Žitofonda, državne institucije, ki je žitarice odkupovala že leta 1948. Po denacionalizaciji in pripojitvi več mlinov se je podjetje začelo ukvarjati z mlinarstvom. Leta 1961 je bilo urejeno skladišče ob progi,« o začetkih Mlinopeka pravi direktor Pojbič. Konec 60. let prejšnjega stoletja je bilo delno z republiškimi rezervami Jugoslavije zgrajeno podno skladišče, na začetku 70. let so bili bogatejši za 50-tonski mlin, ki je v glavnem mlel le pšenico. Prevzeli in odkupili so še mlin in kašarno v Beltincih. »Leta 1974 je bila zgrajena industrijska pekarna, ki stoji še danes. Pozneje smo ji dodali več prizidkov,« nadaljuje Pojbič.

Ob pekarni so zgradili še silose za moko, leta 1978 sta bila zgrajena nov silos za žito s kapaciteto dvanajst tisoč ton in sušilnica. Konec 80. let so odkupili mešalnico KG Rakičan in onstran industrijskih tirov razširili dvorišče. Zgradili so še večnamenski prostor z delavnico, garaže, laboratorij, trgovino in drugo. V mešalnici so na novo zgradili sodobno kašarno za predelavo ajde in prosa.

Poudarek na kakovosti izdelkov »Imamo najsodobneje opremljen laboratorij, kjer nadziramo surovine in izdelke vse od vhoda do izhoda. Tako zagotavljamo kakovostne končne proizvode. Na našem področju je zelo močna konkurenca, zato izdelujemo posebne izdelke in kruhe na bazi ržene in pšenične moke, v katere je treba vložiti veli-

ko dela,« pravi direktor. Vsako leto nekaj izdelkov pošljejo na ocenjevanja. V zadnjih desetih letih so bili nagrajeni s čez 40 zlatimi priznanji. Sekcija za pekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije jim je letos podelila kar tri zlata priznanja za doseženo odlično kakovost, in sicer za Rženi kruhek, Kruh moje babice in Rogljičke moje babice. »Slovenski kupci se premalo zavedajo, da je reproveriga – od pridelave in predelave do končnega izdelka, pri nas najbolj kontrolirana. Ne moremo se primerjati z Avstrijci, ki kupujejo le svoje izdelke z oznako A. Če želimo vsi preživeti, se moramo podpirati. Slovenci v glavnem želimo kupovati le najcenejše, ne glede na kakovost ali poreklo,« je kritičen Pojbič.

Iskali bodo novosti »Iz leta v leto se borimo za preživetje, najhujše je to, da smo se znašli v kotu, iz katerega bo težko najti izhod, zlasti je težko prodreti na tuje trge. Do lani smo obveznosti do zaposlenih, ki jih je v sklopu Mlinopeka trenutno 145, pokrivali ob rokih,« pravi Pojbič. Ob tem dodaja, da jih tare velika plačilna nedisciplina. »Ostajajo neplačani računi, posledice prisilnih poravnav podjetij. To je začaran krog. S tem nekateri spravljajo v negotov položaj tudi tista podjetja, ki so danes še zdrava. Na tem področju bi bilo treba narediti red.« V prihodnje se bodo še bolj posvetili posebnim izdelkom, iskali novosti v žitarski branži, v pekarstvu si želijo stroje z najsodobnejšo tehnologijo, zamenjati želijo vozni park in odpirati poti do kupcev ter povečevati realizacijo. V Pomurju imajo trenutno šestnajst trgovin. Pojbič, ki je direktor Mlinopeka že skoraj 39 let, o gospodarstvu v Pomurju meni, da od njega v Pomurju ni ostalo skoraj nič več. »Mladi nimajo perspektive, nimajo zaposlitev. Zadnjih deset let se je odprlo le malo gospodarskih obratov podjetij, le trgovine se odpirajo. Mislim, da jih imamo v Pomurju največ na prebivalca v Evropi,« še dodaja ob koncu.

V Panviti lani z 1,44 milijona dobička Geza Grabar

pine Panvita je za leto 2015 znašal 1,44 milijona evrov.

Celotna skupina je v minulem poslovnem letu ustvarila 121,4 milijona evrov prihodkov, kar je zaradi nižjih cen na trgu 4,4 milijona evrov manj kot leto pred tem.

Odprli prenovljeni mesni center

Med dejavniki, ki so lansko leto najbolj zaznamovali poslovanje Skupine Panvita, so v prvi vrsti uspešna poljedelska sezona, neugodne ekonomske razmere na trgu prašičereje in količinska rast mesnih izdelkov blagovne znamke AVE. Kot je poudaril predsednik uprave Peter Polanič, so obsegi proizvodnje ostali na ravni iz leta 2014 oziroma so se v nekaterih segmentih, zlasti v kmetijstvu, celo povečali. Čisti dobiček Sku-

Ob poljedelstvu in prašičereji imajo velike načrte na področju trženja mesa in mesnih izdelkov v okviru družbe Panvita MIR. Še dalje bodo krepili blagovno znamko mesnih izdelkov AVE in zlasti AVE Grill, ki je prva in najbolj prodajana znamka mesnih izdelkov za žar v Sloveniji. Novo prelomnico v ponudbi mesa in mesnih izdelkov v tem delu Slovenije predstavlja pred kratkim prenovljeni Mesni center AVE Murska Sobota, ki na Industrijski ulici v Murski Soboti deluje trinajst let. V prenovo so vložili 250 tisoč evrov. Skupina Pavnita oziroma devetih vertikalno povezanih gospodarskih družb sicer zaposluje nekaj manj kot 580 ljudi.

v središču

maj 2016

/

15

Vizija Murske Sobote: razbili miselne kalupe, nove vizije porajajo upe Jasmina Muhič

Festival ob 100. obletnici Murske republike

Zamisli o tem, kako slediti trendom ter se ne podrejati kapitalu in avtomobilom, ampak človeku, so razvijali študenti s treh fakultet, ki so pripravili razstavo »Vizija Murske Sobote«.

Za mestno središče so izbrali dva projekta, in sicer bi del mestnega jedra nadgradili z drzno oblikovano arhitekturno nadstrešnico, ki bi omogočala javno uporabo tega prostora in izvedbo različnih dogodkov, pri čemer so izpostavili dogodke, povezane z Mikijem Mustrom in Festival Murska republika, ki bi ga leta 2019 lahko pripravili ob 100. obletnici Murske republike. Med privlačne projekte prav gotovo spadata tudi prenova blokovskega naselja, in sicer bi Kocljevo ulico razširili do Cankarjeve ter v prostor vnesli še eno

Pri načrtovanju mesta je treba razumeti trende in jim slediti ter se ne podrejati kapitalu in avtomobilom. V ospredje je treba postaviti potrebe človeka – tudi najbolj ranljivega uporabnika. Pri tem je pomembno izpostaviti lokalne značilnosti, potrebe in tradicije ter se izogniti globalnosti, v kateri mesta izgubljajo svojo prepoznavnost. Iz takih prvotnih vizij je pod mentorstvom profesorjev Darje Matjašec, Mateja Blenkuša, Vladimirja Pezdirca, Jureta Miklavca, Barbare Predan, Petre Černe Oven in več asistentov izhajalo skoraj sto študentov s treh fakultet Univerze v Ljubljani: z Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo in Akademije za likovno umetnost.

Več poudarka prenovi mesta, ne širitvi Župan dr. Aleksander Jevšek je zbrane ob uradni predstavitvi projekta v Gledališču Park seznanil, da je bilo v lanskem letu pripravljenih šestnajst delavnic Trajnostne urbane strategije, na katerih so se začeli pogovarjati o tem, kakšno mesto si občani želijo v prihodnje. »Študentke in študentje, ki so v mesto prišli, so si zbrane zamisli ogledali z razdalje ter polni idej razbili marsikateri kalup, ki ga Sobočani in Sobočanke imamo v glavah,« je razmišljal Jevšek in se hkrati spraševal, kaj bomo s pripravljenimi skicami in vizijami. »Tiste, ki nam bodo vsem najbolj všeč, bomo predali arhitektom, ki bodo zrisali načrte, nato bomo pridobili gradbeno dovoljenje in jih uresničili.« Ob tem je napovedal, da bo veliko dela prav gotovo narejenega do približno leta 2020. Njegovim spodbudnim besedam se je pridružila profesorica Darja Matjašec, ki je delavnice Trajnostne urbane strategije spremljala od daleč, medtem ko so študentje ob pomoči mentorjev iskali potencialne arhitekturne rešitve. Pri delu so se zavedali nevarnosti neustreznega načrtovanja mest, ki je zelo izrazito v vseh slovenskih mestih in tudi širše. »Pri teoretskih izhodiščih se nam je zdelo zelo pomembno, da poudarjamo prenovo, ne širitve mesta. Sobota je namreč vedno dajala več poudarka širitvi mesta, ne pa prenovi,« je bila kritična Matjašečeva, ki je še poudarila, da se je treba ozreti na potrebe prav vsakega človeka.

zgodovino, odčitavali so prostorski red in ugotavljali kompaktnost mesta, se dotaknili same orientacije, ugotavljali, ali ima mesto življenje na ulicah in trgih, ter iskali lokalne značilnosti. »Na podlagi analiz smo ugotovili, da Murska Sobota nima veliko življenja na ulicah in trgih, kar ga je pa ostalo, ni podrejeno človeku, temveč avtomobilom. Ugotovili smo, da je v javnem območju več prostora namenjenega parkirnim mestom kot prostoru za prebivalce, kar je izredno pomenljiv podatek, in da je življenje odrinjeno na rob mesta,« je povzela Matjašečeva, ki v prihodnost Murske Sobote sicer zre z optimizmom, saj ima po njenem mnenju mesto z veliko težavami tudi veliko potenciala.

Mesto brez življenja na ulicah in trgih

Zdravo življenje, samo­ oskrba in prepoznavnost

Potem ko so doumeli teoretska izhodišča, so se študentje lotili prostorskih analiz, skušali so razumeti še statistične in demografske podatke, zlasti pa so se ukvarjali z

Študentje so ob pomoči mentorjev iskali pozitivna izhodišča in cilje, ki jih lahko mesto doseže, ter vizijo mesta pripravili tako, da bo prijazno do vsakega posameznika. Po-

membno se jim je zdelo oživiti mestno središče, sistemsko prenoviti odprt javni prostor, ki zajema tudi ceste in motorni promet, ter se osredotočiti na trajnostno mobilnost, prenoviti stanovanjska območja, mesto razširiti navznoter ter spodbujati lokalno samooskrbo oziroma samozadostnost mesta na področju energetike in prehrane. Vse to so strnili v tri cilje – mesto omogoča zdravo življenje, je samooskrbno in ima prepoznavno identiteto. Dorekli so sedem podrobno izdelanih projektov, ki bi cilje osmislili, in časovnico razvoja. Dva projekta so postavili na vzhodni in zahodni rob mesta, pri čemer so razvili dinamično krajinsko arhitekturo, ki je osredotočena zlasti na pridelavo in predelavo hrane. Ustvarili so kritično mnenje o tem, da bi naj Murska Sobota bila zeleno mesto, za to pa potrebuje ozelenele ulice, trge in javne odprte prostore, ter predlagali obuditev drevesnice oziroma vrtnarije, ki bi znanje načrtovanja mestnih dreves in njihovega vzdrževanja ponovno obudila. Pri naslednjem projektu so ciljali zlasti na otroku prijazno

»Na podlagi analiz smo ugotovili, da Murska Sobota nima veliko življenja na ulicah in trgih, kar ga je pa ostalo, ni podrejeno človeku, temveč avtomobilom. Ugotovili smo, da je v javnem območju več prostora namenjenega parkirnim mestom kot prostoru za prebivalce, kar je izredno pomenljiv podatek, in da je življenje odrinjeno na rob mesta.« mesto, ki gradi na sistemski prenovi odprtega prostora, ki se širi iz osnovnih šol in šolskih okolišev ter vzpostavi mestne ulice. Te niso več namenjene le avtomobilom, ampak imajo prednost otroci, šola, pešci in kolesarji. Nadalje so želeli izpostaviti identiteto mesta z arhitektom Novakom, in sicer tako, da bi mesto postalo Novakova Sobota.

garažno hišo in ozelenili parkirna mesta, ter projekt Kamenšnica, ki predlaga bolj urbano ureditev s tehniškim parkom in arheološkim muzejem ter zlasti dogajanje, prepleteno s športom. »Predvideli smo revitaliziranje območja za turizem, reakcijske površine in izobraževanje v naravi. Del vizije je namenjen športom v in ob vodi, potem okoliškim društvom, kot so potapljaško, veslaško in ribiško društvo. Poskrbeli bi za ustrezne prostore, športni kompleks pa bi obsegal savne ter prostore za kajake in kanuje,« je pojasnila študentka Maruša Čuk.

Potem ko so študenti razkrili in predstavili ideje in projekte, je zdaj na nas, kako bomo tej strategiji sledili in jo tudi uresničili. »Projekta ni mogoče dokončati v dveh, treh letih. Vendar bi strategijo v prihodnje moral upoštevati vsak, ki bo vodil občino. Ne smemo dovoliti, da se prekine,« je še enkrat poudaril Jevšek. Zaključil je z besedami, da so skice študentov nastale po željah in zahtevah občank in občanov, ki so sodelovali na delavnicah Trajnostne urbane strategije.

16

/maj 2016

na obisku

Naj bodo med nami in ne zgolj ob nas Ksenija Glažar Druga nosečnost Adele Ljubojevič iz Černelavcev je potekala enako brez težav kot prva. Toda po porodu je sledil šok, ko je izvedela, da se je sin Nik rodil z Downovim sindromom. Že prvo uro življenja je doživel srčni napad. »Imel je težave s srcem in črevesjem, bil je hipoton. Nisem ga smela niti držati niti dojiti, da se ne bi zaradi srca utrudil,« se prvih dni s sinom spominja Adela. To je le ena zgodba staršev, ki se jim rodi otrok z Downovim sindromom.

Letno se v Sloveniji rodi od osem do petnajst otrok s tem sindromom, v veliko pomoč družinam pa je Društvo Downov sindrom Slovenija, ki ima svoj center tudi v Murski Soboti. Žal ugotavljajo, da je zelo malo staršev iz Pomurja vključenih v program društva, trenutno namreč le dve družini.

Posledica napake na 21. kromosomu Otroci z Downovim sindromom imajo v večini primerov nizek mišični tonus, čezmerno gibljivost sklepov, nekoliko bolj azijski videz oči, manjšo glavo in manjša usta, manjša in nižje raščena ušesa, glede na preostalo telo kratke roke in noge, krajše prste ter manj gibljiv palec, bolj sploščen obraz in majhen nos. So pa te osebe polne srčnosti in ljubezni. Diagnosticira se ga lahko že med nosečnostjo, najpozneje pa ob porodu. Zato je zelo pomembno, da je družinam čim

prej na voljo ustrezna obravnava, najbolje takoj po rojstvu. Zgodnja obravnava obsega celostno obravnavo otroka in tudi družine. Strokovnjaki s posameznih področij – specialni pedagogi, defektologi, logopedi, fizioterapevti in delovni terapevti – starše in otroka seznanijo s pristopi pri spodbujanju otrokovega razvoja. Tako se naučijo mnogih tehnik za razvoj gibanja

(groba motorika), delovanja rok in prstov (fina motorika), govora in razumevanja. Otroci z Downovim sindromom dosežejo posamezne razvojne stopnje in funkcije pozneje kot otroci brez razvojnih težav in obolenj. Zato so ustrezne informacije ter spoznavanje različnih tehnik in pristopov izjemnega pomena, saj olajšajo življenje celotni družini.

Brez zgodnje obravnave se veliko zamudi Družina iz Černelavcev je sprva živela v Škofji Loki. Tam so jim enkrat tedensko zagotovili nevrofizioterapijo, po operaciji na srcu so terapijo obiskovali dvakrat na teden. Potem so se preselili v Černelavce. Zaradi premalo nevrofizioterapevtk v razvojnem oddelku murskosoboške bolnišnice so imeli fizioterapijo le dvakrat ali trikrat na mesec. Ker pri Niku ni bilo opaziti napredka, so začeli obiskovati razvojno ambulanto na Ptuju.

Zdaj ima tam Nik nevrofizioterapijo ter dodatno delovno terapijo in logopeda, česar mu v Murski Soboti niso mogli nuditi. Vmes so starši izvedeli, da se lahko vključijo v terapije, ki jih nudi Društvo Downov sindrom Slovenija, kar jih je zelo razveselilo. V okviru društva jih obiskujeta nevrofizioterapevtka Sandra Fabjan in specialna pedagoginja Katja Domitar. Cilj nevrofizioterapije je spodbujanje razvojnih stopenj, normalnega gibanja in funkcij z ocenjevanjem, preprečevanjem in zdravljenjem okvar v motoričnem delovanju. Specialna pedagoginja pomaga pri komunikaciji, govoru in znakovnem sporazumevanju.

Starši postanejo razbremenjeni Društvo so iz ljubljanske, mariborske in drugih regij razširili še v Pomurje, saj želijo tudi pri nas starše spodbuditi, da otroke vključijo v zgodnjo obravnavo, saj je to izrednega pomena za njihov razvoj. Veliko staršev, vključenih v program, pravi, da so po tem, ko so dobili dodatne informacije in spoznali nove tehnike, velikokrat izgubili strah in občutek nemoči. Pa tudi stigme izginejo. V društvu si želijo, da bi se še preostali starši vključili v programe in tako začeli spreminjati stanje na tem področju tudi v Po-

murju. »Delovanje želimo razširiti tudi s predavanji. Družine, ki imajo otroka z Downovim sindromom, se udeležujejo še naših drugih programov, denimo seminarjev za družine ob koncih tedna,« pravi predsednica društva dr. Alenka Šelih. »Otroci s tem sindromom imajo lahko veliko različnih zdravstvenih, razvojnih in funkcijskih težav, pogoste so operacije. Po drugi strani so na svetovni ravni znani primeri, ko osebe z Downovim sindromom zaključijo srednjo šolo, redki tudi fakulteto. Dati jim je treba samo možnost, in to z vključitvijo v strokovne time, ki jim nudijo pomoč, ter podporo, ki jo potrebuje celotna družina. Pomembno je, da imajo možnost,« pravi Fabjanova.

Mama Adela ob vključevanju v programe društva izkušnje zbira po Facebooku, spremlja nasvete staršev iz tujine in bere tuje strokovne članke. Opaža, da je v tujini to področje precej bolj razvito. »Pozneje je mogoče spodbujati sposobnosti teh otrok s programi gibalne spodbude, učno pomočjo, razbremenitvijo družin in razvijanjem znanja za poklicno delo,« pojasnjuje predsednica društva Alenka Šelih. Otroci se danes šolajo v rednih šolah ali specializiranih ustanovah. Mnogi med njimi si pridobijo preprostejše poklicne kvalifikacije in se zaposlijo pod posebnimi pogoji. »Ljudje z Downovim sindromom kažejo veliko zanimanje in sposobnosti za nekatere druge načine izražanja osebnosti, kot so denimo glasba, ples in likovno izražanje. Pomembno je, da z delom obveščamo tudi njihovo okolico, jih skušamo čim bolj vključiti v okolje in jih kot sokrajani sprejeti,« dodaja Šelihova. Če želimo to doseči, moramo širiti vedenje o tem, da je ta skupina ljudi podobna vsem drugim ter da lahko živi med nami in ne ob nas.

S pristnostjo, spontanostjo in ljubeznijo do drugega so izjemno prijetno sokrajani.

intervju

maj 2016

17

/

»Vsak človek rabi vzgojo v veri, ljubezni in razumu. To so temelji« Jasmina Muhič Delo in osnovne strukture murskosoboške škofije, ki letos obeležuje deseto obletnico delovanja, je vzpostavil njen prvi škof dr. Marjan Turnšek.

Danes poslanstvo nadaljuje ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf, ki si poleg že dobrih odnosov z občino in drugimi verskimi skupinami želi zlasti posluha ravnateljev osnovnih in srednjih šol.

vprašanja, kot so evharistija, bogoslužje in obhajanje ekumenskega pogreba, posodobiti je treba ekumenski obrednik za poroke, odgovoriti na etična vprašanja o podobi družine, skrbeti za paliativno oskrbo obeh cerkva ter tudi obravnavati pogled na evtanazijo, splav in migrantsko krizo. Cerkvi si želita le eno – biti blizu v človekovih vsakdanjih tegobah oziroma stiskah in tudi v lepih trenutkih ter biti tako znamenje Kristusa.

Pomembni so tudi odnosi z mestno občino in Centrom za socialno delo.

Odnosi so trenutno lepi in kot škof zdaj že deseto leto spoznavam, da je tam, kjer sodelujejo župnik,

Za mladino se borimo vsi, ampak ne skupaj, temveč vsak zase. Mladina ni last nikogar, je pa vendar naša prihodnost in obveza, brez mladine nimamo obstoja ne kot narod in ne kot cerkev. Mladina bi se naj gibala v treh prostorih, in sicer v družini, šoli in cerkvi. Če ti niso povezani, prihaja do nesorazmerja, do neenotne vzgoje, kar za mlade ni dobro. Zakaj so ti prostori tako normalni? Ker vsak človek rabi vzgojo v veri, ljubezni in razumu; in to troje se mora med seboj podpirati. Če ni vere, ni smisla oziroma ni zadnjega temelja. Potrebna sta ljubezen in razum, ki postavita prave smernice, da gredo stvari v pravo smer.

moral soočati s problematiko ekonomije. To, kar sem nekje spoznal, zlasti previdnost, skušam upoštevati v Murski Soboti.

Prišlo je do kadrovskih sprememb, papež Benedikt XVI. vas je imenoval za murskosoboškega škofa.

Tudi zdaj se dogajajo kadrovske spremembe. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Nič kaj pretresljivega se ne bo zgodilo. Med slovenskimi škofijami je murskosoboška škofija kadrovsko najbolj zasedena, čutimo pa, da si bomo pastoralno, duhovniško življenje v prihodnosti morali organizirati v smislu medsebojne solidarnosti. Tako župnije ne bodo več krajevne, ampak teritori-

Kako ocenjujete vlogo murskosoboške škofije v našem okolju? Škofija je ustanovljena, da prinaša blagor duš ljudi, ki predstavlja večnost – življenje, ter pomaga v dobrodelnosti in vzgoji. Njen prvi škof Marjan Turnšek je vzpostavil osnovne strukture, in sicer škofijsko pastoralno službo, versko ekonomijo, oznanjevalno in karitativno službo. V času, ko se je začelo zapiranje tekstilnega velikana Mure, se je škof postavil na stran delavcev in dal pobude za reševanje krize. Ob prevzemu poskušam nadaljevati vodenje škofije, zlasti pri oznanjevanju, vzgoji in karitativnosti. V prvih desetih letih smo pridobili samostan v Turnišču, vzpostavili smo Lazarjev dom, sodelujemo s Centrom za socialno delo, vzpostavili smo dodatne službe za samopomoč in svetovanje v psihičnih stiskah, ustvarili smo družinski center Dlan, ki si prizadeva zlasti navduševati mlade za ustanavljanje družin na izkušnjah krščanskih vrednot in tradicije, kot so oče, mama in otroci, hkrati pa ima škofija še velik dar – ima namreč dva močna duhovna centra, enega v Veržeju in enega Kančevcih. Za nas je velik izziv, da negujemo in ohranjamo komenske vezi, saj na našem področju živi kar nekaj veroizpovedi – katoličani, evangeličani, binkoštniki, pravoslavni, adventisti. Pester mozaik sestavljamo tudi z raznimi nacionalnimi skupinami, med katerimi so Slovenci, Madžari, Hrvati in Romi.

Omenim naj sodelovanje z evangeličani in binkoštniki. Delamo skupne programe, se srečujemo, skupaj bi radi praznovali obletnico Martina Luthra, ki bo eno odmevnejših dogajanj v celotnem slovenskem prostoru.

Kako se je sicer začelo sodelovanje z evangeličansko vero?

Začelo se je že v času škofa Geze Erniše, ko sva se srečevala na skupnih občinskih prireditvah. Skupaj z binkoštniki smo izdali »Sveto pismo Nove zaveze« v slovensko-madžarskem jeziku. Imeli smo tudi skupna molitvena srečanja, udeleževali smo se skupnih predavanj.

Tradicija povezovanja z evangeličansko vero se nadaljuje tudi s škofom Gezo Filom. Na ekumenski koheziji rešujemo skupna vprašanja, prišlo je tudi do pobud, da bi skupaj študirali verska in moralna

sami misijonarji. Prekmurci in Prleki smo zelo znani po tradicionalni veri ter se množično zberemo za velike praznike, ob nedeljah, ob veliki maši, sveti birmi, vidimo pa, da nam peša vsakdanji utrip vere.

In to v smislu, da bi iz vere živeli, upali, premagovali težave in imeli smisel, da bi se znali odločati za večje družine oziroma bili odprti za življenje. Zato smo izbrali četrtke pred prvimi petki, petke, sobote in nedelje ter v te dni dodali vprašanje odnosa do evharistije, duhovništva. Četrtke smo izbrali za odnos do svete maše, petke za čaščenje srca Jezusovega in svete spovedi, soboto za odnos do Matere Božje in nedeljo za obhajanje bogoslužja oziroma svete maše. Medtem ko se vsi duhovniki, vključno z mano, med seboj spodbujajo, smo postavili spovedne cerkve s posebnim dežurstvom v stolnici, Beltincih, Ljutomeru, Radencih, Kančevcih in Turnišču. Vsako prvo nedeljo se vsi župniki škofije zamenjajo oziroma gredo župniki vseh 36 župnij pridigat v drugo župnijo. Postali smo vzgled oziroma spodbuda, da si lahko tudi župniki med seboj pomagajo in priskočijo na pomoč, verniki pa tako doživijo še drugega duhovnika. Sam imam pridige na Radiu Ognjišče, v nedeljo in v petek zvečer ob sveti maši spovedujem v stolnici. Župnije smo povabili, da same pripravijo misijonski dogodek, enkrat romajo tudi k sestram Klarisam v Turnišče, kjer imajo molitveno uro, da organizirajo molitveno uro oziroma kako bogoslužje ali karitativno dogajanje.

Medtem ko mineva deset let murskosoboške škofije, kaj boste na oltar postavili v naslednjih letih?

župan in ravnatelj, blagostanje v kraju. Tega se v Mestni občini Murska Sobota zelo zavedamo, saj so odnosi bili lepi že s prejšnjim županom, enako je tudi zdaj. Ne gre le za sodelovanje, ampak za prijateljstvo, saj si lahko povemo stvari, ki so čisto človeške in ki same po sebi zahtevajo svetovanje, napotek. Tako je lažje izvrševati načrte, ki si jih zadamo skupaj. Želel bi si mogoče nekoliko več sodelovanja ravnateljev osnovnih in srednjih šol. Ker je tu zaznati nek zastoj, je treba odpraviti še kak predsodek.

Moramo se namreč zavedati, da je problematika mladih kar velika.

Ob povezovanju ne moremo mimo tega, da ste si izkušnje nabirali že kot pomožni škof in pozneje tudi posvečeni v škofa v mariborski škofiji.

alne oziroma področne, kar pomeni, da bo en župnik imel tri ali štiri župnije. Na novo je duhovniški poklic zlasti mladim pomembno predstaviti kot lep in potreben.

Tam sem spoznal, kdo škof je in kaj je njegova vloga. Imel sem dobra učitelja, kot sta nadškof Kramberger in pomožni škof Smej. Od njiju sem se naučil kolegialnosti ali povezanosti, sodelovanja, spraševanja, podeljevanja mnenj in zlasti velike potrpežljivosti. Že v Mariboru sem imel kot škof ogromno stika z duhovniki, župnijami in birmanskimi vizitacijami, obiskal sem vse koroške župnije in že takrat sem se

Ob praznovanju desete obletnice škofije poteka tudi škofijski misijon. Kako je sprejet v očeh lokalne skupnosti?

Zelo dobro. Misijon je nekaj posebnega in nepoznanega v slovenskem prostoru, saj so bili ljudje do zdaj navajeni na ljudske misijonarje od drugod, zlasti na redovnike, jezuite. Ker bi radi poglobili osebno vero, smo hoteli biti tudi

Razmišljam, da bi v naslednjih desetih letih pripravili kurikulum oziroma pot petih let za obdobje petnajstih, dvajsetih let, pri čemer bi v treh iztočnicah dali prednost svetosti, jeziku in gostoljubju. In sicer za obdobje prvih pet do sedem let predvidevam, da bi govorili o svetosti kot veliki značilnosti naše pokrajine. Naslednjih pet do sedem let bi bilo zaznamovanih z jezikom, saj imamo lep knjižni jezik, ogromno jezikoslovcev in narodnih buditeljev, hkrati pa bi dali poudarek tudi jeziku v smislu, kaj govorim in kaj sporočam, ter problemu obrekovanja, opravljanja in problemu božjega jezika. Zadnja pot bi bilo gostoljubje kot značilna lastnost pokrajine, pri čemer ne gre le za gostoljubje z naših miz in iz kleti, ampak tudi za gostoljubje do Boga. Postavljeni smo namreč v lepo rodovitno pokrajino, kjer se pojavlja vprašanje, ali bomo gostoljubje še sposobni dajati v družinah, in to od molitve dalje, pred in po jedi, ali se bomo znali zahvaliti za vsakdanji kruh, znali sprejemati duhovnike v hišo. Marsikaj se prepleta v eno ali drugo vprašanje, zato v teh letih ne bomo zanemarili nobene iztočnice, ampak jih bomo med seboj dodatno prepletali. Najpomembnejše pri tem je, da vse to ne ostane zgolj v cerkvah, ampak se razširi v družbeni, kulturni prostor.

18

/maj 2016

kultura

Utrip ulice na razstavi fotografskih del

Bobni govorijo že 15 let V Gledališču Park so se petnajstič zapored predstavili glasbeniki delavnice Govoreči bobni. Mikkovo glasbeno delavnico Govoreči bobni je v petnajstih letih preizkusilo že čez tristo udeležencev. Vodi jo vsestransko dejaven bobnar Miran Celec, glasbeniki pa so nastopili na več kot 80 nastopih doma in v tujini. Med odmevnejše uvrščajo nastop na državni proslavi v Beltincih ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in nastop v oddaji »Slovenija ima talent«. Mladi glasbeniki so kot vedno bobnarski nastop obogatili z gosti, in sicer se je mentor predstavil z Black Balloon in Thanx, bučen aplavz pa je požel zlasti bobnarski nastop ob plesnih vragolijah Plesne šole Zeko. / Jasmina Muhič

Člani Fotokluba Murska Sobota so v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota v torek, 3. maja, odprli prvo klubsko razstavo v tem letu. Poimenovali so jo »Streetfoto«, na njej pa je osemnajst članov kluba razstavilo 36 del, ki prikazujejo vsakdanji utrip na ulicah doma in po svetu. Razstava je bila v knjižnici na ogled do 17. maja, do konca meseca pa si jo je mogoče ogledati v prostorih velike sejne sobe na Slovenski ulici 41. / Aleš Cipot

S pesmijo za srčnost ljudi

Udarili v jedro problema Pred praznikom dela je v Mikku potekal tradicionalni, že 14. festival Delu čast in oblast. Dvodnevni festival se je začel z razstavo fotografij s pomenljivim naslovom »Antikorupcija«, ki je projekt dijakov Ekonomske šole Murska Sobota in je nastal pod mentorstvom Zlatka Jakovljeviča. Prvi dan so obeležili s koncertom skupine Štefan Kovač Marko banda iz Beltincev. Drugi festivalski dan je bil v znamenju koncerta bosansko-slovenskega kantavtorja Damirja Avdiča ali Bosanskega Psiha, ki velja za umetnika besede, ostre kot britev, neposredne kot strel v glavo in iskrene kot srce. Zanj je značilno, da vedno udari naravnost v jedro problema. V Mikku je zaigral in zapel, kot je za njegove nastope značilno, kar med občinstvom sredi kluba. / Ksenija Glažar

Mešani pevski zbor Štefana Kovača zapel na tradicionalnem pomladnem koncertu. Letos so pripravili že 49. tradicionalni pomladni koncert, na katerem je zbor pod taktirko Bušinoskega zapel pomladne melodije in zimzelene skladbe ter ponesel srčnost med obiskovalce. Člani zbora so tako potrdili, da jih družita veselje do druženja in ljubezen do zborovskega petja. Pevski zbor, ki neprekinjeno deluje že vse od leta 1967, dobro poznamo, saj se udeležuje številnih domačih in mednarodnih tekmovanj. Repertoar pesmi sega od slovenskih in tujih ljudskih pesmi, slovenskih in tujih umetnih pesmi ter sakralnih skladb do spiritualov in zabavne glasbe. Zbor, ki se je po številu neprestano spreminjal, danes ponosno oblikuje 24 pevcev in pevk. V njem pojejo sopran, alt, tenor in bas. Pevci nove izzive radi iščejo v zahtevnejših skladbah, za sproščanje pa kdaj izberejo tudi preprostejše izvedbe. Mešani pevski zbor, ki bo naslednje leto praznoval 50. obletnico, danes vodi Tomi Bušinoski, pred njim pa so ga vodili zborovodje Aleksander Vlaj, Tomaž Kuhar in Alenka Brulc-Šiplič. / Jasmina Muhič

Noč, ko zazvenijo besede

Mladi pokazali pevsko znanje Območna izpostava JSKD Murska Sobota je tudi letos organizirala območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov »Mladi glas 2016«. Med drugimi so se predstavili otroški pevski zbori OŠ I Murska Sobota (zborovodkinja Marianne Kuzmič), Štrkec iz OŠ I Murska Sobota (zborovodja Luka Ščavničar), OŠ Bakovci (zborovodkinja Klavdija Štuhec), Vrtca Murska Sobota – skupina Sončki (zborovodkinja Renata Hozjan), OŠ III Murska Sobota (zborovodkinja Tjaša Šimonka) in Glasbene šole Murska Sobota (zborovodkinja Felicita Heric Taškov). Med mladinskimi pevskimi zbori so nastopili tudi pevski zbor OŠ I Murska Sobota (zborovodja Luka Ščavničar), OŠ Bakovci (zborovodkinja Klavdija Štuhec) in OŠ III Murska Sobota (zborovodkinja Tjaša Šimonka). / Ksenija Glažar

V murskosoboški knjižnici so že tretje leto zapored dan knjige praznovali kot noč knjige. Na letošnji prireditvi so predstavili literarno in likovno ustvarjalnost na naših tleh. Noč knjige je bila v letošnjem letu posvečena 400. obletnici smrti dveh književnih velikanov, in sicer Williama Shakespearja in Miguela de Cervantesa. Ob tem večeru je knjiga povezovala številne obiskovalce murskosoboške knjižnice, ki so prisluhnili avtorjema Franciju Justu in Janezu Balažicu ter uredniku Milanu Vincetiču ob predstavitvi knjig »Zveni podob« in »Veršuši, pripovedavke in zmenje«. Delo Francija Justa odstira pogled na literarno ustvarjanje v prekmurskem jeziku do leta 1919. Umetnostni zgodovinar Janez Balažic je v svoji študiji »Zveni podob« zajel naš prostor od najstarejšega do najsodobnejšega slikarstva. V knjižnici so ta dan razveselili številne bralce, saj so podarjali izbrane knjige. / Aleksandra Grah

kultura

maj 2016

19

/

Ko zapojejo, sežejo do samega vrha z mladinskim pevskim zborom in solisti na božičnem koncertu nastopili s skladbo »Božična luč«. Maja so na povabilo predsednika odbora za evropske zadeve nastopili v državnem zboru na slavnostni seji ob deseti obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji. »Lani smo izvajali 'Božični cikel' skladatelja Patricka Quaggiata z godalnim orkestrom, mladinskim pevskim zborom in oddelkom za petje.

Tudi to je bil zahteven projekt, saj je bilo treba uskladiti godalni orkester in najmlajše pevce, kar je velik izziv,« pravi sogovornica. Nastopali so tudi na dobrodelni reviji v okviru projekta »Otroci otrokom« za slepe in slabovidne otroke Lions kluba Ljubljana. Najboljše z revij po Sloveniji so nagradili s koncertom na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, na katerega so se prav tako uvrstili. »Tam nas je slišala ravnateljica Glasbene šole Franca Šturma, ki nas je zaradi naše dobre energije in prikupnosti povabila na nastop v Ljubljano. Letos smo se povabilu odzvali in nastopili skupaj s kvartetom pozavn,« še dodaja Heric Taškova.

Ksenija Glažar V Glasbeni šoli Murska Sobota deluje otroški pevski zbor, ki ga že peto šolsko leto vodi Felicita Heric Taškov. Pohvalijo se lahko s samimi zlatimi priznanji na regijskih in državnih tekmovanjih, letos so si prislužili še odliko in za las zgrešili celo prvo mesto.

Vendar se tu njihovi projekti ne končajo. Pred dvema letoma so peli tudi v parlamentu. Zaradi dobre energije in prikupnosti jih pogo-

sto vabijo na nastope. Heric Taškova je bila idejna vodja in pobudnik predstave »Kresniček«, za katero so glasbene pedagoginje omenjene šole lani prejele priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture.

Vedno med najboljšimi, letos v vrhu Zbor sestavlja okrog trideset otrok, starih do enajst let, večina je deklic, imajo pa tudi enega fanta.

Sestava zbora se iz leta v leto spreminja, letos se jim je pridružila celo predšolska deklica. Redno se uvrščajo na državna tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov Slovenije. Na letošnjem jubilejnem 25. državnem tekmovanju so pre-

jeli laskavo zlato priznanje z odliko in bili drugi v državi v svoji kategoriji. Treba je poudariti, da se je na to tekmovanje težko že uvrstiti. »Najprej potekajo območne revije, ki jih spremljajo strokovni ocenjevalci, ki lahko zbor predlagajo za regijsko ali državno raven tekmovanja. Ta potekajo izmenjaje v Zagorju, eno leto regijsko, naslednje leto pa državno. Na podlagi posnetka, poslanega programa in ocene strokovnega ocenjevalca izberejo zbore za tekmovanje,« razloži zborovodkinja. Letos je bilo na državno tekmovanje prijavljenih kar 44 otroških zborov, sprejeli so jih le 29, pred tem pa jih je na njem tekmovalo od petnajst do največ dvajset. »Zlato priznanje z odliko so uvedli šele pred par leti, za spodbudo, ker

zbori na tekmovanju dosegajo izjemno kakovost. Zato si odlike ni lahko prislužiti,« še doda.

Številni projekti, sodelovanja in povabila na nastope Vsako leto pripravijo še kak poseben projekt. Drugo leto obstoja zbora so z instrumentalisti šole izvajali dolgo in zahtevno skladbo »Viline sanje« Davorja Bobića. V tretjem letu delovanja so se z oddelkom baleta in solo pevci lotili obsežnega projekta »Kresniček«, štirikrat so ga izvedli v Murski Soboti in enkrat v Ljutomeru. Heric Taškova je bila idejna vodja projekta ter tudi kostumografije, scenografije in končne odrske podobe. Isto leto so

Da bodo postali pogumnejši in odločnejši Zborovodkinjo, ki je po izobrazbi akademska glasbenica, profesorica flavte, in je prvi zbor vodila že pri petnajstih letih, vprašamo, kaj otroci teh starosti s petjem v zboru poleg neprecenljivih izkušenj še dobijo. »Na tej stopnji otroci niso obremenjeni sami s sabo in si upajo pokazati točno to, kar so. Ko enkrat odkriješ, da si upaš pokazati to, kar si, nikoli več ne boš pristal na kompromise in poskušal igrati.

Otrok pri sedmih oziroma osmih letih, ko pride v zbor, ničesar ne skriva, je tam, njegov glas je tam.

Ti mu pomagaš, da njegov glas raste, hkrati pa tudi utrjuješ njegovo samozavest. Otrok je zato večji, pogumnejši in odločnejši.«

Bagola v Murski Soboti s perfekcijo

Zgodba o nagajivi Maruši Lutkarji iz Vrtca Murska Sobota so se v grajski dvorani predstavili z novo lutkovno predstavo »Maruša«.

Zgodba govori o nagajivi deklici, ki se dolgočasi v svoji sobi in si želi, da bi se mama igrala le z njo. Ker mama mora pripraviti večerjo ter zlikati očetovo srajco in njeno obleko za vrtec, jo povabi, da ji pomaga. Vendar Maruše to ne zanima, ampak se želi le igrati. Zato se odpravi po svetu iskat prijatelja, ki bi se igral le z njo. Po obiskih v Afriki, na Kitajskem, v Indiji, Avstraliji, Ameriki in na Antarktiki Maruša spozna, da si želi le mame in njenega objema, zato se vrne domov. / Jasmina Muhič

V Gledališču Park je skupina Balladero, ki jo soustvarja Prekmurec Dominik Bagola, predstavila svoj drugi glasbeni album »Perfect You«. Prekmurski kantavtor se je z osveženo spremljevalno zasedbo, ki jo sestavljajo prekaljeni glasbeniki Boštjan Gradišek na bobnih, Jernej Kržič na bas kitari in Martin Lunder na električni kitari, vrnil na koncertne odre. Na drznem nastopu je predstavil material z nove plošče »Perfect You«. Seveda niso manjkale niti preizkušene skladbe s prvenca »Club Deuce«, ki je ime Balladero ponesel po Sloveniji, turneje in koncerti pa so sledili tudi po Avstriji, Švici, Nemčiji in Veliki Britaniji. / Jasmina Muhič

20

/maj 2016

šport

»Čudovito je bilo! Ta podpora mi pomeni ogromno«

V Černelavcih praznovali Luka Perš Športno društvo Černelavci je ob 40-letnici pripravilo celodnevno dogajanje s športnimi, kulturnimi in zabavnimi vsebinami.

Jasmina Muhič Pokal Zveze paraplegikov Slovenije, ki so ga odigrali v Murski Soboti, je dobila ekipa Ljubljana Mercator s Sobočancem Aljošo Škaperjem na čelu. Štiri ekipe košarkarjev na vozičkih so se v športni dvorani Ekonomske šole Murska Sobota pomerile za pokal Zveze paraplegikov Slovenije. Letos je organizacijo prevzelo Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije, in sicer ob dne-

vu paraplegikov, že peto leto pa ga košarkarji posvečajo prvemu in častnemu predsedniku zveze Ivanu Peršaku. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili poraženi ekipi iz polfinalnih tekem DP KR-NM in DP Celje Thermana, ki so si z nekoliko boljšo igro in več sreče pod koši priigrali tretje mesto.

V finalu so se navijači, ki so glasno prišli spodbujat zlasti Aljošo Škaperja, lahko prepričali o izjemni nepremagljivosti ljubljanske ekipe. In sicer so zmagovalci ekipo iz Maribora, kjer igra še en Prekmurec Andrej Gorza, suvereno premagali s končnim rezultatom 67:39.

Ni pričakoval bobnov Po nekaj prespanih nočeh je po treningu in prvem srečanju ljubljanske ekipe Škaper sporočil, da je bil turnir res nekaj posebnega in nepozabnega. »Takega pozitivnega vzdušja in glasnega navijanja ni še doživel nihče izmed nas, kljub temu da nekateri košarko igrajo že trideset let.« Dodaja, da je bil to dogodek, o katerem se bo še dolgo govorilo – v Prekmurju in tudi med košarkarji. »Meni osebno ta podpora pomeni ogromno, saj nisem pričakoval odziva z bobni in rekviziti. Čudovito je bilo!« se še enkrat prijateljem in vsem podpornikom zahvaljuje Aljoša.

Dogajanje se je začelo z revijalnimi nogometnimi tekmami. Tako so bila odigrana srečanja med ŠD Černelavci in KMN Sončni park Vivat (1:2), černelavskimi veterani in občinsko upravo, ŠD Kupšinci in Polano (1:0), pomerili pa so se tudi slovenski in hrvaški zdravniki (2:5). Vrhunec nogometnega dogajanja je nastopil ob tekmi med rekreativnima reprezentancama malega nogometa Slovenije in Hrvaške. Slavili so Slovenci s 6:5.

Ob pestrem športnem dogajanju organizatorji niso pozabili na zabavo in kulturo. Tako so pripravili nastop komika Matjaža Javšnika, ki je zbrano občinstvo razvedril s številnimi šalami iz vsakdanjega življenja. Za plesne ritme so poskrbele Frčafele, medtem ko sta za dobro glasbeno vzdušje skrbela skupina Kingston in DJ Tommy Boy. V okviru prireditve je Športno društvo Černelavci najbolj zaslužnim članom podelilo zahvale za dolgoletno delovanje in pomoč pri pripravi dogodka. Ob tej priložnosti je podporo društvu izrekel tudi murskosoboški župan Aleksander Jevšek. Domačini seveda niso pozabili postaviti mlaja, z akrobatskim nastopom pa jih je presenetil še Peter Podlunšek.

V Bakovce prihaja Planica v malem V petek, 3. junija, bo v ŠRC Bakovci potekal že tradicionalni dan športa in družine, ki bo letos še posebej navdušil ljubitelje smučarskih skokov. Krajevna skupnost Bakovci bo v sodelovanju z vrtcem, šolo in krajevnimi društvi že četrto leto zapored organizirala poseben dan, namenjen vsem družinam in promociji zdravega načina življenja. Otroci se bodo lahko preizkusili v številnih športnih disciplinah, letos pa tudi na mini skakalnici.

Sestavljiva smučarska skakalnica, t. i. mini Planica, je namenjena otrokom, starim od šest do dvanajst let, na njej pa otroci doživljajo občutke pravih smučarskih skakalcev. Dogodka se bodo udeležili predstavniki številnih društev in policije, letos pa bo v goste prišel svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Marguč, ki bo nadomestil Petra Prevca, ki se zaradi službenih obveznosti prireditve ne more udeležiti. / Aleksandra Grah

šport

maj 2016

/

21

Odbojkarji Panvite Pomgrad tretji v državi Aleš Cipot V boju za bronasto medaljo so premagali ekipo Salonit Anhovo in se v treh tekmah s skupnim izidom v zmagah 2:1 veselili tretjega mesta.

Prvo mesto so osvojili odbojkarji ACH Volley iz Ljubljane, drugo mesto pa odbojkarji ekipe Calcit Volleyball iz Kamnika. Gledalci se v tretji tekmi zaradi poškodb zdesetkane gostujoče zasedbe in nerazpoloženih domačinov niso nagledali kakovostne odbojke, a na tako pomembnih tekmah ni v ospredju igra, temveč rezultat. Odbojkarji obeh ekip so v igri naredili preveč napak ter gledalcem ponudili premalo privlačnih in učinkovitih potez. Borbeni Kanalci so grizli iz točke v točko, domačini pa so še enkrat odigrali po sistemu toplo-hladno, a je prikazana igra na koncu vseeno zadostovala za bronasto odličje. Panvita Pomgrad je medalje in pokal za tretje mesto Odbojkarske zveze Slovenije prejela neposredno po tekmi iz rok delegata srečanja Branka Hrge.

Jure Sočič državni prvak V Športnem strelskem društvu Murska Sobota so pripravili šesti krog in finale Kekčevega pokala. Mladi strelci so tekmovali v različnih starostnih kategorijah. Timotej Plahut iz ŠSD Murska Sobota je v starostni kategoriji mlajših pionirjev dosegel drugo mesto. Ekipno so mlajši pionirji in mlajše pionirke ŠSD Sobota zasedli peto mesto v konkurenci trinajstih ekip, cicibani in cicibanke pa četrto mesto v konkurenci desetih ekip. Izjemen rezultat je uspel Juretu Sočiču, ki je nedavno postal državni prvak v streljanju med osnovnošolci. »Zadovoljni smo z rezultati in ponosni zlasti na najmlajše tekmovalce, ki so v samem slovenskem strelskem vrhu. To je dokazal tudi Jure Sočič, ki je postal državni šolski prvak Slovenije med pionirji,« je vesel predsednik kluba Igor Makari. / Aleš Cipot

Dejan Fujs, trener Panvite Pomgrada, je po uspehu tako strnil sezono: »Odigrali smo še eno težko tekmo, odločilno zmago smo si morali pošteno izboriti. V nervozni in napeti tekmi smo vzdržali ter na koncu zasluženo osvojili tretje mesto.« Fujs pravi, da sta prevladali borbenost in želja po bronu. Hkrati dodaja, da je v igri njegovih varovancev

še vedno preveč nihanj. »Očitno je bilo igranje na taki ravni za nekatere igralce še vedno prevelik zalogaj.

Tudi klop je v tako dolgi končnici prvenstva naredila svoje, saj pravih menjav nimamo. Žal nismo uspeli prej končati sezone, fantje so bili že utrujeni in na koncu smo se po porazu v Kanalu morali reševati še pred domačim občinstvom.«

Osvežiti bo potrebno odnose

Aleš Cipot V Rokometnem klubu Pomurje letošnje sezone ne bodo ohranili v lepem spominu. Sezono so zaključili na zadnjem, devetem mestu.

Po odigranih šestnajstih tekmah so zbrali le dve zmagi in dva neodločena izida ter dvanajst porazov. Manjša uteha je dobra strelska forma prvega strelca prvenstva Gregorja Gregorca, ki je na šestnajstih tekmah dosegel 118 zadetkov, kar je v povprečju več kot sedem zadetkov na tekmo. V zadnjem krogu

jih je dosegel rekordnih šestnajst.

V klubu so že analizirali vzroke za najslabšo sezono v zadnjih petih letih. Za vsako dobro športno ekipo so pomembni redni in kakovostni treningi, s čimer v Pomurju nimajo preveč sreče. Udeležba rokometašev na treningih je preslaba zlasti zaradi igralcev, ki študirajo ali delajo v Ljubljani in Mariboru. »Kadrovsko smo bili oslabljeni. Šest igralcev se je odločilo zaključiti z rokometom, pozneje so ekipo zapustili še štirje.

S pomanjkanjem igralcev so trpeli tudi treningi in to se je poznalo tudi v igri,« pravi trener Neno Potočnjak. V zimskem premoru je klub zapustil vratar Marko Kous, pozneje se je poškodoval še drugi vratar Klemen Hameršak. Tako

je edini vratar ostal kadet Dorotej Černela, ki je branil dobro in na nekaj tekmah pokazal, da se razvija v odličnega vratarja. Zaradi premajhnega kadra se je članski ekipi priključilo nekaj kadetov.

Vodstvo se bo v naslednjih dneh odločilo, kako nadaljevati z delom.

Ker ugotavljajo, da bi bilo treba osvežiti odnose, bodo iskali rešitev tudi za trenersko mesto. Glavni cilj bo k igranju privabiti domače igralce, ki so prenehali z igranjem. »V treh letih, kolikor sem jih preživel s to ekipo, smo si priborili status ekipe, ki se nikoli ne preda. Na to dejstvo smo ponosni, ker je dobro vodilo za življenje v športu in tudi zunaj njega,« je zaključil Potočnjak.

NTK Sobota kot prvak druge spet v prvo ligo Pred Namiznoteniškim klubom Sobota so v tej sezoni ostali le še TOP-turnirji in končni masters za vse kategorije. Pri članih bo igral Mitja Horvat, pri kadetinjah Tjaša Dervarič, pri mlajših kadetinjah pa Anamarija Horvat in Eva Grabnar. Že 141. naslov prvaka je pri mlajših kadetinjah v dvojicah osvojila Anamarija Horvat s soigralko iz Izole. Kar dva naslova državnega prvaka (posamezno in dvojice) je osvojil Igor Vinčec pri veteranih v kategoriji od 50 do 60 let. V drugi ligi so člani s šestimi točkami naskoka pred Olimpijo osvojili prvo mesto in se tako po treh sezonah igranja v drugi ligi vračajo med najboljše.

Prestopni rok traja do konca junija, zato sestava ekipe za novo sezono še ni znana. Iz kluba odhaja Mitja Horvat, ki je že podpisal enoletno pogodbo z ravenskim Fužinarjem. / Aleš Cipot

Gomboc peti na evropskem prvenstvu V ruskem Kazanu je aprila potekalo evropsko prvenstvo v judu, na katerem so nastopili najuspešnejši slovenski tekmovalci, med njimi tudi Adrian Gomboc iz Rakičana. Že prvi dan tekmovanja je v kategoriji do 66 kilogramov osvojil peto mesto. S tremi zmagami je napredoval do polfinala, kjer se je boril s Collinom Oatesom. Po porazu z Britancem ga je v borbi za bronasto medaljo premagal še olimpijski prvak Rus Arsen Galstjan. Evropsko prvenstvo je bilo eno zadnjih tekmovanj pred olimpijskimi igrami v Braziliji. »Glede na starost v izjemno močni članski konkurenci svoj nastop na evropskem prvenstvu ocenjujem kot uspešen. Resda je ostalo nekaj grenkega priokusa, saj sem bil zelo blizu odličja,« je s prvenstvom zadovoljen naš judoist. / Aleš Cipot, foto: Grega Wernig, m24.si

22

/maj 2016

gasilci

Gasilska zveza ne popušča Geza Grabar Za Gasilsko zvezo Mestne občine Murska Sobota je še eno uspešno leto.

Enajst prostovoljnih gasilskih društev, je namreč tudi minulo leto uspešno opravilo naloge na področjih reševanja, zaščite, izobraževanja in nudenja drugih oblik pomoči. Predsednik zveze Štefan Barbarič je na letni skupščini zveze poudaril, da število gasilcev iz leta v leto narašča in trenutno znaša že 948 posameznikov (lani 905, leta 2013 881). Barbarič ocenjuje, da so društva tehnično dobro opremljena, in sicer z osebno zaščitno opremo 97-odstotno, s skupinsko 86-odstotno in z opremo za tehnično reševanje v 85 odstotkih. Člani operativnih enot iz omenjenih enajstih društev, ki so tudi dobro strokovno usposobljeni, so minulo leto intervenirali v kar 158 primerih, največ (134-krat) PGD Murska Sobota kot osrednje društvo, več intervencij so imeli tudi Pušča (desetkrat) ter po petkrat Bakovci in Černelavci. Minulo leto so se društva dodatno tehnično opremila, saj so dobila kar pet novih specialnih gasilskih vozil – štiri je prevzelo PGD Murska Sobota (42-metrsko avtolestev, hitro tehnično vozilo, vozilo za prevoz moštva in vozilo za prevoz opreme) ter eno PGD Bakovci (avtocisterno).

Vsa društva imajo 34 vozil, prikolic in čolnov. Ker sodobna oprema brez usposobljenih gasilcev ne pomeni veliko, med letom intenzivno izvajajo različne oblike tečajev, usposabljanj in vaj.

Kar zadeva financiranje, sta se s poveljnikom Francem Olajem, ki je predstavil poročilo o dejavnostih zveze oziroma njenih društev na

operativnem področju, strinjala, da pri tem izjemno vlogo igra Mestna občina Murska Sobota oziroma njen župan dr. Aleksander Jevšek, ki je po zakonu o lokalni samoupravi tudi odgovoren za požarno varnost v lokalni skupnosti, ki jo vodi. Zato je župan, kot sam pravi, prvi gasilec v občini. Na skupščini v Černelavcih je ponovno zagotovil, da kljub zmanjšanju proračunskih sredstev občine zaradi državnega krčenja gasilstvo v njihovi lokalni skupnosti ne bo prejelo manj kot prejšnje leto, torej ponovno 205 tisoč evrov. Poudarja, da je gasilstvo

najpomembnejša sila zaščite in reševanja, saj je na gasilce mogoče računati ob vsakem trenutku. Izrazil je zadovoljstvo, da je mestna občina pred nekaj tedni od ministrice za obrambo kot druga v Sloveniji prejela certifikat Mesto, odporno proti naravnim nesrečam. Priznal je, da so zanj v prvi vrsti zaslužni gasilci oziroma njihova krovna organizacija v občini, na katero je izjemno ponosen.

Tudi poročila komisij za članice, mladino in veterane potrjujejo smelo delo in angažiranost teh segmentov gasilstva, brez katerih ta-

kšnih uspehov v gasilski organizaciji ne bi bilo. Niti brez izjemnega sodelovanja z vsemi strukturami za zaščito in reševanje, od lokalnih do regijskih in državnih. Milan Antolin, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in predsednik Gasilskega regijskega sveta za Pomurje, je pojasnil, da modifikacija zakonodaje, ki zadeva tudi področje gasilstva, obeta precejšnje pozitivne spremembe, vendar se je strinjal, da bi še vedno odprta vprašanja lahko rešili le z zakonom o gasilstvu.

Občni zbor je bil tudi priložnost, da je zveza ob županu dr. Jevšku za

zgledno sodelovanje zahvali podelila še dvema društvoma: člani PGD Bakovci so ga dobili za široko podporo pri izvajanju izobraževanja, člani PGD Pušča pa za pomoč pri begunski krizi. Velika in pomembna vloga žensk v Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota se ne potrjuje samo s številčnostjo, temveč tudi s tem, da so celotno delovno predsedstvo te skupščine sestavljale članice. Tako kot prejšnja leta je župan z vodstvom zveze in društvi za tekoče leto podpisal pogodbo o opravljanju gasilske javne službe.

Občini pohvale in certifikat

Mlade moči za vodje skupin V Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota so dobili dvanajst mladih vodij skupin, ki bodo lahko čez dve leti nadaljevali izobraževanje za vodjo enote (nižje gasilske častnike). Nedavno so končali s 84-urnim tečajem za vodjo skupine oziroma višje gasilce, ki je obsegal teoretični del (60 ur) in praktične vaje (24 ur). Teoretični del tečaja so opravili v prostorih murskosoboškega in bakovskega gasilskega doma, praktični del pa pri nekdanjem Lukačevem mlinu pri Bakovcih. Udeležili so se ga lahko tisti, ki so pred tem uspešno opravili osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca. Predavatelji teoretičnega dela in inštruktorji praktičnega usposabljanja so bili nekateri poveljniki društev iz njihove zveze in tudi operativni gasilci iz PGD Murska Sobota. Med tečajniki je bilo po troje mladih iz PGD Bakovci in PGD Murska Sobota ter po dva iz PGD Pušča, PGD Satahovci in PGD Polana. Zaradi lažje organizacije in kakovostnega dela v skupinah so na omenjeni lokaciji tečaj pripravili skupaj z GZ Šalovci, od koder je bilo prav tako dvanajst kandidatov. Franc Olaj poudarja, da bodo konec leta ponovno izvedli nadaljnje izobraževanje, ki je v pristojnosti gasilskih zvez: po enoletnem premoru najprej osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilce, potem pa spet za vodjo skupine. Operativni člani se izobražujejo še na tečajih, ki so v pristojnosti gasilske regije (vodja skupine, vodja skupin, strojniki), v republiških izobraževalnih centrih pa se udeležujejo različnih tečajev specialnosti. V preteklih dneh so v društvih murskosoboške zveze potekali letni pregledi društev s taktičnimi vajami. Med dvema prireditvama v letošnjem letu na ravni gasilske zveze izpostavljamo občinsko tekmovanje, ki bo 18. junija v Polani, 27. avgusta pa bo še prireditev ob 90. obletnici PGD Kupšinci. / Geza Grabar

Murska Sobota spada med mesta, ki se zavedajo pomena dobre pripravljenosti ob nesrečah. Ministrica za obrambo Andreja Katič in generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But sta priredila slovesnost, na kateri je Mestna občina Murska Sobota prejela certifikat »Mesto in občina, odporna proti nesrečam«. Certifikat podeljuje urad Združenih narodov za zmanjšanje tveganja nesreč regionalnim oblastem in organizacijam, ki se pridružijo sistemu za prenos informacij in dobrih praks na področju zmanjšanja nesreč. Ministrica za obrambo je ob tej priložnosti čestitala Murski Soboti ter poudarila, da se je občina s tem zavezala k nadaljevanju organiziranega in strukturiranega dela na področju zmanjšanja tveganj nesreč. Župan Jevšek je povedal, da je Murska Sobota ta certifikat prejela zaradi dobrega dela pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev in preostalih, ter poudaril, kako pomembna je varnost kot vrednota. Jevšek se je pred slovesnostjo z ministrico Katičevo sestal na delovnem sestanku, na katerem je pogovor tekel o vzpostavitvi regijskega reševalnega centra, projekta, ki ga je podprl tudi razvojni svet pomurske regije. / Vida Lukač, foto: Borut Podgoršek, MORS

maj 2016

Foto: arhiv Prekmurske godbe Bakovci

POKOJNI ANGLEŠKI KITARIST, ČLAN SKUPINE PINK FLOYD (SYD)

DIRKAČ PROST

POLJSKI POLITIK WALESA

ITALIJAN. PISATELJ (UGO)

PORAST, POVEČANJE

ZRAČNO PLOVILO CESTA Z DREVESI OB STRANEH MODEL AVTA ZNAMKE DAEWOO

EVA NOVŠAK ČISTILEC PLUGA, OTKA FRANC. KRALJEVIČ, DOFEN

GRAFIČNI FORMAT, OKTAV

VTIS

NAŠ ORALNI KIRURG (SAŠO)

MAMILO IZ LISTOV KOKE

ALFRED NOBEL

TOM STIANSEN RIBA S TOLSTO PLAVUTJO

TKANINA NA MIZI

TOLAR (KRATICA)

MAJHNO NASELJE

CIRKUŠKI ARTIST

VRH JUŽNO OD STENARJA (2180 m)

STARA LETOPIS, VPREŽNA KRONIKA PRIPRAVA

DRSALEC KLIMKIN

VESOLJEC TEKOČINA IZ SADJA

ESKIMSKI ČOLN IZ KOŽE

ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA ČRTOMIR TAVZES

ŽIVAL POD ZEMLJO MAŠKARA (NAREČNO)

PROSTOR ZA PSA

IGRALKA RYAN UREDNICA RAUH PEVEC RAHIMOVSKI

POSAMEZEN GLAS PRI HRKANJU

PREDOR

VELIKAN V GRŠKI MITOLOGIJI IGRALKA THURMAN

IRENA KOHONT

SPODNJI DEL MAČJE NOGE PORAŠČENOST Z OČESI

MORALA ZGODBE

ŠKRTEŽ, STISKAČ

STAREC (STAR.) NEMŠKI VRATAR (OLIVER) PREMIK ZRAKA

SREČKO KATANEC FILOZOF IZ ELEE

BARBIKIN FANT IZRASTEK NA GLAVI

LJUDOŽEREC

BALONAR ŠORN

PRITISK HERMANN UNGAR NEVARNA PODVODNA SKALA

ZBOR OSMIH PEVCEV

NIZOZEM. VZDEVEK SLIKAR RADKA VAN DEN POLIČA NEER 1 DRVARSKA SEKIRA, DRVARICA ZDRAVKO TOMAC

SREDINA NOČI

ENOTA ZA MERJENJE ČASA

PRVI STIK Z NOVIMI LJUDMI ALI VSEBINAMI

PAKISTAN. DRŽAVNIK (MOHAMMAD ZIA UL)

ZAKRNELI ODSEK HRBTENICE

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do ponedeljka, 6. junija 2016, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec iz prejšnje številke: Marija Horvat, Gorička 69, Černelavci, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.

Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

murska sobota nekoč

NASELJE NAD REKO NA HRVAŠKEM

ZMOGLJIVOST

BELGIJSKO MESTO S TERMAMI

KAREL OŠTIR

OTOK V DODEKANEZU GRŠKI JUNAK

SMUČAR. CENTER V ŠVICI NEMŠKI KAMION

MIŠIČNA BULA KAZEN ZA NEPRIDIPRAVA

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MURSKA SOBOTA IN OTROŠKI POČITNIŠKI DOM MURSKA SOBOTA – BAŠKA Tel.: 02 534 86 72 in 031 308 530, e-naslov: dpmms@siol.net

Razpis za zdravstveno letovanje otrok in šolarjev v letu 2016

SOJENJE, SODNI PROCES

AVTOR: JANEZ DONŠA

23

/

DAUPHIN - franskoski kraljevič OJETTI - italinajanski pisatelj (Ugo) GSTAAD - švicarsko zimsko središče

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: STRUP, IRENE, NIMES, JESSE, IN, ET, PAKIRKA, SPELEOLOGIJA, POLAVTOMAT, SKA, EKIPA, JL, UKAZ, ALDAN, KALAHARI, RIA, DU, DAR, RIL, SC, CENENOST, TA, NOTRINA, OMAN, MAK, OSIVELOST, AMATER, DERAČ, KALUP, BIČ, RIBA, ATILA, ALE, ČLAN, RUT, TESARJENJE, OREŠKAR, JAKOST, NAVLAKA, AD.

Društvo prijateljev mladine Murska Sobota bo ob pomoči namenskih sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije organiziralo zdravstveno letovanje otrok v Otroškem počitniškem domu v Baški za 581 otrok iz Pomurja (iz upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer).

Po letošnjem razpisu ZZZS se zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev lahko udeležijo otroci, šolarji in mladostniki v starosti od 5 (pet) do 19 (devetnajst) let, ki imajo v medicinski dokumentaciji pri izbranem zdravniku zapise o večkratni hospitalizaciji ali so bili pogosteje bolni, kar pomeni, da imajo v obdobju od začetka januarja 2015 do konca januarja 2016 dva ali več zapisov v medicinski dokumentaciji. Vsi otroci, šolarji in mladostniki, ki izpolnjujejo navedene pogoje in bodo dobili napotnico pri osebnem zdravniku, se bodo lahko udeležili zdravstvenega letovanja.

Ekonomska cena zdravstvenega letovanja: 350,00 EUR Od tega ZZZS, OE M. Sobota otrokom z napotnico krije: 252,40 EUR Starši otrok z napotnico zdravnika krijejo: 97,60 EUR Zdravstveno letovanje otrok iz UE Murska Sobota se organizira v dveh izmenah, in sicer: I. IZMENA od 1. 7. do 12. 7. 2016, II. IZMENA od 12. 7. do 23. 7. 2016.

Postopek prijave otrok in šolarjev za zdravstveno letovanje UE Murska Sobota: Starši otrok dobijo napotnico za letovanje otroka v ambulanti izbranega zdravnika.

Izpolnjeno napotnico izbranega zdravnika starši oddajo na naslovu DPM M. Sobota, Trg zmage 4, II. nadstropje osebno, po pošti ali v poštni nabiralnik do 3. junija 2016.

Otroke, ki ne bodo dobili napotnice zdravnika, toda bi se želeli udeležiti letovanja, starši lahko prijavijo na sedežu DPM M. Sobota po ekonomski ceni 350,00 EUR. Na istem naslovu bodo sprejemali prijave odraslih za vodenje otrok na letovanju, in sicer pedagoške, socialne ali zdravstvene smeri (lahko so študenti višjih letnikov).

Dejavnosti v zvezi z letovanjem se bodo za UE Murska Sobota začele po 9. maju 2016.

Po tem datumu bo pisarna odprta: v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8.00 do 12.00, ter ob sredah od 12.00 do 16.00.

Predsednica DPM M. Sobota: Nataša Klepec

Ravnatelj doma: mag. Bojan NEMEC

Jože Kološa – Kološ, Sobota moje mladosti Foto: arhiv Galerije Murska Sobota

24

/maj 2016 ŠPORT

PRIREDITVE petek, 20. 5. 2016, od 11.00 do 18.00

kulinarično doživetje v središču Murske Sobote SOČNA VILICA na Slovenski ulici pred TIC-em in Hranilnico prekmurskih dobrot

sobota, 21. 5. 2016, Pomursko prvenstvo v gamingu 2016 in nedelja, 22. 5. 2016, klubski prostor, Mikk Murska Sobota od 10.00 do 22.00

sobota, 28. 5. 2016, 15. SOBOŠKI TEK IN POHOD ob 14.30 športni park Fazanerija,

Murska Sobota

LITERARNO SREČANJE

ponedeljek, 23. 5. 2016, ob 19.00

zaključek bralne značke Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 26. 5. 2016, ob 17.35

Arhitekturni nasvet / Mikkov fčenjak

sobota, 28. 5. 2016, celodnevni dogodek

20. Bogračiada pred hotelom Diana, Murska Sobota

sobota, 28. 5. 2016, ob 20.00

dobrodelna improliga »Z VESELJEM POMAGAMO« grajska dvorana, Murska Sobota

sobota, 4. 6. 2016, od 11.30 do 19.00

Družinski piknik 2016 – Od NAS. Za VAS! mestni park, Murska Sobota

sobota, 4. 6. 2016, ob 18.00

regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Slovenije Gledališče Park Murska Sobota

Vida Lukač

petek, 10. 6. 2016, ob 18.00

slavnostna akademija ob 70. obletnici Glasbene šole Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota

Podjetje XAL SVETILA, ki v Severni obrtnoindustrijski coni Murska Sobota uspešno deluje od leta 2007 in medtem zaposluje že 140 sodelavcev, se je odločilo za širitev proizvodnje.

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE sobota, 21. 5. 2016, ob 10.00

sreda, 1. 6. 2016, ob 17.00

pesniški prvenec »Teci, Amai, teci« / Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

XAL se širi in zaposluje

»Rdeča kapica z napako« / BTC CITY Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE od ponedeljka, 23. 5. 2016, do petka, 27. 5. 2016

povabilo k vpisu gledališkega abonmaja 2016/17 za dosedanje abonente / Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota

petek, 27. 5. 2016, ob 18.00

glasbeno-gledališka predstava »STOPAJ ZA SONCEM« (OŠ III Murska Sobota) / Gledališče Park Murska Sobota

KONCERTI četrtek, 19. 5. 2016, ob 18.00

koncert zborov in orkestrov Glasbene šole Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota

petek, 27. 5. 2016, ob 22.00

EDO MAAJKA / Mikkov klubski prostor

sobota, 28. 5. 2016, ob 20.00

JELENA ROZGA, Tarapana Band & DJ Ney / RIS Dvorec Rakičan

sobota, 11. 6. 2016, med 10.00 in 12.00

sprehod ob glasbi Zdenek Billy Dixieland Band Trubarjev drevored, Murska Sobota

sobota, 11. 6. 2016, ob 20.00

sakralni koncert MePZ Štefan Kovač stolna cerkev sv. Nikolaja, Murska Sobota

sobota, 18. 6. 2016, med 10.00 in 12.00

sprehod ob glasbi EDNA Trubarjev drevored, Murska Sobota

RAZSTAVE četrtek, 19. 5. 2016, ob 17.00 (na ogled do 1. 6. 2016)

odprtje fotografske razstave Bojana Sobočana Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

petek, 20. 5. 2016, ob 18.00

odprtje razstave TUGO SUŠNIK / Galerija Robin, Murska Sobota

četrtek, 26. 5. 2016, ob 19.00

odprtje razstave MATEJ ČEPIN: »Kje smo zdaj? Where are we now?« Galerija Murska Sobota

od srede, 1. 6. 2016, do četrtka, 30. 6. 2016

Pomurski ekološki center Murska Sobota Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 2. 6. 2016, ob 12.00 (na ogled do 30. 6. 2016)

retrospektivna razstava tiskanih in elektronskih del »POMURSKI EKOLOŠKI CENTER SKOZI 20 LET« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 2. 6. 2016

razstava prostostoječih panojev društva Ekvilib Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

V ta namen so položili temeljni kamen za širitev proizvodnih kapacitet s trenutnih 4000 m2 na 10.000 m2. Direktor Martin Klaus Dlaska je ta korak označil kot potrditev, da so z delovanjem podjetja v Murski Soboti, ki ima sicer centralo v avstrijskem Gradcu, proizvodnjo pa tudi v Indiji in na Kitajskem, izjemno zadovoljni, hkrati pa imajo v Murski Soboti odlične partnerje, ki jim nudijo vso ustrezno podporo. Načrte za projekt je izdelal domači arhitekt Bojan Lebar (Moderna), izvajalec pa bo domače podjetje Pomgrad.

Vodja obrata Tadej Topolnik je povedal, da bodo nove kapacitete, ki naj bi bile dokončane do konca novembra, omogočale dodatnih 25 novih zaposlitev, dolgoročno pa še dodatnih 50. Župan Jevšek je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da se ta industrijska cona počasi, a vztrajno polni, ter pohvalil prizadevanja sodelavcev občinske uprave, ki so pomagali podjetju XAL pri birokratskih ovirah, na katere so naleteli med načrtovanjem novega projekta.

PREDAVANJA četrtek, 19. 5. 2016, ob 9.00

dr. Jože Magdič: »Vpliv družbe na psiho«, Društvo slepih in slabovidnih Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

sreda, 24. 5. 2016, ob 16.00

»KAJ BI MORALI VEDETI O BULIMIJI?«, Društvo Samopodoba Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

torek, 26. 5. 2016, ob 17.00

Marjan Čenar: »V iskanju dogodivščin tretje pubertete« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

sreda, 25. 5. 2016, ob 17.00

»… s strahom ali brez«, Hospic Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

Bakovske mažoretke odete v srebro Mažoretke Bakovci so si na drugem odprtem državnem tekmovanju Mažoretne zveze Slovenije priplesale drugo mesto. V Novem mestu se je v sodelovanju z Mažoretno zvezo Slovenije in Mažoretnim klubom Takt Novo mesto odvijalo drugo odprto državno tekmovanje, na katerem je tekmovalo 650 tekmovalk iz sedemnajstih društev. Tekmovanja so se udeležile tudi članice mažoretne skupine iz Bakovcev, ki so tekmovale v kategoriji kadetinj »pom-pom« (tekmovalke, stare do enajst let, v plesu s cofki). Mažoretke so si v lanskem letu priplesale bronasto kolajno, letos so z veliko vloženega truda, številnimi treningi in energičnimi plesnimi nastopi osvojile drugo mesto, s katerim so si prislužile celo vstopnico za evropsko tekmovanje, ki se bo septembra odvijalo v Vinkovcih na Hrvaškem. / Aleksandra Grah