Sn 152 marec

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

17. marec 2016 / številka 152

Ustvarjajo nove zgodbe in priložnosti Zgodba podjetja Ozara se je začela leta 2006 s programom socialne vključenosti in prve zaposlitve. Podjetniški vsakdan ekipe smo ujeli v Murski Soboti.

Uporabniki in rehabilitiranci se večinoma vključujejo v pomožna proizvodna dela, kot so denimo pakiranje, sestavljanje in

etiketiranje. »Delamo po naročilu za znane naročnike oziroma stalne poslovne partnerje iz lokalnega okolja, ki nam odstopijo del posla. S storitvami, kot so šiviljstvo, mizarstvo, čiščenje, vzdrževalna dela in dodelavni posli, lahko naši poslovni partnerji z nadomestnim izpolnjevanjem kvote znižajo obveznost plačila prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Ker je na enoti vedno več zaposlenih, uporabnikov socialne vključenosti in re-

Na obisku pri najstarejšem občanu / stran 3

habilitirancev, ki jim je treba zagotoviti delo, iščemo tudi nove poslovne partnerje,« nam ob obisku med drugim pove vodja enote Sanela Urbas. V letošnjem letu nadaljujejo s projektom »Chic&Craft«. Za ljudi s težavami v duševnem zdravju pripravljajo tečaj usposabljanja na področju modnega oblikovanja iz recikliranih materialov. »Smisel projekta je v tem, da si oboji, ljudje in stvari, zaslužijo novo priložnost,« izpostavi vodja centra.

Mestni svetniki potrdili proračun za leto 2016 / stran 4

Dejavno bodo sodelovali tudi pri projektu »RSRC«, kjer močne in prilagodljive skupnosti ustvarjajo s pripovedovanjem zgodb. »Zgodbe premikajo srca in misli ljudi. Če le naštevamo pravice in zakone, se to ljudi ne dotakne.

Nekdo se pa nas lahko dotakne z zgodbo. Tako želimo uporabnike in tudi širšo javnost naučiti povedati zgodbe tako, da bodo razumljeni in upoštevani,« razloži sogovornica. V Murski Soboti so na enem mestu tri pravne oblike:

storitveno in invalidsko podjetje, zaposlitveni center in zavod.

V delo v invalidskem podjetju se vključujejo zaposleni, uporabniki programa socialne vključenosti in rehabilitiranci zaposlitvene rehabilitacije. Zaposlitveni center zaposluje invalide izključno na zaščitenih delovnih mestih.

V delo v invalidskem podjetju se vključujejo zaposleni, uporabniki programa socialne vključenosti in rehabilitiranci zaposlitvene rehabilitacije.

Kako je biti partnerica, mama in gospodinja? / stran 15

2

/marec 2016

Perspektive življenja Kaj se lahko naučimo od najstarejšega občana in kaj od zlomljenih delavk Mure.

Bujta repa združila Prekmurce v Ljubljani Mladi in mladi po srcu so se ponovno zbrali na tradicionalni prekmurski študentski zabavi, letos že 59. Bujti repi, ki je potekala v Festivalni dvorani. Ob značilni prekmurski kulinariki so obiskovalce zabavale glasbene skupine The Cock Tails, Carpe Diem in Hamo & Tribute 2 Love. Zbrane je med drugimi v nagovoru pozdravil Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano / Foto: Nino Peček

Zgodba 101-letnega gospoda, ki vas opazuje z desne strani, nas sili k razmisleku. Čeprav so ga cenili številni pomembneži, ni poletel. Ostal je skromen, celo še preveč.

Ko bi le kanček njegovega značaja prevzel kak sodobni narcis. V poslu je morda to celo prednost. Gospod Madjar je kljub vsemu ostal načelen. Velja omeniti, da je precejšen del življenja oddelal v takrat dobro stoječi tovarni Mura.

In kljub temu dočakal častitljiva leta. Da, kljub temu.

Morda se je ravno v Muri nalezel pretirane skromnosti.

Morda. Mogoče pa gre za zgodbo, ki se je znašla med nami z namenom. Ujema se namreč s preostalimi v tej številki.

Precej je življenjskih in zlahka jih povežemo v smiselno celoto.

To so zgodbe, ki jih piše vsakdan, zato ne bežimo od njih, temveč jih odpiramo. Od tiste, ki je zlomila nekdanje delavce Mure, do tistih, ki dajejo smisel življenju. Izpostavljamo zgodbo podjetja Ozara. Soustvarjajo jo ljudje, ki bi jim marsikdo obrnil hrbet, jih zavrgel. Dobili so novo priložnost in njihovi dnevi imajo smisel. Ne da ga sicer nimajo, a delo človeku daje občutek vrednosti.

Slednjega so prav gotovo izgubili tisti, ki so jim drugi vzeli dostojanstvo. Med njimi je tudi precej nekdanjih delavcev Mure. Zgodba, ki ima več plati. Nekateri so se znašli, drugi pač ne. Dvomim, da pomembneži iz te kalvarije spijo z nemirno vestjo. Take zgodbe se ne smejo ponoviti, zato opozarjamo na njih. V tej številki opozarjamo tudi, da je življenje dragoceno. Ga znamo ceniti?

Tadej Buzeti, glavni in odgovorni urednik

Partnerske občine iščejo nove priložnosti V Münchnu so se sestali župani in predstavniki slovenskih mest in njihovi kolegi z Bavarskega. Republika Slovenija in vlada Bavarske podpirata partnerstva in sodelovanje mest in občin v alpski regiji, ki se kaže v skupnih projektih in sodelovanju na različnih področjih: v kulturi, izobraževanju, na področju mladih, nekaj je tudi gospodarskega sodelovanja. Murskosoboški župan dr. Aleksander Jevšek je izpostavil odlično partnerstvo z mestom Ingolstadt, s katerim občina intenzivno sodeluje že skoraj štiri desetletja. Tako bo med drugim marca v Galeriji Murska Sobota razstava umetnin iz Ingolstadta, junija in julija bodo naši dijaki sodelovali v integracijskem mednarodnem projektu, mladi nogometaši se bodo udeležili mednarodnega mladinskega turnirja, Murska Sobota pa bo sodelovala pri deželni razstavi »Landesgartenschau«. / Vida Lukač

S kalejdoskopom v vrtčevski vsakdan Ko radovedna Neža odkrije čarobni kalejdoskop, oživi oder Gledališča Park. 170 otrok murskosoboškega vrtca, ki bodo septembra prvič prestopili prag šole, je namreč z nastopi očaralo starše in vzgojitelje. Pokazali so, kako pisan in raznovrsten je njihov dan v vrtcu. Težko je z besedami opisati, kako ponosno so starši občudovali igranje glasbil, petje in plesno koreografijo otrok. Vse to so namreč obogatitvene dejavnosti vrtca za uravnotežen gibalni in jezikovni razvoj ter za dejavno vključevanje otrok v naravo. V preddverju gledališča so ob pomoči 40 strokovnih delavcev pripravili tudi razstavo preostalih vrtčevskih dejavnosti, kot so vrtnarski, lutkovni, tehnični in likovni krožek. / Natalija Kreft

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: uporabniki podjetja Ozara v Murski Soboti, foto: Ksenija Glažar OdgovornI urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Oblikovna zasnova: Ksenija Šömen Grafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Vestnik Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

marec 2016

/

3

Najstarejši občan vedno je bil skromen in tak tudi ostaja Ksenija Glažar

Priznan krojač iz Murske Sobote

1960 zaposlil in v podjetju ostal vse do leta 1978, ko se je upokojil.

Februarja je Franc Madjar iz Murske Sobote praznoval 101. leto življenja.

Kot samostojni krojač je v krojaški delavnici na Lendavski ulici zaposloval tri pomočnike. Zlasti so po meri izdelovali moška oblačila, za ženske pa tudi plašče in kostime. »V tistih časih smo delali vse ročno in po naročilu, dandanes je seveda drugače,« pravi Franc, ki se spominja, da si je nekoč stranka naročila hlače s širino hlačnic kar 30 centimetrov.

Spet druga je blago kupovala celo v Italiji, vendar si tam hlač ni dala sešiti, saj so ji bile izdelane po naročilu v njegovi delavnici bolj všeč. Franc je med drugim znal

Spremlja šport, politiko, modo ...

Skromen in preprost možakar je kljub letom zdrav in se rad pogovarja. Starejši se ga verjetno spomnijo kot priznanega krojača zlasti moških oblačil in so si morda celo dali sešiti obleko v njegovi obrtni delavnici na Lendavski ulici. Čeprav so ga cenili številni pomembneži takratnega časa in bi o njem lahko zapisali marsikatero zanimivo zgodbo, raje ostaja skromen in pravi, da naj tako tudi ostane.

Danes Franc živi v krogu svoje družine z ženo Gizelo, hčerjo Zdenko in mlado družino vnukinje Dominike. Še zlasti se veseli pravnukov: devetletnega Amadeja in štiriletne Lucije, ki mu pogosto delata družbo. Ponosno spremlja vse njune dejavnosti in uspehe. V družbi stoletnikov nas vedno zanima, kako preživljajo dan in kaj najraje jedo, pogosto se namreč prav v tem skriva recept za dolgo življenje. Franc pravi, da rad gleda tele-

Strahovi so odveč Strahovi in negotovosti, ki jih v zadnjih mesecih povzroča begunska kriza, niso prizanesli niti naši občini. Neodgovorne špekulacije o tem, da naj bi se azilanti preselili v objekt stare ekonomske šole v središču mesta, so te strahove še podkrepile. Zavedam se, da je v takih razmerah še kako pomembno, da sem čim več med vami, drage občanke in dragi občani, ter da iz prve roke dobite objektivno informacijo o dogajanjih. Kot sem to pojasnjeval ob javnih nastopih v medijih in na različnih prireditvah, bom to storil tudi na tem mestu.

Azilanti ali begunci v objektu stare ekonomske šole ne bodo nastanjeni. Ker v tem trenutku tudi ni predvideno, da bi bili begunci nastanjeni v kateremkoli drugem objektu na območju naše občine, so zdaj tozadevne skrbi ali strahovi odveč.

Kar pa me skrbi, spoštovane občanke in cenjeni občani, je pogostost sovražnega govora, ki se pojavlja v javnosti – v komentarjih na spletnih portalih in v neposredni komunikaciji med ljudmi. Humanitarna kriza, povezana z usodami beguncev, je in mora biti tudi del našega problema. Zlasti v tistem delu nas samih, kjer gojimo občutek za sočloveka, občutek za pomoč pomoči potrebnim in občutek za neodobravanje vseh vrst izključevanja, bodisi zaradi narodnosti, bodisi zaradi vere, bodisi zaradi spola. Zaradi vsega tega je prav, da v teh časih ne naredimo ničesar, zaradi česar bi bilo nas ali naše otroke v prihodnosti sram. Že večkrat pa smo dokazali, da znamo pomagati in da smo na to danes lahko ponosni.

Naša občina odlično in na različnih področjih sodeluje s šestimi pobratenimi in partnerskimi mesti. Bogato je sodelovanje umetnikov, dolgoletno je prijateljstvo med ljubiteljskimi slikarji, skupni so nastopi folklornih društev, pevskih zborov, glasbenikov, plesalcev itd. Tradicionalno je sodelovanje na področju športa in izmenjave mladih, naši dijaki že vrsto let sodelujejo v integracijskem projektu v pobratenem Ingolstadtu, katerega vodilo je sprejemanje in vključevanje drugačnih.

Pozabiti ne smemo sodelovanja na področju turizma – že več kot trideset let naši prijatelji iz Ingolstadta dopustujejo v Pomurju, Sobočani se z veseljem vračamo k prijateljem v Podstrano, od koder nam vsako pomlad v Mursko Soboto pošljejo okuse ter doživetje morja in sonca.

S partnerskimi mesti sodelujemo tudi v več projektih in skupaj kandidiramo za evropska sredstva, ki vsem prinašajo razvojne priložnosti.

Prav gotovo pa se prijateljstvo najbolj utrdi v časih, ko se znajdemo v težavah.

Otroštvo skromno in siromašno Franc se je mami Tereziji in očetu Francu rodil februarja 1915 v Noršincih. Imel je še brata Štefana.

Njegovi spomini na otroštvo v Noršincih, kjer je odraščal v preprosti in skromni kmečki družini, so bili lepi, a povezani s siromaštvom. Po zaključku osnovne šole, ki jo je obiskoval v Martjancih, je leta 1929 kot vajenec prišel v Mursko Soboto in se pri Benku izučil za krojača.

Tri leta pozneje je odprl lastno krojaško delavnico. »Rodil sem se med prvo svetovno vojno, po vojni pa je vladala velika revščina. Ko so se razmere izboljšale, je kmalu prišla še druga. Preživel sem tudi finančno krizo v 40. letih prejšnjega stoletja, ko so vajenci nosili strankam oblačila celo na dom, da so zaslužili kak dinar,« pravi Franc. Spominja se še časov, ko je kot vajenec imel med delom v žepu le kos kruha, ki ga je pojedel mimogrede, kar med delom. »Takrat ni bilo posebnega časa za malico,« se še spominja.

ustreči njeni želji po čim več žepih. »Takrat je dobra beseda šla od ust do ust, zato so stranke prihajale le zaradi priporočil,« se dobro spominja teh časov. Včasih mu je morala priskočiti na pomoč tudi žena. Takrat sta šivala vso noč, da je bilo delo končano.

Dobre stranke so širile glas Vnukinji Dominiki je pozneje sešil številne ženske srajce, žametne hlače in še marsikaj, kar je takrat nosila mladina. Hči Zdenka ob tem dodaja, da je še par let nazaj vnukoma krajšal hlače, ker so otroške pogosto prekratke ali predolge, vmesnih številk pa ni. Včasih se je tudi zgodilo, da je moral popravljati za drugimi šiviljami, česar pa ni ravno maral. »Toda vedno sem se potrudil,« doda k temu.

Dobre stranke so zanj rade dale dobro besedo, priporočale pa so ga tudi trgovine z blagom. In tako je bilo dela vedno dovolj. Ko je začela poslovati Mura, se je v njej leta

vizijo, zlasti poročila in vse, kar je povezano s športom, vendar tudi politiko, modo, zabavne oddaje in vreme. Pri športu izpostavi boks, pa tudi nogomet in smučanje. »Le filmov ne maram preveč,« dodaja.

Redno spremlja še informativne oddaje in je na tekočem z aktualnim dogajanjem. Zjutraj se zbudi okrog pol sedmih in že posluša poročila. Spat gre, kot pravi hči, ko se končajo »Odmevi« oziroma oddaja, ki jo zvečer spremlja po televiziji. Ob sobotah rad gleda zabavne oddaje. Če se katera konča ob polnoči, gre spat šele takrat. »Če je kaj zanimivega, ostanem vse do konca,« razloži najstarejši občan. Pri hrani, pravi, ni izbirčen, saj poje vse, kar pripravijo ženske. Najraje ima tisto iz starih časov, torej zelje, repo, fižol in podobne jedi. O receptu, kako doseči njegovo starost, pravi, da ga v bistvu nima. Živel je v siromaštvu in skromno, predano poslu in družini. Morda je tudi to razlog, da je kljub letom še vedno zdrav in da z zdravjem ni imel nikoli večjih težav.

Tako sem se pred dnevi vrnil iz naše pobratene občine Paraćin, kjer sem se udeležil slovesne predaje gasilske avtolestve Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota tamkajšnjim gasilcem. V Murski Soboti smo v okviru čezmejnega sodelovanja pri projektu »Rešujmo skupaj« kupili novo gasilsko avtolestev, zato je društvo po neuspeli prodaji stare sprejelo odločitev, da jo podari pobrateni občini kot pomoč ter za namen vzpostavitve sodelovanja na področju zaščite in reševanja.

Odziv tamkajšnjih gasilcev je bil nepozaben – z veseljem in navdušenjem so sprejeli podarjeno opremo, s katero bodo odslej lahko zagotavljali še večjo varnost in boljšo zaščito prebivalcem bistveno večjega območja, kot je naša mestna občina.

Ob tej priložnosti se je naši občini zahvalil predsednik občine Saša Paunović, ki je ponovno izrazil globoko hvaležnost vsem občankam in občanom, ki so se izredno izkazali pred dvema letoma, ko so Paraćin zajele katastrofalne poplave. Dejal je, da geste solidarnosti prijateljev iz Murske Sobote ne bodo nikoli pozabili in bi seveda isto naredili za nas.

Zato sem na vprašanje novinarja, koliko je vredna naša donacija Paraćinu, odgovoril: »Če bo rešila samo eno življenje, je njena vrednost neprecenljiva.« Tako kot so neprecenljiva prava prijateljstva.

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

4

/marec 2016

mestni svet

Mestni svetniki v drugi obravnavi potrdili proračun za leto 2016 Ksenija Glažar Prvega marca je bila na vrsti enajsta redna seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota.

Vodil jo je podžupan Zoran Hoblaj. Seja je bila v znamenju sprejetja proračuna, obširna razprava pa se je razvila tudi ob paviljonu Expo.

Po potrditvi dnevnega reda in zapisnika desete redne seje so mestni svetniki najprej obravnavali proračun za leto 2016, ki ga je predstavil Slavko Domjan iz mestne uprave.

Skupni planirani prejemki in izdatki znašajo 18.310.695 evrov. Za izvedbo projekta s paviljonom Expo je načrtovano dolgoročno zadolževanje v višini 400 tisoč evrov, za preostale investicije pri državnem proračunu pa za 114.550 evrov. V okviru prodaje finančnega premoženja je načrtovana prodaja delnic Cestnega podjetja Murska Sobota v višini 220.600 evrov ter v okviru načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem prodaja za 1.327.401 evro stavbnih in kmetijskih zemljišč. V predlogu proračuna za drugo obravnavo so skupni prejemki glede na planirane v prvi obravnavi višji za 33.395 evrov, namenjeni pa bodo med drugim obnovi vaško-gasilskega doma v Nemčavcih, rekonstrukciji in dozidavi vaško-gasilskega doma v Veščici, oskrbi s toplotno energijo, spodbujanju zaposlovanja mladih in ureditvi javne razsvetljave v Zvezni ulici v Murski Soboti.

Milena Vöröš iz mestne uprave je predstavila sklep o sprejetju načrta ravnanja s stvarnim premoženjem mestne občine za leto 2016. V letošnjem letu je predvideno razpolaganje z nepremičnim premoženjem občine v višini 1.352.401 evra, pridobivanje nepremičnega premoženja pa v višini 312.932 evrov.

Kar osem amandmajev za prerazporeditev sredstev, potrjen le eden SDS je k proračunu predlagal tri amandmaje za prerazdelitev sredstev. Po prvem bi z znižanjem sredstev za plače in druge izdatke javnih uslužbencev več namenili sofinanciranju javnih del, spodbujanju zaposlovanja mladih in ukrepom iz načrta za kakovost zraka. Z drugim amandmajem bi sredstva za regijski promocijski center Expo namenili za razvoj malega gospodarstva in ukinitev zadolževanja. S tretjim so predlagali zmanjšanje sredstev za ZKTŠ Murska Sobota in povečanje sredstev za preureditev mešanega kanalizacijskega sistema v Černelavcih. Štiri amandmaje je predlagala Modra lista Antona Štihca. Prvi se je nanašal na zmanjšanje sredstev območni izpostavi JSKD Murska Sobota in Festivalu Fronta za povečanje sofinanciranja delovanja kulturnih društev.

Drugi se je nanašal na zmanjšanje sredstev za Aeroklub Murska Sobota, kar bi prenesli na letni program športa. Tretji je predvideval povečanje sredstev na prihodkovni strani s prodajo občinskih parcel, kar bi namenili za spodbujanje zaposlovanja mladih in za Ljudsko univerzo Murska Sobota, s četrtim amandmajem pa bi na račun zmanjšanja sredstev za celovito prenovo upravne stavbe povečali sredstva za ukrepe iz načrta kakovosti zraka PM 10.

Stranka SD je predlagala še amandma k financiranju političnih strank, in sicer le prerazdelitev, po kateri se polovično sredstva namenijo za stranke in svetniške skupine. Po glasovanju so mestni svetniki sprejeli le zadnji amandma, preostali pa niso dobili podpore.

Dodatni delovni mesti v Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota sta po besedah direktorice mag. Brigite Perhavec nujni, saj doslej niso imeli zaposlenih za področje turizma. Deloma so bili razpisi Razvojnega centra s področja turizma preneseni na zavod, zato nujno potrebujejo izkušene strokovnjake, ki se spoznajo na razpise in imajo vzpostavljeno partnersko mrežo.

Po glasovanju so mestni svetniki v drugi obravnavi predlog proračuna za leto 2016 potrdili.

Mestni svetniki razdeljeni glede paviljona Expo Mestni svetniki so se seznanili tudi s postopkom prevzema paviljona. Ministrstvo kljub poprej ustnim zagotovilom, da ga bo preneslo na murskosoboško mestno občino, upravljavca išče z javnim pozivom, na katerega se je Mestna občina Murska Sobota tudi prijavila. Za paviljon je letos predvidenih 1.020.000 evrov. Člani razvojnega sveta regije so na seji v okviru promocije regije podprli financiranje projekta. Za t. i. vrata v Pomurje bo letos iz tega naslova namenjenega pol milijona evrov in v naslednjem letu še enkrat enak znesek. Nekateri mestni svetniki so bili mnenja, da so o projektu dobili premalo informacij, zlasti vsebinskih. Direktor mestne uprave Srečko Đurov je pojasnil, da Expo ni le zgodba mestne občine, temveč celotnega Pomurja. Potrditev in podporo imajo tudi pri pomurskih županih in gospodarstvenikih. Poudaril je, da ne gre za »montažni« objekt, ampak za objekt z najboljšimi ocenami, ki ga je opazila in pohvalila tudi javnost. Svetnik mag. Marjan Gujt je ob tem opozoril na Eifflov stolp, o katerem so nekoč Parižani prav tako negodovali, danes pa si mesta brez njega preprosto ne moremo predstavljati.

Cena storitve pomoči družini na domu letos 4,73 evra Mestni svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli še predlog odloka o predkupni pravici Mestne občine Murska Sobota, ki ga je predstavila Angelca Dokl Mir iz mestne uprave. Potrdili so še predlagano ceno storitve pomoči družini na domu in subvencioniranje cene te storitve za leto 2016, kar je predstavila mag. Rofina Bernjak iz mestne uprave. Ekonomska cena storitve pomoči družini na domu bo še naprej znašala 16,30 evra na uro. Kot osnova za plačilo cene storitve uporabnikov je bila določena cena v višini 4,73 evra za efektivno uro. Razliko do polne cene subvencionira Mestna občina Murska Sobota. Do zvišanja cene storitve za uporabnika je prišlo, ker je subvencioniranje znižal Zavod za zaposlovanje, zato je v opravljanje te storitve vključenih manj javnih delavcev.

Predstavitev letnega programa športa Letni program športa za leto 2016 je predstavila Nada Cvetko Török iz mestne uprave.

Skupna vrednost letnega programa športa za leto 2016 zanaša 200 tisoč evrov, dodatnih 10 tisoč evrov pa bo namenjenih za delovanje Aerokluba Murska Sobota. Predvidena so tudi finančna sredstva za športne objekte, in sicer 101.500 evrov za drsališče, 58.200 evrov za Stadion Fazanerija in 61.100 evrov za TVD Partizan. Dodatnih 436 tisoč evrov je predvidenih še za ureditev in vzdrževanje športnih objektov, med drugim za ureditev nogometnega igrišča na Pušči, vzdrževanje in izboljšave Športnega centra Bakovci, novogradnjo Športno-rekreacijskega centra Polana, teniško halo ter za investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol. Skupno je športu namenjenih nekaj čez 867 tisoč evrov.

mestni svet

marec 2016

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta Svetnikom sta na seji odgovarjala župan dr. Aleksander Jevšek in Štefan Cigan, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti.

Anton Štihec: Predstavil je opozorilo g. Jožeta Brdnika, člana odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo, ki opozarja na neustrezno izvajanje nalivalnega preizkusa na reinjekcijski vrtini, vredni 1.200.000 EUR. Z opozorilom se strinja tudi svetnik. G. Brdnik namreč trdi, da se s trenutnim delom lahko vrtina le uniči ali poškoduje ter da lahko nastanejo ogromni stroški sanacije. Župana je vprašal, kdaj bo izpolnil obljubo o organiziranju okrogle mize o energetiki. Upa, da okrogla miza bo. Tudi v odboru za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo veliko časa namenjajo tej tematiki, ni pa okrogle mize, na kateri bi se o tem lahko odprto pogovorili. Župana je prosil, naj razjasni ozadje novic o stari ekonomski šoli. Mediji so namreč poročali, da je zgradba v nekih dokumentih na seznamu mest, primernih za namestitev prosilcev za azil. Prejšnji teden je bil objavljen noveliran seznam teh objektov, danes pa spletni mediji spet poročajo o načrtu vlade iz junija lansko leto, v katerem je stara ekonomska šola predvidena kot nadomestna lokacija za nastanitev vseh prosilcev za azil. Ker je šola v slabem stanju, naj bi po navedbah članka ministrstvo za obnovo in potencialno nastanitev predvidevalo med 70.000 in 100.000 EUR. Župana prosi, da zaradi pomiritve občank in občanov obrazloži dogajanje, da ne bi v javnosti prihajalo do dezinformacij.

Odgovori svetniku: O ustreznosti nalivalnega preizkusa na reinjekcijski vrtini je župan povedal, da tega področja strokovno ne obvlada, vendar zaupa strokovnim službam. Izvajalci so za delo usposobljeni in ob morebitni poškodbi vrtine nosijo tudi vso odškodninsko odgovornost.

Nalivalni preizkus na reinjekcijski vrtini je pojasnil Štefan Cigan. Potekal je od konca januarja in prve dni februarja, testirala se je vrtina Sob-4g, saj so želeli preveriti njeno ponikovalno sposobnost. Vrtino so testirali pri temperaturah 10, 22 in 30 stopinj ter pri pretoku 10 l/s. Pretok so povečevali tudi do 14 l/s, kar je skladno z dovoljenjem, ki bi ga Komunala dobila po koncesiji za maksimalno izrabo vode. Rezultati so bili na začetku pozitivni, potem pa se je tretji dan vrtina zaprla in ni več sprejemala vode. Skrb g. Brdnika cenimo, spoštujemo njegovo strokovnost, vendar pa ni edini strokovnjak na tem področju. Firma GeoHidro d.o.o., katere lastnik je g. Janez Rogelj, je nalivalni preizkus korektno izvedla. G. Rogelj je bil med letoma 1971 in 1990 zaposlen pri Geološkem zavodu Slovenije, vse življenje se ukvarja s to dejavnostjo, od leta 1990 in vse do danes ima lastno podjetje, ki se ukvarja z izvajanjem vrtalnih del, tudi na globokih vrtinah. Ko je bil odprt razpis za izbiro izvajalca projekta Geotermija v Murski Soboti in je bil on eden od potencialnih ponudnikov, si je g. Cigan osebno ogledal izvajanje del na Hrvaškem v Krapini. Prepričal se je, da je podjetje tehnično in tudi strokovno sposobno izvajati taka dela. Vodja oddelka Cigan je še povedal, da ima seveda lahko g. Brdnik lastno mnenje o tem, mestna uprava pa bo, ko bo prejela končno poročilo, to tudi predala svetnikom, da bodo z njim seznanjeni. Po zaključku nalivalnega preizkusa so dva dni aktivirali vrtino in vrtina je kazala čez 20 l/s samoizlivnosti, ki bi bila še večja, vendar niso imeli tehničnih sposobnosti za odvajanje te vode v Ledavo. Z vsemi poročili, ki jih bo mestna uprava dobila, bodo seznanili svetnike ter občanke in občane.

O organizaciji okrogle mize o energetiki je župan povedal, da bo okrogla miza 24. marca 2016. Mestne četrti jo organizirajo v sejni dvorani mestne občine. Povabljena bo strokovna javnost, seveda pa tudi občani.

O tej temi se je treba javno pogovoriti in soočiti argumente. Pripravili bi jo že prej, a so zahtevali različne izračune, na podlagi katerih bo mestna uprava tudi z lastnimi podatki zadevo predstavila. Okrogle mize se bo udeležil tudi župan. Župan je povedal, da je tudi sam zaznal, da je novica o stari ekonomski šoli povzročila veliko razburjenje, še zlasti upoštevajoč trenutni položaj v Evropi, ne samo v Sloveniji. Strah in negotovost sta popolnoma razu-

mljiva. Ravno zato je župan poudaril, da je kljub odsotnosti že prejšnji teden pojasnil, da novice v medijih ne držijo. Kadarkoli se bo kdorkoli z županom pogovarjal o vprašanju, povezanem z azilanti ali begunci, bo takoj sklical mestni svet, ki bo o zadevi odločal. Župan je povedal, da sam ne bo sprejemal nobenih odločitev, ker meni, da je o tako pomembnem vprašanju treba najprej razpravljati in nato sprejemati skupne odločitve. Res je, da je v drugi polovici lanskega leta vlada izdala dokument, v katerem je v zadnjem delu med drugimi lokacijami tudi srednja ekonomska šola omenjena kot objekt, ki je v lasti vlade. Takrat sta se občinska uprava in župan morala opredeliti do tega objekta. Mestna uprava je takoj odgovorila vladi, da je objekt neprimeren zaradi dveh razlogov: ker je v zelo slabem stanju (ni vodovoda, elektrike in kurjave, omet odpada itd.) in ker stoji v središču mesta, kar je popolnoma neprimerno. Od takrat župana pristojne vladne službe o tem niso več spraševale. Zato je občanke in občane pozval, naj se pomirijo in naj jih to ne skrbi, saj na take zahteve ne bodo pristali. O vseh predlogih za namestitev se bo župan pogovarjal tudi z občani. Zavedati se moramo, da je Slovenija del globalnega procesa, v katerem se soočamo z begunsko problematiko, in če se bo o tem treba odločati, se je treba odločati skupaj v mestnem svetu pred občankami in občani.

Lea Friškič: Povedala je, da je na eni prejšnjih sej izpostavila lekarno pri Splošni bolnišnici Murska Sobota, ki je širšega regijskega pomena. Slišala je, da so na skupščini Pomurskih lekarn objavili velik dobiček. Dala je pobudo, da bi del dobička vse občine ustanoviteljice namenile za izgradnjo lekarne pri bolnišnici v Rakičanu. O Soboških novinah je povedala, da so občanom v novi obliki zelo všeč, jih pa zanima, ali ni v občini tiskarne, ki bi lahko natisnila to občinsko glasilo. Slišala je namreč, da ga tiskajo v Avstriji, zato tudi njo zanima, ali pri nas ni podjetnika, ki bi se s tem ukvarjal.

Odgovori svetnici: Kar se tiče Pomurskih lekarn, je župan seznanjen, da poteka postopek, povezan z namero, da se del dobička vrne v proračune občin. O tem so se pogovarjali tudi na seji sveta ustanoviteljic, kjer pa je bilo predlagano nasprotno, in sicer da bi se del tega denarja ob strinjanju vseh županov vložil v regijsko investicijo. Župan je povedal, da težko odloča o tem, ali se bodo Pomurske lekarne odločile za investicijo v novo lekarno pri bolnišnici ali ne. V naslednjem tednu bodo imeli z vodstvom Pomurskih lekarn sestanek, da se dogovorijo o primernih investicijah in stopnji konsenza, ki jo lahko dosežejo pri preostalih ustanoviteljicah. Javnost bo o morebitnih dogovorih sproti obveščena.

Na vprašanje o Soboških novinah je župan odgovoril, da je bila odločitev o tiskarju sprejeta z javnim pozivom, povezana pa je tudi z distribucijo Soboških novin. Cena ni oblikovana le na podlagi postavke za tiskanje, ampak tudi za distribucijo, saj je raznašanje Soboških novin precej velik strošek. Zdaj za razliko od prej tiskajo z rotacijsko tehniko. Postopek izbire izvajalca je bil izpeljan skladno s pravili javnega naročanja, nad tem je bdel tudi uredniški odbor.

Nives Cajnko: Za avtobusno linijo Bakovci– Murska Sobota krajani sprašujejo, če bi lahko zamenjali ure prihoda in odhoda. Prosijo, da bi zadnji avtobus iz Murske Sobote v Bakovce odpeljal zvečer ob 19.15, vmes bi lahko kake ure prihodov in odhodov tudi ukinili. V Bakovcih je ta linija odprta od 7.00 do 15.00 ure, smatrajo, da to ni potrebno. Prosijo, da bi se postajališča uredila s klopmi za starejše.

Odgovor svetnici: Župan je povedal, da je postopek analize rentabilnosti posameznih linij v teku, tudi glede samih postajališč. Pozitivno je, da je pobuda prišla od uporabnikov. Seveda jo bodo poskušali upoštevati.

Na vprašanja in pobude, ki so na seji ostali brez odgovorov, bodo pripravljeni pisni odgovori.

5

/

Vodovod Murska Sobota javno podjetje d.o.o.

Murska Sobota, Kopališka 2 Zap. št.: V05-005/2016-PB Datum: 24. 2. 2016

POVZETEK POROČILA O KAKOVOSTI PITNE VODE ZA LETO 2015 Poročilo je pripravljeno skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) – v nadaljevanju: pravilnik, ki v 34. členu določa, da mora upravljavec najmanj enkrat letno uporabnike obvestiti o kakovosti pitne vode, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora.

Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja količina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se v večjih količinah uporabljata samo ob večji porabi v poletnem času.

V letu 2015 je bilo načrpanih 2.501.576 m3 vode, pri čemer je povprečna dnevna načrpana količina znašala 6854 m3. V letu 2015 je bilo prodanih skupno 1.959.901 m3 vode, od tega 1.035.481 m3 gospodinjstvom in 924.420 m3 preostalim porabnikom. Razen preventivne dezinfekcije se priprava vode na vodnih virih ne izvaja. Na vodnih virih Krog in Črnske meje sta nameščeni klorirni napravi za dezinfekcijo s plinskim klorom, v Fazaneriji pa je naprava za dezinfekcijo s tekočim klorom. Preventivno kloriranje (z minimalnim doziranjem približno 0,15–0,20 mg/l) je potrebno zaradi relativno pogostih okvar cevovodov in drugih nepredvidenih dogodkov (ob večjem bakteriološkem onesnaženju vode med poplavami).

Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 28.000 prebivalcev v občinah Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno je v vodovodnem sistemu 7987 priključkov in 8336 odjemnih mest (vodomerov).

Na vodovodnem omrežju je bilo v letu 2015 ugotovljenih 91 večjih okvar, ki so bile tekoče odpravljene skladno s smernicami notranjega nadzora po načelih HACCP. Kakovost pitne vode določata pravilnik in notranja kontrola po sistemu HACCP. Sistem HACCP omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor pri morebitnih prisotnih agensih v živilih ali stanjih, ki lahko ogrožajo človeka. Skladno z načeli HACCP potekajo vsa redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice objektov za zajem, zbiranje in distribucijo pitne vode ter dezinfekcijo po čiščenju in sanacijah. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo nadzira NLZOH, ki skladno z načrtom notranje kontrole opravlja mikrobiološke in kemijske preiskave, zlasti glede vsebnosti nitratov in pesticidov. Nadzor nad kakovostjo pitne vode se z občasnimi preskušanji izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi preostali izredni pojavi v pitni vodi se spremljajo v okviru izrednega nadzora, katerega vrsta in obseg sta odvisna od vzroka in lokacije.

V letu 2015 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 156 vzorcev za mikrobiološka in 16 vzorcev za kemijska preskušanja. Od 156 odvzetih vzorcev za mikrobiološka preskušanja je bil en vzorec, zaradi povečanega števila mikroorganizmov pri 37 °C in 22 °C, neskladen s Pravilnikom o pitni vodi. Vzrok neskladnosti je bilo zastajanje vode v delu omrežja.

Ukrepali smo skladno s smernicami HACCP in vzroke neskladnosti odpravili z dodatnim izpiranjem cevovodov. Pri kemijskem preskušanju je bila v dveh vzorcih ugotovljena presežena vrednost metolaklora-ESA, ki je opredeljen kot nerelevanten metabolit, mejna vrednost s Pravilnikom o pitni vodi ni določena. Glede na priporočila NIJZ so sprejemljive vrednosti do 10 µg/l.

Spremljanje metolaklora in njegovih metabolitov se izvaja zlasti zaradi ugotavljanja trendov. V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 26 vzorcev za mikrobiološka in 26 vzorcev za kemijska preskušanja. Dva vzorca, odvzeta za mikrobiološki preskušanji, sta bila zaradi povečanega števila koliformnih bakterij neskladna s Pravilnikom o pitni vodi. Ukrepali smo skladno s smernicami HACCP in vzroke neskladnosti odpravili z dodatnim izpiranjem cevovodov. Vsi vzorci, odvzeti za redna in občasna kemijska preskušanja, so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi.

Podrobnejše poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2015 bo objavljeno na spletni strani upravljavca (www. komunalams.si).

Odgovorna oseba za kakovost pitne vode: Boris Petric, univ. dipl. inž. el.

Direktor: Tadej Ružič, univ. dipl. prav.

6

/marec 2016

aktualno

Zbirni center v Murski Soboti poslej na Obrtni ulici Geza Grabar Zaradi prostorske stiske je bil s 1. marcem zbirni center za ločeno zbiranje frakcij z dvorišča podjetja Komunala preseljen na prostor neposredno ob novi samopostrežni avtopralnici.

Prostoren in lepo urejen center izpolnjuje vse okoljske predpise. Lokacija je sicer začasna, saj bo Mestna občina Murska Sobota za lastne potrebe v nekaj letih zgradila sodobni zbirni center, vendar zanj mesto še ni izbrano. Kot je povedal župan dr. Aleksander Jevšek, finančni zalogaj ni majhen, saj se ocenjuje na 300 tisoč evrov. Prepričan je, da je začasna rešitev zaradi velike frekvence ljudi in prometa primerna.

Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher-Komunala, ki je upravljavec centra, je dodal, da občina tak objekt v skrbno izbranem prostoru vsekakor potrebuje. Za ureditev začasne lokacije je podjetje porabilo deset tisoč evrov. Zbirni center sicer ni namenjen samo občanom murskosoboške občine, ampak tudi Občine Tišina.

Center za ločeno zbiranje različnih frakcij (tekstila, elektronske in električne opreme, papirja, mešane embalaže, stekla in kovine ipd.) je z asistenco od ponedeljka do petka odprt med 9. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 14. uro. Ker je zbiranje vključeno v mesečno zbiranje komunalnih odpadkov, občanom ne povzroča dodatnih stroškov. Pred odložitvijo odpadkov v centru se bodo morale stranke identificirati s črtno kodo, ki je natisnjena na odrezku njihovega računa (položnice) za komunalne odpadke.

Skrbnik zbirnega centra bo tako preveril, ali je gospodinjstvo vključeno v organizirano zbiranje odpadkov in s tem upravičeno do uporabe zbirnega centra.

Kako smo v lanskem letu ravnali z odpadki

Rudaš: Naš interes morajo biti delovni Romi Aleksandra Grah Foto: Ksenija Glažar

Na okrogli mizi so v Krajevni skupnosti Pušča razpravljali o socialni aktivaciji romske skupnosti v okviru nove finančne perspektive in o novih priložnostih na področju zaposlovanja.

Minula okrogla miza, ki so se je udeležili direktor Urada za narodnosti mag. Stanko Baluh, direktorica murskosoboškega Zavoda za zaposlovanje mag. Cvetka Sreš, direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota mag.

Nataša Meolic, direktor Ljudske univerze Murska Sobota Dejan Dravec, direktorica Ljudske univerze Lendava Rahela Hojnik in Sanela Urbas iz Ozare, po besedah romskega svetnika Darka Rudaša potrjuje pripravljenost, da se tudi na področju zaposlovanja romske skupnosti doseže preboj: »Nikoli bolj kot danes imamo vsi skupaj kolektivno odgovornost, da tudi na področju zaposlovanja Romov dosežemo preboj. 95 odstotkov brezposelnih Romov je jasno sporočilo, da se te naloge moramo lotiti nemudoma.« Romska skupnost kljub ugodnim napovedim o dvigu gospodarske rasti in zaposlovanja ostaja v ozadju. Po besedah Rudaša v Krajevni skupnosti Pušča zavračajo socialno pomoč, ker jo razumejo kot revščino.

Ob tem pove: »V temeljnem interesu naše občine in zlasti krajevne skupnosti niso nesrečni ljudje, odvisni od mreže socialnega varstva, ampak izobraženi, delovni Romi, ki plačujejo davke, socialne prispevke in zavarovanje.«

Potrebno jih je opolnomočiti

Geza Grabar Na prebivalca se je povprečna količina zbranih mešanih komunalnih odpadkov zmanjšala s 142 kg na 133 kg, zbranih ločenih frakcij pa povečala s 119 kg na 123 kg.

Podjetje Saubermacher-Komunala, ki izvaja javno gospodarsko službo zbiranja komunalnih odpadkov med drugim tudi v dvanajstih občinah murskosoboške upravne enote, je lani skupaj zbralo 17.800,6 tone

komunalnih ter 3169,3 tone nevarnih in posebnih odpadkov. Glavnino slednjih (3128 ton) so zbrali pri industriji in obrti, 41,3 tone pa pri gospodinjstvih. Številke so podobne tistim iz prejšnjega leta, saj je bilo v primerjavi z letom 2014 lani komunalnih odpadkov, v prvi vrsti na račun manj zbranih mešanih komunalnih odpadkov (6 %), zbranih za 310 ton manj, nevarnih in posebnih pa za 45 ton več.

Kot ugotavljajo v podjetju, se zaradi ločenega zbiranja posameznih frakcij zmanjšujejo količine mešanih komunalnih odpadkov, povečujejo pa se biološki odpadki in skorajda vse frakcije. Kljub temu da se

je delež ločeno zbranih frakcij v skupni količini zbranih komunalnih odpadkov v primerjavi z letom 2012 povečal za skoraj enajst odstotkov, to ne pomeni, da je izvajalec s temi rezultati zadovoljen. Vladni osnutek programa ravnanja z odpadki in preprečevanja nastajanja odpadkov namreč do leta 2020 predvideva postopno zmanjšanje deleža mešanih komunalnih odpadkov v skupni količini zbranih komunalnih odpadkov na 29 odstotkov. Da bi dosegli ta cilj, je treba vložiti še veliko naporov. V zadnjih treh letih se je delež zbranih mešanih komunalnih odpadkov zmanjšal za 1400 ton ali za enajst odstotnih točk.

Na okrogli mizi so predstavili izvajanje programa socialnega varstva v obdobju med letoma 2014 in 2020.

Razvijajo idejo, kako s socialne aktivacije preiti na plačano delo. Socialno aktivacijo sicer pozdravljajo, vendar z izhodom v zaposlitev. Kot je pojasnil Rudaš, jih zanima dualni pristop socialne in zaposlitvene integracije. V prihodnje bo velik poudarek na aktivaciji revnih Romov, ki bi jih vključili v trg dela in jih opolnomočili. Rudaš vidi učinkovit odgovor na ta vprašanja na področju socialne ekonomije in socialnega podjetništva, in sicer v obliki ustanavljanja romskih zadrug. Romska zadruga zelene energije lahko po njegovem prepričanju zaposli 10.000 Romov, to pa je tudi celoten slovenski delež.

Zelena delovna mesta so velika priložnost V zadrugah želijo razvijati zelena delovna mesta, ki bi jih tudi v prihodnje izvajali Romi, to bi pa na daljši rok lahko pomenilo vzpostavitev novih tradicionalnih poklicev za romsko skupnost. Panoge, ki bi jih razvijali, so čiščenje gozdov, izkoriščanje aktivne lesne biomase ter permakulturno kmetijstvo in vrtnarstvo. V konceptu romske zadruge zelene energije že delujeta zadružna učilnica in posredovalnica dela, koncept pa povezujeta romski koordinator in zadružni zaposlitveni agent. Zelena delovna mesta bodo tako v prihodnje predstavljala socialno aktivacijo z izhodom, to je odprtjem 10.000 novih delovnih mest, ki bi lahko predstavljala nove tradicionalne poklice romske skupnosti.

aktualno

Nedeljski popoldan za kroške ženske »Naj bodo vaši dnevi polni toplih objemov, srečnih trenutkov in iskrivih nasmehov. Naj se ljubezen, ki jo razdajate vsak dan, povrne tudi vam.« S temi besedami so v telovadnici šole v Krogu začeli prireditev za ženske, s katero krajevna skupnost počasti dan žena in materinski dan. Zbranim je kar zaigralo srce, ko so mladi z druge murskosoboške osnovne šole zapeli in zaigrali nekaj melodij. Ob tem so s poezijo počastili neprecenljive in nenadomestljive mame. Zbranim so se z ritmi folklore predstavili tudi šolarji. Da imajo otroci res veliko srce za glasbo, je pokazala skupina nadarjenih učencev pod mentorstvom Tadeja Ropoše. Za smeh sta s skečem »Kandidatura za pomembno osebo« poskrbela Barbara Muhič in Primož Legenič iz ljubiteljske gledališke skupine Kroške tikvi.

Druženje so zaokrožile pevke upokojenskega ženskega pevskega zbora Püngrad. / Natalija Kreft

marec 2016

/

7

Mestne četrti počastile dan žena Ksenija Glažar Osmi marec, mednarodni dan žena, so zdaj že tradicionalno obeležili tudi v Murski Soboti.

OŠ IV Murska Sobota z novimi glasbili Šola je bogatejša za bobne, električno kitaro in cajone. Znani bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak - Soki že od leta 2014 vodi dobrodelno akcijo »20 za 20«. V projektu so doslej glasbila podarili že dvajsetim šolam, murskosoboška OŠ IV pa je 21. šola in prva pomurska. Ker glasba blagodejno vpliva na počutje in ima ne nazadnje tudi terapevtske učinke, so z akcijo ubili dve muhi na en mah: dobili so nova glasbila ter več kot sto učencem s posebnimi potrebami, kolikor jih je v izobraževalne, vzgojne in terapevtske procese vključenih na šoli, omogočili zlasti kakovostno izvajanje terapevtskih procesov. Soršak je pojasnil, da akcija »20 za 20« pomeni dvajset let njegovega bobnanja in sodelovanje z dvajsetimi izvajalci, njeno glavno sporočilo pa je, da se v življenju splača vztrajati in da lahko z vztrajnostjo uresničimo še tako visoke cilje. / Geza Grabar

Letos je prireditevv sodelovanju s preostalimi mestnimi četrtmi pripravila Mestna četrt Ledava. Zbrane je najprej nagovoril župan dr. Aleksander Jevšek, nato pa so prisluhnili klapi Praska in kvartetu Porat iz pobratenega hrvaškega mesta Podstrana. Za kulturni program so s pesmijo in plesom poskrbeli še učenci OŠ III Murska Sobota.

Ob mednarodnem dnevu žena so mestne četrti podelile dve zahvalni listini oziroma priznanji. Prvo je za strokovno, prostovoljno in dolgoletno delo na področju socialnega varstva ter dela s starejšimi in pomoči potrebnimi prejela Marija Horvat. Horvatova, ki je opravljala poklic socialne delavke, že 25 let deluje v Društvu upokojencev Murska Sobota na področju socialne in humanitarne dejavnosti.

Letno opravi vsaj 500 ur prostovoljnega dela. Med prvimi je ustanovila aktiv prostovoljcev v Sloveniji, med letoma 2004 in 2015 je v naši občini vodila projekt »Starejši za višjo kakovost življenja doma«, po njeni zaslugi smo dobili Hišo Sadeži družbe, uvedla je sosedsko pomoč prostovoljk na domu in še kaj.

Drugo zahvalno listino je za prostovoljno, humano in požrtvovalno delo na področju pomoči živalim prejela Terezija Cvetko, ki je že vrsto let gonilna sila Društva za zaščito živali Pomurja. Skrbi tudi za povezanost društva in članov. Po njeni zaslugi so ljubeč dom dobile številne živali.

V Bakovcih »Striptiz« Matjaža Javšnika

S skupnimi močmi za boljši jutri otrok V športni dvorani Osnovne šole III v Murski Soboti je potekal dobrodelni koncert za otroke, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Društvo Zvezdni otroci, ki finančno pomaga staršem pri zdravljenju otrok v tujini, je v športni dvorani Osnovne šole III pripravilo dobrodelni koncert, na katerem so nastopili pevka Moira s skupino Moirissimo, Duo Catara, Stela Tavželj, Mark Tivadar, Damjan Murko, Saša Lendero, Miran Rudan, skupina Skater, vokalni band Kreativo in skupina Gadi, prireditve pa se je udeležila tudi aktualna mis Slovenije Mateja Kociper. Izkupiček koncerta je namenjen otrokom, ki potrebujejo zdravljenje v tujini. Teh je vedno več, zato v društvu upajo, da bo koncert postal prepoznaven in tradicionalen. / Jasmina Muhič

Slovenski igralec in komedijant Matjaž Javšnik je v družbenokritični predstavi nagovoril bakovsko občinstvo. V prvem sprostitvenem večeru, ki sta ga priredila ŠNK Bakovci in KS Bakovci, je priljubljeni komik obiskovalce nasmejal do solz. V že skoraj tristoti predstavi se je Javšnik sprehodil čez slovenske posebnosti in zanimivosti, na hudomušen način je predstavil tudi naše prednosti in slabosti. Z različnimi zgodbami je pred občinstvom razgalil celotno Slovenijo, nikakor pa ni mogel mimo slovenske posebnosti – zavisti, ki se bojda Slovencev kar precej drži.

Obiskovalci so napolnili dvorano vaškega doma v Bakovcih in se na tokratnem večeru zabavali kot že dolgo ne.

Organizatorji zato načrtujejo podobne tematske večere.

Tako bo že 2. aprila v dvorani vaškega doma nastopil Tadej Toš. / Aleksandra Grah, foto: Vinko Lukač

8

/marec 2016

aktualno

Tanka je meja med svobodo izražanja in kritiko

Starši naj otroku govorijo resnico Jasmina Muhič Večer »Moč resnice« za ozaveščanje o sodobnih pasteh zasvojenosti.

Ksenija Glažar V Murski Soboti sta Mirovni inštitut in Zveza Romov Slovenije pripravila okroglo mizo »S kakšnim odgovorom nad sovražni govor?« O problematiki sovražnega govora, konkretnih izzivih, s katerimi se spopadajo, in o delovanju Sveta za odziv na sovražni govor so razpravljali številni gostje. Brankica Petković z Mirovnega inštituta je poudarila, da je sovražni govor zelo

uničujoč pojav, ki lahko prizadene tudi skupnost in družbo kot celoto. Še zlasti so mu izpostavljeni Romi. Da je sovražni govor težko definirati, je izpostavil Jernej Rovšek, namestnik varuha človekovih pravic in podpredsednik Sveta za odziv na sovražni govor. Kot pravi, se o tej tematiki moramo več pogovarjati. Po njegovih besedah kazenski odziv ni ustrezen.

Komentarji lahko zasenčijo članek Lea Širok, novinarka Radia Koper, in Anja Vučkič, odgovorna urednica medija Sobotainfo.com, sta predstavili težave, s katerimi se so-

očata pri vsakdanjem novinarskem delu. Pri spletnih medijih lahko komentarji celo zasenčijo vsebino prispevka. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je bil mnenja, da se sovražni govor širi in povečuje ter da ga nekateri zamenjujejo s pravico do svobode izražanja mnenj. Rahela Hojnik Kelenc, direktorica Ljudske univerze Lendava, je izpostavila, da Slovenci težko sprejemamo drugačnost. Da je treba ločiti problematični in sovražni govor, je med drugim opozoril Darko Rudaš. Po besedah Janje Rošer, predsednice Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, so Romi deležni precej sovražnega govora tudi na spletu.

Obiskovalci spraševali, mladi arhitekti svetovali

Medtem ko v okviru vseslovenskega programa ne-odvisen.si po slovenskih mestih pripravljajo družabne pogovore z učenci osnovnih šol, pripravijo še družabni večer za starše.

Tak večurni dogodek so v Gledališču Park pripravili tudi pri tretji osnovni šoli. Pogovor z Vlasto Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic, in Mihom Kramlijem, vodjo ambulante za zdravljenje odvisnosti, je vodil vodja programa ne-odvisen.si Bojan Kodelja. Na odru je navzoče pozdravil tudi direktor murskosoboške poslovne enote Vzajemne Roman Buzeti. Rdečo nit je na posnetku, predvajanem na velikem zaslonu, s svojimi težavami držala družina, v kateri so nastopili igralca Bojan Emeršič in Viktorija Bencik Emeršič ter študentka Anuša Kodelja. Spraševali so se, kaj je moč in kaj resnica. »Že starši moramo otroku govoriti resnico, čeprav je včasih pot do nje težka in zapletena. Pomembno je, da zavestno ne lažeš,« je večer odprla Nussdorferjeva. Kramli je povedal, da se je svet sicer res spremenil, vendar se resnica ni. Zato je opomnil: »Pasti v današnjem svetu je več, kot jih je bilo v času moje mladosti in prej. Odrasli jim nismo več kos, saj se vse prehitro razvija, mladostniki pa s tem živijo.« Na družabnem večeru so izpostavili nekaj resnic ter se dotaknili odnosa med moškim in žensko oziroma med Marsom in Venero ter odnosov med starši in otroki. V razpravi, ki je trajala skoraj dve uri, so odgovorili na marsikatero vprašanje, ki si ga zastavljajo novodobni starši, ter opozorili na pomembnost odnosov in pogovora. Opozorili so na dejstvo, da biti glavni pomeni tudi veliko odgovornost, kar pomeni, da otrok prav gotovo ne more biti glavni in odločati o družinskih zadevah. Predstavili so še narcisoidne najstnike, ki jih je v današnjem času vedno več, ter opozorili zlasti na čustveno pomiritev in prebujanje odličnosti pri drugem. »Ni dober starš tisti, ki zna postavljati meje, dober starš je tisti, ki se zna pravilno odzvati, ko so meje podrte,« je bila zaključna misel večera.

Ksenija Glažar Mladi arhitekti in krajinski arhitekti so na drugem tednu brezplačnih arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih svetovalnic nasvete tokrat delili v murskosoboškem Mikku.

Po uspešno izvedenem prvem tednu brezplačnih svetovalnic lani jeseni so se mladi arhitekti in krajinski arhitekti iz skupine Arhitekturni nasvet znova podali po Sloveniji in ponudili osnovne usmeritve za razvoj kakovostne bivalne kulture. Mladi strokovnjaki s področja urejanja prostora zagovarjajo osebni pristop, izmenjavo informacij, dostopnost stroke in povezovanje na različnih ravneh za iskanje in oblikovanje kakovostnejšega skupnega prostora.

S tovrstnimi svetovanji želijo poudariti smotrnost razumno oblikovanega prostora, ki odgovarja po-

Zaradi begunske krize bo potreben dialog

sameznikovim bivalnim navadam.

Nudili so tudi osnovne usmeritve pri vprašanjih, povezanih z gradnjo, prenovo, sanacijo, adaptacijo in urejanjem okolice. Največ vprašanj se je, kot pravi svetovalka Tabita Jerant, nanašalo na to, kako hišo razdeliti v dve stanovanji, kako urediti opremo v dnevni sobi ali kuhinji, da bo izkoristek prostora najboljši, prostor

pa funkcionalen in estetski. Pravi tudi, da si včasih stranke že zamislijo rešitev, vendar si ne znajo predstavljati, kako bo videti v praksi. Pri tem jim pomagajo z izrisi.

Sprašujejo tudi o zakonodaji, dovoljenjih, na koga se obrniti, kam po dovoljenje, kaj vse potrebujejo itd. Veliko vprašanj postavljajo tudi o ogrevanju, izolaciji in obnovi starejših objektov.

Na poti ekumenizma vseh ver na Slovenskem je murskosoboško stolnico obiskal in v njej vodil verski obred pravoslavni zagrebško-ljubljanski škof metropolit Porfirije Perić. Ob tem se je tudi zaključila ekumenska osmina, ki so se je med drugim udeležili tudi murskosoboški škof ordinarij msgr. dr. Peter Štumpf, predsednik slovenskega ekumenskega sveta msgr. dr. Stanislav Lipovšek, evangeličanski duhovnik v Murski Soboti mag. Leon Novak, stolni župnik Goran Kuhar in drugi duhovniki. Pravoslavni zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije Perić je ob tej priložnosti nagovoril pravoslavne vernike in preostale zbrane. V nagovoru je izpostavil še tesnejše sodelovanje treh veroizpovedi pravoslavne, katoliške in evangeličanske cerkve na Slovenskem.

Tudi v prihodnje, je dejal metropolit, bodo potrebovali več dialoga, tudi zaradi begunske krize. / Geza Grabar

aktualno / pomagajmo si

marec 2016

9

/

Sodelovanje s podjetji vodi v zaposlitev Ksenija Glažar

Nove priložnosti iščejo v povezovanju s podjetji

Prvega februarja letos je vodenje Ljudske univerze Murska Sobota prevzel Dejan Dravec.

»Pred deset in več leti so stranke prišle na Ljudsko univerzo in množično napolnile klasične programe. Danes stopimo do večjih strank mi, da pridobimo posle,« razloži Dravec. Povezovati so se začeli s podjetji. Lani so v sklopu t. i. tailor-made programa v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje izvajali izobraževanja za podjetje Panvita za potrebe klavničarjev in razsekovalcev prašičev. Za razliko od klasičnih programov, kjer se kandidat po prihodu v službo še dodatno izobražuje, je ta program zastavljen tako, da vsebinsko pokrije točno določene potrebe podjetja. »V tem vidim poslovno priložnost,« pojasni Dravec.

Univerzitetni diplomirani filozof je svoje prve delovne kompetence pridobival v zasebnem sektorju, pozneje pa je iz kadra javnih delavcev na Ljudski univerzi edini uspel dobiti redno zaposlitev. Z veseljem se spominja časov, ko so se organizatorji izobraževanj prepirali za učilnice in o tem, kdo vodi pomembnejši program. Časi so se spremenili, kupna moč regije je upadla, zato je čas za iskanje novih priložnosti, ki jih med drugim vidi v prilagajanju potrebam podjetij.

Dravec je na Ljudski univerzi začel z zgodbo izobraževalnega programa za starejše odrasle, z Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Zatem je bil svetovalec in koordinator izobraževanja odraslih ter sodeloval pri nacionalnih in mednarodnih projektih. Projektno izkušnjo priporoča zlasti mladim, saj je odlična priložnost, da se delovno usposobijo.

na miselnost in zelo slaba kupna moč,« meni prvi mož Ljudske univerze Murska Sobota. O tem priča dejstvo, da je najpogostejše vprašanje, ki ga slišijo v tajništvu, kaj ponujate zastonj.

Pokrivati želijo teme, ki jih še niso

Stike navezujejo tudi z drugimi podjetji Tovrstno izobraževanje trenutno pripravljajo za podjetje Lušt, dogovarjajo se tudi z drugimi. V podjetjih želijo namreč vzpostaviti njihov lastni izobraževalni sistem, v katerega vnesejo vse, kar mora zaposleni vedeti. V podjetjih imajo lahko veliko nenadzorovanih situ-

acij, z natančno določenim izobraževalnim procesom, ki deluje kot vstopna točka v dejavnost, pa jih lahko nadzirajo. »S ponovitvami se proces le še vsebinsko in stroškovno optimizira. Teorijo učijo najeti strokovnjaki, prakso pa strokovnja-

ki iz podjetja,« razloži Dravec. »Sodelovanje s podjetji se mi zdi zlasti praktično uporabno, ker vodi v gotovo zaposlitev. Veliko se govori o združevanju izobraževalcev in delodajalcev, mi pa to počnemo. Oviri sta trajno prisotna konservativ-

V podjetjih preverjajo, kakšne so potrebe po izobraževanjih. Med splošno populacijo opažajo zanimanje za umetniška izobraževanja, kot so umetnostna zgodovina, urejanje fotografij in fotografija. Tudi v prihodnosti bo aktualno izobraževanje brezposelnih za vstop na trg dela v Avstriji. »Najobsežnejši segment poslovanja Ljudske univerze Murska Sobota so javni razpisi, ki omogočajo dovolj velik denarni krogotok za normalno poslovanje, vendar se razpisi zdaj komaj odpirajo. Nestrpno čakamo nanje, brez njih je naše poslovanje v sedanjem obsegu takoj v krizi. Iz te pa se bomo izvlekli šele, ko bodo razpisi začeli obračati denar. Izkupiček iz tržnega deleža je zaradi slabe kupne moči v regiji že leta premajhen za financiranje dejavnosti,« zaključuje sogovornik.

Mama in sin iz Bakovcev potrebujeta pomoč Aleksandra Grah Le dan pred božičnim večerom se je Ceciliji in Antonu Korpič iz Bakovcev pripetila nesreča, v kateri sta le za las ušla smrti.

Nastala pa je velika gmotna škoda, ki je materi in sinu uničila dom.

Nesreča bi 23. decembra lansko leto lahko terjala njuni življenji, do nje pa je prišlo, ko je nič hudega sluteči Anton Korpič pripravljal pecivo. Po njegovem pričevanju se je to zgodilo okrog poltretje ure popoldne, ko je stal ob plinskem štedilniku, na katerem je imel vse pripravljeno za pripravo božičnega peciva.

Nenadoma je udaril strahovit pok z močno eksplozijo. V prvem trenutku je nesrečni Anton bil v hudem šoku, bolečin ni čutil, bil pa je še toliko priseben, da je uspel poskrbeti za 85-letno mater Cecilijo, ki je sedela na kavču, le nekaj korakov stran od štedilnika. Iz štedilnika, ki sta ga Korpičeva dobila, je očitno uhajal plin, ki se je ob prižigu z vžigalnikom vnel. Anton je utrpel hujše poškodbe, saj ga je močno opeklo po obrazu in rokah, mama jo je odnesla z lažjimi poškodbami.

Na kraj nesreče so prvi prihiteli bakovski gasilci in ponesrečena prepeljali v bolnišnico, kjer je Anton ostal deset dni, Cecilija pa je odšla v oskrbo k hčeri v Mursko Soboto.

Okrog 30.000 evrov škode K sreči sta mati in sin nesrečo preživela ter jo odnesla zgolj s telesnimi poškodbami. Vendar je ob tem nastala velika gmotna škoda: uničeni so stene, okna, vrata, po-

hištvo, skratka skoraj vse, kar je bilo v hiši. Da bi bilo v njej mogoče dostojno in zlasti varno živeti, jo je treba v celoti obnoviti. Ker hiša ni bila zavarovana, je ob skromnih dohodkih Antona in mame Cecilije finančno breme sanacije zanju

Na nesrečo ju spominjajo razdejani prostori, sicer zasilno urejeni s podporniki in plastičnimi prevlekami namesto oken, bolečina ob skorajšnji izgubi doma ostaja. Antona je v minulem letu doletela še ena velika izguba, saj je v podjetju

nine po pokojnem možu, umrlem leta 1985. Anton si želi delati in zaslužiti denar za dostojno življenje zase in za obolelo mater.

Po nesrečnem dogodku so se v krajevni skupnosti in župniji povezali, da bi skupaj razmislili o po-

Rdečega križa, ki so v okviru akcije »Sosed sosedu v pomoč« zbirali prostovoljne prispevke. »Prav je, da jima kot sovaščani in prijatelji ter zlasti kot ljudje, ki še imamo posluh za stisko sočloveka, pomagamo, seveda v upanju, da česa podobnega sami ne bomo nikoli doživeli in potrebovali,« pravijo v krajevni skupnosti. Številni dobrosrčni ljudje so se s finančnim prispevkom odzvali prošnji in tako pomagali, da se nesrečna vaščana prebijeta skozi verjetno najtežje obdobje svojega življenja.

85-letna Cecilija, ki je po nesreči bivala pri hčeri v Murski Soboti, si je najbolj želela vrnitve domov. Pravi, da se samo tukaj počuti doma, tukaj je njen dom, umirja jo že pogled skozi okno. Potem ko so v hiši začasno uredili električno napeljavo, bivata v njej, čeprav so zidovi

K sreči sta mati in sin nesrečo preživela ter jo odnesla zgolj s telesnimi poškodbami. Vendar je ob tem nastala velika gmotna škoda: uničeni so stene, okna, vrata, pohištvo, skratka skoraj vse, kar je bilo v hiši. preprosto preveliko. Po ocenah je nastalo za okrog 30.000 evrov škode. Mati in sin si želita le, da bi se lahko vrnila domov in v hiši živela kot prej.

Ob našem obisku, več kot dva meseca po nesrečnem dogodku, se skromna 85-letna Cecilija in 50-letni Anton še vedno nista sprijaznila s kruto usodo, ki se je poigrala z njima. S solzami v očeh pravita, da tega dne ne bosta nikoli pozabila.

SGP Pomgrad, kjer je bil zaposlen 32 let, ostal brez službe. V podjetju je delal kot železokrivec: »Delo je bilo naporno, saj smo delali v mrazu in blatu, ampak plača je vseeno bila,« pove s solzami v očeh. Zdaj je kot iskalec zaposlitve prijavljen na murskosoboškem zavodu za zaposlovanje. Še nekaj časa mu pripada denarno nadomestilo, kako bo po tem obdobju, ne vesta. Cecilija dobiva le 300 evrov mesečne pokoj-

moči. Že so zaprosili domače obrtnike, naj priskočijo na pomoč in v kar se da kratkem času obnovijo najnujnejše. Za pomoč so zaprosili še Mestno občino Murska Sobota, Rdeči križ in škofijsko Karitas ter tudi krajane in župljane Bakovcev, da bi s prostovoljnim prispevkom vsaj malo olajšali finančno breme, ki jo prinaša obnova hiše. V ta namen so do krajank in krajanov pristopili člani župnijske Karitas ali

razpokani, zasilno urejeni in izjemno nevarni za bivanje. A po njunih besedah je dom le dom, oba si želita le mirnega življenja. Nesrečna Cecilija in Anton Korpič se zahvaljujeta vsem dobrim ljudem, ki so jima ob tem neljubem dogodku stali ob strani in pomagali; tega, kot sta povedala, ne bosta nikoli pozabila. Če je v vaših močeh, jima po svojih zmožnostih pomagajte tudi vi.

10

/marec 2016

obvestila

Med velikonočnimi prazniki nikar ne pozabite na varnost Policijska uprava Murska Sobota Foto: donbosko.si

Uporaba možnarjev in drugih naprav za pokanje v času velikonočnih praznikov.

Policisti se vsako leto ob velikonočnih praznikih srečujemo s problematiko, ki je povezana z različnimi napravami, ki jih posamezniki uporabljajo pri pokanju.

Pogosto pri tem uporabljajo možnarje ali druga priročna sredstva.

V preteklih letih je zaradi tega velikokrat prišlo tudi do hudih in lahkih telesnih poškodb. Največkrat se s pokanjem z acetilenom (karbidom) v nočnem času motita javni red in mir. Poleg uporabe karbida in drugih eksplozivnih sredstev se ob teh praznikih uporabljajo tudi pirotehnični izdelki, ki so lahko ob nestrokovni uporabi izredno nevarni. Čeprav za uporabo karbida ni posebnih omejitev, razen v nočnem času, je treba ponovno opozoriti na pazljivost pri uporabi, kar zlasti velja za otroke. Po izkušnjah iz preteklosti se namreč največ nesreč pripeti za-

radi nepazljivosti ali malomarnosti. Na podlagi zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih so s področja pirotehnike prepovedane prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov razreda F2 in F3, katerih glavni učinek je pok (zlasti so to petarde najrazličnejših oblik in moči).

upoštevanju varnostnih navodil, ki jih zahteva zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih.

Lahko vas doleti globa

Možnarji sodijo med orožje Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, uporaba teh izdelkov pa je dovoljena le od 26. decembra do 1. januarja, kar pomeni, da teh izdelkov med velikonočnimi prazniki ni dovoljeno uporabljati. Policisti bodo v primeru uporabe pirotehnike v nasprotju s predpisi na podlagi 48. člena zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih dosledno izrekali globe v višini od 400 do 1200 EUR. Zlasti opozarjamo, da nepremišljena in neprevidna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), poleg tega pa moti tudi živali in onesnažuje okolje. Možnarji, katerih uporaba je med velikonočnimi prazniki v posameznih delih

države in tudi na območju Pomurja zelo pogosta, sodijo med orožje, ki ga morajo posamezniki prijaviti in imeti zanj tudi priglasitveni list. Toda ta orožna listina jim ne omogoča pravice do neoviranega nošenja, uporaba pa je mogoča le v okviru organiziranih javnih priredi-

tev pod pogoji, ki veljajo za izvedbo takšnih zbiranj in kot jih določi upravni organ. Uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje opredeljuje 11. člen zakona o varstvu javnega reda in miru. Isti člen tudi določa, da je pokanje med velikonočnimi prazniki dovoljeno ob

Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje in s tem povzroči vznemirjanje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 104,33 EUR. To v praksi pomeni, da policija oseb, ki bodo med velikonočnimi prazniki za pokanje uporabljale acetilen (karbid) in druge plinske zmesi ob upoštevanju vseh varnostnih navodil, ki jih predvideva zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ne bo sankcionirala. Ni pa dovoljeno pokanje v nočnem času med 22. in 6. uro, ko lahko pokanje moti mir ali počitek ljudi. V primeru takega motenja miru in počitka ljudi se kršitelj na podlagi 8. člena zakona o varstvu javnega reda in miru kaznuje z globo najmanj 83,46 EUR. Zaradi praznikov pričakujemo v prihodnjih dneh tudi povečan promet na cestah in mejnih prehodih, zato voznike opozarjamo na previdnost in strpnost. Pred odhodom od doma ne pozabite na ustrezno zavarovanje lastnine. Želimo vam prijetne in varne velikonočne praznike!

NAJAVA RAZPISOV Po sprejetju Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2016 bodo na področju negospodarskih dejavnosti razpisani naslednji javni razpisi po posameznih področjih: SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVENO VARSTVO Javni razpis za sofinanciranje programov na področju socialnega varstva in zdravstvenega varstva v letu 2016 Predmet razpisa: preventivni programi na področju socialnega varstva in zdravstvenega varstva Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi na področju zdravstva in socialnega varstva, ki izvajajo socialno in zdravstveno dejavnost Informacije: mag. Rofina Bernjak, tel.: 02 525 16 29, e-naslov: rofina.bernjak@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v marcu oziroma aprilu

MLADINA Javni razpis za izbiro mladinskih programov oziroma projektov, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Predmet razpisa: programi in projekti za izvajanje letnega programa na področju dejavnosti mladih v mestni občini Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osebe zasebnega in javnega prava, ki bodo v letu 2016 izvajale aktivnosti na področju mladinske dejavnosti Informacije: mag. Darja Kadiš, tel.: 02 525 16 30, e-naslov: darja.kadis@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v marcu oziroma aprilu

IZOBRAŽEVANJE Javni razpis za sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke v Mestni občini Murska Sobota za leto 2016 Predmet razpisa: sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za otroke v mestni občini, ki se po programu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja na področju predšolske in osnovnošolske populacije Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osnovne šole, glasbena šola in vrtec, drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter organizacije iz mestne občine Informacije: mag. Darja Kadiš, tel.: 02 525 16 30, e-naslov: darja.kadis@murska-sobota.si

Razpis bo objavljen v večsklopih: predvidoma v maju sklop I (šole) in sklop II (društva), predvidoma v septembru sklop III (predšolski otroci)

KULTURA Javni razpis za izbiro kulturnih programov, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Predmet razpisa: programi delovanja kulturnih društev v letu 2016 na naslednjih področjih: glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna dejavnost, fotografska, filmska in video dejavnost, likovna dejavnost, literarna in večzvrstna dejavnost Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti ter predajanje kulturnih dobrin, imajo sedež v Mestni občini Murska Sobota, opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi in delujejo na področju kulture najmanj eno leto Informacije: Darja Potočnik, tel.: 02 525 16 24, e-naslov: darja.potocnik@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v marcu oziroma aprilu Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Predmet razpisa: dodelitev sredstev za pripravo in izvedbo projektov, ki jih bodo prijavitelji izvajali v letu 2016 na področju kulture na območju mestne občine na naslednjih področjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in založništvo; ter na drugih področjih (iz 4. člena ZUJIK) Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje kulturne dejavnosti (kulturna društva, zasebni zavodi ali druge organizacije na področju kulture ter organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture) ter fizične osebe (ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo ali tiste s statusom kulturnega ustvarjalca za področje profesionalne kulture), ki se ukvarjajo z ustvarjanjem in predajanjem javnih kulturnih dobrin. Prijavitelji morajo imeti sedež oziroma stalno prebivališče v mestni občini Informacije: Darja Potočnik, tel.: 02 525 16 24, e-naslov: darja.potocnik@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v marcu oziroma aprilu

Javni razpis za izbiro investicijskih projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Predmet razpisa: izbira projektov za sofinanciranje nakupa opreme za potrebe delovanja ljubiteljskih kulturnih društev v mestni občini Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo ljubiteljska kulturna društva, ki imajo sedež v mestni občini in so registrirana za opravljanje dejavnosti s področja kulture Informacije: Darja Potočnik, tel.: 02 525 16 24, e-naslov: darja.potocnik@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v marcu oziroma aprilu

ŠPORT Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2016 Predmet razpisa: zbiranje predlogov za sofinanciranje naslednjih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog v športu: interesna športna vzgoja otrok in mladine ter športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; kakovostni šport; vrhunski šport; športna rekreacija in šport starejših; šport invalidov; razvojne dejavnosti v športu: založništvo, izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, informacijska zbirka podatkov, priznanja športnim delavcem; organiziranost v športu: delovanje športne zveze, društev in klubov, športne prireditve Prijavitelji: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v Mestni občini Murska Sobota, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa Informacije: Nada Cvetko Török, tel.: 02 525 16 20, e-naslov: nada.torok@murska-sobota.si Razpis bo objavljen: predvidoma v marcu oziroma aprilu

Vsi razpisi bodo objavljeni v Uradnem listu RS. Razpisi bodo objavljeni tudi na spletni strani Mestne občine Murska Sobota, dokumentacijo je mogoče dobiti v vložišču.

pogovor

marec 2016

/

11

»V nobenem mestu nisem videla toliko potencialov, kot jih ima Sobota« Foto: Tine Eržen

Natalija Kreft Čeprav Sobočanka Darja Matjašec živi v Škofji Loki in kot docentka za področje krajinskega oblikovanja predava na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ljubezen do rodnega kraja ostaja. V Mursko Soboto je zato pripeljala sto študentov, šest univerzitetnih profesorjev in več asistentov s svoje univerze. Pripravili so vizijo Murske Sobote in jo že predstavili predstavnikom občine.

V aprilu bodo naloge na ogled tudi občankam in občanom.

Na katerem področju ima Murska Sobota največje potenciale?

Potenciale imate v ljudeh, naravnih danostih in zatečenem stanju prostora. Sobota ima eno največjih brezposelnosti v Sloveniji, kar pomeni, da lahko dvajset odstotkov delovnega prebivalstva aktivirate na novem področju dela in s tem izkoristite naravne danosti. Ciljam na pridelavo in predelavo hrane.

Prekmurje mora namreč ponovno prevzeti nekdanji sloves žitnice Slovenije. Ima namreč potencial, da postane regija, ki bo oskrbovala s hrano Slovenijo in širše območje. Veliko zametkov te panoge že imamo, a je treba vanjo še veliko vložiti. Poleg lokalne samooskrbe s hrano imate tudi potencial za lokalno samooskrbo z energijo. Študenti so odkrili, da ima Sobota skoraj 300 hektarov nepozidanih stavbnih zemljišč, kar predstavlja 30 odstotkov vseh površin mesta.

To je neobičajno velik delež. Ker je njihova dejanska raba kmetijska, se

Težko jo primerjam s kakim drugim mestom. Ima pa enake težave, kot so jih imela že velika ameriška mesta, na katere je v knjigi »Umiranje in življenje velikih ameriških mest« opozorila Jane Jacobs. Njena kritika je takrat vzpostavila sodobne temelje razumevanja mest in urbane prenove, saj je dokazala, da mesta, ki so načrtovana tako, da prebivalci za vsakdanje življenje potrebujejo osebni avtomobil, postanejo popolnoma odtujena. Razvoj mest namreč predstavlja prenova, ne pa širjenje ob gradnji novih prometnic. Prenova v obliki revitalizacije je spodbujanje lokalnega gospodarstva, ohranjanje mešane prebivalstvene strukture, živahnost mestnih jeder, odprt javni prostor z zelenimi površinami, prijazen pešcem, spodbujanje ekonomije delitve, zadružništvo itd. Zato bi Mursko Soboto raje primerjala z mesti, ki so omenjene rešitve in prakse že uspela vzpostaviti ter se zato visoko uvrščajo na svetovnih lestvicah življenju najbolj prijaznih mest. Eno takih je Dunaj, potem nam bližnji Gradec in mnogo drugih mest po vsem svetu. Murska Sobota pa ima vse potenciale, da postane mesto, ki prebivalcem omogoča zdravo in vzdržno okolje za vsakdanje življenje. Z veliko mesti in kraji sem se ukvarjala, vendar v nobenem mestu nisem videla toliko potencialov, kot jih ima Sobota. Morda zato, ker jo označuje toliko izgubljenih priložnosti.

Komu bi lahko pripisali toliko spregledanih priložnosti? Menite, da bi s Trajnostno urbano strategijo mesto lahko zaživelo?

V Murski Soboti sem do zdaj najbolj pogrešala politike, ki bi poslušali svoje ljudi in bi ob pomoči stroke načrtovali takšno mesto, kot si ga želijo prebivalci. Razvoja mesta ne sme narekovati kapital za svoje kratkoročne interese. Mestne oblasti so zdaj s pripravo Trajnostne urbane strategije vprašale prebival-

Četudi bo ostalo zgolj pri idejah, bi navedli prednostni ukrep, s katerim bi se za korak približali realizaciji?

Foto: Eva Celinšek, Vlasta Damjanovič, Andraž Hudoklin, Tanja Murko, Oddelek za krajinsko arhitekture, Biotehniška fakulteta

Po rodu ste Sobočanka in videli ste večji del sveta. S katerim krajem bi primerjali Mursko Soboto?

ga javnega prostora, ki zmanjšuje pomen avtomobila ter poveličuje pešca in kolesarje. Pri načrtovanju rešitev smo upoštevali vzdržne prakse, kot so denimo trajnostna mobilnost s poudarkom na pešačenju in kolesarjenju, sonaravno odvajanje meteornih voda, ekoremediacijski ukrepi in zadružništvo, razvili smo koncepta produktivne dinamične krajine in otrokom prijaznega mesta, posebej smo se ukvarjali z identiteto mesta in še bi lahko naštevala. Določili smo tudi administrativne ukrepe, s katerimi bi zaustavili beg možganov. Migracije so vedno večji problem, pa naj so te ekonomske ali kake druge. Študenti Akademije za likovno umetnost so razvili izdelke in storitve, ki vizijo Sobote podpirajo. Izdelki so vezani na trajnostno mobilnost, kulinariko, prosti čas in turizem.

ce, v kakšnem mestu želijo živeti.

Različnih vsebinskih delavnic so se udeležili predstavniki mestne uprave, stroka in prebivalci. Delavnice in aktivnosti, ki jih je izvajala Mojca Breščak iz Razvojnega centra, sem skrbno spremljala in sem k temu želela tudi sama prispevati. Utrnila se mi je zamisel, da bi na Biotehniški fakulteti, točneje na oddelku za krajinsko arhitekturo, s študenti v okviru rednih študijskih obveznosti poskusili na podlagi rezultatov teh delavnic pripraviti vizijo Murske Sobote in idejne rešitve, ki bi to vizijo uresničile, saj smo krajinski arhitekti tisti, ki smo s tem znanjem opremljeni in nam sodelovanje ni tuje.

Naloge bomo postavili na ogled prebivalcem, da povedo, ali smo jih pravilno razumeli in ali si želijo v tako načrtovanem mestu živeti.

Povejte nam kaj več o svojem sodelovanju pri Trajnostni urbani strategiji mesta?

Ker zagovarjam sodelovanje in verjamem v moč skupinskega dela,

sem k nalogi povabila tudi Fakulteto za arhitekturo ter Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Z akademije so se nam pridružili celo z dveh oddelkov, z oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij ter z oddelka za industrijsko in unikatno oblikovanje. V projektu je tako sodelovalo okoli sto študentov, šest univerzitetnih profesorjev in več asistentov ljubljanske univerze. Na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete smo pripravili vizijo Murske Sobote in jo predstavili predstavnikom občine. Dobili smo občutek, da so nad našim delom navdušeni in da so z njim zadovoljni, zato smo dobili velik zagon in s preostalimi fakultetami izdelali več projektov, ki bi to vizijo lahko uresničili. Sama sem bila vmes povabljena v delovno skupino, ki je na tridnevni delavnici pripravljala Vizijo Slovenije 2050, kjer sem dobila potrditev, da smo s študenti na pravi poti, in s tem še dodaten zagon za delo z njimi.

ne sme zgoditi, da bi se te površine na obrobju mesta pozidale. Čeprav govorimo o mestu, lahko kmetijske površine na njegovem obrobju pomembno pozitivno vplivajo na njegovo prihodnost. Sobota ima tudi 60 hektarov degradiranih površin.

Ugotovili smo še, da v odprtem javnem prostoru prevladujejo površine, namenjene avtomobilom, ne pa pešcem, kolesarjem, otrokom, starostnikom idr. Mesto ima okoli 50 hektarov parkirnih površin in slabih 40 hektarov zelenih površin, zato na te podatke ne more biti ponosno. Zato v tem vidimo potenciale, saj je to stanje treba spremeniti.

Kateri projekt je po vašem mnenju najpomembnejši?

Težko izpostavim le enega, saj so zelo povezani. Študenti so se ukvarjali s prestrukturiranjem severnega in vzhodnega roba mesta, s središčem mesta, s prenovo stanovanjskih območij, s Soboškim jezerom, s sistemsko prenovo odprte-

Izpostavila bi nekaj, česar nisem eksplicitno navedla in kar bo Sobota res morala najprej storiti. To, kar dela v tem trenutku Ljubljana ter kar so že zdavnaj storili na Dunaju in v drugih uspešnih mestih.

In sicer vprašanje, kako sploh te spremembe v delovanju mesta začeti izvajati.

Mesto mora namreč začeti izvajati proaktivno vlogo v svojem razvoju in ne sme le čakati vlagateljev, da pridejo in vanj investirajo po svojem, mesto pa jim pri tem slepo sledi, ne da bi njegovi prebivalci imeli kaj od tega. Taka je bila namreč dosedanja praksa in to se mora spremeniti. Treba je najti finančne instrumente, ki bodo tak razvoj omogočili, ter sestaviti ekipo in vzpostaviti partnerstva, ki bodo to uresničila. Menim, da vse to že imate, zato je za spremembe v razvoju potrebna le še politična podpora.

Primere dobre prakse imamo, zato očitno tak razvoj mesta, kot ga predlagamo, ni neizvedljiv.

12

/marec 2016

sociala

Nekdanja delavka Mure o težavah: Psihično smo bili na koncu Ksenija Glažar

»Težave, ki so se pojavljale v zvezi z delom in plačilom, so bile čedalje hujše. Krožile so različne informacije, tiste, ki smo jih dobili od vodstva, so se razlikovale od informacij iz medijev in govoric z ulice. Bila sem v sindikatu in svetu delavcev. Večkrat smo odšli v Ljubljano na dogovarjanja z lastniki in vlado. Ko smo se vrnili v Mursko Soboto, dogovorjeno ni več veljalo.«

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je izvedel prvo slovensko raziskavo o vplivu organizacijskega prestrukturiranja na zdravje delavcev, v kateri je sodelovalo nekaj čez tisoč nekdanjih delavcev Mure. Rezultati so pokazali zelo slabo zdravstveno stanje, še zlasti slabo duševno zdravje.

Vesna Pavel iz Polane je bila v Muri zaposlena 26 let. Bolniške skorajda ni koristila. Je pa bilo, kot se spominja, od 3500 zaposlenih v Muri včasih bolniško odsotnih tudi do 500 ljudi. »To je zelo veliko. Nekaterih ni bilo v službo po več mesecev,« razloži sogovornica. Raziskava je pokazala, da je imel povečan odstotek zaposlenih v Muri težave s povišanim krvnim tlakom, holesterolom, sladkorno boleznijo in rano na dvanajsterniku, precej višja glede na slovensko povprečje je bila zabeležena stopnja depresije. Za depresijo se je zdravila četrtina anketiranih, vsak sedmi je celo pomislil na samomor.

Največja težava negotovost

»Še zlasti hudo je bilo, če so bile v Muri zaposlene cele družine. Ko imaš otroke in ostaneš brez osnovnih finančnih sredstev, je zelo težko,« pravi nekdanja delavka Mure. Po izgubi zaposlitve je shujšala za deset kilogramov,

težave ima tudi s hrbtenico. »Psihično smo bili na koncu. Med letoma 2000 in 2009 sem imela okrog deset govorov ob grobovih nekdanjih sodelavcev. Največkrat je šlo za kapi in rakave bolezni,« dodaja sogovornica.

Velika težava za delavce je bila skupinska norma, s katero je vodstvo najbrž želelo doseči, da bi se delavci sami izločali, saj bi se vodilni tako oprali vse krivde. »Pridni so se izčrpali in zboleli, nekateri celo umrli,« pravi Pavlova. »Zaposleni smo bili vedno bolj nezaupljivi, čeprav sem imela visoko pripadnost kolektivu in zaupanje v vodstvo. Težave, ki so se pojavljale v zvezi z delom in plačilom, so bile čedalje hujše. Krožile so različne informacije, tiste, ki smo jih dobili od vodstva, so se razlikovale od informacij iz me-

dijev in govoric z ulice. Bila sem v sindikatu in svetu delavcev. Večkrat smo odšli v Ljubljano na dogovarjanja z lastniki in vlado. Ko smo se vrnili v Mursko Soboto, dogovorjeno ni več veljalo.«

Človeku ne smemo raniti dostojanstva Prestrukturiranje in stečaj Mure sta zapletena postopka, ki imata škodljive posledice za zdravje ljudi. Največji vir težav v duševnem zdravju je neustrezen proces odpuščanja. »Prestrukturiranjem se ne moremo izogniti, gre le za to, kako človeka odpustijo, da mu ne ranijo dostojanstva. Kajti ranjeno dostojanstvo vodi v bolezni,« meni Metoda Dodič – Fikfak s kliničnega inštituta. Programi prestrukturiranj bi morali biti zastavljeni tako, da se ljudje lažje ponovno vključijo v svet dela in družbo ter da se zmanjšata negotovost in družbena osamitev. Pavlova ob tem veliko težavi vidi v brezizhodnosti. »Poslala sem okrog 800 prošenj za zaposlitev po vsej Sloveniji, v Murski Soboti sem nanje dobila le štiri odgovore, negativne seveda. Vmes sem nekaj časa delala le prek javnih del. V dohodek se mi šteje tudi del izplačane odpravnine, zato nisem upravičena niti do denarne socialne pomoči. Petčlanska družina zato živi le od mamine pokojnine.«

Ste v stanovanjski, socialni ali drugi stiski?

Jasmina Muhič Program »Pomoč na vratih« je namenjen preprečevanju in reševanju stanovanjske in socialne stiske najbolj ranljivih skupin ter osveščanju javnosti o problematiki brezdomstva.

Pomurje je regija z najvišjo stopnjo brezposelnih in z najvišjim številom prejemnikov denarne pomoči v državi, propadi številnih podjetij pa socialno stisko le še poglabljajo. Ker ljudje nimajo prihodkov, ne morejo plačevati stroškov, posledica so deložacije, ki jih je v zadnjem obdobju vse več. Sicer pa je danes biti v stanovanjski, socialni ali kaki drugi stiski še vedno velikokrat tabu, sploh v Pomurju.

Društvo za socialno vključenost Mozaik v okviru razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za sofinanciranje programov socialnega varstva že od leta 2012 pripravlja program »Pomoč na vratih«, saj želijo osveščati javnost o problematiki brezdomstva in po-

Pogovor olajša stisko in daje moč

membno prispevati k zmanjševanju predsodkov, ne nazadnje pa pomagati (potencialnim) brezdomnim osebam.

Svetovanja so brezplačna Program, ki ga sofinancirata tudi Mestna občina Murska Sobota in Občina Puconci, na terenu izvajajo strokovna delavka, laični delavec ter prostovoljci in drugi zaposleni v društvu. »Nudimo brezplačno svetovanje v smislu zmanjševanja obremenitev, pritiskov in stresnih situacij, obveščamo o oblikah začasne namestitve, nudimo podporo pri urejanju dokumentacije za pridobitev socialnovarstvenih in drugih pravic, pomoč pri načrtovanju gospodinjskih prihodkov in odhodkov, pogovor in zagovorništvo,« pojasnjuje Aleksandra Pintarič, univ. dipl. soc. del, in dodaja, da se pri delu povezujejo še z drugimi institucijami, centri za socialno delo, policijo, zdravstveno službo ter društvi, humanitarnimi organizacijami in lokalno skupnostjo.

Problemov in stisk je precej Že več kot 30 uporabnikov je v tem letu poiskalo pomoč zara-

Pomurci lahko pokličejo na telefonsko številko 070 336 663, na kateri so dosegljivi vsak delovnik med 9.00 in 21.00, ali jim pišejo na e-naslov pomocnavratih@gmail.com ter se dogovorijo za obisk na domu ali za srečanje na drugem varnem mestu.

V društvu nudijo pomoč, podporo in svetovanje pri preprečevanju in reševanju stanovanjske ter socialne stiske. di finančne stiske, dolgov, slabih bivalnih razmer in drugih osebnih stisk. Nekaj uporabnikov je prosilo zgolj za pomoč pri urejanju obrazcev za pridobitev pravic, bodisi socialnovarstvenih ali

drugih. So tudi taki, ki potrebujejo zgolj pogovor, nekaj primerov je bilo povezanih z deložacijo, namestitvijo v zavetišče za brezdomne osebe, reševanje hude finančne stiske in podobno.

Ker se prepogosto prepozno zavemo resnosti položaja oziroma nas je sram priznati težavo in prositi za pomoč, v društvu nudijo zgolj pogovor, ki ima razbremenjujoč učinek, olajša stisko, daje moč in zagotavlja pomoč. »Pomembno je, da ima človek v stiski odprt prostor, da pove svojo zgodbo, da je poslušan in slišan. Pogovor mora biti naravnan v akcijo, v ravnanja, ki bodo izboljšala njegovo življenje. Pri tem izhajamo iz človeka samega, njegovih potreb in skupaj z njim iščemo rešitve ter snujemo individualni načrt, ki vsebuje vse potrebne informacije in načrt pomoči posamezniku v stiski,« pravijo v društvu in sporočajo, da je prvi stik lažje vzpostaviti, če jih uporabnik poišče sam. »Bistvena prednost našega dela je v tem, da se izvaja v okolju, kjer uporabnik živi. Gre za neformalno srečanje in druženje, neformalen, individualni pristop. Tako človek ob vstopu v program nima občutka podrejenosti, ne počuti se še bolj razvrednotenega, stigmatiziranega, brez moči, kar velikokrat čuti ob vstopu v pisarno.«

intervju

marec 2016

13

/

»Mnogo stvari se dogaja v zadnjih trenutkih. Takrat spoznaš, kako je življenje dragoceno« Ksenija Glažar

Je smrt še vedno tabu? Smo se pripravljeni pogovarjati o minevanju?

Med letošnjimi prejemniki priznanj župana naj prostovoljcem je v kategoriji prostovoljnih organizacij komisija izbrala območni odbor Slovenskega društva Hospic. Pogovarjali smo se s predsednico murskosoboškega Hospica Mojco Pozvek.

V teh desetih letih, odkar obstaja Hospic v Murski Soboti, se naša mreža sodelovanja širi. Začeli smo sodelovati s patronažno in drugimi službami. Vse bolj smo prepoznavni. Vendar je smrt kot tematika še vedno tabu. V Hospicu zato na dogodkih uporabljamo poseben izraz in program detabuizacije. Z dogodki želimo osveščati ljudi o tej temi. Včasih nam kdo reče, da prinašamo smrt, da se o smrti ne bo pogovarjal. Marsikaj slišimo. Namen detabuizacije je, da se ljudje odkrito pogovarjajo o smrti in minevanju. Ko namreč pride do težkih trenutkov, jim bo zaradi tega prav gotovo lažje. Na dogodkih opažamo, da je smrt še vedno tabu tema. Predavanj se udeležuje malo ljudi, čeprav vedno povabimo goste. Tema ni ravno priljubljena, kar je nekako tudi razumljivo.

Njegovi člani nudijo humano in sočutno oskrbo ljudem v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni. Posameznikom omogočijo čim bolj polno življenje, svojcem nudijo oporo pri soočanju z izgubo, žalujočim pa podporo po izgubi bližnje osebe. Pogovarjali smo se s predsednico murskosoboškega Hospica Mojco Pozvek, ki sicer prihaja iz Veščice. Po izobrazbi je modna oblikovalka in likovna pedagoginja, zaposlena je kot svetovalka in prodajalka v poročnem salonu. Mlada mama, po duši umetnica, gasilka in še kaj, v Hospicu deluje kot prostovoljka.

Kaj skrbi svojce in kaj umirajoče, kako se eni in drugi soočajo s smrtjo in minljivostjo?

Pri vas trenutno deluje šest prostovoljcev. Ni vsakdo za to delo ...

V preteklosti nas je bilo še več.

Nekateri več niso našli časa, drugi so se poslovili, spet tretji so se odločili, da za nekaj časa prenehajo z izvajanjem nalog. Prostovoljec v našem društvu ne more biti vsakdo, zato za vse, ki bi to želeli postati, izvajamo posebna izobraževanja, na katerih kandidati ugotovijo, ali so dovolj močni oziroma ali so sploh primerni za to delo. Prostovoljce iščemo neprestano, zlasti aktivne. Večinoma smo ženske, pretežno upokojenke, nekaj je tudi mladih, prihajajo pa z različnih področij. Če so iz sorodne stroke, je to le dodatna prednost, saj lahko znanje uporabiš v praksi in lažje razumeš stanja bolnikov.

Kaj nudite svojcem in umirajočim?

Hospic nudi celostno podporo: socialno, psihično in fizično.

Svojcem pomagamo pri urejanju dokumentacije in oskrbi bolnika, tako da denimo priskrbimo posteljo, po drugi strani pa mu zagotovimo tudi človeško bližino.

Da nas družina kot prostovoljca spusti medse, je dolg, zahteven in ne tako samoumeven korak. Včasih smo tudi neke vrste posredniki med družino in svojci. Če komunikacija med njimi ne steče, kot bi morala, jo lahko prostovoljec pripomore vzpostaviti. Včasih bolnik prostovoljcu zaupa zadnjo željo, ki jo prostovoljec potem sporoči sorodnikom, saj nekateri lažje komunicirajo s prostovolj-

»Med svojci in umirajočimi se v zadnjih trenutkih veliko dogaja.

Nekateri bolniki imajo upanje vse do zadnjega in se ne sprijaznijo s smrtjo. Včasih se nam je celo zgodilo, da smo obiskovali bolnika, ki je kar naenkrat ozdravel, do njegovega zadnjega trenutka pa je bilo še precej daleč.« cem kot z domačimi, ker so domači pogosto že v dovolj hudem položaju. Bolnikom zagotovimo tudi duhovnika in mu prijateljsko stojimo ob strani. Svojci so pogosto obremenjeni, prostovoljec pa pride in bolniku dela družbo. Ne nudimo pa medicinske nege, ne dajemo zdravil, injekcij itd. Smo le opora, bolnikov prijatelj. Obiskujemo jih na domu, v domu starejših, bolnišnici.

Zakaj prav Hospic?

Moja pot v Hospicu se je začela pred šestimi leti, ko sem po naključju bila povabljena na javna dela. Takrat društva nisem dobro poznala. Potem ko so me izbrali, sem začela spoznavati delo in poslanstvo. Pomagala sem recimo na taboru za žalujoče otroke. Izkušnja me je resnično navdihnila, čeprav je bilo zelo hudo. Na tabo-

ru sem dobila moč in potrditev, da to poslanstvo zmorem opravljati. Na taboru so bili otroci s hudimi življenjskimi zgodbami, veliko so jokali. Že smrt starša ali celo obeh je zahtevna preizkušnja, ki pa jo včasih spremljajo še druge žalostne okoliščine, nasilje in alkoholizem. To me je navdihnilo, da sem postala prostovoljka. Nagovarjale so me seveda tudi naše prostovoljke, ker sem se dobro razumela z njimi. Ker se naša vodja prostovoljcev ni več prepoznala v svoji vlogi, sem postala vodja prostovoljcev jaz. Nato se je umaknila še predsednica. Z njo sva v Hospicu v Murski Soboti delovale že od začetka, zato me je prepoznala za naslednico. Tako sem postala predsednica društva. Vmes sem bila še dvakrat na taboru, utrdila sem svoje delo v Hospicu in ga postopoma podrobneje spoznavala.

Zakaj Hospic? Sicer je dandanes težko najti čas, vendar biti prostovoljec v Hospicu je izjemno bogata in neprecenljiva življenjska izkušnja. Vsak umirajoči bolnik je tvoj učitelj. Ko se znajdeš ob njem v zadnjih trenutkih, ni lahko, ni preprosto. Mnogo stvari se dogaja v zadnjih trenutkih življenja. Takrat spoznaš, kako je dragoceno.

Po eni strani si lahko pripravljen na smrt, po drugi pa imajo bolniki večinoma še do zadnjega upanje. Nekateri se sicer sprijaznijo, drugi bi radi še živeli. Po taki izkušnji gledaš na življenje drugače.

Vendar se hkrati ne smeš preveč obremenjevati s tem, delo v dru-

»Marsikaj slišimo.

Namen detabuizacije je, da se ljudje odkrito pogovarjajo o smrti in minevanju. Ko namreč pride do težkih trenutkov, jim bo zaradi tega prav gotovo lažje.

Na dogodkih opažamo, da je smrt še vedno tabu tema.« štvu ne sme postati breme. Zato se velja veliko pogovarjati in nenehno izboljševati odnose. To nas prostovoljce v Hospicu bogati.

Prostovoljstvo zahteva svoj čas.

Koliko mu ga namenite?

Različno. Nekateri spremljajo in obiskujejo bolnike, drugi pomagajo pri dogodkih, imamo še mesečna srečanja. Jaz v povprečju delu v društvu namenim dvajset ur na mesec. V to so vključeni tudi telefonski klici, priprave dogodkov, programi, spremljanje, dogodki in stojnica. Letno prostovoljci v Murski Soboti opravimo od 600 do 800 ur prostovoljnega dela. Prostovoljec se vsak sam odloči, kaj želi delati. Lahko se odloči za delo z otroki, lahko spremlja bolnike ali dela na stojnici, lahko pomaga na sejmih in pogovornih večerih. Komur je težko biti ob bolniku, ta lahko pomaga tudi kako drugače. Delo je zelo raznoliko.

Bolnik se velikokrat sprijazni, da bolezen napreduje, in je pripravljen na smrt. Svojci pogosto ne iščejo pomoči, saj se zaprejo vase in se z novimi okoliščinami ne morejo sprijazniti. Zato se je najprej treba pogovoriti s svojci. Bolnik takrat ne potrebuje denimo toliko hrane, temveč podporo in bližino. Med svojci in umirajočimi se v teh trenutkih veliko dogaja. Nekateri bolniki imajo upanje vse do zadnjega in se ne sprijaznijo s smrtjo. Včasih se nam je celo zgodilo, da smo obiskovali bolnika, ki je kar naenkrat ozdravel, do njegovega zadnjega trenutka pa je bilo še precej daleč. Veliko je zgodb. Če družina sprejme prostovoljca kot pomoč in ne kot vsiljivca, dobijo prijatelja in dodatno pomoč. Vendar je do tega dolga pot, čeprav se nikoli ne vtikamo v intimne zadeve družine.

Dejavni ste tudi v prostem času, drži? Čeprav imam veliko drugih dejavnosti, mi ni žal, da svoj čas posvečam tudi Hospicu, ker imam to poslanstvo zasidrano v srcu. Zaposlena sem v poročnem salonu, trenutno sem na porodniškem dopustu, sicer pa se ukvarjam še z ličenjem, sem gasilka, sodelovala sem z gledališčem Ku-Kuc pri postavitvi scenografije, v preteklosti sem imela razstavo in še kaj.

Vaše življenjsko vodilo?

Nimam ga. Poleg vsega, kar se dogaja, skušam na življenje gledati pozitivno. Seveda z zavestjo Hospica, da je vsak trenutek dragocen in da si hvaležen za vsak dan.

V društvu se trudimo v ljudeh videti dobro in iz tega potegniti kar največ.

14

/marec 2016

podjetništvo

»Zgodbe premikajo srca in misli ljudi«

Ksenija Glažar

delo redno vključuje od 60 do 65 ljudi.

Zgodba podjetja Ozara se je začela leta 2006 s programom socialne vključenosti in prve zaposlitve. Ves čas od ustanovitve se je število zaposlenih povečevalo, prav tako število dejavnosti podjetja.

Povezani z drugimi javnimi ustanovami

O tem, kako so organizirani, kje po novem poslujejo in katere projekte pripravljajo, smo se pogovarjali z vodjo enote in strokovno delavko v programu socialne vključenosti Sanelo Urbas. V Murski Soboti so na enem mestu tri pravne oblike: storitveno in invalidsko podjetje, zaposlitveni center in zavod. V delo v invalidskem podjetju se vključujejo zaposleni, uporabniki programa socialne vključenosti in rehabilitiranci zaposlitvene rehabilitacije. Zaposlitveni center zaposluje invalide izključno na zaščitenih delovnih mestih. V zavodu izvajajo družbeno koristna dela oziroma dela v splošno korist, prostovoljstvo, javna dela, izobraževanja, mediacijo, psihoterapijo in psihološko svetovanje. Skupaj se v

Program socialne vključenosti je socialni program, ki ga sofinancira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vanj se lahko vključijo osebe z odločbo o nezaposljivosti, ki jo izda Zavod za zaposlovanje, invalidi prve kategorije (ZPIZ), osebe brez pravice do nadomestila ter osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Na zaposlitveno rehabilitacijo napotuje Zavod za zaposlovanje, na družbeno koristna dela pa Center za socialno delo.

Ukvarjajo se tudi s storitvenimi dejavnostmi Uporabniki in rehabilitiranci se večinoma vključujejo v pomožna proizvodna dela, kot so denimo pakiranje, sestavljanje in etiketiranje. »Delamo po naročilu za znane naročnike oziroma stalne poslovne partnerje iz lokalnega okolja, ki nam odstopijo del posla.

S storitvami, kot so šiviljstvo, mizarstvo, čiščenje, vzdrževalna dela in dodelavni posli, lahko naši poslovni partnerji z nadomestnim

izpolnjevanjem kvote znižajo obveznost plačila prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Ker je na enoti vedno več zaposlenih, uporabnikov socialne vključenosti in rehabilitirancev, ki jim je treba zagotoviti delo, iščemo tudi nove poslovne partnerje,« pove vodja enote.

Kreativni izdelki kot poslovna darila »Šivamo večinoma za Planiko Turnišče, vendar tudi drugi naročniki naročajo kreativne izdelke, tudi za poslovna darila. Naročilom se sproti prilagajamo. Večino kreativnih in uporabnih izdelkov izdelamo za prodajo na sejmih in stojnicah,« pojasni sogovornica.

Izdelujejo večnamenske torbe, torbice za punčke, nahrbtnike, drobižnice, obeske in izdelke za praznike.

Na novi lokaciji več storitev hkrati Decembra 2014 so se preselili na Obrtno ulico 11. Prej sta bila program socialne vključenosti in program zaposlitvene rehabilitacije na različnih mestih. Zaradi lažje organiziranosti dela so ju združili ter tako tudi zmanjšali stroške in poe-

nostavili delovanje. Ker so prostori v industrijski coni, so lažje dostopni za večja vozila ter za invalide, saj so v pritličju in brez stopnic.

Vključevanje v projekte in nenehno dodatno izobraževanje Lani so se v okviru evropskega projekta »Ergo work« usposabljali na področju vrtnarstva in hortikulture. »Uporabnike usposabljamo v različnih delovnih in vseživljenjskih dejavnostih, da se lahko znajdejo tudi v življenju zunaj zidov podjetja. Zaradi tega se vključujemo v projekte, ki nudijo različna usposabljanja, izobraževanja in delavnice,« pojasni Urbasova. V letošnjem letu želijo zlasti poiskati še kakega poslovnega partnerja. »Imamo zelo pester nabor ljudi z različnimi sposobnostmi, ki se radi vključujejo v delovne in preostale dejavnosti v podjetju,« še dodaja.

Zgodbe za učinkovitejšo komunikacijo in druga priložnost V letošnjem letu nadaljujejo s projektom »Chic&Craft«. Za ljudi s težavami v duševnem zdravju pripravljajo tečaj usposabljanja na področju modnega oblikovanja

iz recikliranih materialov. »Smisel projekta je v tem, da si oboji, ljudje in stvari, zaslužijo novo priložnost,« izpostavi vodja centra.

Dejavno bodo sodelovali tudi pri projektu »RSRC«, kjer močne in prilagodljive skupnosti ustvarjajo s pripovedovanjem zgodb. »Zgodbe premikajo srca in misli ljudi. Če le naštevamo pravice in zakone, se to ljudi ne dotakne. Nekdo se pa nas lahko dotakne z zgodbo. Tako želimo uporabnike in tudi širšo javnost naučiti povedati zgodbe tako, da bodo razumljeni in upoštevani,« razloži sogovornica.

Uporabniki so z delom zadovoljni Marija Cafuta iz Murske Sobote, šivilja in mentorica, je v Ozari zaposlena že šest let, prej pa je delala v Solidarnosti in Preventu. Pravi, da izdelujejo obeske in okraske ter šivajo vrečke, torbice in še kaj. Vodja centra Urbasova jo pohvali, saj Marija išče nove ideje tudi v prostem času. Mogoče so prav zato njihovi izdelki lepi in celo uporabni hkrati. Trenutno je največ povpraševanja po toaletnih torbicah, torbah za punčke, ovitkih za mobitele in tablice ter družabnih igrah Tri v vrsto z različnimi motivi iz recikliranega blaga.

v središču

marec 2016

/

15

Kako je biti partnerica, mama, gospodinja in hkrati hoditi v službo?

Jasmina Muhič Ženske so si že dolgo nazaj priborile pravico, da vsako leto 8. marca praznujejo mednarodni dan žena. Ta dan postavijo v ospredje dosežke na politični, ekonomski in družbeni ravni.

več opravil, zlasti gospodinjskih, namenjenih ženskam. Nekatere so raje doma, druge raje razvijajo poslovno kariero,« dodaja Fartljeva, ki ji sicer več kot zgolj kariera pomenita družina in zadovoljstvo doma, kar se pozitivno odraža zlasti v značaju otrok.

vedno bolj sprejete v moškem svetu.«

Primerjati spola nesmiselno, štejejo le rezultati

Tekstilne delavke iz New Yorka so se že leta 1857 uprle nemogočim delovnim razmeram in slabim plačam ter v protestih s sloganom »Kruh in vrtnice« sporočale, da želijo ekonomsko varnost in boljšo kakovost življenja. Šele leta 1910 so bile uslišane in dan žena so začele praznovati leta 1911.

Glede na svetovne razmere so ženske v Sloveniji zelo pozno dobile volilno pravico, šele leta 1945, je pa že prej izhajal prvi ženski časopis Slovenka, delovalo je gibanje za enakopravnost žensk, ustanovljeno je bilo prvo žensko društvo. In če je bilo v tistih časih še vedno zaznati podrejenost moškim, veliko pa je bilo tudi fizičnega nasilja nad ženskami in otroci, je danes slika precej boljša.

O današnji vlogi žensk in njihovi uspešnosti, zlasti na poslovnem področju, ter o tem, kako biti dobra poslovna ženska, partnerica ali žena, mama in gospodinja hkrati, smo se pogovarjali z direktorico CSD Murska Sobota Natašo Meolic, direktorico podjetja Minicom in glasbenico Dorino Gujt, ustanoviteljico in vodjo Zavoda za socialni razvoj Murska Sobota Lidijo Šömen ter s kulinarično blogerko in avtorico otroške knjige »Zabava na izgubljenem otoku« Urško Fartelj.

Dorina Gujt je svoje mesto v življenju našla med ljudmi. Kot direktorica podjetja Minicom vsakodnevno opravlja najrazličnejše naloge, zlasti skrbništvo strank, ki so ključen element poslovanja. »Biti vodja v teh časih nenehnih sprememb ni lahko. Kopica administrativnih opravil te zlahka odvrne od bistva, ki je človek. Pomemben element je komunikacija, tista s kupci in tista z zaposlenimi,« sporoča ter kot najpomembnejše dejavnike podjetja izpostavlja prepoznavanje potreb in želja kupcev, pravilen pristop in odzivnost. »Tudi v zasebnem življenju želim prisluhniti in slišati, le da v obrnjeni vlogi, v vlogi glasbenice, ki želi, da ji ljudje prisluhnejo,« še doda.

Gujtova o ženski karikirano pravi, da ima vlogo multipraktika, saj ji ni težko opravljati več stvari hkrati, pa naj bodo še tako zahtevne. In ker zadeve opravljajo širše namesto ciljne usmerjenosti, kar je bistvena lastnost moških, so lahko uspešne na več področjih hkrati. »Meje med spoloma so že zdavnaj izbrisane. Uspešnost vodenja je zlasti odvisna od sposobnosti posameznika in prave izbire tima, ki stoji za njim. Primerjati spola je nesmisel, štejejo le rezultati. Vemo pa, da so se zaradi žensk začele mnoge vojne, zatorej je imela ženska že od nekdaj močan vpliv na potek dogajanj v poslovnem, političnem in družbenem življenju,« pravi in kot prednost žensk izpostavlja spretnost v komuniciranju, pa naj bo to ob pomoči znanja, izkušenj ali šarma – ali vsega skupaj, vendar vedno z veliko mero iznajdljivosti in strpnosti.

Ženske vidijo tudi vmesne korake na poti do cilja

V življenju si moraš upati in slediti ciljem

»Vsaka ženska ima prepričanja o svojih vlogah. Kakšna mama in žena želi biti, kakšna želi biti na delovnem mestu. Skladno s tem prepričanjem temu tudi sledimo,« meni Nataša Meolic, direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota, ki se zaveda, da biti dobra mama, žena oziroma partnerica in poslovna ženska ni vedno preprosto. Kot prednost žensk zlasti izpostavlja, da so dobre v medosebnih odnosih, da imajo več subtilnosti, da hitreje prepoznajo težave in se o njih pogovorijo, tudi odzovejo se bolj čustveno in želijo določene zaplete hitreje rešiti. »Dodala bi še organizacijske sposobnosti, in sicer doma in v poslovnem svetu, ki so pri ženski razvite bolj kot pri moškem. Moški so usmerjeni v konkretne cilje, ženska pa vidi tudi majhne, vmesne korake. Vodenje je zato najbolj uspešno, če je v parih.« Meoličeva, ki se strinja, da stara ljudska modrost, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska, danes postaja vse bolj resnična in da ženska res podpira tri vogale v hiši, meni, da vsaka popolna ženska ob sebi radi popolnega moškega, da se dopolnjujeta. »Ženske so vsekakor še premalo vidne in prepoznavne. Tudi delo čiščenja in gospodinje je bolj povezano z njimi, čeprav tudi moški pomagajo, zato je vsekakor težko uskladiti delo znanstvenice in gospodinje.

Drži pa, da vedno več žensk zaseda pomembna delovna mesta in so tudi

Urška Fartelj se je v življenju preizkusila v različnih službah, in sicer kot direktorica, delavka, promotorka in hostesa, danes uspešno vodi lastno podjetje, izdala je tudi avtorsko otroško knjigo »Zabava na izgubljenem otoku«, ob tem pa je avtorica kulinaričnega bloga (»220 stopinj poševno«), ki ga piše bolj za dušo kot za vir zaslužka, čeprav je to sčasoma že postal. Dejavna je torej na več področjih, tudi v odvetniški pisarni svojega moža. In organizacija je ključ, da se tako odlično znajde. Tudi doma je organizacija bistvena, pravi. »Če si dobro organiziraš delo in čas, se da marsikaj narediti,« meni Fartljeva, ki pogosto premišljuje in dela več stvari hkrati. Tudi mož jo je tako osvojil – je namreč eden redkih moških, ki lahko dela več stvari hkrati. »Zame je veliko bolj kot razlika med spoloma, ki se še vedno preveč poudarja, za uspešnost v življenju in poslovnem svetu pomembno, da grem skozi življenje zaradi znanja in izkušenj ter da me ni strah novosti in neuspehov. Pri tem bi rada poudarila, da si moraš le upati in slediti ciljem, ni se treba zadovoljiti v določenem prostoru, ampak se lahko nadgrajuješ, iščeš nova znanja.« Za sproščeno (če hočete, uspešno) vzdušje doma in v javnosti izpostavi dopolnjevanje, izmenjevanje in podporo. »Vsaka ženska je lahko uspešna in enako vsak moški. Gre za želje in cilje posameznika, čeprav je nekoliko

Če izobraženo žensko pustiš iz regije ...

Urška Fartelj

Lidija Šömen

Dorina Gujt

Lidija Šömen se je kot ustanoviteljica in vodja Zavoda za socialni razvoj Murska Sobota nazadnje lotila projekta »Women«, ki ima glavno vizijo preprečevati beg mladih možganov iz manj razvitih regij v Srednji Evropi.

V projektu so ugotovili, da se okolje ne zaveda, kaj pomeni, če izobražene ženske ne skušaš obdržati v regiji. »Če ženska odide iz regije in si v njej ne ustvari družine, v regiji začne primanjkovati otrok, zato ni več vrtcev, šol, ostane ostarelo prebivalstvo, praviloma tudi manj izobraženo. Torej ostanejo le priložnosti z nizko dodano vrednostjo, regija pa bo postala kot Kitajska – vir poceni delovne sile.« Dodaja, da se ženske mogoče premalo zavedajo, da so s prikrito diskriminacijo zapostavljene v družbi. »Ženska za enako delo ni plačana kot moški, za delo ne dobi enakih možnosti, kar je mogoče zaznati tudi pri prijavi projektov v programe. Moški imajo drugačno logiko, so drznejši, razmišljajo enostransko, imajo manj strahu, kažejo več samozavesti, ženske pa smo bolj zadržane,« pojasnjuje Šömnova, ki izpostavlja prednost, da padce prenesejo bolje, lažje, saj so bolj skromne, padcev so tudi vajene in se običajno v družinskem okolju postavijo na zadnje mesto, v podjetništvu pa pogosto »stisnejo zobe«, če se jim ne cedita med in mleko, si zmanjšajo plačo, poiščejo priložnosti, se poberejo in gredo naprej, so bolj precizne, natančne, imajo več posluha za sočloveka in empatije, kar pa je veliko lažje, če imajo podporno okolje. Podobno je v družini, osnovni celici, kjer se začne vzgoja. »Žal prevladujejo generacije, ki jim je zaslužek vrednota, delo pa ne. Želja po znanju med mladimi upada ali pa zanj ni dovolj motivacije, vse je samoumevno. Delo mora spet postati vrednota, za uspeh je treba vložiti trud, entuziazem, voljo, sledenje cilju. Tako se ženska lahko nauči postati podjetnica. V družini mora opraviti večino gospodinjskih opravil, (po)skrbeti za vso družino, zato je pogosto tista z nižjimi prihodki. Če je obratno, to pogosto rani moški ego in povzroča konflikte, saj moški ni več najpomembnejši član družine oziroma ni glava družine, kot to pomnimo še iz preteklosti.«

So gospodinjska opravila res samo domena žensk?

Nataša Meolic

Zaključimo lahko torej, da se mora vsaka ženska – kljub uspešnosti – zavedati, da enakosti spolov še niso dosegle v celoti. Tradicionalne vrednote jih namreč še vedno omejujejo, zato se je še dalje treba boriti za pravice žensk, za spoštovanje in dostojanstvo, tako na delovnem mestu kot v domačem okolju, razmišljati je treba z lastno glavo, biti morajo ustvarjalne, skrb za otroke in gospodinjstvo pa porazdeliti na vse družinske člane ter se vedno in povsod upreti neenakosti in diskriminaciji.

16

/marec 2016

na obisku

Mestna četrt Center – največja v mestu Aleksandra Grah Ima več kot 5200 prebivalcev in obsega območje 25 ulic. Že tretji mandat svetu Mestne četrti Center predseduje Iztok Zrinski, v vlogi podpredsednika deluje Anton Slavic, svet mestne četrti pa sestavljajo še člani Robert Žižek, Jože Stvarnik, Angela Novak, Ernest Ebenšpanger in Elizabeta Rožman.

Osnovna filozofija mestnih četrti je, da so del širše skupnosti – občine, ne pa njena alternativa. Nenazadnje je financiranje delovanja ožjih delov širše skupnosti financirano iz istega »žepa« proračuna mestne občine. Po besedah predsednika Iztoka Zrinskega so se zmeraj pojavljale ideje o njihovi ukinitvi, saj je marsikoga motil pomen delovanja mestnih četrti za širšo skupnost, predvsem pa povezanost mestnih četrti v mestu in skupnem nastopanju do »mestnih težav«. Vendar se po njegovih besedah mestne četrti v primerjavi s krajevnimi skupnostmi zelo povezujejo: »Gre za povezovanje na ravni mesta, to je naše mesto, naše skupno okolje za bivanje. Ne delujemo ena proti drugi, ampak si medsebojno pomagamo.«

Spodbujajo sodelovanje Kot pojasni Zrinski, je ena osnovnih idej delovanja četrti sosed sosedu sosed. V ospredju nista financiranje oziroma izgradnja infrastrukture, temveč spodbujanje sodelovanja med prebivalci mestnih četrti. »Mi zmeraj pravimo, da se več naredi z dobro voljo kot pa z denarjem, no, kjer je volja, se najde tudi denar,« še pojasnjuje

še in najbolj potrebne ureditve,« pravi Zrinski. V četrti Center sicer deluje večina upravnih funkcij v mestu. Tukaj so občinska zgradba, banke, pošta, zdravstveni dom in kulturne ustanove, zato je po besedah predsednika pritisk na mestno četrt s strani občank in občanov tudi največji. Glavna dejavnost je spremljanje dogajanja v posameznih mestnih četrtih in ustrezno odzivanje na posamezne težave. Tukaj ne gre samo za vprašanja na področju investicij in vzdrževanja, ampak urejajo tudi področje sociale, denimo oskrbo na domu in urejanje medsosedskih povezav.

Javni forumi za boljšo informiranost meščanov predsednik. Financiranje mestnih četrti je sicer razdeljeno na dva dela. V prvega spadajo sredstva za delovanje mestnih četrti, torej za številne prireditve na tej ravni, kot so dan starejših občanov, pustovanje otrok, praznovanje dneva žena, tradicionalni pohod mestnih četrti, čistilne akcije in vsi drugi družabni dogodki, ki povezujejo ljudi v mestu. Te akcije so zmeraj skupnega značaja vseh petih mestnih

četrti. Drugi del financiranja vključuje investicije mestnih četrti, zlasti manjše ureditve v mestnem prostoru, postavitev urbane opreme (klopi, koši ipd.), sanacije pločnikov, javno razsvetljavo ter ureditev otroških igrišč in prostorov za druženje starejših občanov. Mestne četrti za svoje delovanje na leto prejmejo 15.000 evrov. »Investicije so zmeraj v povezavi z mestno občino, skupaj iščemo najprimernej-

V mestnih četrteh so v preteklosti začeli prirejati javne forume o pomembnih temah za mesto in njene prebivalce. Tako je bil eden izmed prvih takšnih forumov organiziran na temo promet v mestu, ki je sprožil veliko zanimanja in zainteresiranosti pri Sobočancih. Tudi forumi na temo pokopališča in ureditve soboške Fazanerije so sprožili kar nekaj razmišljanj in razprav med občani, kar je tudi osnovni namen forumov. V mestnih četrteh si bodo tudi v prihodnje s pomočjo javnih forumov, kot pravi predsednik, prizadevali za boljšo komunikacijo med občani. Na javnih forumih bodo občanke in občani imeli priložnost, da o problematiki spregovorijo odprto, javno. Forum je odlična možnost za občine, mestne četrti, različne strokovnjake in zainteresirano javnost, saj gre za odprt razgovor o stvareh, ki se dotikajo vseh občank in občanov. V prihodnje pripravljajo akcije v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, in sicer želijo narediti mesto, prijazno osebam, oviranim v gibanju. Pripravljajo manjše rešitve v mestnem prostoru in boljšo dostopnost številnih institucij (npr. muzej, knjižnica). Želijo si uspeti z akcijo Dan sosedov, ki si jo zamišljajo kot skupno druženje in praznovanje na ulici. Zamislili so si sodelovanje z vsemi mestnimi četrtmi iz drugih primerljivih slovenskih mest, da bi razširili izmenjavo izkušenj in mnenj.

Kaj počnejo?

Sprotne naloge so si porazdelili kar člani sveta mestne četrti, zato vsak skrbi za svoj sklop nalog. Angela Novak, tudi predsednica Društva upokojencev Murska Sobota, skrbi za pobude in želje ter komunikacijo z upokojenci, v mestu je dejavno tudi Društvo ljubiteljev Sobote, ki se zavzema za ohranjanje vrednot mestnega prostora. Za pogled na mesto s historičnega vidika si prizadeva Ernest Ebenšpanger. Na terenu deluje Elizabeta Rožman, ki prisluhne pobudam in pripombam občank in občanov in jih vnese v razprave in akcije v mestnih četrteh. Pod-

predsednik in nekdanji župan Anton Slavic prinaša v mestno četrt bogate in raznolike izkušnje o delovanju občine in s tem skrbi za relevantno komunikacijo z občinskimi službami. Za predloge in pobude mlajše in srednje generacije skrbi Robert Žižek, ki skozi delovanje Mestne četrti Center prispeva k uresničevanju le-teh. Jože Stvarnik je bil vse svoje življenje povezan s športom in izobraževanjem, tako je v okviru delovanja Mestne četrti Center glavna povezava za ta področja družbenega življenja.

Usklajevanje na rednih sejah Vse akcije usklajujejo z drugimi mestnimi četrtmi. Predsedniki vseh petih mestnih četrti se srečujejo na skupnih sejah, na katerih usklajujejo akcije v mestnem prostoru. Dogovarjajo se o potekih investicij in po potrebi ob večjih investicijah v kaki četrti tudi o prerazporejanju sredstev med njimi. Zrinski si kot predsednik želi, da bi mestnim četrtem v okviru občine skladno s pristojnostmi priznali ustrezno vlogo. Večina njihovega delovanja poteka na prostovoljni ravni, saj so sejnine na letni ravni omejene.

V Mestni četrti Center živijo pretežno starejši prebivalci, kar Zrinski vidi kot prednost, saj starejše generacije ohranjajo zgodovinski duh mesta.

Anekdota o kritiki, ki se je izkazala kot dobra reklama Pred petimi leti je pri njih vzklila zamisel o pohodu skozi vseh pet mestnih četrti. Ta dan bi se pohodniki v vsaki za kratek čas ustavili in razvedrili ob krajših programih.

Zaključek te zdaj že tradicionalne in dobro obiskane prireditve je zmeraj na Trgu zmage, kjer se pohodniki lahko okrepčajo in poveselijo. Zato so si zamislili, da bi povabili godbo na pihala, naj svoje redne vaje enkrat opravijo kar ob zaključku tega pohoda. Dogodek, na katerem se je zbralo veliko število ljudi in je bil tudi precej opazen, so okrcale krajevne skupnosti z razlago, da si mestne četrti privoščijo večje praznovanje kot ob državnem prazniku. Kot je pojasnil Zrinski, so v odgovoru na očitke povedali, da je v mestnih četrtih praznik vsak dan: »Če že ne moremo z denarjem, naj ljudem vsaj omogočimo lepe trenutke.« Od takrat se pohoda, letos bo že šesti po vrsti, udeleži še več pohodnikov, prihajajo tudi iz drugih mest, saj je primeren za vse starostne skupine. V tem primeru je bila kritika krajevnih skupnosti, kot sklene Zrinski, pravzaprav dobra reklama in vabilo za vse, ki se pohoda še niso udeležili. Zato si bodo tudi v prihodnje prizadevali in vabili občanke in občanke k druženju in skupnemu reševanju vsakodnevnih zagat.

predstavljamo / profil

marec 2016

17

/

Ko so otroci nasmejani že zjutraj ...

Jasmina Muhič Zgoščenka »Prvosrčen – Deca« je plod dela, truda in ljubezni do glasbe na drugi osnovni šoli v Murski Soboti.

Osnovna šola II Murska Sobota že vrsto let izstopa po šolskih dosežkih učencev. Toda ob tem je zelo uspešna še na številnih obšolskih področjih, zlasti na kulturnem. In ker glasba ugodno vpliva na vsestranski razvoj otroka ter je univerzalni jezik in svetovna govorica, šola podpira delo mentorjev in učencev tudi na tem področju.

Zgoščenka »Prvosrčen – Deca« motivacija za nadaljnje delo Čeprav začetki projekta s podnaslovom »Deca« segajo že v leto 2012, so lansko leto dosegli vrhunec sodelovanja, in sicer z izdajo zgoščenke »Prvosrčen – Deca«, ki pa še ne pomeni konca glasbenega ustvarjanja na tej šoli. Prej nasprotno – učenci ter mentorja Marko Wolf in Miran Flegar imajo zdaj le še dodaten zagon in novo motivacijo za nadaljnje delo. Zgoščenka, ki je izšla v nakladi 400 izvodov in so jo premierno predstavili na zaključni prireditvi, je nastala kot zaključni izdelek učencev, ki so v zadnjih treh letih sodelovali pri različnih šolskih in obšolskih dejavnostih.

Deca, kot jih mentorja najraje poimenujeta, se z veseljem in nasmehom na obrazu tudi ob sedmih zjutraj udeležujejo ansambelske igre, otroškega in mladinskega pevskega zbora ter delavnic za nadarjene, ustvarjajo pa priredbe izključno slovenskih glasbenih ustvarjalcev Vlada Kreslina, Magnifica, skupine Čedahuči, Dorine, Bilbi in skupine Tabu ter priredbe ljudskih pesmi. »Želimo spodbujati domačo pesem in slovenske glasbenike, saj jih premalo poznamo in cenimo. Deca spoznajo avtorje in začnejo poslušati tudi druge njihove pesmi. Sčasoma spoznaš, da jim glasba pomeni čedalje več, in to ne le tistim, ki obiskujejo glasbeno šolo, saj je v tem projektu le slaba petina takih,« pojasnjujeta mentorja, ki sta

hvaležna za podporo preostalih učiteljev, staršev in vseh tistih, ki opazijo, da jim je pri otroku uspelo najti, kar ga zanima, ter to razvijati in nadgrajevati še na drugih področjih.

Na zgoščenki le priredbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev Če so na začetku poti bili v ansamblu le trije, jih je danes veliko več. Včasih se zdi, da že preveč, ampak mentorjema z redom in disciplino uspe razdeliti naloge in vloge ter se uspešno pripraviti na vsak nastop. Na odru z učenci nastopita le občasno. »Pokazatelj, da smo na dobri poti, sta prav gotovo priznanje mestne občine za uspešno

delo mladih ustvarjalcev in izbor za naj Mursko pesem leta 2015 Radia Murski val,« sta vesela mentorja in dodajata, da so na plošči samo priredbe slovenskih glasbenikov, čeprav so v času od izdaje zgoščenke nastale tri avtorske pesmi, od katerih sta dve tudi že posneti.

In čemu »Deca«? »S projektom spodbujamo celostni razvoj otrok in jim predstavljamo novosti, nekaj, kar je pravzaprav preseglo meje pričakovanega. Ne nagovarjamo le osnovnošolcev, ampak tudi generacije, ki so izobraževanje pri nas že končale in se z veseljem kdaj vrnejo na šolo. Deca se poistovetijo z zvezdami slovenske glasbene scene, veliko jim pomeni sodelovanje z njimi, zlasti pa ne bodo nikoli pozabili izdane zgoščenke.«

Karateistka, ki jo navdihuje tudi Dalajlama Jasmina Muhič Foto: osebni arhiv

Fiona Zečiri je vztrajna, energična in tempera­ mentna punca, ki karate trenira že od prvega raz­ reda osnovne šole. Uspehi potrjujejo delo in trud. Življenje Fione Zečiri se vrti okoli karateja. Ker v ta šport vlaga ogromno časa, preostanek časa namenja zlasti šolskim obveznostim. Pri opravljanju teh ji je v veliko pomoč status športnika. »Karate nudi veliko discipline in koncentracije, omogoča celovit psihofizični razvoj, razvija splošne motorične sposobnosti, poudarja vzgojni moment in uči spoštovanja drugih,« pravi Fiona, ki je šport spoznala pri senseiju (oz. trenerju) Milanu Zadravcu. »Vsako tekmovanje prinese novo motivacijo in nov navdih,« dodaja.

Rezultati so plod trdega dela Pohvali se lahko s številnimi rezultati, med njimi naj izpostavimo le najboljše: leta 2013 je na svetovnem prvenstvu zveze IKU v Italiji

postala podprvakinja, leta 2014 je zmagala na balkanskem prvenstvu, drugo mesto je zasedla na evropskem prvenstvu v Londonu, v Trstu pa je osvojila tudi naslov svetovne klubske prvakinje, leta 2015 je na domačih tleh na svetovnem prvenstvu zveze IKU v Mariboru v ekipnem tekmovanju mladink osvojila bronasto medaljo, največji dosežek pa je prav tako iz lanskega leta, ko je na evropskem prvenstvu zveze IKU v Santaremu na Portugalskem postala evropska prvakinja. »Vsi rezultati so plod trdega dela, vztrajnosti in discipline,« je prepričana Fiona, ki trenira štirikrat na teden.

Poleg športnih priznanj in osvojenih mest je za lansko leto prejela tudi priznanji Mestne občine Mur-

TOP 5: Svetovni voditelj: Dalajlama Naj knjiga/film: »Goal!« Glasbena skupina/ izvajalec: Več jih je.

Kraj v Pomurju: Murska Sobota Želja v življenju: Končati študij medicine.

ska Sobota in Vestnika, kar ji daje navdih in motivacijo za nadaljnjo športno pot. »To je potrditev, da je moj trud cenjen in pohvaljen. Presenečena sem bila tudi ob tako veliki podpori ter odzivu prijateljev in znancev ob glasovanju v Vestniku in na Radiu Murski val, kar je le še dodatna potrditev številčne podpore,« pojasnjuje dekle, ki jo priznanja še bolj ženejo k doseganju vrhunskih rezultatov na domači, evropski in svetovni ravni.

Želi ohraniti naslov evropske prvakinje V tem trenutku je osredotočena zlasti na tekmovanje, ki bo maja v Romuniji, saj na njem želi ohraniti naslov evropske prvakinje v športnih borbah, potem pa se bo pripravljala na osvojitev medalje na svetovnem prvenstvu na Irskem.

Dolgoročno si mlada karateistka želi dolge in uspešne športne kariere, zato bo že letos polagala izpit za mojstrski pas, kar še dodatno spodbuja njeno osebno rast, poleg tega pa upa, da bo, že zaradi odličnih rezultatov, ki jih dosegajo pomurski karateisti doma in v tujini, karate, ki ima v Pomurju dolgoletno tradicijo, dobil vsaj takšno podporo, kot jo imajo drugi športi.

18

/marec 2016

kultura

Učijo se v Mikku, bodo nekoč ustvarili odmeven film?

Med najmlajšimi vse več zanimanja za branje Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je od februarja lani za najmlajše bralce izvajala bralni projekt »Jaz pa berem«. Ob zaključku so otroke nagradili z gledališko predstavo »O dimnikarčku, ki je srečo iskal«, podelili pa so jim tudi priznanja in nagrade. V projektu je sodelovalo 96 otrok, starih od štiri do deset let. S seznama predpisanih knjig slovenskih avtorjev so morali prebrati pet knjig, nato pa napisati ali narisati njihovo vsebino. Število otrok, ki sodelujejo v bralnih projektih murskosoboške knjižice, se iz leta v leto povečuje. / Ksenija Glažar

Ksenija Glažar Med zimskimi počitnicami je v Mikku potekala zanimiva in poučna filmska delavnica.

Namenjena je bila srednješolcem in študentom, ki jih zanima filmsko ustvarjanje. Udeleženci so imeli priložnost spoznati vse korake pri nastajanju filma. Pod mentorstvom režiserja Aleša Nadaia so udeleženci spoznavali vse procese ustvarjanja filma: od scenaristike,

režije ter tehnik snemanja in osvetlitve do pomena zvoka, glasbe, dela z igralci, montaže in tudi postprodukcije.

Dobili teoretično in praktično znanje Leon Horvat iz Murske Sobote, študent informatike, se je delavnice udeležil, ker je želel koristno izrabiti prosti čas in spoznati, kako poteka filmska produkcija. »Prve tri dni smo dobili veliko teoretičnega znanja: kako napisati scenarij, kako poteka delo scenarista, snemalca in režiserja. Pogledali in

analizirali smo tudi nekaj filmov ter razpravljali o vsebini in tehničnih vidikih filmske produkcije,« pravi Leon. Štiridnevna delavnica se je zaključila s praktičnim delom.

Udeleženci so napisali dva scenarija za kratki film. »Zadnji dan smo posneli film s petimi kadri. Izmislili smo si par scen, jih posneli in potem zmontirali,« pravi Leon, ki je s pridobljenim koristnim znanjem zadovoljen. V okviru delavnice sta jih obiskala ekipa RTV Slovenija in igralec Vladimir Vlaškalić, ki je udeležencem predstavil bogate igralske izkušnje.

Rojaki v Ingolstadtu ohranjajo slovenski jezik Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku je priredilo tudi Slovensko kulturno-prosvetno društva Lastovka v Ingolstadtu. Ob tej priložnosti je zbrane nagovorila predsednica Suzana Veren in ponosno predstavila društvo, ki deluje že skoraj štiri desetletja. V Ingolstadtu otroci že četrte generacije obiskujejo slovenski pouk, v okviru društva deluje folklorna skupina, sami pa se redno srečujejo ter odlično sodelujejo z mestom Ingolstadt in drugimi slovenskimi izseljenskimi društvi v Nemčiji. Ob tej priložnosti je naše rojake v imenu Mestne občine Murska Sobota pozdravil podžupan Zoran Hoblaj, ki je članom društva čestital za ohranjanje slovenskega jezika in slovenske kulture. Slovesnosti so se udeležili tudi dolgoletni nadžupan mesta Ingolstadt in častni občan naše občine Peter Schnell, predstavnica mesta Ingolstadt ter predstavnica Generalnega konzulata RS v Münchnu. / Vida Lukač

Vedran Franc Husar z drugo zgoščenko

Učenci zaigrali lastne skladbe

V dvorani vašega doma v Bakovcih se je odvijal koncert domačega glasbenika Vedrana Franca Husarja. Skozi zgodbe prekmurske ravnice je domači glasbenik in član nekdanje zasedbe Kri predstavil svojo drugo zgoščenko »Moj rojstni kraj«. Po letu 2009, ko je izšla njegova prva »Rože iz Prekmurja«, je to njegov drugi koncert v domačem kraju. Doslej je izdal tudi dva videospota, in sicer za pesmi »Jekleni jezdeci« in »Moj rojstni kraj«.

O slednji pove: »Res je primerna za današnji čas. Ker smo razočarani zaradi sedanjosti, potrebujemo zatočišče, kotiček, kamor se lahko zatečemo in kjer nam je vsaj malo lepše, prijetneje. V teh okoliščinah prav nič ne more nadomestiti domačega kraja oziroma doma.« Vedran Franc Husar se z glasbo ukvarja že od mladih let.

Glasbeno pot je resneje začel v legendarni skupini Kri, ki je zaslovela s še danes dobro poznano in aktualno »Ženske navade«. V njegovih pesmih z drugega albuma, polnih globokih čustev in hrepenenja, se čuti njegova prekmurska duša. V številnih zgodbah, prepletenih s posebnimi vezmi mladostnih sanj in želja, se lahko najdejo zlasti starejše in srednje generacije. / Aleksandra Grah

Na murskosoboški glasbeni šoli so ponovno pripravili t. i. avtorski večer, na katerem so se z lastnimi skladbami predstavili učenci šole. Skladbe, ki so odraz domišljije, sanj, misli in doživetij avtorjev, so okrepili z zgodbami. Kot skladatelji in izvajalci so se predstavili Maja Cigan, Ina Zagorc, Hana Taškov, Ajda Mörec, Izidora Krenn, Ana Marija Tobias, Jure Štefan Fartelj, Nika Sukič in nekdanji učenec šole David Kreslin. Obiskovalci so lahko slišali tudi skladbo profesorice Tjaše Cigut »Burn out«. Gost avtorskega večera je bil priznani skladatelj Pavel Mihelčič. / Ksenija Glažar

kultura

marec 2016

19

/

Nekdanji generalmajor o tranziciji in transformaciji

Otroci dokazali, da jih ne zanimajo le (še) računalniki Aleksandra Grah

Jasmina Muhič V murskosoboški knjižnici so predstavili knjigo »Slovenska vojska med tranzicijo in transformacijo« avtorja dr. Alojza Šteinerja, upokojenega generalmajorja Slovenske vojske. Šteiner je na predstavitvi knjige med drugim povedal, da transformacija zajema značilnosti spre-

minjanja vojaških obrambnih sistemov in organizacij v sodobnih procesih tranzicije in transformacije, pri čemer so tranzicijske spremembe usmerjene v prilagajanje, transformacije pa v preobrazbo. »S tranzicijo naj bi vzpostavili primerljivo stanje ali dosegli določene standarde, pri transformaciji pa se poleg novih oblik delovanja in organiziranosti vzpostavljajo druge, raznovrstne kakovostne spremembe,« pravi nekdanji generalmajor.

Sicer pa sta tranzicija in transformacija nedvomno povezani, saj so pred transformacijo praviloma tranzicijsko obdobje in tranzicijske spremembe. Na predstavitvi je po-

udaril, da je Slovenska vojska tudi dober primer rešitve enakopravnosti spolov. »Pomemben pokazatelj enakopravnosti spolov so enaka merila za vključitev v programe vojaškega izobraževanja in usposabljanja, denimo z rešitvijo pri fizičnem preverjanju, ki je mednarodno primerljiva in prilagojena spoloma.« Šteiner, ki je poklicno delo v obrambnih strukturah države opravljal od februarja 1979 do konca januarja 2014 ter bil med letoma 2009 in 2012 načelnik generalštaba, je knjigo preuredil iz dela doktorske disertacije »Transformacija oboroženih sil po koncu hladne vojne: primer Slovenske vojske«.

V času zimskih počitnic so v Galeriji Murska Sobota in Pomurskem muzeju pripravili pestre ustvarjalne delavnice.

Otroci, zvrstilo se jih je več kot 70, in družine so v zimskih počitnicah ustvarjali ob razstavi »Dela pomurskih umetnikov« iz galerijske stalne zbirke. V počitniškem tednu je bil za družine odprt atelje Pike in Packa, kjer so ustvarjali na teme razstavljenih del. V okviru kiparske delavnice »Moj prijatelj« so otroci izdelali najljubšo žival, prav tako so izdelali priljubljeno igro Človek ne jezi se, vendar tokrat malo drugače. V muzeju so za otroke med 8. in 14. letom pripravili tridnevne delavnice, tematsko povezane z razstavo »Prišo je glas: Prekmurci v vojni 1914–1918«.

Otroci so tako spoznavali vojni čas izpred sto let ter ob tem ustvarjali značilna dvokrilna letala in pasne vojaške torbice. Vpliv vojne na vsakdan civilnega prebivalstva so spoznali ob prehrani, ki so jo po tedanjih receptih pripravili kar sami.

VABILO Športno društvo Olimpiki, humanitarna organizacija za pomoč otrokom, z ekipo Velikani slovenskega športa, ki vsak mesec gostuje v eni slovenski občini, vabi na tretjo dobrodelno nogometno tekmo, ki bo v Mestni občini Murska Sobota, in sicer v četrtek, 24. marca 2016, ob 18.00 v Osnovni šoli III. V selekciji Velikanov bodo nastopili: selektor Vili Ameršek, predsednica ŠD Olimpiki Nataša Kadunc, pomočnik selektorja Andrej Stare, Darko Milanič, Marika Kardinal, Miran Pavlin, Sašo Udovič, Primož Ulaga, Zlatko Zahovič, Marinko Galič, Mladen Dabanovič, Jani Klemenčič, Tomaž Vnuk, Pero Lovšin, Rok Tamše, Ermin Šiljak, Tomaž Klemenčič itd.

Pomursko nogometno selekcijo bodo prav tako sestavljala mnoga znana imena: selektor Robert Požonec, Sebastjan Vogrinčič, Slobodan Đurič, Milan Koblencer, Franc Cifer, Tanja Vrabelj, Igor Bedo, Goran Gutalj, Bogdan Črnko, Franc Kušek, Bojan Korošec, Zlatko Gabor itd.

Gostitelj Mestna občina Murska Sobota in organizator Rotary klub Martjanci prirejata velik in zanimiv humanitarni dogodek za otroke, potrebne pomoči.

Vabimo vas, da ne zamudite tega velikega športnega humanitarnega spektakla. Z vašo udeležbo bo projekt še uspešnejši – veselimo se skupnega druženja.

Ekipa ŠD Olimpiki in Velikani slovenskega športa

20

/marec 2016

šport

Prestižni nagradi kot priznanje za izjemne dosežke

Zekojevi plesalci s štirimi plaketami

Aleš Cipot, Ksenija Glažar Stanislav Šernek je po priznanju za najboljšega sodnika rokoborbe na svetu prejel še eno odmevno priznanje.

Na 51. podelitvi Bloudkovih priznanj za leto 2015, je za življenjsko delo v športu prejel plaketo Stanka Bloudka. Šernek, ki v športu deluje že 38 let, je bil odličen tekmovalec, trener, funkcionar v nacionalni zvezi in vrhunski sodnik rokobor-

be, s katero se je začel ukvarjati leta 1976 v Beltincih. Takrat še v skupni državi je dosegal odlične rezultate. Leta 1986 je pridobil strokovni naziv inštruktor rokoborbe, leta 1995 je opravil izpit za mednarodnega rokoborskega sodnika. Hitro je napredoval in leta 2000 pridobil takrat najvišjo mednarodno sodniško kategorijo E. Leta 2005 se je uvrstil med najboljše sodnike na svetu, vrhunec pa je dosegel, ko se je kot sodnik uvrstil na olimpijske igre v Londonu. Od leta 2006 prostovoljno opravlja funkcijo sekretarja Nove rokoborske zveze Slovenije.

Tudi Pavlović med izbranci Kot član moške odbojkarske reprezentance je prejel prestižno športno nagrado tudi Uroš Pavlović iz Murske Sobote. Nadarjena generacija odbojkarjev je od leta 2009 stalna udeleženka evropskih prvenstev.

Lani so si v dodatnih kvalifikacijah izborili pot na evropsko prvenstvo, nato pa prvič v zgodovini v evropski ligi osvojili prvo mesto in si tako priborili pravico do nastopa v svetovni ligi 2016. Uroš Pavlović igra odbojko pet let, dve leti je član slovenske reprezentance. Pred tem je osem let igral košarko.

Štorkljice na zimskem judo campu poletele v nove izkušnje

Jasmina Muhič Foto: arhiv kluba

V zimskih počitnicah je v organizaciji Judo kluba Štorkljice potekal zimski judo camp. Udeležilo se ga je 40 otrok.

Na taboru so se otroci učili samostojnega preživljanja prostega časa, se motorično izpopolnjevali in umetniško ustvarjali, pridobi-

li so orientacijo v prostoru, zlasti pa spoznavali svoje motorične spretnosti, ki so jih s pridnim delom nadgradili. Obiskali so Cineplexx in si ogledali otroški risani film, družili in soustvarjali pa so z mladimi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Med drugim so se razveselili še obiska podjetja Atharia, ki se ukvarja z izdelavo in založništvom družabnih iger.

Za organizacijo tabora so poskrbeli Zoran Kos, Niko Janković, Peter Rančigaj in Teo Toplak.

V februarski številki Soboških novin je prišlo do neljube napake v članku Izstopali so s športnimi dosežki, in sicer v zapisu oseb na fotografijah. Na fotografiji prejemnic najboljših športnic prva z leve ni Aleša Bagari, temveč Tjaša Gazdag. Pri prejemnikih najboljših športnikov na sredini ni Jure Kuhar, ampak Dejan Šernek, ki je prevzel plaketo v imenu prejemnika. Za napako se iskreno opravičujemo.

Tadej Buzeti, glavni in odgovorni urednik

Na nedavni podelitvi priznanj Plesne zveze Slovenije za dosežke na evropskih in svetovnih prvenstvih v minulem letu so breakdancerji Plesne šole Zeko prejeli kar štiri plakete. Aleš Ivanuša je prejel zlato plaketo in nominacijo za naj plesalca, mladinska (Gal Vrbnjak, Enej Koprivec, Petra Rajh, Rok Mihalič, Filip Kovačič, Elias Ljubec, David Copotin, David Ori) in članska (David Cimerman, Aleš Ivanuša, Dejan Zečevič in Brin Matko Juvančič) breakdance skupina sta bili nagrajeni s srebrno plaketo, Filip Kovačič pa je za mladinske dosežke med solisti prejel bronasto plaketo. Prireditev sta z nastopom popestrili članica Tjaša Gazdag in mladinska breakdance skupina njihove plesne šole. / Ksenija Glažar, foto: Plesna šola Zeko

Osnovnošolci koristno izkoristili energijo V športni dvorani Osnovne šole III je Zavod za kulturo, turizem in šport pripravil brezplačne športne počitnice za osnovnošolce. Vodil jih je Dejan Šernek, ki pravi, da športne dejavnosti pomagajo otrokom, da koristno izkoristijo energijo, ki jo premorejo. Otroci so se preizkusili v različnih dejavnostih: v igrah z žogo, rokoborbi, atletiki, odbojki, plesu in boksu, pripravili pa so tudi delavnice. Šerneku, sicer trenerju rokoborskega kluba, so pri organizaciji in izvedbi pomagali zlasti domači mentorji in drugi športni klubi. / Aleš Cipot

Zimski kros v Soboškem parku Skupaj je v šestih različnih startih in 16 starostnih skupinah nastopilo 59 tekačev in tekačic. Murskosoboški Atletski klub Panvita je na krožni progi s startom in ciljem na atletskem stadionu pri OŠ I pripravil tradicionalni zimski kros. Od članov AK Panvita oziroma njene atletske šole so se z dosežki najbolj izkazali: z zmagami Julija Maučec (pionirke U 12), Maj Janža (pionirji U 14) in Mitja Šadl (člani); Klara Janža pri pionirkah U 10, Zala Balaško pri pionirkah U 12, Zala Janža pri pionirkah U 16, Matej Šadl pri članih in Endre Gönter pri starejših članih so bili drugi; tretji pa Lucija Rengeo pri pionirkah, Max-Luka Fartelj pri pionirjih U 12, Zala Matjašec pri pionirkah U 12 in Luka Kuzma pri pionirjih U 16. / Geza Grabar

šport

marec 2016

/

21

Legendi športnega novinarstva

Uspelo jim je!

Košarkarji KD Nona Sobota so uresničili zastavljeni cilj. Postali so prvaki pomurske košarkarske lige. V Ljutomeru, kjer se je odvijal zaključni turnir pomurske košarkarske lige Radenska, so nastopile ekipe KD Nona Sobota, KK Radenci, KK Sistemorg Beltinci in PŠK Ljutomer. Zmaga je pripadla Sobočanom, ki so v polfinalu KK Radenci premagali z 82:65, potem pa v finalu slavili proti Beltincem s 66:53. Za najkoristnejšega igralca finalnega turnirja je bil izbran Gregor Ficko iz KD Nona Sobota. V polfinalu je dosegel 16 točk in zabeležil 11 skokov, v finalnem obračunu pa 15 točk in 5 skokov. / Aleš Cipot

Na 52. slovesni Vestnikovi razglasitvi najboljših pomurskih športnic, športnikov in ekip za leto 2015, so štirim posameznikom iz pokrajine ob Muri podelili tudi posebna priznanja za dolgoletno delo v športnem novinarstvu.

Dva sta občana naše mestne občine. Čeprav Tonček Gider to odgovorno poslanstvo tudi danes, ko je upokojen, ves čas jemlje kot konjiček in ga je ob redni službi opravljal ljubiteljsko, se ga loteva odgovorno in predano. V pestrem in dinamičnem delu, ki ga terja delo športnega novinarja, je delal za športna uredništva številnih znanih medijev – od TV Slovenija, Radia Slovenija ter časopisov Dnevnik, Večer in Vestnik, ko je bila Mura v drugi jugoslovanski ligi, do številnih športnih časopisov iz nekdanje skupne države. Športno novinarstvo mu je že zelo zgodaj zlezlo pod kožo, zato brez njega ne more niti danes, že devet let po tem, ko se je kot vodja matične službe na Upravne enote Murska Sobota upokojil. Rekli bi lahko, da mu športno novinarstvo pomeni način življenja. Prav nobeno naključje ni bilo, da je legendarnega športnega urednika tednika Vestnik Ferija Maučeca leta 2003 nasledil prav Milan Jerše. V mladih letih se je uveljavil v različnih športnih panogah, najbolj v nogometu, saj je za Muro igral v mladinski in članski selekciji. Najljubši mu je bil šah, v katerem vztraja še danes. Ob tem, da je v soavtorstvu z Alojzom Kosom pripravil knjigo »Soboški šah«, je celih dvanajst let (do upokojitve lani) posvetil poročanju o športu in s športnih dogodkov. Ves ta čas (2003– 2015) je bil tudi športni urednik osrednjega pomurskega tednika Vestnik. / Geza Grabar

Staša Korpič državna prvakinja v plavanju Februarja se je prvenstva Slovenije za dečke in deklice v plavanju, ki je potekalo v Kranju, udeležila tudi mlada plavalka Staša Korpič, članica Plavalnega kluba Zdravilišče Radenci. V konkurenci 205 tekmovalcev iz 25 slovenskih klubov je v plavanju na 50 metrov prosto prvič postala državna prvakinja. V dopoldanskih predtekmovanjih je precej popravila osebni rekord in se s prvim časom uvrstila v finale. Popoldne je z odličnim rezultatom 29,92 osvojila naslov državne prvakinje. Priplavala si je tudi bronasto medaljo na 50 delfin, 50 prsno in 100 mešano ter četrto mesto na 200 prsno. / Ksenija Glažar

V Murski Soboti obujajo žensko košarko

Sodelovanje med generacijami: najprej učenje, nato razgibavanje Ekonomska šola Murska Sobota se je februarja pridružila vseslovenski akciji »Simbioza giba«, ki s športom in drugimi dejavnostmi združuje različne generacije. Dijakom so se pri spoznavanju računalniških znanj, kot so uporaba interneta in shrambe v oblaku Google Drive, poznavanje geografskih informacijskih sistemov, oblikovanje besedil v Wordu, urejanje digitalnih fotografij in mobilna telefonija, pridružili starši in stari starši. Toda zadnja dneva sta bila obarvana športno, saj so v telovadnici pripravili različne skupinske športne vadbe in igre, ki so prav tako združile različne generacije. / Ksenija Glažar

V Ženskem košarkarskem klubu Pomurje nastopajo z vsemi mlajšimi kategorijami, v prihodnje pa želijo obuditi še člansko ekipo. Prednostna naloga kluba je na realnih finančnih temeljih zagotoviti stalen prirastek mladih deklet, ki bi v prihodnosti zagotavljala igralski kader tudi za člansko selekcijo. »Ekipa mlajših pionirk, ki jo vodi trener Davorin Pok, je ena najbolj nadarjenih in homogenih generacij v klubu. To potrjujejo tudi rezultati. Dekleta so na odlični poti, da si zagotovijo nastop na zaključnem turnirju državnega prvenstva. Realnost je medalja, upamo pa, da nam poškodbe ne prekrižajo načrtov,« pravi predsednik kluba Denis Čeh. V mestu delujejo trije košarkarski klubi, poleg ženskega še KK Radenska Creativ Sobota in KD Nona Sobota. Sodelujejo z obema – s prvim v mlajših kategorijah pri akcijah pod okriljem košarkarske zveze, z drugim pa so vzpostavili sodelovanje na organizacijskem področju. Vsekakor se vsi trudijo za dobrobit košarke v našem mestu. Najbolj pereča težava so termini treningov, ki jih občutno primanjkuje. Trenirajo vsak dan, nemalokrat pa morajo trenerji v izvedbo vložiti ogromno energije, saj hkrati trenirajo različne starostne kategorije. Tekme pod okriljem panožne zveze so ob sobotah in nedeljah ter tako rekoč celotno sezono. Lokalna skupnost zagotavlja dobršen del denarnih sredstev za delovanje kluba in so zanje izjemno hvaležni, poudarjajo pa, da bo treba zakonodajo prilagoditi. Klubi, ki se ukvarjajo z najmlajšo populacijo, so namreč zapostavljeni pri zagotavljanju ustreznih delovnih pogojev. / Aleš Cipot, foto: arhiv kluba

22

/marec 2016

gasilci / civilna zaščita

Za pomoč prejeli priznanja, begunska kriza ima tudi junake

Lani rekordnih 143 intervencij Geza Grabar

Geza Grabar Na osrednji regijski slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite v Gornji Radgoni so podelili priznanja in nagrade za območje Pomurja.

Dvanajst nagrajencev prihaja iz Mestne občine Murska Sobota.

Najbolj zaslužnim pripadnikom ter drugim posameznikom, skupinam, občinam, gospodarskim družbam in zavodom so podelili 42 bronastih znakov, po tri srebr-

ne in zlate znake ter tri plakete. Ker je zadnjo četrtino leta zaznamovala begunska kriza in ker so bili v pomoč vključeni posamezniki in organizacije tudi iz pomurske regije, so največ priznanj prejeli prav za to delo.

Nagrajenci iz naše občine so ...

Prejemniki bronastih znakov Civilne zaščite iz murskosoboške občine za migracije so med posamezniki Andrej Bračko, Leon Novak in Jože Rituper, med organizacijami pa Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica, Policijska uprava Murska Sobota, PGD Bakovci, PGD Pušča, Rdeči križ Slo-

venije – Območno združenje Murska Sobota, Slovenska filantropija – Hiša Sadeži družbe Murska Sobota, Škofijska Karitas Murska Sobota ter služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Murska Sobota. Med rednimi prejemniki priznanj iz murskosoboške občine je bil s srebrnim znakom nagrajen namestnik poveljnika Civilne zaščite Alojz Felkar. S tovrstno slovesnostjo želijo organizatorji iz Civilne zaščite Slovenije krepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izpostaviti vlogo organizacije pri varstvu pred njimi. Prav tako želijo poudariti pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju zaščite človeka in njegovega okolja.

Za gasilci iz Černelavcev pestro in uspešno leto

Za murskosoboškimi gasilci je zelo delovno leto. 32 strokovno usposobljenih gasilcev, od tega jih je pet poklicnih, je namreč v okviru operativne enote lani svojo dolžnost uspešno opravilo na kar 143 intervencijah, kar je največ doslej.

Prevladujejo prometne nesreče in tehnične pomoči Kot je to že stalnica tovrstnih enot, po vrsti intervencij najbolj izstopajo posredovanja ob prometnih nesrečah in nudenje različnih oblik tehničnih pomoči. Osnovno poslanstvo gasilcev – prva društva so na Slovenskem začela organizirano delovati pred skoraj stoletjem in pol – gašenje požarov je tudi pri murskosoboških gasilcih šele na tretjem mestu. Po podatkih poveljnika Antona Gomboca so lani člani PGD Murska Sobota največkrat posredovali ob prometnih nesrečah (35-krat), sledi 23 reševanj iz dvigal in prav toliko posredovanj ob nudenju drugih oblik pomoči (neurja, delovne nesreče, pomoč reševalcem). Gašenj vseh vrst požarov je bilo 26. Od preostalih vrst intervencij velja omeniti še odpiranje stanovanj (17), reševanje ob razlitju nevarnih snovi, reševanje na in iz vode itd.

Lani kar štiri nove pridobitve

Geza Grabar

Lansko leto je bilo sicer eno najuspešnejših doslej, saj so ob pomoči občine, s katero zelo dobro sodelujejo, Uprave za zaščito in reševanje ter številnih donatorjev namreč kupili kar štiri nova gasilska vozila: hitro tehnično reševalno vozilo, vozilo za prevoz moštva in orodno vozilo za zaščito dihal, z evropskimi sredstvi pa tudi dolgo pričakovano 42-metrsko hidravlično avtolestev s pregibnim letvenikom in platformo. Skupna vrednost omenjenih pridobitev je več kot 1,1 milijona evrov. Tako ima društvo v svojem avtoparku osem gasilskih vozil in reševalni čoln za prevoz oseb.

Na rednem letnem zboru članic in članov PGD Černelavci so z zadovoljstvom ugotavljali, da so izpeljali vse prireditve in druge dejavnosti ob velikem praznovanju 90. obletnice.

Predsednik Marjan Horvat je bil zadovoljen tudi s pripravo in izvedbo drugih prireditev, med drugim skupščine in finalnega regijskega pokalnega tekmovanja v spajanju sesalnega voda, ki so ju gostili. Pripravili so še nekaj družabnih prireditev, v nekaj pa so se vključili na ravni domače krajevne skupnosti, s katero zelo dobro sodelujejo. V preteklem letu je imelo društvo pet intervencij in kar pet enot je uspešno nastopilo na občinskem tekmovanju. Članice A, pionirji in veterani so izpolnili pogoje za sodelovanje na regijskih tekmovanjih, je poročal poveljnik Branko Lončar. Na novo so uredili garderobne omarice v gasilskih garažah. Na priredi-

Število posredovanj je iz leta v leto večje: leta 2012 so naloge pomoči ljudem in gašenja opravili 137-krat, leta 2013 117-krat in leta 2014 129-krat. Leto je bilo rekordno tudi po novih pridobitvah.

Vabilo na forum Mestnih četrti Murska Sobota

»ENERGETIKA V MESTU MURSKA SOBOTA« tvi ob obletnici so slovesno prevzeli novo prikolico za prevoz motorne brizgalne in druge opreme.

Želijo urediti spominsko gasilsko sobo V oktobru, mesecu varstva pred požari, so pripravili dan odprtih vrat s predstavitvijo opreme in prikazom taktične vaje vstopa v objekt, obiskali pa so tudi vrtec.

Dejavnosti obeh članskih enot je predstavila njihova predstavnica Jožica Viher, pionirske pa v imenu mentorice Patricije Gomboc predstavnica pionirjev Sea Flegar.

Potem ko so po zaslugi velikega poznavalca zgodovine gasilstva Antuna Novaka izdali obsežno društveno monografijo in bilten, v letošnjem letu med drugim načrtujejo nadaljevanje ureditve spominske gasilske sobe.

Obveščamo vas, da bomo Mestne četrti Murska Sobota skupaj z mestno upravo Mestne občine Murska Sobota organizirale javni forum o problematiki energetike (sistemi ogrevanja v mestu, daljinsko ogrevanje itd.).

Forum bo v četrtek, 24. marca 2016, ob 17.00 v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota.

Vljudno vabljeni!

Mestne četrti Murska Sobota

marec 2016

Foto: Jasmina Muhič

AVTOR: JANEZ DONŠA

MANJŠI SLAP NA REKI, KASKADA

BELO KRVNO TELESCE

UMETNI MEDNARODNI JEZIK

23

/

PEVEC SKUPINA NARODNOPASOČE ZABAVNE SE GLASBE ŽIVINE (RUDI)

SIJAJ, RAZKOŠJE

SKRBNIK ZA DISCIPLINO

POPOTNIK ŠERUGA

OBVESTILO in VABILO

TIM DUNCAN

IVO KRŠINAR

OZNAČITEV ZA ATOME

LESENO OBUVALO POŠEVNI KVADRAT MONAŠKA NAUK O MOJZESOV KNEGINJA UMIKANJE, BRITISH NITI BEL, KLOROVA PRAVILBRAT V KELLY IZOGIBAAIRWAYS NITI ČRN SPOJINA NEM SKLEBIBLIJI NJE KOZAŠKI PANJU POVELJNIK

PRAVNI AKT

ZAHODNOTIROLSKO MESTECE

ČVEKALO, KVASALO

TVOREC SFRJ

POJEM IZ VIŠJE MATEMATIKE

URADNI SPIS PRIJAVA KAZNIVEGA DEJANJA OLIVER REED

ŠVICARSKI DRŽAVNIK (ADOLF)

MIŠO ALKALAJ

HRVAŠKI REŽISER PAPIĆ

KOBILJI MLADIČ PEŠČENA OBALA (KNJIŽNO) UMBERTO NOBILE

DEDALOV SIN, LETALEC

KURJA UŠ KAREL TOMAN

ČASOVNI RAZPORED DAROVALEC, OPOROČNIK

24 UR

JUNAKINJA EPA RAMAJANA LUKNJAČ (STAR.)

IGRALKA FONDA NIŽJA, ZIDANA PREGRADA

SMUČAR PROSTEGA SLOGA (LUKA) GARANT

NEKDANJI PODALJHRVAŠKI ŠANI DEL BOKSAR GREDLJA (MATE) NA KRMI

KRAJ PRI ILIRSKI BISTRICI

PEVNA PESEM

MAJHEN ZAJEDAVEC ORODJE ZA TANJŠANJE

LANTAN ERNEST AČKUN

Ker si želimo z vami soustvarjati bolj zdravo Mursko Soboto, vas vabimo k aktivni udeležbi na dogodku.

VRTI GLASBO: DEE ...

DELOVNO PODROČJE

PLOŠČATA RDEČKASTA MORSKA RIBA

TRGOVINA Z EROTIČNIMI PRIPOMOČKI

JAPONSKA TOVARNA AVTOMOBILOV

OBREKOVANJE VEZNI DROG NA VOZU

ZMAGOVIT KONEC ŠAHOVSKE PARTIJE MESTO JUŽNO OD TORINA VLEČNO VOZILO

VINETUJEV INDIJANEC NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA

TRUGA, RAKEV

ELEKTR. MERSKA ENOTA AVTOBUS (KRAJŠE)

POLET, ZANOS BARVA KOŽE, POLT

SLIKAR SOVRE

IZKLJUČNA PRAVICA

VARUH ROKODELCEV V STAREM EGIPTU

NADZEMNO PERJE GOMOLJNIC

PROGRAM PRIREDITVE 10.00 Nagovor župana

Meritve dejavnikov tveganja (krvni tlak, visceralna maščoba) in svetovanje NOSILNI DROG KOLESA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 4. aprila 2016 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec iz prejšnje številke: Marija Konkolič, Stara ulica 1, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.

Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

murska sobota nekoč

Na Trgu kulture bomo merili dejavnike tveganja za kronične bolezni, sprehodili se bomo skozi simulacijski model notranjosti človeškega telesa, se udeležili starosti primerne telovadbe in se sprehodili po pomladnem mestnem parku. Kolesarili bomo po lepo urejeni kolesarski stezi do Bakovcev in nazaj. Zato ob druženju spoznajmo lepote našega mesta in začnimo pomlad aktivno.

Predstavitev programa SVIT, državnega programa presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, ter modela debelega črevesa

OBLIKA AMATERSKEGA RIBOLOVA STOTINA ŠVEDSKE KRONE

Nacionalni inštitut za javno zdravje in Mestna občina Murska Sobota vas vljudno vabita, da se udeležite in soustvarjate prireditev ob svetovnem dnevu zdravja, ki bo 7. aprila 2016 na Trgu kulture v Murski Soboti.

Prireditev bo potekala od 10.00 do 13.00.

TEKUT - droben zajedavec AVALIST - menični porok, garant ŠTROS - smučar prostega sloga (Luka)

Predstavitev nevladnih organizacij Promocija mobilnosti za predšolske otroke: igre, igrala, gradiva (CZR)

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:

11.00

ZORBA, AKORD, JONKA, TZ, IM, RAS, PIKOVAS, AJDOV KRUH, KELA, GARJAVOST, OČIM, EGADI, STIK, ACE, NOŽI, MINOLOVEC, TD, POE, OZEBA, KAS, LN, RANČ, ZF, ARITMIJA, KIPER, RIO, AJA, NELI, ŠPAN, KRAVLANJE, PARADA, NIČ, AD, RV, MARNJA, STRM, IZBA, DIETETIKA, NEOZOIK, IRAČAN, TRDENJE, KA.

Predstavitev nordijske hoje

Strokovno vodena telesna vadba Vodeni pohod skozi mestni park Meritve dejavnikov tveganja in svetovanje 12.00 Skupinsko kolesarjenje do Bakovcev in nazaj Meritve dejavnikov tveganja in svetovanje 13.00 Zaključek dogodka

Razigrano veselje otrok v Murski Soboti leta 1961 Foto: Slavko Klinar, Pomurski vestnik

24

/marec 2016

PRIREDITVE

PREDAVANJA

četrtek, 17. 3. 2016, ob 17.00

predstavitev zbornika »PROTESTANTIZEM VČERAJ, DANES, JUTRI«, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

petek, 18. 3. 2016, ob 19.00

potopisno predavanje Mateja Koširja »ČUDOVITA PATAGONIJA« Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 19. 3. 2016, ob 19.00

območno srečanje odraslih gledaliških skupin LINHARTOVO SREČANJE 2016, JSKD OI Murska Sobota grajska dvorana, Murska Sobota

sobota, 19. 3. 2016, ob 11.00 in 17.00

POZDRAV POMLADI: Ansambel ZREŠKA POMLAD, otroška predstava: »SMETIŠČNI ŠKRAT« / BTC City, Murska Sobota

sreda, 23. 3. 2016, ob 18.00

literarni večer CIRIL ZLOBEC, pogovor bo vodila Carmen L. Oven Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

sobota, 26. 3. 2016, ob 22.00

MIKKOVA VELIKONOČNA DISKOTEKA / Mikk Murska Sobota

torek, 29. 3. 2016, ob 18.00

predstavitev knjige Matej Šurc: »PREVARANA SLOVENIJA« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 31. 3. 2016, ob 18.00

revija JAVNE GLASBENE ŠOLE POMURJA Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 31. 3. 2016, ob 18.00

domoznanski večer Franc Kuzmič: »NEKATERI ZNAMENITI ŽIDJE IZ POMURJA« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 7. 4. 2016, od 10.00 do 13.00

PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Mestna občina Murska Sobota Trg kulture, Murska Sobota

četrtek, 7. 4. 2016, ob 18.00

predstavitev knjige ob 80-letnici Branka Šömna »PRVI APRIL, izbor humoresk« / Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

petek, 8. 4. 2016, ob 11.00

predstavitev zbornika »PORAJMOS – zamolčani genocid nad Romi« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

petek, 8. 4. 2016, ob 17.00

OSREDNJA PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 12. 4. 2016, dopoldne in popoldne

območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov »MLADI GLASOVI«, JSKD OI Murska Sobota Gledališče Park v Murski Soboti

GLEDALIŠKE PREDSTAVE / Gledališče Park v Murski Soboti poned., 21. 3. 2016, ob 19.00

J. Grey – P. Dewandre: »MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE«, Špas teater Mengeš & Bastard 9, d. o. o., za izven

torek, 22. 3. 2016, ob 19.00

J. Grey – P. Dewandre: »MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE«, Špas teater Mengeš & Bastard 9, d. o. o., za Abonma komedija in izven

sobota, 9. 4. 2016, ob 19.00

Evald Flisar: »ANTIGONA ZDAJ«, Scena Theater, Washington, ZDA, za izven

četrtek, 14. 4. 2016, ob 19.00

slovenski avtorski muzikal po povesti Ivana Tavčarja: »CVETJE V JESENI«, TMK Ljubljana

sreda, 30. 3. 2016, ob 17.00

Hospic: »SKRIVNO ŽIVLJENJE PREZRTIH BOLNIKOV« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

od 31. 3. 2016 do 1. 4. 2016

XI. MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI« RIS Dvorec Rakičan

četrtek, 14. 4. 2016, DR. IZTOK OSTAN: ob 16.00 »POLNOVREDNI POST«

Pokrajinska in študijska

knjižnica Murska Sobota

ŠPORT sreda, 24. 3. 2016, ob 18.00

DOBRODELNA NOGOMETNA TEKMA (VELIKANI SLOVENSKEGA ŠPORTA) telovadnica OŠ III Murska Sobota

sobota, 2. 4. 2016, Z GIBANJEM V POMLAD od 8.00 podatke o lokacijah najdete

v oglasu na strani 19

V Paraćinu podarili gasilsko avtolestev Minuli konec tedna so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota v pobrateni Paraćin odpeljali staro gasilsko avtolestev, ki so jo podarili tamkajšnjim gasilcem. Ob tej priložnosti je predsednik občine Paraćin Saša Paunović sprejel župana Jevška in gasilce ter s predsednikom Milanom Vertotom podpisal pogodbo o donaciji.

Ob tem se je zahvalil mestni občini in našim gasilcem za velikodušno gesto ter povedal, da doslej še niso imeli takega gasilskega vozila in da bodo zdaj intervencije na višini lažje opravili. Župan Jevšek je izrazil zadovoljstvo, da je lestev prišla v prave roke. Kljub temu jim je zaželel, da bi jo uporabljali čim manj. / Vida Lukač

KONCERTI sobota, 19. 3. 2016, ob 22.00

Alternativna godba: JARDIER in DANIEL VEZOJA Mikk Murska Sobota

petek, 8. 4. 2016, ob 22.00

ABOP (Hrvaška) / Mikk Murska Sobota

petek, 15. 4. 2016, ob 19.30

49. tradicionalni pomladni koncert MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠTEFAN KOVAČ Gledališče Park v Murski Soboti

RAZSTAVE na ogled do 30. 6. 2016

50 let Namiznoteniškega kluba Sobota »PRIŠO JE GLÁS – PREKMURCI V VOJNI 1914–1918« Pomurski muzej Murska Sobota

odprtje v petek, 18. 3. 2016, NIKOLAJ BEER: »POT NA GORIČKO« ob 18.00, na ogled Galerija Robin, Murska Sobota do 20. 5. 2016 na ogled do 23. 3. 2016

razstava POMURSKIH UMETNIKOV IZ STALNE RAZSTAVE GMS Galerija Murska Sobota

na ogled do 19. 3. 2016

razstava VELIKONOČNIH IZDELKOV, Društvo upokojencev Murska Sobota / Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

odprtje v četrtek, 7. 4. 2016, ob 18.00, na ogled do 18. 5. 2016

HANNI GOLDHARDT: »SLIKE« in KONRAD RISCH: »SKULPTURE« Galerija Murska Sobota

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

Ob 50-letnici so na svečanosti v murskosoboški grajski dvorani nekdanjim predsednikom kluba in igralcem podelili plakete in zahvalne listine. Namiznoteniški klub Sobota se lahko pohvali s 140 naslovi slovenskih in s šestnajstimi jugoslovanskih prvakov. Na svečanosti so podelili deset plaket in več kot 80 zahvalnih listin delavcem v klubu, prvakom in vrhunskim tekmovalcem. Povabljeni so bili tudi nekdanji predsedniki kluba in legende murskosoboškega namiznega tenisa, kot so Borut Benko, Boris Horvat, Štefan Kovač, Miran Močan, Borut Veren, Igor Vinčec, Jože Žekš in Jan Žibrat. Med drugim so se posthumno spomnili neumornega soustanovitelja ter dolgo vrsto let alfe in omege kluba Mirka Ungerja st. V njegovem imenu je plaketo prejel sin Simon Unger. Na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi podžupan mestne občine Zoran Hoblaj, je predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije mag. Marjan Hribar poudaril, da si želijo v mestu, v katerem so že od nekdaj odlični igralci, ohraniti močen klub. Ob 50. obletnici delovanja kluba je Primož Gider v imenu NTK Kema Puconci za dolgoletno dobro sodelovanje podelil plaketo predsedniku NTK Sobota Mitji Županku in poudaril, da so si v Puconcih vedno za vzgled vzeli ravno Soboto. Številne prireditve in tekmovanja ob praznovanju jubileja se bodo zvrstili med 5. marcem in 28. avgustom. / Jasmina Muhič