Sn 151 februar splet

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

18. februar 2016 / številka 151

Kako bomo ravnali s potenciali?

Ob Soboškem jezeru bi se ob uspešnem pridobivanju finančnih sredstev lahko razvilo kulturno, športno in turistično središče.

Prizori prelivanja barv ob sončnih vzhodih in zahodih prinašajo simboliko možnosti, ki jih nudi območje ob Soboškem jezeru. Ker leži tik ob izvozu z avtoceste, ga mnogi vidijo kot

odlično izhodišče za nove vsebine. Namigovanja, da bi lahko tu stala nekakšna »vrata v Pomurje«, postajajo vse resnejša. Začenši s paviljonom Expo, ki bi bil le del Regijskega promocijskega centra, skupni imenovalec pa bi bilo čezmejno sodelovanje z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, kar bi izboljšalo možnosti pridobivanja dodatnih denarnih sredstev. Za načrtovani projekt Regijski promocijski center so na

Svetniki v prvi obravnavi sprejeli predlog proračuna / stran 4

občini namenili milijon 20 tisoč evrov. Občina sama naj bi prispevala 520.000 evrov, preostalo naj bi bilo iz pomurskega zakona. Čez čas naj bi vanj več milijonov evrov vložili tudi ob pomoči tujih vlagateljev. Projekt Soboškega jezera je vključen v Dogovor za razvoj regij, občina pa ga lahko vključi tudi v projekt Trajnostne urbane strategije, v okviru katere Mestna občina Murska Sobota za svoje projekte priča-

Intervju: Boštjan Berlak / stran 15

kuje od sedem do devet milijonov evrov. Tovrstni načini privabljanja turistov dobro delujejo v sosednjih državah, denimo ob podobnem jezeru pri Gradcu. S projektom želi murskosoboška občina nagovarjati več kot dvanajst milijonov ljudi v krogu 300 kilometrov. Da je ideja odlična, med drugim pritrjuje direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah: »Paviljon mora postati vstopna informacijska toč-

ka za celotno pomursko pokrajino in biti stičišče obiskovalcev regije. Prav tako mora biti mesto promocijskih dogodkov in predstavitev pomurskega gospodarstva.« Podobno mnenje deli tudi pomurski akrobatski pilot Peter Podlunšek. »Da bi zlasti tuji obiskovalci, ki edini lahko predstavljajo dodano finančno vrednost regije, prišli v Pomurje, je treba ustvariti zanimive vsebine in privlačno okolje.«

Nejc Barbarič iz Polane potrebuje pomoč / stran 16

2

/februar 2016

Odprimo zamaške Prvemu so napovedovali, da bo kruto padel na realna tla, drugemu, da se bo vse življenje plazil. Oba sta ostala pokončna.

Praznik slovenske kulture v muzeju in galeriji Na Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni in državni praznik, je bila Murska Sobota odeta v barve kulture. V Pomurskem muzeju Murska Sobota so kulturni praznik obeležili z dnevom odprtih vrat in ogledom stalne razstave »Med preteklostjo in prihodnostjo«, ki pripoveduje zgodbo o življenju v pokrajini ob Muri od prazgodovine do danes, ter dveh občasnih razstav »Prišo je glás – Prekmurci v vojni 1914–1918« in »Sinagoge v vzhodni Srednji Evropi med 1782 in 1944«. Z obiskom ob Prešernovem dnevu so bili zadovoljni tudi v Galeriji Murska Sobota, kjer so si obiskovalci ogledali razstavo »Dela pomurskih umetnikov« iz njihove stalne zbirke. / Aleksandra Grah

Peter Podlunšek je uresničil sanje v okolju, v katerem skoraj ni (bilo) dovoljeno sanjati. Pravi, da se ni oziral na tiste, ki so se hudomušno ozirali za njim. Polomil bi si vrat. Saj veste, Slovenci menda oprostimo vse, le uspeha ne.

V lokalnem okolju se ta virus žal razširi še hitreje. Toda vsak, ki ima danost delovati, se ima možnost uresničevati. V zadnjem obdobju sem naletel na take ljudi. Druži jih velika skupna lastnost – fokus. Za razliko od tistih, ki uspeha ne oprostijo, ga oni živijo. Pri tem tvegajo, se pobirajo in zlasti vztrajajo. Več jih je, kot si mislimo. Poskusite kak dan ali nekaj ur preživeti v njihovi družbi. Demantirajte Boscarola.

Vse vam bo jasno, če le imate sposobnost »oprostiti« uspeh.

Prepričan sem, da jo imamo vsi. Ali če se izrazim simbolično – zgolj odpreti je treba zamaške.

Simbolika slednjih je res na mestu. Nekaterim lahko celo rešijo življenje. Pogumen mladenič Nejc iz Polane je tak primer. Še dobro, da starši niso obupali. No, pravzaprav so sanjali podobno kot Podlunšek. Verjeli so, da je mogoče.

Njegovo življenje ni pravljica, a se skupaj s starši bori.

Ljudje po vsej Sloveniji so vnovič pokazali veliko srce. O tem govorim. Če ga imamo pri tovrstnih akcijah, ga torej imamo. Privoščimo vsem vse dobro, če si dobro želijo. Nejc bi tako rad igral nogomet. Tisti, ki obožujemo nogometno usnje, vemo, za kakšno hrepenenje gre. Še vedno mu lahko pomagamo, da se tem sanjam približa.

Junaške zgodbe o(b)stajajo, so del našega okolja, le odpreti jih je treba. Tako kot embalažo. Ne odvrzite zamaška, ko boste odprli naslednjo plastenko. Morda komu olajša življenje. Veličina človeka se kaže v njegovih dejanjih, morda tudi s padcem na realna tla. Toda prav gotovo ne s prehitrim poletom v višave. Do tja, kjer so mnogi tako prepričani, da že so. Brez dosežkov, seveda. Oprostimo jim, saj ne vedo, kaj delajo.

Murini novinci za vrh lestvice Nižjeligaški klubi se že intenzivno pripravljajo na začetek spomladanskega dela prvenstva. Med njimi so tudi nogometaši NŠ Mure, ki z optimizmom zrejo v prihodnost. Za napad na sam vrh lestvice so se okrepili s štirimi novimi igralci. To so: Alen Kozar (Aluminij), Patrik Raduha (Odranci), Nikola Tompa (Grad) in Klemen Pucko (Aluminij). / Aleš Cipot

Najstarejši občan praznoval 101. rojstni dan Najstarejši občan in najstarejši Sobočan Franc Madjar je praznoval častitljivo 101 leto življenja. Ob tej priložnosti ga je obiskal tudi murskosoboški župan Aleksander Jevšek s predsednico mestne četrti Partizan Jasenko Kerec. Izjemen jubilej Franca Madjara so proslavili v krogu vseh članov štirih generacij njegove ljubeče družine. / Foto: arhiv Mestne občine Murska Sobota

Tadej Buzeti, glavni in odgovorni urednik

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: sončni vzhod ob Soboškem jezeru, foto: Željko Matulic OdgovornI urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Oblikovna zasnova: Ksenija Šömen Grafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Vestnik Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

februar 2016

/

3

Paviljon kot nov turistični magnet?

Natalija Kreft, Jasmina Muhič Foto: Sono arhitekti

Soboškemu jezeru se, kot kaže, obeta ureditev.

Na obrobju mesta, med gramozom in avtocesto, naj bi kmalu stala edinst­ vena arhitekturna stavba, paviljon, ki je Slovenijo predstavljal na svetovni razstavi Expo v Milanu.

V paviljonu se je Slovenija več kot uspešno predstavila med majem in oktobrom lansko leto. Še pred koncem razstave je kar dvanajst slovenskih občin in organizacij izrazilo željo po 800 kvadratnih metrov velikem objektu, ki je v lasti gospo-

paviljon uvrstil med štiri najbolj živahna dogajanja na svetovni razstavi, njegova podoba pa je krasila tudi plakate organizatorja, ki so vabili na Expo,« potrdi uspeh te lesene zgradbe koordinatorka projekta Sandra Stermšek iz javne agencije Spirit.

Ideja izhaja iz slogana »I feel Slovenija«, ki ga želi murskosoboška občina zgolj nadgrajevati, saj bi ob turistični ponudbi prostore izkoristili za arheološko razstavo, umetniški atelje, hišo eksperimentov, kulinarični center, mini Expo, plesni kotiček in še obilo drugih vsebin.

kim turističnim potencialom. Da bi zlasti tuji obiskovalci, ki edini lahko predstavljajo dodano finančno vrednost regije, prišli v Pomurje, je treba ustvariti zanimive vsebine in privlačno okolje. Z zgodovino, prepoznavnostjo, privlačno in stalno vsebino je paviljon prav gotovo lahko magnet za obiskovalce in zato naložba z velikim potencialom.« K temu še doda: »Da bodo lahko veliki projekti ustrezno zaživeli, mora pomurska regija izgraditi prepoznavnost in blagovno znamko Pomurje daleč izven meja Pomurja in Slovenije.«

Stavba potrebuje vsebino

SDS: Nepremišljeno in neusklajeno

Pri pripravi dokumentacije za pridobitev paviljona občina sodeluje z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Pomursko gospodarsko zbornico. Direktor zbornice Robert Grah meni, da je ideja velik izziv. »Svetovno prepo-

Murskosoboški mestni odbor SDS je na drugi strani do investicije skeptičen in kritičen. V izjavi za javnost so med drugim zapisali, da se bo občina morala zaradi paviljona dodatno zadolžiti. »Vse bolj je očitno, da

Proračun usmerjen v razvoj Predlog proračuna, ki smo ga pripravili, predstavlja kompromis med finančnimi zmožnostmi ter potrebami občank in občanov, saj želimo zagotoviti trdne in močne temelje za prihodnji razvoj mestne občine. Menim, da vam je treba dati iskreno informacijo o tem, kaj lahko uresničimo, in da vas ne smemo zavajati z obljubami, ki jih ne bi mogli izpolniti.

Kljub z zakonom določeni nižji povprečnini, zaradi katere bo predvideni dohodninski prihodek v občinski proračun manjši za približno dva milijona evrov, nismo zmanjševali sredstev tam, kjer bi to najbolj čutili vi, spoštovane občanke in cenjeni občani, nepridobitne organizacije ter društva. V proračunu ostajajo sredstva za socialno varnost in oskrbo starejših, za subvencioniranje najemnin in novorojence ter za subvencioniranje razlike med plačili staršev in ekonomsko ceno vrtcev. Zaradi spremenjenih zakonskih določb, na katere mestna občina nima vpliva, smo žal morali dvigniti ekonomsko ceno vrtca.

darskega ministrstva. »Ko smo pripravljali kandidaturo, smo imeli v mislih, da bi v njem turistom predstavili ponudbo celotne regije. Paviljon smo si zamislili kot velik smerokaz, kot vrata v Pomurje in Porabje.

Turisti bi v njem dobili informacije, kam se odpraviti – v Lendavo na razgledni stolp, v Radgonske gorice, v Vulkanijo na Grad na Goričko,« pojasnjuje župan Aleksander Jevšek, ki ima za pridobitev zgradbe ustno zagotovilo vlade. Paviljon bi bil le del Regijskega promocijskega centra, skupni imenovalec pa bi bilo čezmejno sodelovanje z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko, kar bi izboljšalo možnosti pridobivanja dodatnih finančnih sredstev. Za tovrstno promocijo je primerno mesto tik ob Soboškem jezeru, v trikotniku med avtocesto, gramoznico in Bakovsko cesto. »S projektom ureditve jezera, vključujoč ta paviljon, nagovarjamo dvanajst milijonov ljudi iz kroga 300 kilometrov okoli Murske Sobote.

Privabljali jih bomo s športnimi in rekreacijskimi vsebinami,« še dodaja Jevšek. Ob tem poudarja, da projekt prinaša tudi nova delovna mesta ter druge pozitivne učinke za gospodarstvo in kmetijstvo.

Arhitekturni presežek V Milanu se je v objektu, zgrajenem iz lesa, Slovenija predstavila s petimi temami: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter merjenje črnega ogljika. »Ob predstavitvah je potekal še spremljevalni program s predstavitvijo podjetij in regij. Časnik Corriere della Sera je slovenski

85,6 odstotka anketi­ ranih si po obisku slo­ venskega paviljona želi obiskati Slovenijo v bližnji prihodnosti.

82,5 odstotka anketi­ ranih je zaradi obiska slovenskega paviljona izboljšalo mnenje o Slo­ veniji. (Anketo je izvedlo podjetje Mediana.) znavnost paviljona je vsekakor vredno izkoristiti za prepoznavnost regije in Slovenije. Zaradi geostrateške lege ter bližine številnih pomembnih prometnih poti in športnega letališča je predvidena lokacija odlična.

Paviljon namreč mora biti vstopna informacijska točka za celotno pomursko pokrajino in postati stičišče obiskovalcev regije. Prav tako mora biti mesto promocijskih dogodkov in predstavitev pomurskega gospodarstva. Stavba že ima imidž ter je zelo všečna in prepoznavna. Pa še vidna bo z avtoceste.« K temu doda, da bo treba poskrbeti za primerno vsebino in infrastrukturo, ki bo obiskovalcem na razpolago 24 ur na dan.

Da bo zaradi paviljona regija bolj prepoznavna, je prepričan tudi pomurski akrobatski pilot Peter Podlunšek, ki s svojim letalom ponosno promovira Pomurje z napisoma »Visit Pomurje« in »I feel Slovenija«. »Čeprav trenutno s turizmom ustvarjamo manjši delež prihodkov, se vseeno uvrščamo med regije z veli-

se odločitve sprejemajo stihijsko in nepremišljeno, zlasti pa neusklajeno s tistimi, ki naj bi v prihodnje pri tem skupnem projektu sodelovali.

Tudi s pomurskimi župani.« Na občini pravijo, da je tak način razmišljanja treba v Pomurju dokončno postaviti v zgodovino. »Kljub vsemu verjamemo, da se tudi mestni odbor SDS veseli, da bo paviljon pridobila naša občina in ne katero drugo slovensko mesto, ter tudi načrtovanega črpanja več deset milijonov evrov evropskih sredstev za razvoj v trenutni finančni perspektivi.«

Postavitev do poletja Vlada bo paviljon dodelila izbranemu kandidatu ter pokrila stroške demontaže v Milanu in prevoza do mesta postavitve. Občina bo morala zagotoviti sredstva za stroške montaže, opreme, notranje ureditve in vsebine. Župan si prizadeva, da bi paviljon, ki bo tudi z vsebino moral doseči izjemno zunanjo podobo, stal do prve polovice letošnjega leta, projekt pa bo dokončan do obdobja 2017/2018. Za projekt Regijski promocijski center je občina namenila milijon 20 tisoč evrov. Občina sama naj bi prispevala 520.000 evrov, preostalo naj bi bilo iz pomurskega zakona. Čez čas naj bi v center več milijonov evrov vložili tudi ob pomoči tujih investitorjev. Projekt Soboškega jezera je vključen v Dogovor za razvoj regij, mestna občina pa ga lahko vključi tudi v projekt Trajnostne urbane strategije, v okviru katere Mestna občina Murska Sobota za svoje projekte pričakuje od sedem do devet milijonov evrov.

Predvideli smo vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo (nekatere kolesarske steze in krožišča) ter v športne objekte. Za čim uspešnejše pridobivanje evropskih sredstev smo v letošnjem proračunu namenili sredstva za pripravo številne projektne dokumentacije, na podlagi katere bo Mestna občina Murska Sobota v prihodnjih letih upravičena do okrog desetih milijonov evrov. Izvedbeni načrti se bodo nanašali na prednostne projekte v občini, ki so ureditev mestnega središča in Soboškega jezera kot prihodnjega športnega, turističnega, kulturnega in gospodarskega središča regije ter ureditev območja Fazanerije in broda na Muri.

Zaradi številnih težav, s katerimi se soočamo v občini in Pomurju, iščemo nove izzive v projektih, ki bodo v našo regijo pripeljali sveže ideje za ponovni zagon gospodarstva. Kot veste, si mestna občina prizadeva dobiti paviljon, s katerim se je Slovenija predstavljala na lanskoletni svetovni razstavi Expo v Milanu. Želimo, da umeščen med Soboško jezero in avtocesto postane vrata, ki bodo poslovnežem, obiskovalcem in tudi domačinom odpirala nove možnosti in priložnosti, ki jih nudi Pomurje.

Vse to dokazuje, da je proračun usmerjen v razvoj, njegovo izvajanje pa bo zasledovalo glavni cilj delovanja župana in mestne uprave: izboljšati kakovost življenja in dvigniti blaginjo za vas, občanke in občani, v mestu in primestnih naseljih.

Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

4

/februar 2016

mestni svet

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta Svetnikom je na seji odgovarjal župan dr. Aleksander Jevšek.

Daniela Mörec: Povedala je, da so jo branjevke opozorile na ne-

mogoče pogoje dela na murskosoboški tržnici. Ob dežju pušča streha, zato so mokre, enako so mokre mize. Tudi piha iz vseh strani.

Predlagala je, da bi tržnico uredili in izboljšali delovne pogoje. Verjetno bi jo bilo treba tudi razširiti, ker je premajhna, in jo zaradi prepiha vsaj delno zapreti. V naslednji proračun naj se vključijo sredstva za ureditev tržnice.

Odgovor svetnici: O tržnici je župan dejal, da je bila že pred leti vključena v prenovo mestnega jedra, izdelan je bil tudi idejni projekt. V okviru Trajnostne urbane strategije bodo naredili vse, da se tudi realizira.

Andrej Mešič: V zadnjem obdobju ga je več občanov spraševalo o

raztrosu pepela na pokopališču, zato mestno občino poziva, da kar najhitreje pristopi k tej problematiki. Nek občan je denimo predlagal, da bi pepel raztrosili po kupu zemlje na pokopališču (tak primer raztrosa poznajo na Žalah v Ljubljani). Zaradi resnosti problematike in tega, ker je že tretji svetnik, ki je to vprašanje postavil, želi, da se pripravi ustrezen predlog. Glede pešpoti med Mursko Soboto in Rakičanom ga je sprehajalec opomnil, da je po vsej verjetnosti izvajalec kanalizacijskih del pustil neurejene površine okrog nekaterih košev za smeti in klopi, verjetno bi to morala urediti Komunala. Uslužbenka zraven avtobusnega postajališča ga je prosila, naj pove, da bi bilo zelo smiselno postaviti vsaj eno klop. Že dvakrat so pomagali starejšim, ki so omagali med čakanjem na avtobus.

Odgovori svetniku: O raztrosu pepela na pokopališču je župan povedal, da je to zelo aktualno vprašanje. V letošnjem letu bodo uredili osrednji del pokopališča, kjer je bila včasih mrliška vežica, in sicer z denarjem, ki so se mu odrekle mestne četrti iz rednega poslovanja. Tam se bodo potem pogovarjali o predlogu raztrosa pepela, čeprav so glede tega zelo različna mnenja. O čistoči na kolesarski stezi med Mursko Soboto in Rakičanom je povedal, da se težava lahko reši nemudoma, vprašanje pa bo mestna uprava poslala javnemu podjetju Komunala. Klop na Slovenski ulici v okviru avtobusne postaje bodo postavili.

Darko Rudaš: Dal je pobudo za asfaltiranje ceste v severnem delu

Pušče. Cesta je že odmerjena in urejena ob soglasjih lastnikov zemljišč z makadamom. V zadnjem času je ob cesti nastalo veliko novih objektov, zato promet povzroča hrup in dviga prah. Predlaga, da se cesta zemljiškoknjižno uredi s prenosom lastništva na mestno občino in se nato asfaltira. Druga pobuda se nanaša na legalizacijo nelegalno zgrajenih objektov Romov v severnem delu Pušče. Predlaga, da se lastnikom teh objektov omogoči odkup zemljišč po primerni ceni, da bodo lahko sprožili postopke legalizacije objektov ter se priklopili na elektriko in vodo. Predlagal je sanacijo divjega odlagališča na Pušči. Smrad, ki se zlasti v poletnih mesecih širi z njega, je zelo moteč, vzdrževanje odlagališča je za občino tudi velik mesečni strošek (med 1800 in 2000 EUR), na letni ravni torej do 24.000 EUR. Predlaga trajno sanacijo odlagališča, tudi z vključevanjem Romov. V drugi fazi bi na tem mestu zasadili sivko, ki čisti onesnaženo zemljo, v tretji pa bi kot dolgoročni cilj sledili koriščenje sivke s predelavo v proizvode ter vzgajanje drugih dišavnic, začimb, iz katerih bi lahko Romi pripravljali izdelke. V proces bi lahko vključili tudi uporabnike programov za socialno vključevanje in jim tako omogočili pot do zaposlitve.

Odgovori svetniku: O asfaltiranju ceste v naselju Pušča so se že pogovarjali na sestanku KS Pušča. Najprej je treba urediti lastniška razmerja, saj občina ni v celoti lastnik zemljišča. Postopki tečejo, saj ta del spada v akcijski načrt ureditve komunalne in cestne infrastrukture v naselju.

Težavo poznajo, prav tako problem legalizacije črnih gradenj, ki jih je sicer mogoče legalizirati, vendar je legalizacije treba plačati, kar velja za vse občanke in občane. Legalizacija stane pribl. 5000 EUR. Če bodo našli vir financiranja na razpisih za romsko skupnost, bo to zelo v redu, ne morejo pa iz proračuna mestne občine plačevati legalizacije teh gradenj.

To ni dovoljeno in se ne sme početi. Kdor bo želel legalizirati stavbo, bo moral za to plačati, postopek je zelo jasen. O sanaciji odlagališča je župan povedal, da pozdravlja ta predlog.

Anton Štihec: Nadzorni odbor občine šteje pet članov. Član, ki ga je predlagala Modra lista Antona Štihca, ni bil sprejet v mestnem svetu, medtem ko KMVVI skoraj tričetrt leta tega istega kandidata, ki ga je komisija soglasno potrdila, ni dala v odločanje mestnemu svetu.

Ko je o njem le odločal mestni svet, so tudi člani komisije, ki so prej glasovali zanj, v mestnem svetu glasovali proti. V nadzornem odboru Modra lista nima predstavnika, ki bi lahko nadziral zakonitost delovanja župana. Komisijo za statutarna in pravna vprašanja vodi pravnik Boštjan BERLAK, ki ga kot pravnega strokovnjaka ceni. Se pa zdaj, ko je bil gospod Berlak imenovan za podžupana, sprašuje, ali je higienično, da je predsednik te komisije, ki preverja, ali so opravljena dejanja zakonita in skladna s poslovnikom in drugimi akti.

Nadzornemu odboru ter komisiji za statutarna in pravna vprašanja je predlagal, da preveri, ali je župan kršil zakonska določila, ko je podpisal pogodbo in tako prevzel obveznosti pred dokončnim sprejemom proračuna. Gre za pogodbo za spremembo prostorskega akta ureditveni načrt za gramoznico, kjer bo nekoč stal paviljon Expo. Po zakonodaji so tudi po sklepu župana mogoči tekoče financiranje ter podpis pogodbe in prevzem obveznosti. Nadzornemu odboru ter komisiji za statutarna in pravna vprašanja je predlagal, naj preveri, ali je župan kršil zakonodajo, ko je omogočil odtujitev premoženja občine, ki ga je opravila KS Rakičan, čeprav ta ni lastnik tega premoženja. Na postavljeno vprašanje, kam so dali podrta drevesa v parku RIS Dvorec Rakičan, je odgovor, da je KS Rakičan na podlagi licitacije drva odtujila. Za vsako odtujitev premoženja je pristojen župan.

Nadzorni odbor ter komisijo za statutarna in pravna vprašanja je pozval, da preveri zakonitost in skladnost novega akta o sistematizaciji občinske uprave z občinskimi akti ter zlasti izhodiščne faktorje javnih uslužbencev, ki imajo visoko izobrazbo VII/I in ne univerzitetne izobrazbe VII/II. Naj preverita, ali so jih izenačili in ali je to zakonito. Županu predlaga, da v izogib vsem nadaljnjim postopkom na različnih instancah predlaga nov odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala ter vrne pristojnosti, ki jih ima ustanovitelj, torej mestni svet, za ustanovitev javnega podjetja Komunala po zakonu o javnih gospodarskih službah ali zakonu o gospodarskih družbah. Vse pristojnosti ustanovitelja, torej mestnega sveta, ki so določene v zakonu, so s spremembo odloka, ki je nižji akt od zakona, prešle na za finance pristojni organ, razen potrditev cen. Za finance pristojni organ predstavlja gospod Ðurov, vodja oddelka za finance, na podlagi sklepa župana. Pristojnosti, ki jih ima ustanovitelj pri javnem podjetju Komunala, naj župan vrne mestnemu svetu. Soglasja k poslovnemu načrtu zdaj namreč ne daje mestni svet, ampak za finance pristojen organ Srečko Ðurov, svetniki pa sploh ne vedo, kaj je v poslovnem poročilu zajeto. Mestni svet ne more opravljati svojega dela skladno z zakonodajo.

Odgovori svetniku: O odtujitvi premoženja v Rakičanu je župan povedal, da bi tisti, ki bi kaznivo dejanje ali prekršek storil, zanj tudi odgovarjal.

V KS Rakičan bodo preverili, kaj se je dogajalo. O novem aktu odloka o

Prva letošnja seja v znamenju proračuna in kadrovskih zadev Ksenija Glažar Mestni svetniki so se zbrali na prvi letošnji, sicer pa deseti redni seji v tem mandatu. Vodil jo je podžupan Zoran Hoblaj.

Po ugotovitvi sklepčnosti in določitvi dnevnega reda so najprej potrdili zapisnik devete redne in sedme dopisne seje mestnega sveta. Na slednji so mestni svetniki že v januarju dali soglasje k imenovanju Edith Žižek Sapač, dr. med. spec., za direktorico javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota.

Prva obravnava proračuna za leto 2016 Največ časa so tokrat namenili tretji točki dnevnega reda, ki se je nanašala na letošnji proračun.

Mestnim svetnikom ga je najprej predstavil Slavko Domjan iz mestne uprave, za njim pa podrobneje tudi vodje posamičnih oddelkov. V proračunu za leto 2016 se odraža nova evropska kohezijska politika v finančni perspektivi 2014–2020.

To dokazuje številna projektna dokumentacija, na osnovi katere bo Mestna občina Murska Sobota do leta 2020 upravičena do črpanja okoli desetih milijonov evrov.

Proračun je po mnenju občinske uprave usmerjen v razvoj, njegovo izvajanje pa bo sledilo cilju, ki je izboljšanje kakovosti življenja občanov in občank v mestu in primestnih naseljih. Predvideni prejemki za letošnje leto znašajo 18.277.300 evrov, enaki so tudi izdatki. Zaradi nižje povprečnine je predvideni dohodninski prihodek manjši za približno dva milijona evrov. Vendar stroškov niso zmanjševali tam, kjer bi občani to najbolj občutili.

Predvideno je tudi vlaganje v cestno in komunalno infrastrukturo (tudi nekatere kolesarske steze in

krožišča) ter športne objekte. Za investicije je namenjenih okoli 23 odstotkov izdatkov ali 4.191.462 evrov. Med največje spadajo projekt Expo, obnova strehe OŠ III, oprema v letnem kopališču, investicije v ceste, kanalizacijo in vodovod in Cero Puconci.

Ker so evropski razpisi predvideni šele v drugi polovici ali proti koncu leta 2016, načrtovanje pomembnejšega pridobivanja sredstev iz evropskih virov še ni bilo mogoče. Za uspešno črpanje evropskih sredstev bodo v letu 2016 pripravili izvedbene načrte, ki se nanašajo na prednostne projekte v občini. To so ureditev mestnega središča, Soboškega jezera, ki bo postalo športno, turistično, kulturno in gospodarsko središče regije, ter ureditev Fazanerije in broda na Muri. S Soboškim jezerom je povezana izvedba projekta Expo, ki predvideva dolgoročno zadolževanje v višini 400 tisoč evrov. Za preostale investicije je predvideno zadolževanje pri državnem proračunu za 114.550 evrov. Predlog proračuna je kompromis med finančnimi zmožnostmi ter potrebami občank in občanov, z njim pa želijo zagotoviti trdne in močne temelje za prihodnji razvoj občine. V razpravi so nekateri mestni svetniki predlagali spremembe proračuna. Nekateri so bili mnenja, da ni naravnan investicijsko ter da se premalo sredstev namenja športu in ustvarjanju novih delovnih mest. Spet drugi so menili, da so omejeni s sredstvi ter da je kot tak naravnan razvojno in ambiciozno. Svetnik Darko Rudaš je izpostavil, da je proračun priložnost, da se znova povežejo v skupno dobro. Nekateri so pohvalili, da predvideva tudi adaptacije, prenove, več sredstev za javna dela, ceste in štipendije. Po dolgi razpravi so mestni svetniki v prvi obravnavi predlog proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2016 podprli.

Cena programa predšolske vzgoje bo višja za slabih pet odstotkov V naslednji točki dnevnega reda je Angelca Dokl Mir iz mestne uprave mestne svetnike seznanila s predlogom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za Severno obrtno industrijsko cono mesta Murska Sobota (območje prve faze). Na omenjenem območju je predvidena gradnja objektov obrtno-storitvene in proizvodne dejavnosti ter trgovsko-poslovnih funkcij vključno s trgovskimi centri. Investitor (Finimo d.o.o.) želi na eni izmed parcel zgraditi samostojni trgovski objekt. Predlog odloka so mestni svetniki v skrajšanem postopku brez razprav potrdili. V nadaljevanju seje sta mag. Darja Kadiš iz mestne uprave in Bernardka Marič, ravnateljica Vrtca Murska Sobota, predstavili predlog sklepa o določitvi cene programov predšolske vzgoje in plačila staršev v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtec Murska Sobota. Cena programa bo po novem znašala 406,80 evra po otroku mesečno. Starši, ki imajo stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota, plačajo dnevni mesečni program 336,60 evra, razliko 70,20 evra subvencionira občina. Cena je v primerjavi z lansko višja za 4,8 odstotka zaradi sprostitev napredovanj zaposlenih, povišanja regresa za letni dopust in sprememb plačne lestvice po 1. 9.

2016, kar je skladno z zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015. Po glasovanju so mestni svetniki tudi ta predlog brez večjih razprav potrdili.

Soglasje statutu javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan V naslednji točki so mestni svetniki dali soglasje k statutu jav-

mestni svet

februar 2016

/

5

Vprašanja in pobude članov mestnega sveta Komunali (o ustanovitvi javnega podjetja) je župan povedal, da ga ne bo preklical. Obstajajo pravne poti, na podlagi katerih je mogoče ta akt izpodbijati. Mestna občina je prepričana, da je akt zakonit, pripravljali so ga pravni strokovnjaki, prav tako murskosoboška mestna občina ni edina občina v Sloveniji, ki ima tak akt. Če je torej pobudnik svetnik Štihec mnenja, da je akt nezakonit, obstajajo pravne poti, ki jih lahko uporabi.

Anton Škraban: Postavil je vprašanje o kosilnici, ki si jo mora-

ta deliti KS Krog in KS Kupšinci. Ko bo potrebna popravila, bo namreč nastala težava. Izpostavil je, da pri knjižnici v Murski Soboti ni ulične razsvetljave.

Odgovori svetniku: Eno kosilnico za dve krajevni skupnosti so predlagali, ker je proračun omejen. S predsednico krajevne skupnosti je o tem že govoril in ugotovila sta, da je res nepriročno imeti eno kosilnico in dva uporabnika. Potrudili se bodo, da letos kupijo kosilnico KS Bakovci, drugo leto pa še KS Satahovci. Ulična razsvetljava pri knjižnici je težava, s katero je mestna uprava seznanjena, in jo bodo rešili. En del je res precej neosvetljen in potrebuje sanacijo.

Doc. dr. Mitja Slavinec: Občinsko upravo vabi k razmisleku,

nega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče (RIS) Dvorec Rakičan.

Kot je pojasnil direktor mag.

Robert Celec so v letu 2015 prevzeli upravljanje celotnega dvorca v Rakičanu, tudi gostinski lokal in konjeniški center. Cilj je celovita pravno-organizacijska ureditev javnega zavoda ter vzpostavitev ustreznega pravno-organizacijskega stanja za opravljanje vseh dejavnosti javnega zavoda, zajetih v okviru notranjih enot, in s tem celovite organizacije dela.

Novi člani sveta javnih zavodov Pred koncem seje so mestni svetniki obravnavali še kadrovske zadeve. Predstavil jih je doc. dr. Mitja Slavinec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Razrešili so člane svetov nekaterih javnih zavodov in imenovali nove. V svetu javnega zavoda Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota so razrešili pet članov in imenovali tri nove – to so Jernej Jakob, Samuel

Friškič in Mihaela Žilavec. Razrešili so tudi člane upravnega odbora javnega zavoda Razvojni center Murska Sobota, ki so jih zamenjali Matjaž Grilec, Tadej Ružič in Milena Vöröš. Kot predstavniki ustanovitelja so bili v svet javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan imenovani doc. dr. Mitja Slavinec, Jasmina Opec Vöröš, Goran Miloševič in Jožef Varga. Aleša Kovač, Staša Horvat in Ivan Tibaut so novi predstavniki ustanovitelja v upravnem odboru zavoda Otroški počitniški dom Murska Sobota s sedežem v Baški.

ali bodo, kot so že bili določeni načrti, namesto te sejne sobe v dogledni prihodnosti dobili nadomestno. Bilo je govora o skupni zgradbi z upravno enoto. Če je ta možnost preveč oddaljena v prihodnost, bi bilo treba razmisliti o prenovi te sejne dvorane. Z njo bi omogočili uporabo prostorov tudi drugim zainteresiranim iz občine. Prenova ne bi bila le zaradi sej mestnega sveta, ampak bi ukrep imel širše razsežnosti. O Sobočancu je povedal, da so v proračunu zasledili, da Sobočanec ostaja, a ob določenih spremembah, ki jih zelo pozdravlja, hkrati pa predlaga, da se ob teh spremembah razmisli še o starem predlogu. Postajališča naj se opremijo z dodatnimi multimedijskimi oglasnimi tablami, na katerih bi bil izpisan čas do prihoda avtobusa.

Odgovori svetniku: O sejni dvorani je župan povedal, da je vključena v energetsko sanacijo stavbe. Zdaj čakajo na razpis za energetsko sanacijo, ki je opredeljena v proračunu. Ko bo razpis objavljen, bodo pripravili projekte. Dvorane ne uporablja le mestni svet, ampak tudi veliko drugih ustanov, podjetij, javnih zavodov in organizacij, zato si po toliko letih zasluži, da jo primerno uredijo. O Sobočancu se zelo intenzivno pogovarjajo. Mestno občino na leto stane 240.000 EUR, kar je preveč, poleg tega ugotavljajo, da ni dovolj potnikov. Nekaj je treba storiti, da bi bil mestni prevoz prijaznejši. Linije ostajajo in jih bodo prilagajali po potrebi. Razmišljajo o nakupu manjših nizkopodnih avtobusov z 20 stojišči, ki bi bili primerni za invalide, in o nakupu prikazovalnikov prihodov.

Boštjan Berlak: Pobuda se nanaša na Zvezno ulico v Murski Soboti, in sicer od Blagovnice do križišča s Cankarjevo ulico, kjer namreč v teh zimskih dneh ni nobene javne razsvetljave. Če obstaja možnost, naj se zadeva prouči in uredi. O združljivosti funkcije predsednika komisije za statutarna in pravna vprašanja ter funkcije podžupana je povedal, da se zahvaljuje za pobudo svetnika Anton Štihca.

V tem kontekstu se mu zastavlja vprašanje moralne združljivosti. Če mestna uprava meni, da dejansko gre za pravno nezdružljivost, jo s tega mesta poziva, da to tudi pove oziroma da pridobi ustrezno mnenje. Če bo stališče negativno, bo tudi sam sprejel ustrezno odločitev.

Simona Čopi: Javno se je zahvalila županu, da so v proračunu

predvidena sredstva za nakup velike prožne ponjave za gimnastičarke. Čeprav trenirajo v slabih razmerah, dosegajo zelo dobre rezultate.

Povedala je, da spodbuja šport in si bo še prizadevala, da mladi športniki dobijo sredstva za športne dejavnosti, saj je tudi šport promocija mestne občine. Postavila je vprašanje o Družbeni prehrani, katere lastnik je CERO Puconci. Ali bi se dalo dogovoriti, da bi mestni občini omogočili parkiranje na tem prostoru? Prostor je zdaj popolnoma prazen. Lahko bi ga odstopili za parkiranje vsaj ob prometnih konicah ob dogodkih v mestu.

Odgovor svetnici: Glede Družbene prehrane je povedal, da si zelo želi začetka rekonstrukcije tega objekta, ki je je bil napovedan že konec lanskega leta. Povedal je, da ima sveže informacije direktorja CEROP-a, in sicer je v postopku izbora projektant, projekt bo narisan in letos se bo začela sanacija. Se bo pa pri direktorju pozanimal, ali bi bilo mogoče ob raznih prireditvah in sejmih na tistem parkirišču začasno parkirati.

Darko Petrijan: Povedal je, da je v proračunu pri investicijskem vzdrževanju zgradb kar nekaj sredstev za objekte, ki zatekajo in so še pod garancijo. Mestno upravo poziva, da se pri izvajalcih naroči sanacija ali pa naj se unovčijo garancije. Stroški bodo ob poteku garancij enormni. Tudi Ekonomska šola Murska Sobota ima slabo izkušnjo, zdaj pa govori o glasbeni šoli, strehi OŠ III itd. Glede Pomurskega tehnološkega parka je postavil vprašanje, zakaj v proračunu ni predvidenih nobenih sredstev. Kaj se dogaja s Pomurskim tehnološkim parkom? Na Ekonomski šoli imajo namreč izvrstno izkušnjo iz tega šolskega leta, saj so povezali podjetja in šole pri projektu »Izzivi za mlade«. O sofinanciranju programov za mladino je povedal, da je na teh razpisih težko dobiti več kot 200 ali 300 EUR. Zato morajo mladi vse preostalo dodatno financirati in si velikih projektov ne morejo privoščiti. Pri mladinskih programih bi morda morali predvideti več sredstev. Postavil je vprašanje, kakšne finančne posledice ima za mestno občino lanski ukrep ukinitve parkirnine v modrih conah. Morda bi lahko iz tega naslova pokrili dvig ekonomske cene vrtca, da ne bi bilo to v breme staršev. Ob pripravi proračuna za drugo branje naj se proučijo vsa mogoča dejstva, ki bodo pripeljala do novih delovnih mest.

Odgovori svetniku: O garancijah in slabih izvedbah objektov je povedal, da se o tem pogovarjajo s šolami in da pri izvajalcih vedno vztrajajo, da odpravijo napake. Težave so velike in povezane z visokimi stroški, zato dosledno pazijo, da še veljavne garancije ne bi potekle. O Pomurskem tehnološkem parku je župan povedal, da se strinja z nekdanjim županom Antonom Štihcem o prodaji tega tehnološkega parka, saj ne opravlja funkcije. Zdaj samo oddajajo prostore že vpeljanim podjetnikom, ki so tam že od začetka, in to ni smisel takega tehnološkega parka, temveč bi morali v njem spodbujati mlade podjetnike, da po dveh letih postanejo samostojni, odidejo in dajo prostor drugemu, ki je na začetku poslovne poti.

Resno se morajo pogovoriti z vodstvom o prihodnosti Pomurskega tehnološkega parka. Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi ob predlogu rebalansa predlagali prodajo parka oziroma deleža v njem. Predloge in pripombe za proračun bodo upoštevali pri pripravi. Do drugega branja je treba zneske pregledati in proučiti ter poskušati najti ugodnejšo rešitev.

Mag. Robert Celec: Postavil je vprašanje o ureditvi kanalizacijskega sistema v novem naselju v Černelavcih. Ta problematika je še vedno pereča, še vedno so tu določeni izzivi; prosil je, da se zadeva dokončno uredi.

Odgovor svetniku: Kanalizacijski sistem v Černelavcih je vključen v Dogovor o razvoju regije, ki so ga v okviru sveta regije dali v program kanalizacije. Černelavci so območje, kjer je treba začeti z velikim projektom obnove kanalizacije v celotni občini. Nadalje je župan povedal, da mu je arhitektka pokazala zemljevid in ga seznanila, da bo treba po celotni občini prenoviti kanalizacijo, kar bo zahtevalo zelo veliko sredstev. Naloge se morajo lotiti zaradi nadaljnjega razvoja mesta.

6

/februar 2016

aktualno

Povprečnina zadošča za obvezne naloge, za razvoj zmanjkuje sredstev Ksenija Glažar V Klubu PAC v Murski Soboti je potekala 60. redna seja sveta regije, na pobudo županov pa čez čas še delovno srečanje s pomurskimi poslanci.

Sprva so se pomurski župani seznanili z vzpostavitvijo prvega materinskega doma v Pomurju. Jožef Kociper, generalni tajnik škofijske Karitas, ki si prizadeva ob pomoči države vzpostaviti prvi tak dom pri nas, je opozoril, da bo država podprla le še en dom v Sloveniji.

Zanj se poleg Pomurja poteguje še Zasavje. Pogoj je vsaj 20-odstotno sofinanciranje lokalne skupnosti. Direktorji pomurskih centrov za socialno delo so bili enotni, da dom v Pomurju več kot potrebujemo, saj se stiske v regiji le še povečujejo. Najbližji je zdaj v Mariboru.

Predvidoma naj bi stal pri Sv. Juriju ob Ščavnici in v Turnišču ter nudil zavetje dvajsetim uporabnikom.

Med župani je bilo slišati, da se pogosto srečujejo s težavami, kam namestiti mater in otroka, ki nimata kam. Strinjali so se tudi, da z domom le rešujejo požar in da je treba ljudem pomagati, da do težav sploh ne pride. Seje se je udeležila tudi pomurska poslanka Marija Bačič, ki pobudo za materinski dom prav tako podpira. Zatem so se pomurski župani seznanili še z Varno hišo Pomurja. Program izvajajo od leta 2002, namenjen pa je ženskam in otrokom, žrtvam družinskega nasilja. Strokovna vodja Janja Legen je med drugim povedala, da hiša na tajni lokaciji nudi

zavetje petim ženskam in desetim otrokom. Povprečni čas bivanja uporabnikov je od tri do štiri mesece, nekateri pa ostajajo tudi več kot eno leto. Izpostavila je pomen sodelovanja z občinami, da ne bi prihajalo do zlorab.

Pomoč pomurskih poslancev V nadaljevanju seje so se seznanili s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Razvojni center Murska Sobota je na predlog zakona dal pripombe in predloge. Ključne pripombe se nanašajo na v zakonu predlagane rešitve, ki naj bi preprečevale dvojno upravičenost pomurske regije do regionalnih spodbud. Problematične so zlasti spremembe, ki so zaradi podaljšanja veljavnosti pomurskega zakona izključevale re-

gijo iz sredstev, do katerih bi bila upravičena kot problemska regija. Župani so se dogovorili, da bodo za pomoč zaprosili tudi pomurske poslance, s katerimi so se dogovorili za delovno srečanje. Slednjega se je udeležilo sedemnajst pomurskih županov in štirje poslanci ter predsednik razvojnega sveta regije, predstavniki pogodbenega partnerstva RRA ter nosilci regijskih projektov, vključenih v Dogovor za razvoj regije. Namen srečanja s poslanko Marijo Bačič ter poslanci Duškom Radičem, Jožefom Horvatom in Lászlóm Gönczem je bil predstavitev projektov, vključenih v Dogovor za razvoj Pomurske regije 2016–2019. Udeleženci so se seznanili z vsebino projektov, saj se pričakuje tudi njihova podpora pri zagotavljanju sredstev zanje, teh sredstev pa pred začetkom teritorialnega dialoga na resornih ministrstvih ni na razpolago.

Vedno več nalog se prelaga na občine Poslanci so pozdravili regijske projekte in zagotovili, da jih bodo po najboljših močeh zastopali. V nadaljevanju so pomurski župani poslance seznanili s ključnimi problemi ter izpostavili sistematično ukinjanje regijskih institucij in javnih podjetij (ukinjanje bank, pošte, invalidske komisije itd.). Prav tako so opozorili, da se prelaga vedno več nalog in pristojnosti (npr. na področju sociale) na občine ob sočasnem zmanjševanju sredstev (občutno znižanje povprečnine po ZFO-1). To posledično pomeni izgubo delovnih mest, zmanjšanje števila prebivalcev v regiji, odseljevanje mladih iz regije in staranje prebivalstva, povečanje revščine in socialnih problemov, zmanjševanje podjetniške aktivnosti (zlasti na podeželju) itd. Izpostavili so, da trenutna povprečnina za-

došča za pokrivanje obveznih nalog, za razvoj pa zmanjkuje sredstev, pri čemer bo tako manjša investicijska aktivnost občin prispevala k znižanju gospodarske rasti v regiji.

Centralizacija države na vrhuncu Župani in poslanci so bili enotnega mnenja, da je tak razvoj nedopusten in da gre za očiten proces centralizacije države, ter izpostavili pomen pokrajinizacije, ki pred leti ni bila uspešno izpeljana. Na delovnem srečanju so se dotaknili tudi migrantske politike s pozivom, da se zagotovi enakopravnost državljanov na način, da pravice migrantov ne bodo večje od pravic slovenskih državljanov. Na koncu so se udeleženci delovnega srečanja dotaknili še uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (uredba MEDO).

Iztrgajmo se iz ustaljenih modelov delovanja Jasmina Muhič

projektom preureditve jezera in tem paviljonom nagovarjamo 300 kilometrov področja, na katerem živi dvanajst milijonov ljudi. Radi bi jih povabili k športnim in rekreacijskim vsebinam,« je dodal Jevšek in pojasnil, da stroške demontaže in prevoza paviljona financira vlada, stroške postavitve, notranjosti in vsebine pa občina.

Župan Mestne občine Murska Sobota dr.

Aleksander Jevšek je na srečanje povabil predstavnike sedme sile, na katerem jim je predstavil nekaj pomembnejših tem.

Biti povprečen ni dovolj

Ena najpomembnejših je gotovo preselitev paviljona, s katerim se je Slovenija predstavila na Expu 2015 v Milanu in ki je po mnenju številnih spadal med najlepše na tej svetovni razstavi. S tem se je strinjal tudi vodja logistike Federico Oneto, ki pravi, da bo za oddih po napornih mesecih na razstavišču Fieramilano obiskal Slovenijo.

Stavbe s tako podobo in znamko ni nikjer, zato se splača Zanimanje za paviljon je Jevšek izrazil že v prvi polovici lanskega leta, ko na občini še niso vedeli,

kam natančno bi ga umestili. Ko pa se je bližalo zaprtje razstave, je tudi ideja o vsebini in notranjosti vse bolj dozorevala. Vedno več je bilo tudi interesentov, med njimi tudi občini Ljubljana in Koper. S

prepričljivo zgodbo, ki bo pomurska in ne le murskosoboška, je Mestna občina Murska Sobota pridobila zagotovila ministrstva, zdaj čakajo le še sklep vlade. Jevšek je ob tem poudaril, da bo paviljon eden

številnih projektov za ureditev Soboškega jezera, ki bo sicer prinesla še športne in druge vsebine (hišice z žari za družinske piknike ipd.), stal pa naj bi med jezerom in avtocesto, da bi privabljal turiste. »S

Jevšek je na srečanju še poudaril, da se moramo iztrgati iz povprečnosti in ustaljenih modelov delovanja na področju turizma ter se zgledovati po Vulkaniji na Gradu ali stolpu v Lendavi, izkoristiti moramo potenciale in danosti, tudi nedokončane kolesarske poti (pri Markišavcih) je treba urediti. Povedal je še, da je cilj občine, ki bo črpala denar od povsod, kjer bo mogoče, tudi cenejša infrastruktura. Krožišča bi tako bila montažna s plastičnimi elementi, ustreznimi označbami in prometno signalizacijo ter denimo brez vodometov, odločali pa bodo tudi o (ne)zaprtju Slovenske ulice v središču mesta.

aktualno

februar 2016

Kurenti popestrili pust Jasmina Muhič Foto: Jasmina Muhič, Ksenija Glažar

Pust širokih ust je spet potrkal na vrata ter poskrbel za sproščenost in dobro voljo pri mladih in manj mladih.

1. PREDMET POZIVA Predmet poziva je oddaja vrtičkov v zakup na lokaciji Kopališka ulica, ob Visitor centru v Murski Soboti.

Na voljo je 38 vrtičkov površine 50 m2 in 8 vrtičkov površine 100 m2. Najem vrtička vključuje souporabo vrtičkarske lope za shranjevanje orodja. Zakupne pogodbe se sklepajo za določen čas 5 let z možnostjo podaljšanja.

Posamezno gospodinjstvo ima pravico do enega vrtička ali več vrtičkov, ki skupaj ne presežejo površine 100 m2.

Zakupnina za posamezni vrtiček površine 50 m2 znaša 20,00 EUR na leto in 40,00 EUR na leto za vrtiček površine 50 m2. Zakupnina se lahko letno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Zakupniki so dolžni poleg zakupnine plačevati sorazmerni del obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj ter drugih s tem povezanih stroškov, ki jih plačujejo po dejanski porabi oziroma glede na velikost posameznega vrtička. Na območju vrtičkov je omogočena uporaba vode za zalivanje vrtov.

Vrtički se koristijo skladno s pravili hišnega reda in določili Odloka o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Murska Sobota za potrebe vrtičkarstva (Uradni list RS, št. 48/15) ter določili Pravilnika o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Murska Sobota za potrebe vrtičkarstva – za območje vrtičkov na Kopališki ulici v Murski Soboti z dne 17. 9. 2015.

tokrat pripravil čisto pravi čarovnik Sam Sebastian, sprehodili so se po modni brvi, v družbi pevke Moire pa so zapeli najlepše pesmice in

izbrali najlepše pustne maske. Pustno rajanje se je nadaljevalo tudi v torek, ko so Mursko Soboto obiskali ptujski kurenti.

»Kolegice« se bodo srečevale tudi v Murski Soboti Aleksandra Grah Projekt bo mladim izobraženim ženskam, zlasti tistim z družboslovnih področij, omogočil lažje vključevanje v zaposlitveno okolje.

V okviru projekta se bodo tudi v Murski Soboti srečevale iskalke prve zaposlitve, študentke in druge mlade posameznice, ki se bodo na klubskih srečanjih spoznavale z uspešnimi ženskami s svojega poklicnega področja. Nastanek projekta so spodbudili izsledki raziskav, ki kažejo, da se mlade ženske po zaključku formalnega izobraževanja srečujejo z večjimi težavami kot moški. Prehod na trg dela je zanje namreč izredno zahteven, zgodnje odpiranje vrat pa je za veliko mladih žensk, zlasti družboslovk, edina možnost za uspešnejše vključevanje v zaposlitveno okolje.

Pri Zavodu Nefiks bodo zato s projektom »Kolegice« posameznicam omogočili, da se bodo seznanile z delovnim okoljem, izbranim poklicem ter njegovimi zahtevami

Na podlagi 22. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), 48. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), 11. člena Odloka o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Murska Sobota za potrebe vrtičkarstva (Uradni list RS, št. 48/15), določil Pogodbe o prenosu nepremičnega premoženja Mestne občine Murska Sobota v upravljanje z dne 10. 12. 2015, določil Pravilnika o urejanju in oddaji zemljišč Mestne občine Murska Sobota za potrebe vrtičkarstva – za območje vrtičkov na Kopališki ulici v Murski Soboti z dne 17. 9. 2015 in 15. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala, javno podjetje d.o.o. (Uradni list RS, št. 9/2015) objavlja Komunala, javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec) dne 18. 1. 2016 naslednji

POZIV ZA ODDAJO VRTIČKOV V ZAKUP

Mestna občina in Mikk sta na pustno soboto dopoldne rajanje priredila na grajskem dvorišču.

Otroci, ki so se prelevili v gusarje, Indijance, Batmane, princeske, medvedke, miške, klovne in druge

risane junake, so se zabavali, njihovi starši pa so se gotovo spomnili rajanja na isti lokaciji, ko so bili še sami otroci. Predstavo za otroke je

7

/

in specifikami, razvijale pa bodo tudi zaposlitveno pismenost. Pred srečanji z mentorico se bo skupina deklet najprej zbirala na tedenskih sestankih, na katerih bodo ob strokovni podpori zavoda razvijala lastne karierne načrte. Načrtovale bodo številne dogodke, s katerimi želijo širšo javnost opozoriti na problematiko zaposlovanja mladih žensk, spodbuditi lastno zaposljivost in zaposljivost drugih

žensk ter odgovorne organe pozvati k ukrepanju. Vse motivirane in samoiniciativne mlade posameznice iz Murske Sobote in okolice vabijo, da postanejo del projekta.

Več informacij in prijavo najdete na spletnem naslovu www.talentiran. si (zavihek Kolegice). S prvimi srečanji bodo začeli v marcu, in sicer v murskosoboški Hiši Sadeži družbe, kjer so na voljo tudi dodatne informacije.

2. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI ZAKUPNIK Zainteresirane osebe za zakup vrtička morajo hkrati izpolnjevati naslednja pogoja: - da je zakupnik fizična oseba s stalnim bivališčem na območju Mestne občine Murska Sobota; - da na območju Mestne občine Murska Sobota nima v lasti ali posesti zemljišča, primernega za pridelavo vrtnin, niti takšnega zemljišča ne posedujejo člani njegovega gospodinjstva.

3. NAČIN PRIJAVE IN PREDLOŽITEV POTRDIL Prosilci morajo oddati vlogo na obrazcu in priložiti naslednja potrdila oziroma dokazila: - potrdilo o stalnem bivališču (fotokopija osebnega dokumenta – osebna izkaznica ali potni list); - potrdilo iz gospodinjske evidence (pridobi se na upravni enoti); - dokazilo o prejemu denarne socialne pomoči (odločba ali potrdilo Centra za socialno delo); - izjava, da prosilec in družinski člani niso lastniki ali posestniki drugih primernih zemljišč (podpisan obrazec izjave).

4. MERILA ZA DODELITEV VRTIČKOV Vloge prosilcev bodo ocenjene s točkami po naslednjih merilih: - prejemniki trajne denarne socialne pomoči – največ 50 točk (prejemniki socialne pomoči 3 leta in več – 50 točk, 2 leti in več – 30 točk, manj kot 2 leti – 20 točk); - prosilci, katerih gospodinjstva imajo večje število članov – 30 točk (pet članov gospodinjstva ali več – 30 točk, manj kot 5 članov gospodinjstva – 20 točk, dva člana gospodinjstva – 10 točk, en član gospodinjstva – 0 točk); - drugi prijavitelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega poziva – 20 točk.

5. ROK ZA ODDAJO VLOG IN SKLENITEV POGODBE Vloge z zahtevanimi prilogami morajo prosilci oddati najpozneje do 26. 2. 2016 do 12.00 na naslov: Komunala, javno podjetje d.o.o., Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota.

Vloga mora biti predložena v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj – javni poziv za oddajo vrtičkov«, na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov pošiljatelja.

Vloge bo obravnavala komisija za oddajo vrtičkov, ki bo vlagatelje obvestila o izidu javnega poziva v 15 dneh od opravljene izbire. Upravljavec bo z izbranimi vlagatelji sklenil zakupno pogodbo za določen čas 5 let.

Upravljavec si pridržuje pravico, da lahko na podlagi tega poziva postopek ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in odškodninske odgovornosti.

6. DODATNA POJASNILA IN INFORMACIJE Vlogo z obrazci v zvezi z oddajo vrtičkov lahko dobite na spletni strani upravljavca www.komunalams.si. Dodatna pojasnila so na voljo osebno na sedežu upravljavca pri ga. Meliti Varga Lemut ali po telefonu 02 521 37 25 ali 051 600 395.

Direktor: Tadej RUŽIČ, univ. dipl. prav.

8

/februar 2016

aktualno

Ločeno zbiranje odpadkov v občini beleži pozitiven trend Ksenija Glažar

sebnih odpadkov, v dostavno vozilo Peugeot Partner za zbiranje tekstila, v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov in v nadgradnjo poslovno-informacijskega sistema, saj želimo zmanjšati papirno poslovanje.

Za podjetjem Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. je uspešno leto, zlasti na področju ločenega zbiranja odpadkov.

Pogovarjali smo se z direktorjem Dragom Dervaričem.

V Sloveniji ste med prvimi uvedli zbiralnika za zbiranje manjših električnih in elektronskih odpadkov ter odpadnih baterij. Čemu točno sta namenjena?

Kako ocenjujete minulo leto?

Kot v večini občin je trend rasti deleža ločeno zbranih odpadkov tudi v Mestni občini Murska Sobota pozitiven. V letu 2015 je bilo kar 53,1 odstotka vseh odpadkov zbranih ločeno, kar je za 3,3 odstotne točke več kot v letu 2014. Količina ločeno zbranih frakcij se je v mestni občini povečala z 222 na 233 kg na prebivalca, posledično se je količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjšala z 224 na 206 kg na prebivalca. Pozitiven razvoj je razbrati tudi iz zbrane količine mešanih komunalnih odpadkov – v letu 2015 smo jih zbrali 2712 ton, kar je le 56 odstotkov odpadkov, zbranih v letu 2010 (4827 ton).

Ste družini prijazno podjetje, podaljšali ste certifikat Excellent SME Slovenia in prejeli nagrado Horus.

Kaj vse to pomeni?

Pridobitev naziva družini prijazno podjetje je postopek, ki pomaga delodajalcem uvajati ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih.

Pridobitvi osnovnega certifikata leta 2011 sta sledila triletno izvajanje dvanajstih ukrepov in pridobitev polnega certifikata v letu 2015, ko smo se zavezali k izvrševanju devetnajstih ukrepov, ki nam poma-

gajo, da imamo zdrave, motivirane in zavzete zaposlene ter zadovoljne družinske člane. Že tretje leto zapored smo s celovitim družbeno odgovornim poslovanjem postali zmagovalec nagrade za družbeno odgovornost Horus 2015 v kategoriji malih podjetij, kar dokazuje, da je naša prizadevanja na tem področju prepoznala tudi strokovna javnost.

Smo nosilec bonitetne ocene odličnosti AAA, ki nas uvršča med 2,3 odstotka najboljših in zaupanja vrednih pravnih subjektov v Sloveniji. Od leta 2013 smo nosilec spletnega certifikata poslovne odličnosti Excellent SME Slovenia, s katerim lahko potrjujemo svojo odličnost tudi na spletni strani.

Katere so bile najpomembnejše investicije v letu 2015?

Največja investicija je bila nakup novega samonakladalnega vozila Mercedes serije Arocs za zabojnike prostornine do 20 m3. Poganja ga okolju prijazen motor EURO 6, ima pa tudi sodoben sistem pritrjevanja zabojnikov. Investirali smo še v novo vozilo Mercedes Sprinter Furgon za zbiranje nevarnih in po-

Skupaj z družbo ZEOS smo v blokovskem naselju v Murski Soboti postavili dva tovrstna zbiralnika.

Vanju lahko občani oddajo sesalnike, likalnike, opekače, budilke, tehtnice, sušilnike za lase, brivske aparate, tablice, prenosne računalnike, telefone, mobilne telefone, manjše radijske sprejemnike, videokamere, manjša glasbila, električno orodje, igrače, opremo za prosti čas in šport ter odpadne baterije. Postavljena sta eden v Lendavski ulici (na gramoznem parkirišču za Kriznim centrom za mlade), drugi pa ob gramoznem parkirišču v Mojstrski ulici.

Ekumensko srečanje v Murski Soboti V evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti so priredili ekumensko srečanje. Med drugim so se ga udeležili murskosoboški škof Peter Štumpf, škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Filo, pastor binkoštne cerkve Daniel Grabar, stolni župnik Goran Kuhar in duhovnik evangeličanske cerkve v Murski Soboti Leon Novak. Pridigal je škof Peter Štumpf, pozneje pa sta zbrane nagovorila še evangeličanski škof in pastor binkoštne cerkve. / Foto: Denis Horvat

Kakšni so načrti za leto 2016?

Za občane bo gotovo najzanimivejša preselitev zbirnega centra za ločeno zbiranje frakcij na novo lokacijo, in sicer na Obrtno ulico 40 v Murski Soboti (pri nekdanjem Merkurju, ob novi samopostrežni avtopralnici). V tem letu načrtujemo nakup novega specialnega vozila za zbiranje odpadkov, uvedbo koncepta »Zero Waste« v vsaj eni občini in dodatne storitve za uporabnike. Prizadevali si bomo pridobiti certifikat za družbeno odgovorno podjetje na področju okolja in organizacijskega upravljanja ter nadaljevali s projekti za uvedbo brezpapirnega poslovanja. Veliko dejavnosti se bo odvijalo v okviru natečaja »Odpadno je uporabno«, ki bo letos potekal v kar treh sklopih.

Denisu Törnarju služba mašnega pomočnika V posebnem obredu je v murskosoboški stolnici murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf bogoslovcu tretjega letnika teološke fakultete Denisu Törnarju iz Murske Sobote podelil službo mašnega pomočnika – apolitata. Za stolno župnijo sv. Nikolaja je bil to velik dogodek, ki se bo z zlatimi črkami zapisal v župnijsko kroniko. Potem ko je bodoči župnik prejel službo mašnega pomočnika, bo lahko vernikom delil obhajilo, negoval cerkveno posodje, bolnim nosil obhajilo in pomagal med sveto mašo. Ob tem pomembnem mejniku za službo dušnega pastirja je Törnar od škofa prejel listino s posvetilom. / Geza Grabar

PRESELITEV ZBIRNEGA CENTRA S 1. MARCEM 2016 Spoštovane občanke, spoštovani občani, obveščamo vas, da s 1. marcem 2016 zapiramo zbirni center za ločeno zbiranje frakcij na Kopališki ulici 2 v Murski Soboti. Preselili ga bomo na Obrtno ulico 40 v Murski Soboti (pri nekdanjem Merkurju, ob novi samopostrežni avtopralnici).

Ločeno zbrane frakcije lahko pripeljete od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 ter v soboto med 8.00 in 14.00. Ob nedeljah in praznikih je zbirni center zaprt. Oddaja odpadkov je vključena v mesečno ceno zbiranja komunalnih odpadkov in vam ne povzroča dodatnih stroškov.

Na novi lokaciji bomo povzročitelje odpadkov identificirali s črtno kodo. In kako ta sistem deluje? Povzročitelj odpadkov se bo ob prihodu v zbirni center identificiral s črtno kodo, ki je natisnjena na odrezku računa (položnice). Z odrezka zadnjega računa bo skrbnik zbirnega centra odčital črtno kodo in tako preveril, če je gospodinjstvo vključeno v organizirano zbiranje odpadkov in s tem upravičeno do uporabe zbirnega centra. Dodatne informacije dobite v podjetju Sa-

Razstava poročnih fotografij pomurskih parov Novi prostori zbirnega centra (na fotografiji zgoraj levo)

ubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o. na Noršinski ulici 12 v Murski Soboti, na spletni strani www.saubermacher-komunala.si in na telefonski številki 02 526 84 50.

SKUPAJ USTVARJAMO ZDRAVO OKOLJE.

V avli murskosoboške knjižnice si lahko do konca februarja ogledamo zanimivo razstavo poročnih in portretnih fotografij ekipe Fotolens.si. Fotograf Aleš Cipot skupaj s sodelavko Leo Cipot razstavlja delček iz bogate zbirke kreativnih poročnih in portretnih fotografij. Razstava je zasnovana tako, da del pripoveduje zgodbe najlepšega dne v življenju pomurskih parov v črnobeli tehniki, del pa v barvni. Razstavo lepo opiše zapis v knjigi vtisov, ki pravi: »Srčkana poživitev resnične pravljice. Hvala za izvirnost.« / Ksenija Glažar

aktualno

februar 2016

9

/

Peter Podlunšek: Sanjal sem velike sanje, mnogi so rekli – nemogoče Ksenija Glažar

Race, posnetki in fotografije pa so obkrožili svet. V letošnjem letu lahko pričakujemo bistveno večji doseg: tekme v najvišjem razredu prenašajo tudi televizije.« Že lansko leto sta se v tekmovanje, ki sta si ga lani ogledali dve milijardi ljudi in pol, vključila partnerja tekmovanja Visit Pomurje in I feel Slovenija. »A ker smo v razred Master, ki je bistvo svetovnega prvenstva Red Bull Air Race, vstopili šele letos, se je po mojem mnenju vse skupaj zares začelo šele zdaj.

Letos nas bo glede na popolnoma drugačen status in medijsko pokritost videlo vsaj stokrat več ljudi.« Številka je ogromna, svetovno prvenstvo Red Bull Air Race pa že na četrtem mestu po gledanosti in priljubljenosti med gledalci. Podlunšek meni, da se tudi v naši državi že nekaj premika. »Čeprav vidim, da se sponzorji še vedno bojijo projektov, ki presegajo meje domovine in njihove običajne okvire.«

Foto: Red Bull Content Pool/Chris Tedesco

Ko je pred dobrima dvema letoma Peter Podlunšek postal del pokala Challenger, je kot pravi tekmovalec pomislil, da bi lahko napredoval še v razred Master.

To je navsezadnje želja vsakega pilota, ki mu uspe prestopiti prag svetovnega prvenstva Red Bull Air Race. »Vsi koraki, napori, odrekanja, trma, vztrajnost in močna vizija, vse je vodilo do te točke.« Kako mu je uspelo? Pravi, da z močno željo, veliko strastjo do letenja, jasno vizijo ter sposobnostjo povezovanja nitk in izbiranja pravih sodelavcev. »Mogoče lahko del zaslug pripišem tudi moji gluhosti – tistih, ki radi uporabljajo besedo nemogoče, nisem nikoli poslušal. Vseeno poudarjam, da sem znova na začetku nove zgodbe. Postal sem del razreda Master, z ekipo pa nisem nastopil še na nobeni tekmi.« Med najljubše terene šteje Spielberg in Ascot, ki ga zaradi naravnih danosti spominjata na njegovo progo nad prekmurskimi ravnicami. Milo rečeno odštekano je zanj leteti nad Donavo, le nekaj metrov od madžarskega parlamenta v Budimpešti.

V najvišjem razredu ima vsak pilot ekipo, letalo in hangar »V ekipi so sami rojaki, razen mehanika, Američana Daxa Wanlessa. V pokalu Challenger smo bili gospodje, vzeli smo kombi-

nezon in čelado ter se pojavili na dirki, sedli v pripravljeno letalo in poleteli. V razredu Master je druga pesem: zdaj gre za dirkanje na najvišji ravni in vsak pilot ima ekipo, kot jo imajo vozniki v Formuli 1.« Njihov uraden naziv je Peter Podlunsek Racing, v ekipi je šest uradnih članov, za njimi pa še deset ljudi. Dva doktorja znanosti bosta sodelovala na področju aerodinamike, profesionalci na svojih področjih pa so tudi vsi drugi. »Če imaš vrhunsko ekipo, je ekipa filter, ki okrog tebe ustvari balonček, ki te varuje pred zunanjimi vplivi, kar je velika prednost. Vsem moraš slepo zaupati, ker si potem popolnoma razbremenjen vseh dvomov in lahko na tekmovanju greš do skrajnosti.«

Z novim letalom se ukvarja kup strokovnjakov »Na čelu z mehanikom Wanlessom, ki ima v prvenstvu Red Bull Air Race že veliko izkušenj. Njihova naloga je, da letalo postane kar se da hitro, pozneje pa ga bomo glede na mere pilota in njegov način letenja med sezono še prilagajali,« pojasnjuje Podlunšek. Letalo bo zato najhitrejše konec sezone, učenja pa ne bo nikoli konec. »Letalo je bistveno drugačno, kot sem ga bil vajen doslej: kabina je strašno majhna, pregled je tako rekoč ničen in zato bo zame na začetku najtežje pristati. Moja glavna naloga je, da spoznam letalo in usvojim pristajanje na ozkem, kratkem terenu brez zunanje pomoči. Sicer je

Zivko Edge 540 izjemno sposobno enomotorno propelersko letalo, ki dosega hitrosti do 230 vozlov, letenje z njim pa je pravi užitek.« Razlike v razredu Master so velike, prekmurski pilot pa jih že občuti na lastni koži. Na tej ravni tekmovanja so namreč obveznosti neprimerno večje. »Začenjamo iz nič in najprej bomo morali spoznati, kako delujemo kot ekipa. Naša strategija je leteti varno, taktično optimalno in tvegati ravno prav.«

Prepoznavnost Pomurja in Slovenije? »Skupaj z mano in vsemi piloti pokala Challenger je ime Pomurja že poletelo v zrak na osmih svetovnih prizoriščih serije Red Bull Air

Strast do letenja sta imela že oče in dedek »V osnovni šoli sem se vključil v modelarski krožek, kjer so me zanimala samo letala. Odkar znam voziti kolo, sem z njim zahajal na letališče pri Rakičanu. Tam sem med opazovanjem letal pustil domišljiji prosto pot. Vedel sem, da je le še vprašanje časa, kdaj bom v zraku tudi jaz.« S šestnajstimi leti se je tako vpisal v tečaj za jadralnega pilota, za osemnajsti rojstni dan pa sta ga starša razveselila s šolanjem za pilota motornega letala. »Nadaljevanje zgodbe poznate. Osemkrat sem bil državni prvak v akrobatskem letenju, zdaj pa so pred mano novi izzivi in dokaj neznan teren.«

»Ponekod imaš občutek, kot da se voziš po Luni« Jasmina Muhič

Na dolgi poti po asfaltu, makadamu, luknjastih cestah in pesku se težavam z motorjem ni mogel izogniti. Prvi padec je doživel na poti čez Kirgizijo, drugega v Uzbekistanu. Kljub nevoznemu motorju mu je po dolgem iskanju servisa ob pomoči domačinov, ki so ga toplo sprejeli in mu pomagali, uspelo popraviti motor ter nadaljevati pot.

Popotnik se je v (pre) polnem Mikku spomnil julijskega potepa s partnerjem na dveh gumah – z motorjem – do kitajske meje in nazaj.

Tadej Kirinčič je s prijatelji, znanci in avanturisti obudil spomine z julijskega potepa do Pamirja. Na nekaj več kot 14.000 kilometrov dolgi poti je prevozil Madžarsko, Ukrajino, Rusijo, Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan, vmes razbil motor, prevozil streho sveta, se počutil kot na drugem planetu ter zlasti srečal zanimive in dobre ljudi. Kirinčič sicer nikoli v življenju ni maral motorja. Vse do trenutka, ko si je zaželel še več pustolovščin in si najprej kupil čelado, potem opravil izpit, nazadnje pa kupil še motor. Po Sloveniji se najraje vozi prav z motorjem. Ko je predla-

ni potoval po Balkanu, je v Makedoniji srečal nekaj fantov in prišel na idejo za naslednji motoristični podvig – potovanje do Pamirja.

Na dolgi poti po asfaltu, makadamu, luknjastih cestah in pesku

se težavam z motorjem ni mogel izogniti. Prvi padec je doživel na poti čez Kirgizijo, drugega v Uzbekistanu. Kljub nevoznemu motorju mu je po dolgem iskanju servisa ob pomoči domačinov, ki so

ga toplo sprejeli in mu pomagali, uspelo popraviti motor ter nadaljevati pot, na kateri ga je čakala tudi vožnja pri temperaturah čez 50 stopinj. Bilo je tako vroče, da so gumijasti deli začeli odpada-

ti od čelade. Roji kobilic so merili celo po dva kilometra, razdalje med črpalkami pa tudi 400 kilometrov. Da je prišel do naslednje, je Tadej pollitrske plastenke goriva kupoval kar od taksistov.

Med vožnjo čez gorovje do Pamirja je dosegel najvišjo točko poti, prelaz Ak-Baital, ki je s 4655 metri eden najvišjih na svetu. »Na nekaterih mestih imaš občutek, da nisi na tem planetu, ampak da se voziš po Luni,« pravi Kirinčič in jezero Karakul opiše kot eno najlepših stvari, ki jih je v življenju videl. Potopis je zaključil z razlago, da se je na poti počutil varno in da ni imel nobene slabe izkušnje. Ljudje so mu bili vedno pripravljeni pomagati, zato se z zgodbami o tem, kako nevarni so ti kraji, tamkajšnjim prebivalcem dela velika krivica. »Ljudje hupajo, mahajo in te nagovarjajo. Postavljajo ti vedno ista vprašanja: od kod, kam in koliko konjev, najbolj veseli pa so, če jih zapelješ po parkirišču,« pove v smehu.

10

/februar 2016

aktualno

Življenja ljudi v stiski spreminjajo na lepše

Juhant: Da bodo otroci uspešni, morajo pridobiti delovne navade Aleksandra Grah Aleš Cipot

S predavanjem o pravih vzgojnih prijemih ter težavah in pasteh, s katerimi se srečujejo sodobni starši, je specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti dr. Marko Juhant osveščal poslušalce, zlasti starše in vzgojitelje gostitelja predavanja – Vrtca Murska Sobota.

Župan dr. Aleksander Jevšek je podelil priznanja prostovoljcem za leto 2015. Posebna komisija je obravnavala vloge, prispele na javni županov poziv.

Naj prostovoljka v murskosoboški občini je v vlogi vodje izpostave Anine zvezdice za Pomurje postala Amadea Gomboc. V minulem letu je vodila že tretjo božično akcijo zbiranja hrane za socialno ogrožene družine in posameznike v regiji. Priznanje za naj prostovoljno društvo leta 2015 v mestni občini je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Pušča.

Med drugim so se izmed vseh društev najbolj aktivno odzvali pri reševanju migrantske krize. Sodelovali so pri delitvi hrane migrantom, zagotavljanju logistične podpore s fizičnim delom, prevozi ter čiščenjem centrov v Lendavi in Gornji Radgoni. Za naj prostovoljno organizacijo je komisija izbrala območni odbor slovenskega društva HOSPIC, ki je decembra 2015 obeležil deseto obletnico delovanja v Murski Soboti. Člani HOSPICA nudijo humano in sočutno oskrbo ljudem v zadnjih stadijih neozdravljivih bolezni.

V dobrodelni akciji pomagali občanu v stiski Za naj prostovoljni dogodek je komisija izbrala dobrodelno akcijo sodelavcev Televizije AS, ki so priskočili na pomoč samohranilcu Ludviku Hariju iz Rakičana. Prepleskali so mu stanovanje, okna in ograjo ter se lotili še drugih obnovitvenih del.

V okviru dobrodelne akcije so za pomoč zaprosili še druge organizacije in posameznike, ki so pomagali z materialom ali pa so sami poprijeli za delo. Naj spomnimo, da je Mestna občina Murska Sobota prostovoljstvu prijazna občina. Slovenska filantropija in Slovenska mreža prostovoljskih organizacij s tem nazivom izpostavljata tiste občine, ki prepoznavajo pomen prostovoljskega dela občanov, cenijo njihovo delo, podpirajo prostovoljske organizacije in del občinskih sredstev namenjajo razvoju prostovoljstva.

Amadea Gomboc

Mojca Pozvek, HOSPIC

Juhant je svoje izkušnje in spoznanja s konkretnimi primeri iz dolgoletnega dela z otroki na hudomušen način predstavil vsem poslušalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano v Maximusu. Kot je povedal, večini staršev ustrezajo popularna, mehka vzgoja, iskanje pravic, skrb in aktivna zaščita otroka, da se slučajno ne bi utrudil ali celo moral o čem odločati. Vse to na uspešen razvoj, v katerem bi se naj otrok razvil v samostojnega in odgovornega odraslega, vpliva negativno. Predavatelj se je spraševal o smislu tedna otroka, saj imajo otroci pri nas po njegovem mnenju leto otroka – vsepovsod namreč najdemo otroške kotičke, tudi denimo v knjižnicah, kar je jasen znak, tako meni Juhant, da se otrokom ni treba obnašati kot odrasli. O šolskem sistemu pa pravi: »Vrtec in šola nista priprava na življenje, ampak sta življenje. Ogromno otrok ima dejanske težave, nekateri pa imajo ‘nadarjeno’ mamo, ki se trudi, da bi bili otroci priznani za dislektike, manjkajo pa jim samo domače naloge.«

Nekateri stvari je potrebno ukazati

Simon Balažic, TV As

V današnjih časih je vse težje najti delo, stanovanje, partnerja. Starši otroke na življenje pripravljajo tako, da jih čim manj obremenijo. Prav tako je z vpisom v prvi razred. Pogosto se odločijo v škodo otrok – ali v eno ali v drugo smer, ker univerzalnega odgovora, kdaj je pravi čas, ni. Juhant meni, da bodo otroci uspešni in srečni, če bodo dobili delovne navade. To se po njegovih besedah začne že zdaj. Privzgojiti se jih ne bo dalo, če ne bo postavljenih osnov. Staršem je položil na srce, da naj prenehajo z motiviranjem otrok.

Nekoč namreč starši niso poznali te besede, a jim je kljub temu uspelo. Sicer beseda izvira iz latinske besede »motivare«, kar pomeni spraviti v gibanje. Telo pa se spravi v gibanje na en sam način, s silo, in slovenska beseda za motiviranje bi po njegovem mnenju morala biti siljenje: »Za določene stvari se otroke prosi, nekatere se zahteva oziroma ukaže.«

Otrok sliši zvok, a nima pozornosti

Prostovoljno gasilsko društvo Pušča

Otrok mora slediti navodilom: prej se navadi delati, manj je siljenja. Srečujem vrtčevske otroke, ki imajo podočnjake, ker jih starši preveč obremenjujejo. Otrok več kot dvakrat na teden nima kam iti, še to je preveč. Doma ga imejte in se ukvarjajte z njim.« V vzgoji, kot pravi Juhant, je treba biti dosleden in vztrajen. Na predavanju je izpostavil veliko težavo, in sicer gre za slušno pozornost, ko otrok sliši zvok, ampak ga možgani ne sprocesirajo, ker preprosto nima pozornosti. »Otroci, ki nimajo razvite slušne pozornosti, niso radi v šoli, ne glede na to, kako so bistri. Slušna pozornost je ena boljših dediščin, ki jih otrokom lahko daste,« je še poudaril Juhant. Kot je dejal, priprava na šolo ni to, da otrok pozna vse črke, ampak da si zna zavezati čevlje, držati barvico, da sliši navodilo enkrat in deluje. Mnogim staršem, ki podpirajo sedanje trende v vzgoji, ne uspe, in kot pojasni, je čas za vzgojo, ki bo otroka navadila na odgovornost in samostojnost, zdaj, in ta vzgoja ni preprosta.

podjetništvo

februar 2016

11

/

»Stranka naj se vrača zaradi dela, ne zaradi reklamacij« Pomembno je, kaj pokažeš

Ksenija Glažar

Leta 2009 so bili v podjetju zaposleni le trije, danes jih je že osem. Osnovne plače niso minimalne, zaposleni pa dobivajo tudi dodatke za znanje in uspešno delo. »Kdor pokaže zanimanje in zna več, dobi več,« pravi. V povprečju so zaposleni stari od 30 do 35 let. »Ker so mladi, veliko dam na posodobitve, da imajo več volje do dela. Na praktičnem izobraževanju vsako leto gostimo tudi dijake SPTŠ Murska Sobota.

V šoli dobijo znanje, večinoma pa jim potem še priučimo. Izobrazba ni toliko pomembna; če imajo voljo, jih dela naučimo. Nekateri so po praksi tudi ostali,« pojasni Šebjan.

Velik poudarek dajejo nadgradnji strokovnega znanja, zato se zaposleni nenehno izpopolnjujejo na internih izobraževanjih ter z obiski sejmov doma in v tujini. Pri uresničevanju idej postaja težava prostor. Če se bo plačilna disciplina izboljšala, bi se morda lahko preselili na večjo in dostopnejšo lokacijo. »Dedek je začel z delavnico, ki je stala na travniku. Z leti smo jo postopoma širili. Danes je že vse naokrog pozidano in širjenje več ni mogoče,« pripomni.

Tokrat predstavljamo samostojnega podjetnika iz Rakičana Davida Šebjana, ki mu je konec minulega leta Obrtnopodjetniška zbornica Slovenije podelila laskavi naziv obrtniški vzor 2015. Šebjanu, ki v že četrti generaciji nadaljuje in širi družinsko tradicijo, ta naziv pomeni pohvalo za dosedanje delo in spodbudo za prihodnost. »Pradedek Mihal je s kovaštvom začel že leta 1922 v Stari ulici v Murski Soboti. Leta 1951 je dedek Jože odprl kovaško delavnico v Rakičanu. Oče Mihael je po prevzemu družinske obrti konec 80. let prejšnjega stoletja obrt razširil na strojno ključavničarstvo. Jaz sem družinsko tradicijo prevzel leta 2003,« o zgodovini družinskega podjetja pripoveduje lastnik in direktor David Šebjan. Dejavnost je v četrti generaciji razširil še na popravilo strojev in naprav, trgovino in servis za komunalno tehniko ter zimsko službo.

Kader moraš najprej priučiti Znanja je v domačem okolju po mnenju direktorja podjetja dovolj. Vajeni smo delati, ne znamo pa svojega dela ovrednotiti. Nekoč je bilo znanja s tega področja, denimo v Panoniji in podobnih podjetjih, še več. Zdaj ugotavlja, da je treba kader najprej priučiti. »V šolstvu bi morali dobiti več praktičnega znanja. Dva zaposlena študirata ob delu in pravita, da se tako lažje učita.« Sam je že v osnovni šoli pomagal v delavnici, to delo ga je veselilo. Fantom, ki pridejo na praktično usposabljanje, predlaga, da naj spoznajo delo tudi v drugih podjetjih, da bodo potem lažje primerjali pogoje in znali boljše ceniti. »Strojništvo je raznoliko in razvejano, zato ni mogoče delati vsega. Ker imamo v podjetjih različne stroje za specialna dela, konkurence med nami ravno ni. Več bi morali sodelovati in si pomagati,« opiše konkurenco v domači regiji.

V družinskem podjetju zvesti strojnemu ključavničarstvu in kovaštvu »Osnovna dejavnost se je začela s kovaštvom. Takrat je bilo še veliko ročnega dela. Danes gre večinoma za struženje, rezkanje, vrtanje, varjenje, remonte strojev in naprav ter razrez in upogib pločevine. Izdelujemo tudi unikatne izdelke za stroje in naprave po naročilu,« razloži Šebjan. Izdelujejo priključke za viličarje, traktorje in delovne stroje, popravljajo kmetijske, gradbene in delovne stroje, tovorna in motorna vozila ter različna dvigala, hidravlične in pnevmatske cilindre ter nudijo viličarske storitve. »Glavna dejavnost je zadnje čase popravilo strojev in naprav,« izpostavi sogovornik.

Na prvem mestu kakovost »Pred leti smo izdelovali tudi ograje, vendar zaradi izjemne konkurence in zbijanja cen ni bilo mogoče ponuditi zadovoljive kakovosti,« pravi lastnik podjetja. Po njegovih besedah ponudba ne more biti kakovostna in poceni hkrati. »Raje delam dražje, a dobro. Stranka naj se vrača zaradi dela, ne zaradi reklamacij. Že predniki so me naučili, kako pomembna je kakovost. Ni pomembno, da nekaj narediš hitro in poceni, potem pa to zaradi reklamacije popravljaš«. Morda tudi zato doslej niso potrebovali obsežnega oglaševanja, saj stranke več ali manj

Recept za uspeh trdo delo in vedoželjnost

prihajajo zaradi ustnih priporočil. »Število strank se povečuje.

Vsako leto rastemo,« še dodaja. »Serijskih izdelkov nimamo ve-

liko. Večinoma delamo po željah strank, trenutno največ za domači trg in nekaj za avstrijskega.

Stranke so večinoma iz pomur-

skega okolja, poslovni partnerji, dobavitelji in kupci pa prihajajo tudi z drugih koncev Slovenije,« pravi o njihovem trgu.

»Če želiš doseči cilje, je treba trdno delati, včasih tudi 24 ur na dan, velikokrat ob nedeljah in praznikih. Zato je dobro načrtovanje dela ključno,« pravi sogovornik. Znova izpostavi vedoželjnost in voljo, ki sta ključna dejavnika uspeha. Ves čas je treba spremljati potrebe trga in poznati poleg stroke še ekonomijo. Nato pa znanje združiti, dopolnjevati, modernizirati. V podjetju se tudi zavedajo, kako pomembno je ohranjati in varovati okolje ter ostati družbeno odgovoren in se vključevati v dejavnosti lokalne skupnosti.

12

/februar 2016

podjetništvo

Ustvarjalnik v Murski Soboti: uresniči sanje in si sam ustvari službo izkušnje in pogum. Tako bo tudi v Murski Soboti. Osrednji del programa je podjetniški krožek, v katerem se enkrat tedensko srečujejo z mentorjem, mladim podjetnikom iz lokalnega okolja, in po korakih razvijajo prvi pravi posel. Izzivi so vse zahtevnejši, do dejanske izvedbe prvega pravega posla. Goljar pravi, da udeleženci od krožka odnesejo izkušnjo, ki jim spremeni pogled na svet. Številni so danes zelo uspešni: so prejemniki štipendij na najprestižnejših univerzah na svetu, delajo v mednarodnih podjetjih ali vodijo lastna podjetja. Poleg srečevanja in razvijanja prvih poslovnih zamisli se lahko srečate s podjetniškim mentorjem, ki vam bo pomagal pri iskanju najustreznejše poslovne ideje za začetek. Ali se le družite z vrstniki – podjetniki začetniki in si med seboj pomagate. Vabljeni so vsi, ki bi radi do poletja razvili idejo, ki jih že dolgo časa muči, ali pa našli pot do postranskega prihodka, ter tudi tisti, ki iščejo zaposlitev in verjamejo, da bi jim podjetniška izkušnja pri tem pripomogla in odprla nova vrata.

Ksenija Glažar V središču pomurske prestolnice je zaživel Ustvarjalnik, ki bo deloval kot oblika podjetniškega peskovnika.

Na Slovenski ulici 41 v Murski Soboti se bodo odslej mladi, brezposelni, študenti, samozaposleni in starejši lahko brezplačno učili veščin podjetništva. Srečanja bodo potekala vsak petek ob 16.30. »V času, ko veliki zaposlovalci zapirajo vrata in se vse več nadarjenih odseljuje iz regije, vidimo velik pomen v odkrivanju in prepoznavanju poslovnih priložnosti v domačem kraju. Predstavljam si, da bo nadarjen študent, ki bi sicer sprejel službo v Ljubljani ali Londonu, namesto tega videl priložnost v lokalnem okolju in ustanovil podjetje, v katerem se bo zaposlil,« pravi Matija Goljar, vodja Ustvarjalnika. Upa, da bo takšnih veliko in bodo vsak na svoj način prispevali k bogati ponudbi mestnega središča. Pri mladih Goljar sicer ugotavlja, da so se ujeli v vmesno točko med dvema sistemoma: med starega, ko si se zaposlil v industriji in vse življenje opravljal isti poklic, in novega, ki od mladih zahteva iskanje priložnosti, reševanje izzivov in ustvarjanje nove vrednosti. »Svet se spreminja. Nekoč je bilo služb

Drzne in domiselne ideje, ki spreminjajo svet toliko, da si se lahko samo prijavil na oglas, danes pa jih je malo, zato jih je treba samoiniciativno iskati in ponujati svoje znanje.«

V okviru enoletnega podjetniškega programa udeleženci razvijajo lasten prvi podjetniški projekt ter dobijo praktično znanje,

Goljar našteje par že izvedenih in uspešnih idej udeležencev krožkov. Skupina dijakov je razvila raziskovalno podmornico, ki se uporablja v Piranskem zalivu.

Ker je dedek člana krožka zaradi Alzheimerjeve bolezni pozabljal na zdravila, so razvili zapestnico, ki z vibracijo opozori, da je čas za zdravila, in beleži, če jih je res zaužil. Naslednja skupina je razvila tipkovnico, ki se polni z energijo pritiskanja na njene tipke. Zanimiva je tudi zgodba o 86-letni babici, ki je pomagala mlajšim (brezposelnim) sorodnicam odpreti trgovino za gospe z močnejšimi postavami. Še danes jo uspešno vodijo.

Tudi pri nas ideje in priložnosti so Uvodnega srečanja v Murski Soboti se je udeležil tudi dijak Miha Krhlikar iz Ljubljane, ki je kot velik ljubitelj tehnologij izdelal napravo, ki bere možganske valove in sporoča počutje človeka. Spraševal se je, kdo bi to še potreboval, in prišel na idejo o podobni ovratnici za psa. Morda bo to celo prva komunikacija z živalmi v zgodovini. Dijak Jan Števančec obiskuje podjetniški krožek na Gimnaziji Murska Sobota in pravi, da v ekipi šestih dijakov skupaj z mentorico Kajo Cigan iz Ustvarjalnika razvijajo idejo o glavniku, ki bi bolnikom, ki se soočajo z rakom in izgubo las, te zbiral in bi iz tega naredili lasuljo. »Letošnji maturantje se bodo upokojili leta 2067. Veščin, ki bodo potrebne v prihodnosti, pa ne uči nihče,« ob tem še dodaja prvi mož Ustvarjalnika Matija Goljar.

Dijaki ekonomske šole z najboljšo idejo

Uspešni tudi v kmetijstvu

Ksenija Glažar

Aleksandra Grah

Zaključil se je projekt »Izzivi za mlade«. Kar 42 dijakov in osem mentorjev iz treh pomurskih srednjih šol (Ekonomska šola Murska Sobota, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Dvojezična srednja šola Lendava) se je lotilo reševanja izzivov pomurskih podjetij.

Na okrogli mizi Društva prijateljev agrarne ekonomike so v RIS Dvorec Rakičan sodelujoči razmišljali o novih izzivih.

Skozi projekt je nastalo enajst predlogov rešitev, ki so jih dijaki predstavili na zaključnem dogodku. Po besedah Marjetke Jakob se v Pomurskem tehnološkem parku pogosto srečujejo z izzivom povezovanja znanosti, izobraževanja in gospodarstva. »Verjeli smo, da je mladina zelo sposobna, potrebuje le priložnost oziroma izziv, podporo in zaupanje,« pravi Jakobova. V tehnološkem parku so izhajali iz dejstva, da mladim manjka praktičnega znanja in izkušenj. Šola jim da teoretično znanje, nimajo pa stika s podjetji in gospodarstvom. Z izvajanjem programa so

začeli v oktobru, ko so podjetja dijakom predstavila izzive, s katerimi se srečujejo pri delu. Skupine dijakov so se lotile optimizacije komunikacije v podjetju KMG Panorganic, koncepta dogodka, ki bo združil adute Prlekije, oživitve maturantskih plesov v Zdravilišču Radenci, izdelave orientacijskega zemljevida Term Lendava, skupne animacije v Termah 3000 za ciljno populacijo seniorjev in pospeševanja prodaje unikatnih ženskih oblačil Puppa fashion. Ob zaključku dogodka so dijaki predlagane rešitve predstavili ter jih zagovarjali pred strokovno komisijo in podjetji. Stro-

kovna komisija, ki so jo sestavljali Monika Horvat (Agencija Kuka), Boštjan Flegar (Atharia), Tomaž Zadravec (Telesis) ter Nives Sapač in Borut Zrim (Pomurski tehnološki park), je upoštevala zlasti izvirnost in izvedljivost v praksi. Najbolj jih je prepričala ekipa Ekonomske šole Murska Sobota s predlogi, kako oživiti maturantske plese. Drugo mesto so dodelili drugi skupini dijakov iz iste šole za rešitev skupne animacije v Termah 3000 in tretje mesto dijakom ljutomerske gimnazije, ki so se lotili pospeševanja prodaje oblačil znamke Puppa fashion

Okroglo mizo je društvo organiziralo v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru ter RIS Dvorec Rakičan. Z njo so po besedah predsednika društva mag. Silva Pozderca želeli potrditi, da na mladih svet stoji in da beg možganov ni nevarnost, če mladi pridobljena strokovna znanja uspešno prenesejo v prakso v slovenskem kmetijskem prostoru. V društvu vsako leto z zaposlitvijo brezposelne osebe mladim omogočijo, da se opremijo s strokovnimi znanji, da potem lažje najdejo zaposlitev oziroma novo podjetniško pot. Predstojnica študijskega programa management v agroživilstvu in razvoj podeželja dr. Karmen Pažek je poudarila, da so v študijskem letu 2015/2016 vpisali že enajsto generacijo študentov tega študijskega programa, ki se izvaja v Rakičanu. Program je še vedno edini visokošolski strokovni študijski program v Pomurju, ki ga izvaja javna univerza, doslej je v dislocirani enoti mariborske kmetijske fakultete diplomiralo 40 mladih, med njimi veliko prevzemnikov kmetij, ki so se podali na samostojno podjetniško pot. »Zavedamo se, da je dvorec izjemen biser in da ima odličen potencial,« je med drugim poudaril župan dr. Aleksander Jevšek. Da je študij nadvse perspektiven za pomursko regijo in tudi za širše okolje, menijo tudi v rakičanskem raziskovalnem in izobraževalnem središču. Prvi diplomant dislocirane enote dr. Matej Kolenko je na okrogli mizi izpostavil pomen izgradnje družbe na novih standardih: »Nujno je vrniti etične vrednote v gospodarsko življenje in tako preprečiti logiko ekonomizma, ki zasleduje le interes kapitala in družbenih elit, spregleduje pa dobrobit ljudi.«

v središču

februar 2016

/

13

Iz mesta strahov narediti prijazno mesto Ksenija Glažar Januarja je na novi lokaciji, v eni najlepših secesijskih stavb v mestu, uradno odprl vrata v celoti prenovljen murskosoboški turistično-informacijski center, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota.

V prvem nadstropju stavbe na Slovenski ulici 41 sta si med drugimi nove prostore uredili še podjetji Pira in Domania, zaživel pa je tudi Ustvarjalnikov podjetniški peskovnik. Preostale uporabnike stavbe nekdanje NLB smo obširneje predstavili že v prejšnji številki.

Prvi korak k oživljanju mestnega jedra Ob uradnem odprtju prenovljenih prostorov je župan dr.

Aleksander Jevšek med drugim povedal, da je to prvi korak na področju oživljanja mestnega jedra: »Z nalogo, ki smo si jo zadali, mislimo zelo resno. Iz naše Murske Sobote, oziroma iz mesta strahov, kot se pogosto reče, bomo naredili prijazno mesto, v katerem se bodo ljudje zopet družili kot nekoč, se sprehajali, pogovarjali in uživali.« Prostori v pritličju so bili v celoti dodeljeni Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, tisti v prvem nadstropju podjetjema Pira in Domania, preostalih osem prostorov pa Mestni občini Murska Sobota.

Hranilnica prekmurskih dobrot za različne okuse V stavbi že deluje turistično-informacijski center (TIC), ki je bil na prejšnji lokaciji, v stavbi murskosoboške knjižnice, na zelo neprimernem mestu. »Ljudje ga niso našli, sploh pa ne naključno,« pravi direktorica ZKTŠ mag.

Brigita Perhavec. »Zato smo že ves čas razmišljali, kam na Slovensko ulico preseliti TIC. Kot naročeno je prišel razpis NLB za te prostore,« je še pojasnila direktorica zavoda ob uradnem odprtju prenovljenega centra. »Ker je prostor dovolj velik, lahko poleg turistično-informacijskih storitev ponujamo tudi izdelke. Odločili smo se za prodajo kulinaričnih spominkov,« pravi Perhavčeva. Po eni strani so tako podprli turistične kmetije in druge proizvajalce kulinaričnih prekmurskih dobrot, ki ne morejo prodreti v velika trgovska središča ali odpreti v Murski Soboti lastne trgovine. Po drugi strani s ponudbo nagovarjajo tudi turiste in domačine, ki bi želeli kupovati proizvode neposredno pri proizvajalcu. »Stavba je bila zgrajena za namene hranilnice, zato tudi čebelice na njenem pročelju. TIC smo zato poimenovali Hranilnica prekmurskih dobrot. Poleg turističnih kmetij se predstavljajo še rokodelci, skratka ponujamo vse, kar znajo prekmurske roke narediti,« je pojasni-

la Perhavčeva. V novih prostorih načrtujejo promocijo prekmurske kulinarike s kulinaričnimi večeri.

Agencija Pira bo skrbela za izobraževanja in podporo podjetništvu »Ukvarjamo se z organizacijo seminarjev, izobraževanj, delavnic, treningov, tečajev tujih jezikov in še česa. Pripravljamo tudi razpisno dokumentacijo za podjetja, od investicijskih do razvojnih projektov in tudi kreditnih vlog,« pravi Anita Števanec, projektna vodja iz Agencije Pira. »Želimo osveščati podjetnike in posameznike, kako pomembno je, da se razvijajo kot posamezniki in to prenašajo v organizacije, saj tako vplivajo tudi na pomursko ali celo širše slovensko okolje,« dodaja Mihael Horvat, direktor agencije. Opažajo, da je odziv podjetij vse večji in tudi potreb po razvoju čedalje več. »Doslej so izobraževanja potekala le v Mariboru in Ljubljani. Zdaj so na voljo tudi v Murski Soboti, zato so dostopnejša in cenejša. Pri nas so cene kotizacij nižje in še potni stroški so manjši,« dodaja Števanečeva. Društva, ki se nahajajo v novih prostorih, bodo opravljala nepridobitne dejavnosti zlasti v popoldanskem času, pravita sogovorni-

ka, Pira pa svoje dejavnosti opravlja pretežno dopoldne. »Smo podpora podjetništvu. V sodelovanju z drugimi ustanovami načrtujemo razne dejavnosti. Za skupne nastope se dogovarjamo tudi z drugimi uporabniki novih prostorov.

Vsak nekaj pripeva, skupni učinek pa je potem večji,« pravi Horvat. O središču mesta Števanečeva meni, da se »vedno več dogaja. Božični sejem je bil odličen, občani so se začeli družiti. To je dober začetek oživitve mesta. Veseli smo, da lahko del prispevamo tudi mi«.

Domania bo skrbela za generacijo starejših Domania je zavod za dnevno varstvo starejših in prvi koncesionar za izvajanje socialnovarstvene storitve pomoči na domu v Pomurju.

Storitev izvajajo v občinah Puconci, Rogašovci, Apače in Radenci.

Imajo tudi koncesijo za izvajanje zdravstvene nege v občinah Puconci, Rogašovci in Kuzma. Na območju celotnega Pomurja izvajajo še samoplačniško storitev socialnega servisa. »Smo tim sedemnajstih sodelavcev, ki se trudimo storitve izvajati kakovostno ter z veliko mero strokovnosti in empatije. Nenehno tudi razvijamo in nadgrajujemo ponudbo,« pravi direktor podjetja

Alen Dominić. »V prostorih na Slovenski ulici imamo pisarno, v kateri vodimo osnovne storitve, na dolgi rok pa je namenjena razvoju projekta, ki smo ga poimenovali 'Domania Plus'. Z njim želimo vzpostaviti informativno točko za starejše, na kateri bi dobili vse informacije o storitvah in ponudbi na območju Pomurja. Želimo tudi povezati mrežo strokovnjakov, ki bi bili na voljo starejšim, ko se znajdejo v težavah, ki jih sami ne znajo rešiti.« Cilj je tudi povezovanje s sorodnimi organizacijami, ki na tem področju že delujejo. Načrtujejo delavnice, izobraževanja in dogodke za starejšo populacijo.

Ustvarjalnik – podjetniški peskovnik, ki bo mlade usmerjal na pot podjetništva V prvem nadstropju stavbe je zaživel tudi Ustvarjalnik, ki po vsej Sloveniji organizira delavnice, na katerih posamezniki svoje hobije, znanja in veščine pretvorijo v vir prihodka. »Borimo se proti brezposelnosti mladih in želimo soustvarjati svet, v katerem imajo vsi enake priložnosti za uspeh,« pravi vodja Ustvarjalnika Matija Goljar. Na vprašanje, kako vidi Mursko Soboto kot mesto,

Brigita Perhavec: »Stavba je bila zgrajena za namene hranilnice, zato tudi čebelice na nje­ nem pročelju. TIC smo zato poimenovali Hra­ nilnica prekmurskih do­ brot. Poleg turističnih kmetij se predstavljajo še rokodelci, skratka ponu­ jamo vse, kar znajo prek­ murske roke narediti.« mladi podjetnik z drugega konca Slovenije odgovarja: »Murska Sobota je središče regije, ki ima izjemen potencial kot destinacija z eno najvišjih kakovosti bivanja na svetu. Je v tranziciji in se trudi postati mesto, ki temelji na znanju, ustvarjalnosti in novih podjetjih. Z veseljem spremljamo številne uspešne zgodbe novih podjetij, ki prihajajo iz Pomurja, med drugim uspešno kampanjo na portalu Kickstarter za izdelek Kefirko, ki je zamisel študenta iz Murske Sobote. Do zdaj se je večinoma usmerjala v ekološki turizem ter v kulinariko in pridelavo, kjer je vodilna v državi. Verjamem, da se bodo inovacije razširile še na druga področja.«

14

/februar 2016

na obisku

Krog – vas, v kateri si želijo čim več mladih družin Aleksandra Grah V drugi največji vasi v mestni občini se živahno dogajanje odvija v več kot desetih društvih. V njih krajani soustvarjajo idilično panonsko vas, ujeto v sproščujočem okolju med potokoma Dobel na severu in Mokoš na jugu.

Izvor imena vasi ni jasen, saj zanj bo besedah predsednice KS Krog Erike Vogrinčič Barbarič obstaja več razlag. Prva razlaga je omejena na srednji vek, ko naj bi procesija večkrat potekala iz stare župnijske cerkve v Murski Soboti proti naselbini čuvajev rodovitnih polj (Krog).

Tu je procesija zavila okrog hiš takratne naselbine in se vrnila proti cerkvi. Ker je procesija obkrožila hiše, je naselbina dobila ime Krog.

Druga razlaga pravi, da je tamkaj nadmorska višina 190 metrov in ima obliko sklenjenega kroga. Kot zadnja možnost se pojavlja razlaga, da je naselje dobilo ime po rodbini nekdanjih zemljiških gospodov, imenovani Kroška oz. de Korogh. V Krogu, kamor si bo besedah predsednice krajevne skupnosti prizadevajo s številnimi dejavnostmi in infrastrukturo privabiti čim več mladih družin, v svetu krajevne skupnosti delujejo še Anita Kovačič, Bernarda Ružič, Anton Škraban, Stanislav Prelog, Jožica Hodžar in Jože Žitek.

Izkoriščajo potencial reke Mure V Krogu deluje več društev, nekatera so neposredno povezana z reko Muro, denimo Kajak kanu klub Mura Krog, ki s 33 člani skrbi za promocijo kraja z izkoriščanjem potencialov reke Mure. Ob njej in v njenih mrtvicah lahko še vedno najdemo mnoge drugje izginule rastlinske in živalske vrste.

Te naravne danosti želijo izkoristiti. Kot pravi predsednik kluba Štefan Varga, imajo v pripravi načrte o ureditvi sprehajalne poti po nasipu, v neposredni okolici Mure pa bi naj v prihodnosti tekla mednarodna kolesarska pot, ki bo v naše kraje privabila še več obiskovalcev in turistov. V klubu si z različnimi akcijami prizadevajo ohraniti lepo okolje. Tako bodo z delovno akcijo v aprilu zamenjali klopi in očedili okolico privlačnega broda, sodelujejo pa so tudi v mednarodnih projektih, kot je mednarodni spust murskih ladij. Nobeno poletje ne mine brez tradicionalnega vlečenja vrvi, v katerem se pomerijo najmočnejši Prekmurci in Prleki. Privabi ogromno obiskovalcev z obeh stani reke, letos se bo že 22. prireditev odvijala 17. julija. V bližini reke Mure stoji tudi vodni vir Krog, ki je glavno črpališče vode celotnega vodovodnega sistema B.

Bogata tradicija zborovskega petja Da številne kulturne prireditve ne minejo brez petja, poskrbijo članice upokojenskega ženskega pevske-

Brod pri Muri

Igrišče za mali nogomet

Osnovna šola v Krogu

Del tistih, ki skrbijo za dogajanje v vasi

ga zbora Püngrad. Zbor v letošnjem letu vstopa v štirinajsto leto delovanja, ves čas v njem poje okoli dvajset pevk, ki se srečujejo na tedenskih vajah, nastopajo pa na vseh krajevnih prireditvah. Udeležujejo se tudi različnih revij in zborovskih tekmovanj. »Kakovost zbora se ves čas izboljšuje, petje pa nas hkrati združuje in ohranja pri zdravju,« pove predsednica Gizela Lubšina.

Podružnična šola srce in duša kraja V KS Krog deluje podružnica Osnovne šole II Murska Sobota – šola z dolgoletno tradicijo. Leta 1912 sta bili ustanovljeni prvi razrednici, leta 1936 je sledila nadzidava, leto pozneje pa uradno odprtje. Šolo obiskuje 62 učencev v petih oddelkih in dveh oddelkih podaljšanega bivanja, zaposlenih pa je sedem strokovnih delavcev in dva tehnična delavca. Vodja podružnične šole Bernarda Ružič pravi, da učenci dosegajo lepe uvrstitve na različnih tekmovanjih, kot sta denimo Cankarjevo in Vegovo tekmovanje. Lani so s projektom o prometni varnosti dosegli prvo mesto v državi. Ružičeva majhnost šole izpostavlja kot prednost, ki jo s pridom izkoriščajo mnogi starši, ki otroke raje vpišejo v manjšo šolo, kjer se učitelji učencem lahko bolj posvetijo. »Ne velja več, da učenci s podružničnih šol prihajajo s primanjkljaji, ampak ravno obratno. Opažamo, da dosegajo lepe rezultate, nekateri celo nadpovprečne, prav tako ni težav s socialno vključenostjo, saj tesno sodelujemo z matično šolo in učenci v okviru številnih aktivnosti že od prvega razreda spoznavajo delovanje matične šole.« Pri šoli se

nahaja še enota Srnica Vrtca Murska Sobota s tremi oddelki predšolskih otrok.

Upokojensko društvo z najstarejšo Pomurko Za upokojence dobro skrbijo v Društvu upokojencev Krog-Satahovci. V letošnjem letu praznujejo 30 let samostojne poti, prej so delovali pod okriljem murskosoboškega društva. Ker skrbijo za dejavno preživljanje tretjega življenjskega obdobja, imajo člani možnost sodelovati v številnih sekcijah, kot so kolesarstvo, ribištvo, pikado, kegljanje, streljanje z zračno puško, telovadba in pohodništvo. Posamezne sekcije se udeležujejo številnih tekmovanj, na katerih dosegajo lepe rezultate, vendar je po besedah predsednika Branka Gombošija bolj kot medalje pomembno druženje.

V društvu so vključeni v dva večja projekta – prvi je »Starejši za starejše« za dvig kakovosti življenja, drugi, »Na zdravje«, bo pomagal odgovoriti na potrebe starejših in dal odgovore na oblikovanje primerne oblike pomoči. Njihova najstarejša članica Matilda Serec je tudi najstarejša Pomurka. Pri svojih 107 letih je še vedno čila.

Projekt vzpostavitve novega športnega centra Klub malega nogometa na travi združuje 55 članov, od teh jih 40 sodeluje v dveh ligah – članski in veteranski. Veteranska ekipa je v lanskem letu osvojila tretje mesto na zaključnem veteranskem turnirju.

Letos jih 14. avgusta čaka tradicionalni turnir, ko bodo tudi uradno odprli novo travno površino, ki so

jo uredili ob pomoči krajevne skupnosti in društev. Predsednik kluba Vasja Titan poudarja sodelovanje pri vseh prireditvah, izpostavi še veliko prostovoljnega dela. V pripravi je nov projekt vzpostavitve novega športnega centra, ki bo poskrbel za dodatno športno udejstvovanje.

Ta center bi uporabljala tudi druga društva. Kot je povedala predsednica krajevne skupnosti Erika Vogrinčič Barbarič, je lokacija novega centra izjemno zanimiva, saj je v neposredni bližini reke Mure, kjer v idiličnem okolju za preživljanje sproščujočih dni potekajo sprehajalne in kolesarske poti.

Kroške tikvi za kulturni utrip vasi Za kulturni utrip vasi skrbijo v Športnem, kulturnem in turističnem društvu Kroške tikvi, ustanovljenem leta 2008. Člani društva delujejo v treh sekcijah. Športna sekcija Korong skrbi za organizacijo turnirjev, odbojko na mivki in urejenost igrišča, ki je središče vseh aktivnosti, saj so tam postavljeni otroška igrala, balinišče in igrišče za odbojko. Njihova največja športna prireditev poleg odbojkarskega turnirja je t. i. Bezgov tek, ki poteka vsako leto zadnji konec tedna v avgustu, letos bo že peti po vrsti. Na progi, ki se vije proti Muri, se športno udejstvujejo tudi otroci. V aktivu žena in deklet nastajajo slastne bezgove dobrote. Gledališka sekcija z ljubiteljsko gledališko skupino Kroške tikvi deluje od leta 2001, ko so začeli s skeči, danes pa izvajajo celovečerne predstave, ki si jih je do zdaj ogledalo že okrog 5000 ljudi. Njihova največja želja je, da bi dobili primerno dvorano za gledališko dejavnost. Zdaj namreč posku-

šajo izkoristiti šolsko telovadnico, ki zaradi slabe akustike ni najbolj primerna. V letošnjem letu so začeli delati z otroško gledališko skupino.

Ker po besedah predsednice društva Jerneje Pirnat opažajo veliko nadarjenih otrok, želijo ta potencial kar se da unovčiti. Društvo je doslej dobilo več priznanj. Tako so leta 2012 postali naj prostovoljno društvo v mestni občini, leta 2014 je gledališka skupina prejela priznanje za uspešno delo na področju kulture. Štefan Flisar, najstarejši član skupine, je leta 2013 dobil posebno priznanje selektorice na regijskem Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin za vlogo v predstavi »Zapuščina«; na 7. festivalu skečev »Prefrigani zgrebaš« v Pečarovcih pa je prejel priznanje za najboljšo stransko vlogo. »Želimo si novih članov s svežimi idejami in novimi zamislimi o tem, kako še popestriti dogajanje v Krogu in vanj vključiti čim večje število krajanov, zato si želimo, da bi se vsi vključevali v dejavnosti, ki jih organiziramo,« še pove Pirnatova.

V vasi deluje tudi prostovoljno gasilsko društvo, ki bo letos obeležilo 90. obletnico obstoja. Štejejo okrog 40 članov, dejavnih jih je dvajset, razvrščeni pa so v dveh enotah – člani enote A in starejši gasilci.

Gasilci so po besedah predsednika Simona Tudjana v stalni pripravljenosti, imajo orodno gasilsko vozilo, opremljeno z visokotlačno črpalko in agregatom, pred dvema letoma pa so nabavili novo črpalko. Po obširnem sprehodu po vasi lahko vidimo, da v Krogu več društev deluje za skupni cilj. Prijetna vasica kar vabi, da si jo popotnik ogleda, se v njej zaustavi in razvedri od hitrega življenjskega ritma. Njihova ponudba je izjemno pestra.

intervju

februar 2016

/

15

Berlak: Center bo v celoti zaživel, če bo v njem večje nakupovalno središče

Aleksandra Grah Foto: Aleš Cipot

Od januarja 2016 drugi podžupan Mestne občine Murska Sobota, mestni svetnik iz vrst stranke SMC in univerzitetni diplomirani pravnik Boštjan Berlak. Funkcijo podžupana opravlja nepoklicno, velja pa za dokaj svež obraz v politiki.

Pot vanjo ga je zapeljala leta 2014 ob lokalnih volitvah, saj je, kot pravi, želel sodelovati pri soustvarjanju vezi in razvoja mestne občine. Rojen je bil v Martjancih, vendar je otroštvo, mladost in najstniška leta preživel v Murski Soboti, kjer je končal osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. V študijskih letih ga je pot vodila v Maribor, od leta 2009 pa z družino živi v Murski Soboti.

Ima večletne delovne izkušnje v državni upravi in gospodarstvu – po študiju se je zaposlil pri nekdanjem veletrgovcu Potrošniku, nato je bil inšpektor za delo, zdaj je zaposlen kot vodja pravne službe pri družbi Saubermacher Slovenija.

Novo leto se je za vas začelo z novim izzivom, postali ste namreč drugi podžupan Mestne občine Murska Sobota. Pred kakšne preizkušnje vas je postavila nova funkcija?

Na funkcijo podžupana gledam odgovorno in optimistično, preiz-

kušenj v tem mandatu gotovo ne bo manjkalo. Skušam se seznanjati z vsemi dejavnostmi in zadevami, ki potekajo v mestni občini. Zato se udeležujem kolegijev pri županu dr. Aleksandru Jevšku. Poskušam biti vez med občani in občankami ter mestno občino, saj menim, da je pomembno, da se sprejete odločitve kar najbolj približujejo potrebam in željam občank in občanov.

Kakšni so vaši glavni cilji, ki ste si jih zadali ob prevzemu te naloge?

Ciljev ne manjka, vendar so v veliki meri pogojeni z razpoložljivi-

»Stavim na privabljanje domačih in tujih investitorjev, in to ne le v mestni občini, ampak širše – v celotnem Pomurju. Le kakovostna delovna mesta prinašajo želene učinke v ožjem in širšem pomenu.« mi finančnimi sredstvi, s katerimi v okviru proračuna razpolaga mestna občina, ter z odločitvami investitorjev. Projekt oživitve središča mesta se že uresničuje, vendar bo potrebno še veliko volje in energije ter ne nazadnje tudi sreče, da središče vsaj delno zaživi. Ker so sejmi zgodovinska tradicija kraja, lahko ta dejavnost pomaga pri tem cilju. Žal center ne bo v celoti zaživel, dokler v

njem ne bo večjega nakupovalnega središča, ki bi privabljalo ljudi.

be. Kako oziroma kdaj ste se znašli v političnih vodah?

ma da jih dojemamo preobčutljivo.

Kako se odzvati na vse te novosti?

Kaj bi še izpostavili?

V politične vode sem zašel poleti leta 2014, in sicer pred lokalnimi volitvami, ker sem želel pri urejanju lokalnih zadev dejavno sodelovati.

Zato želim tudi zdaj biti vez med občankami in občani ter mestno občino.

Kot sem že omenil, so edina stalnica v življenju spremembe. Zato je zelo pomembno, kako se posamezniki oziroma družba nanje odzivamo. Uspešnejši so tisti, ki so se pripravljeni prilagajati.

Tudi letno kopališče si zasluži temeljito obnovo, morda celo pokriti bazen, ki bi ga lahko uporabljali vse leto. Soboško jezero postaja čedalje zanimivejša točka, ki bi lahko z ustrezno vsebino pripomogla k turističnemu preboju občine. Dotakniti se moram še geotermalne energije in sistema daljinskega ogrevanja.

V mestnem svetu bo treba sprejeti vizijo ogrevanja večstanovanjskih stavb. Ob tem ne smemo pozabiti, da so sistemi ogrevanja v večstanovanjskih stavbah dotrajani in jih je treba obnoviti. Tudi privabljanje domačih in tujih vlagateljev spada med cilje. Le kakovostna delovna mesta namreč prinašajo želene učinke v ožjem in širšem pomenu.

Kako ocenjujete sodelovanje v mestnem svetu?

Delo v mestnem svetu poteka po pričakovanjih. Močna in konstruktivna opozicija je vedno dobrodošla.

Kako večletne delovne izkušnje v pravu in gospodarstvu povezujete s politiko?

V politiki bi morali veljati visoki etični in moralni standardi in vrednote. Žal smo priča številnim kršitvam. Kakšno je vaše stališče do etičnih standardov in moralnih prepričanj, ki bi jim morali še zlasti do-

»Projekt oživitve središča mesta se že uresničuje, vendar bo potrebno še veliko volje, energije in sreče, da središče vsaj delno zaživi.« sledno slediti ljudje na visokih položajih? Ali bi za določena nemoralna ravnanja in kršitve morali odgovarjati?

Ob zadnjem begunskem valu ste kot pomožni policist opravljali naloge v begunskih centrih po Pomurju. Kakšna je vaša izkušnja?

Izkušnja je pozitivna, saj na mestih, kjer sem opravljal delo, ni prihajalo do zapletov. Menim, da ob novem begunskem valu brez zapletov več ne bo šlo, zato evropske države morajo najti sistemsko rešitev.

Dotakniva se še razvoja Mestne občine Murska Sobota. Kateri projekti in investicije bodo dodana vrednost v tem razvoju?

Na to vprašanje sem deloma že odgovoril. Stavim na privabljanje domačih in tujih investitorjev, in to ne le v mestni občini, ampak širše – v celotnem Pomurju. Le kakovostna delovna mesta prinašajo želene učinke v ožjem in širšem pomenu.

Kako pa preživljate proste dneve?

Edina stalnica v današnjem načinu življenja so spremembe, ki so v poslovnem in političnem življenju vsakodnevne. Prilagajanje spremembam je ključ, ki loči uspešne od manj uspešnih.

Prav gotovo. Zaupanje ljudi lahko uživaš le, če imaš visoka moralnoetična pravila. Žal se v današnjem času hitrih sprememb dogajajo kršitve velikokrat nenamerno, zato je v teh primerih treba upoštevati prav vse okoliščine.

Poklicno področje vas povezuje s pravom, saj ste pri družbi Saubermacher Slovenija vodja pravne služ-

Priča smo številnim družbenim spremembam, včasih se nam zdi, da jih ne zmoremo dohajati oziro-

Življenje je potovanje, polno križišč, izzivov in odločitev. Na koncu zmaga tisti, ki se jih ne boji.

Takrat se posvetim družini, na katero sem zelo ponosen in ki mi je v veliko oporo. Zelo rad se zapeljem s kolesom po prelepem Pomurju.

Zaključiva z mislijo o življenju. Kako gledate nanj?

16

/februar 2016

pomagajmo si / predstavljamo

Mladenič iz Polane želi postati samostojen in igrati nogomet Ksenija Glažar V minulih mesecih so se številni pridružili akciji zbiranja zamaškov in drugim dobrodelnim dejavnostim za pomoč Nejcu Barbariču iz Polane.

Ko je bil star dve leti, so zdravniki staršem povedali, da bo ostal na stopnji plazenja. Vendar se starši s tem niso sprijaznili in Nejc je danes samostojen. Vendar mu brez jeklene volje in vztrajnosti ne bi uspelo.

Danes staršem pravi, da želi vaditi še več in da bo nekoč postal športni komentator.

Velik nogometni navdušenec Nejc Barbarič, ki je pred kratkim dopolnil enajst let, je doma v Polani in obiskuje peti razred OŠ I Murska Sobota. Njegovi najljubši predmeti v šoli so družba, slovenski jezik, matematika in šport. V šoli ima zelo dobre prijatelje, med najboljšimi pa izpostavi Jakoba, Nejca, Vida in Aneja. Njegov najljubši šport je brez konkurence nogomet. »Navijam za Real Madrid, ki je zame najboljši klub na svetu.

Tudi starejši brat Niko rad igra nogomet in me je zanj navdušil pred štirimi leti. Zdaj ga redno spremljava oba. Najljubši igralec je Cristia-

Vsak dan terapije in vaje

no Ronaldo, v Sloveniji pa Erik Janža,« pove Nejc. V prostem času rad igra računalniške igre ter se druži z bratom, s katerim igrata nogomet in košarko ter kolesarita in si tudi pomagata pri učenju.

Z operacijo na hrbtenici, na katero odhaja v Ameriko in h kateri so številni pomagali z dobrodelnimi akcijami, bodo prerezali živčne končiče v hrbtenjači in prekinili spastičnost, da ne bo hodil po prstih in se bo spustil s celotnim stopalom na tla. Stanje v obdobju rasti se bo, če ne bodo naredili nič dodatnega, še poslabšalo, pravi mama.

Vse življenje bo moral telovaditi, se gibati, raztezati. Nejc mora poleg fizioterapij biti veliko na kolesu in v posebni napravi – stojki. To je njegov trening, kot pravi mama.

Starši se niso sprijaznili z napovedjo Kot drugi fantje te starosti je Nejc zelo komunikativen ter tudi samostojen in samozavesten. Njegova želja je, da bi nekoč postal športni komentator. Najbrž nogometni. A to ni tako preprosto, kot se sliši.

Nejc ima namreč cerebralno paralizo, spastično diplegijo, kot pojasni mama Mateja. Ko je bil star leto in pol, se je še vedno plazil po vseh štirih. Takrat so zdravniki staršem povedali, da bo ostal na stopnji plazenja. S številnimi fizioterapijami in drugimi vajami je Nejc danes skoraj samostojen. Uporablja sicer številne pripomočke, kot sta stojka in prilagojeno kolo, ko je bil manjši, je imel še razne opornice, vendar je samostojen. »Cerebralna paraliza pomeni vrsto gibalne oviranosti. Nejc zato težje hodi, noge se v kolkih obračajo navznoter, zato se krčijo kolena in hodi po prstih. Čeprav so nam takrat napovedali, da bo ostal na stopnji plazenja, danes hodi,« pripoveduje mama. »Poskusili smo vse mogoče. Rezultat je, da Nejc lahko hodi. Tudi po stopnicah, potrebuje le oporo, da se malo prime,« še pojasni.

Pobuda staršev Nejčevih sošolcev Nejc se kljub temu Amerike veseli in pravi, da v mestu, kamor odhaja, teče reka Misisipi in da se mora še prej naučiti angleško. »Pobudnica zbiranja zamaškov je bila mama Nejčevega sošolca, prijateljice pa so to razširile po Facebooku. Iz tega je nastala prava akcija po vsej Sloveniji,« pravi mama. Zamaške zbirajo povsod. V Puconcih je na ekumenskem klicu dobrote sam povedal svojo zgodbo. Lions Klub Murska Sobota je zbiral sredstva zanj na posebnem koncertu. Z zamaški lahko temu prijetnemu fantu iz Polane še vedno pomagate, saj bo poleg operacije potreboval še veliko terapij.

Kontaktni številki sta 041 519 395 (Mateja) in 041 522 252 (Urška).

Bogatijo jih vrednote, ki se drugje ne izražajo Jasmina Muhič

Drug ob drugem se bogatijo

Varstveno-delovni center Murska Sobota, ki je v lanskem letu dopolnil petnajst let delovanja, zagotavlja varstvo, vodenje, zaposlitev v prilagojenih pogojih in bivanje 153 uporabnikom.

V zavodu, v katerem strokovno delo sloni na timski in multidisciplinarni obravnavi uporabnika ter njegovi dejavni vlogi v timu, si prizadevajo, da uporabnikom nudijo visoko kakovost storitve, zato vnašajo novosti stroke ter izboljšujejo tehnične pogoje za namestitve in izvajanje programov. Pri tem jim je v veliko pomoč evropski sistem kakovosti EQALIN. »Spodbuja nas k uvajanju izboljšav, sprememb in novosti v vseh procesih delovanja. Verjamemo, da dejavno sodelovanje uporabnikov, svojcev in zaposlenih s predlogi za vsa dogajanja zagotavlja dobro storitev in zadovoljstvo uporabnika,« je prepričana Benko Langova. Ker je čakalni seznam za vključitev v dnevno varstvo najdaljši v Murski Soboti, v letu 2016 z načrtovano dozidavo želijo pridobiti dodatnih dvajset mest, sicer pa so usmerjeni v izboljšanje kakovosti storitev in izvajanje veljavne zakonodaje. »Vsi zaposleni, ki nam je dana priložnost delati z uporabniki, potrjujemo, da se drug ob drugem bogatimo. Bogatijo nas vrednote, ki se v drugih delovnih sredinah ne izražajo, in sicer strpnost, hvaležnost, spoštovanje, povezanost in medsebojna pomoč,« zaključuje direktorica VDC Murska Sobota.

Ta javni samostojni socialnovarstveni zavod vključuje štiri enote dnevnega varstva, ki so v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in Murski Soboti. »Razvijanje in izvajanje kakovostnih storitev, ki zagotavljajo zadovoljstvo, socialno vključenost, ustvarjalnost in osebnostni razvoj,« je o viziji zavoda povedala direktorica Angela Benko Lang. »Cilj dejavnosti je, da odrasle osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju ohranjajo že usvojena znanja in delovne spretnosti ter razvijajo nove sposobnosti. Hkrati želimo razbremeniti njihove družine ter jim ponuditi možnosti za samostojnejše življenje in kakovostno vključevanje v skupnost in okolje. Uporabniki se lahko izkazujejo na intelektualnem, družabnem, športnem in kulturnem področju. Ob tem se razvijajo njihove ročne spretnosti in talentiranost, njihovi izdelki pa veliko prispevajo k promociji zavoda.«

Z zaslužkom pokrijejo stroške V okviru storitve dnevnega varstva uporabnikom nudijo program varstva in vodenja, ki zajema pomoč pri reševanju osebnih in socialnih stisk ter pri vzdrževanju osebne higiene, oblačenju, gibanju in sporazumevanju, organizacijo

prevozov, prostočasne dejavnosti in programe za vseživljenjsko učenje. Večino zaposlujejo v programu zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki zajema lastni program, storitvene dejavnosti in kooperacijo, pri čemer sodelujejo z nekaj poslovnimi partnerji, za katere sestavljajo, zlagajo in pakirajo izdelke. »V zaposlitvenih programih nastajajo

kakovostni in privlačni izdelki iz naravnih, okolju prijaznih materialov. Vanje vložimo veliko truda, volje in hrepenenja, vendar pri tem ne ustvarjamo dobička, temveč z zaslužkom pokrijemo materialne stroške, uporabnikom izplačujemo tudi mesečne nagrade, nekaj pa porabimo za izlete, letovanja ter športne in kulturne dejavnosti.«

Profil / kultura

februar 2016

17

/

»Ne ustvarjam klubske glasbe, temveč glasbo za ples možganov« Jasmina Muhič

Ko neko obdobje mine, začneš na stvari gledati drugače. Ne preostane ti drugega, kot da začneš ustvarjati na novo in z bolj zrelim pristopom.«

Foto: osebni arhiv

Letošnji prejemnik plakete Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture glasbo ustvarja z različnimi elektronskimi napravami ali s snemalnikom zajame realne zvoke.

TOP 5: Svetovni voditelj: Captain Kirk skupaj z Darthom Vaderjem (ko še ni prestopil na temno stran) Naj knjiga/film: »Poletje v sošolki«

Matej Končan oziroma kleemar se je z ustvarjanjem glasbe začel spogledovati proti koncu srednje šole, resneje pa potem med študijem. O glasbeni karieri kot taki težko govori, saj še vedno mora v službo, da se z glasbo sploh lahko ukvarja.

Mnogi ga poznamo kot člana Lollobrigide, ki jo je zapustil zaradi prevelike želje po lastnem ustvarjanju. Namreč, »ko si enkrat v resnejšem bendu, to zahteva polno predanost, ki žal ne dopušča, vsaj v mojem primeru ni, dovolj prostora še za lastno ustvarjanje.

In to sem po nekaj letih z Lollobrigido začel pogrešati«. Tako se je kleemar odločil zapustiti hrvaškoprekmursko zasedbo in nadaljeval

Glasbena skupina/ izvajalec: Aerosmith

Nihče ni prerok v svojem kraju

Kraj v Pomurju: Povsod, kjer so dobri ljudje.

V letu 2014 ga je opazil celo ugledni britanski časopis The Guardian in ga uvrstil v rubriko »Devet novih pesmi z vsega sveta, ki jih je treba slišati«. Zdaj ga je opazilo oziroma pohvalilo tudi domače občinstvo. »Vesel sem, da sem deležen pohval tudi v domačem okolju, čeprav izrek, da nihče ni prerok v svojem kraju, po mojem kar drži.« Trenutni projekt je nadaljevanje lanskoletnega nevro-umetniškega projekta »Ples možganov«, ki ga bo junija z Ivorjem Knafljem in Črtomirjem Justom ustvarjal v rezidenci ministrstva za kulturo v New Yorku. V letošnjem letu si želi izdati še glasbeni album in obiskati kraje, ki jih še ni.

Želja v življenju: Mir na Zemlji.

Ustvarjati na novo in z bolj zrelim pristopom s samostojnim ustvarjanjem. »Ko si del benda, se ustvari dinamika, ki je pri individualnem ustvarjanju ne moreš doživeti. V ustvarjalnem procesu, pri katerem se vloge posameznikov dopolnjujejo, si namreč več ljudi prizadeva za skupni cilj,« pravi in prizna, da včasih pogreša obdobje, polno zabavnih trenutkov, čeprav odločitve ne obžaluje, a ne izključuje niti sodelovanj v prihodnosti. V decembru 2013 je

izdal prvenec, ki je bil pravzaprav release s skupino TRUS!, ki so mu bili všeč od njihovega prvega nastopa. Že takrat je s pevko Jeleno začel razvijati idejo o skupni izdaji, ki je bila hkrati tudi sodelovanje založb GBTM in Moonlee rec. »Najverjetneje prej nisem izdal ničesar, ker nisem bil popolnoma zadovoljen z materialom. Vmes sem sodeloval z bendom Lollobrigida in se je samostojno ustvarjanje ustavilo.

dividualno izkušnjo, ki poslušalca popelje nekam drugam, pri tem pa vedno rad poskuša nekaj novega.

Večino materiala ustvarja z različnimi elektronskimi napravami ali s snemalnikom zajame realne zvoke okolja in potem iz tega z računalnikom ustvari poslušljivo zbirko zvokov. »Podobno kot pri likovni umetnosti. Platno postane računalnik in barve zvoki. Najbolj zabavno je, ko začneš sestavljati stvari, za katere nikoli ne bi pomislil, da lahko součinkujejo. Ta spoznanja pri ustvarjanju so neprecenljiva,« pravi kleemar, ki deluje tako doma kot zunaj Pomurja in državnih meja.

Individualna izkušnja, ki poslušalca popelje nekam drugam Kleemar bi svojo glasbo težko umestil v kak plesni žanr, saj se nikoli ni preveč spogledoval s klubsko glasbo, čeprav nekako nosi njen DNK. Zato najraje reče, da gre za ples možganov, saj glasba po njegovem ni pogojena zgolj s klubi in plesanjem, ampak gre za in-

Urškina zimska plesna pravljica

»Črnina« v Galeriji Robin

Jasmina Muhič V Gledališču Park je Plesna šola Urška Pomurje pripravila prvo letošnjo plesno produkcijo.

V tej plesni šoli vsako leto pripravljajo dve plesni produkciji, in sicer eno v zimskem in eno v poletnem času, na njih pa se predstavijo vsi plesalci – tisti najmlajši (od 2. leta), ki šele spoznavajo prve plesne korake, in tekmovalci, ki se visoko uvrščajo na tekmovanjih doma in po svetu. V zimski plesni pravljici

se je približno sto plesalk in plesalcev staršem, sorodnikom in prijateljem predstavilo s plesnimi koraki, ki so se jih naučili v novi sezoni, vse to ob poslušanju pravljic, kot so »Snežna kraljica«, »Muca Copatarica«, »Sneguljčica«, »Pika Nogavička«, »Pepelka«, »Rdeča kapica«, »Ostržek« in druge.

Akademski slikar Sandi Červek je v Galeriji Robin predstavil abstraktno sliko črne barve, doslej svojo največjo umetnino. Avtor že od leta 1989 ustvarja abstraktne slike, pri katerih uporablja samo črno barvo.

Razstavljena slika je bila prvič predstavljena v okviru projekta, ki je od ustvarjalca zahteval postavitev slike v velikem formatu, in sicer v sakralnem prostoru kostanjeviške cerkve. Razstava mu je omogočila, da je ustvaril največjo sliko doslej, umetnina pa meri 800 x 240 centimetrov. Polovica slike je na ogled v Galeriji Robin. Robert Inhof je o sliki povedal, da »slika takega formata v celoti prevlada nad gledalcem in mu govori o tistem višjem, nebeškem svetu, ki so ga v srednjeveški katoliški cerkvi figurativno ponazarjale svete podobe, ki so bile vedno večje od podob donatorjev, saj so tudi tako nakazovale, da ne sodijo v tuzemski svet«. / Aleksandra Grah

18

/februar 2016

kultura

V umetnosti in kulturi so pustili pečat Jasmina Muhič Na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku so podelili nagrado in priznanja za dosežke na področju umetnosti in kulture.

V Gledališču Park je župan dr.

Aleksander Jevšek podelil nagrado in priznanja za dosežke na področju umetnosti in kulture. Denarno nagrado Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju kulture je letos prejel Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev FLOTA Murska Sobota, ki s festivalom sodobnega plesa Front@ Mursko Soboto predstavlja v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Plaketo mestne občine za pomembne dosežke na področju kulture je prejel Matej Končan (kleemar). Bil je soustanovitelj glasbenih skupin Manul in kleemar, član slovensko-hrvaške zasedbe Lollobrigida, k sodelovanju pa ga je leta 2007 povabil tudi gledališki režiser Luka Martin Škof, s katerim sta uspešno izpeljala sedem gledaliških predstav in dve prireditvi. Priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti je prejel Janez Mataj, ki je že več let dejaven na področju literarnega ljubiteljskega delovanja. V 30-letnem službovanju v tiskarni Pomurskega tiska je kot korektor prebral veliko knjig ter dru-

Matjaž Farič, Zavod Flota

Baletniki očarali z vragolijami Jasmina Muhič

Foto: Aleksandra Grah, Jasmina Muhič

Baletni oddelek Glasbene šole Murska Sobota je v Gledališču Park pripravil baletno predstavo »Popotniške vragolije«.

Janez Mataj

Suzana Fartelj, ravnateljica OŠ II Murska Sobota

ge pisane besede v slovenskem, hrvaškem in delno tudi angleškem jeziku ter korigiral vse knjige Pomurske založbe, že v ranih šolskih letih pa je sodeloval pri izdajah različnih glasil na gimnaziji. Sam je izdal dvanajst knjig ter dopisoval v različna tiskana glasila s kratkimi spisi in drugimi prispevki. Priznanje za uspešno delo mladih ustvarjalcev je za izvedbo projekta in izdajo zgoščenke »Prvosrčen – Deca« prejela Osnovna šola II Murska Sobota. Zgoščenka, na kateri najdemo priredbe desetih zabavnih in ljudskih pesmi, ki so jih pod mentorstvom učiteljev Marka Wolfa in Mirana Flegarja ustvarili učenci, je nastala kot zaključni

Predstava režiserke Ljiljane Keče Rošker se je odvila v več delih. Zgodba po posameznih delih, ki sta jo pripravili režiserka in Mihaela Matis, brala pa jo je Tjaša Cigut, je govorila o petčlanski družini Murskovič, ki se je pripravljala na pot. Tako so obiskovalci na odru lahko občudovali Eskime na severnem tečaju, bazar, nenavadno kobro in Sultanovo palačo v Aziji, spoznali so kavboje in Indijance v Ameriki, črnsko pleme, levjo družino, geparda in pa nosoroge v Afriki. Ob vrnitvi domov se je družina Murskovič ob zbranih fotografijah spominjala popotniških vragolij, na koncu pa so družino obiskali še vsi prijatelji s potovanja.

Matej Končan

izdelek učencev, ki so sodelovali pri različnih šolskih in obšolskih dejavnostih v zadnjih treh letih.

Kako se je Prešeren odpovedal bleščeči karieri poeta Slavnostni govornik prireditve Anton Peršak, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je v govoru poudaril pomen in ohranjanje slovenske kulture. Ta je s slovenskim jezikom najbolj povezana z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom, ki je na nemškem govornem območju raje pisal v maternem jeziku, čeprav bi mnogi želeli, da bi pisal

Pametni telefoni kot pametno orožje v nemščini. »Prešeren je ključni kapital vložil v zelo tvegano početje – v modernizacijo slovenskega jezika, v oblikovanje slovenske poezije na ravni evropske sodobne poezije in v spodbujanje nastanka visoke kulture na Slovenskem. S tem se je najbrž odpovedal bleščeči karieri poeta, ki bi lahko uspel na območju celotne Avstrije, saj bi bil visoko cenjen umetnik ter deležen številnih državnih časti in priznanj. To vse je zavrgel, da bi ustvaril slovensko kulturo.« Zato je pomemben njegov vložek – spodbujanje slovenske kulture in vlaganje v prihodnost slovenstva. Za glasbeno popestritev proslave je z avtorskimi skladbami poskrbel Boris Cavazza kvartet.

V murskosoboški knjižnici so novinarski kolegi, fotografa Nataša Juhnov in Jure Zauneker ter novinar Andrej Bedek, na ogled postavili razstavo s pomenljivim naslovom »No Wi-Fi: Maraton Damask–Berlin«. Avtorji so z izborom fotografij pregledne razstave z ene od etap tisočih, ki še vedno bežijo iz krvave vojne morije v upanju na boljše življenje na staro celino, prikazali utrip življenja beguncev, hkrati pa so z razstavo obeležili 67. obletnico izhajanja regionalnega časopisa Vestnik.

18. februarja 1949 je namreč začel izhajati Ljudski glas, predhodnik sodobnega Vestnika. Kot je ob odprtju razstave povedal novinar in avtor spremnega besedila fotografij Andrej Bedek, fotografije prikazujejo množico v teku iz vojnih žarišč z upanjem na boljše življenje, ena od njihovih etap je zajemala območje pokrajine ob Muri.

Njihovi pametni telefoni so jim služili kot pametno orožje – za stik s svetom, da so se lažje znašli na poti do cilja.

Avtorji nameravajo razstavo predstaviti še v nekaterih večjih pomurskih krajih. / Aleksandra Grah

kultura

februar 2016

/

19

Vrhunski balet v Murski Soboti Koncert nekdanjih učencev šole V dvorani Glasbene šole Murska Sobota je v okviru šolskega abonmaja potekal koncert nekdanjih učencev šole.

Nastopili so Nives Zver (kitara), Alja Gregorinčič (klavir), Anastazija Krenn (viola), Maša Kuhar (flavta), Nuša Titan (violina), David Kreslin (kitara), Ana Marija Kavaš in Mihaela Zver (obe flavta). Koncert nekdanjih učencev, ki so pomagali soustvarjati zgodovino šole, je eden izmed dogodkov v okviru praznovanj 70. obletnice delovanja šole, ki jo praznujejo v tem šolskem letu. S koncertom so se želeli zahvaliti učencem, ki pripomogli k razvijanju glasbene kulture. / Ksenija Glažar

Aleksandra Grah Največkrat izvajan beli balet v zgodovini »Labodje jezero«, ki ga izvaja 40 vrhunskih umetnikov v okviru Ruskega cesarskega baleta, je tretjo in zadnjo slovensko uprizoritev doživel v športni dvorani Osnovne šole I Murska Sobota.

Tretja in zadnja predstava Ruskega cesarskega baleta, ki se v sezoni 2016/2017 v okviru svetovne turneje odvija na vseh petih celinah in v enaindvajsetih državah, se je sklenila pred murskosoboškim občinstvom. Pred tem so nastopili v Ljubljani in Velenju.

Leta 1994 ustanovljen Ruski cesarski balet danes sestavlja 40 vrhunskih umetnikov, ki prihajajo iz najboljših ruskih baletnih šol v Moskvi, Sankt Peterburgu in Permu. In ravno sodelovanje treh naj-

močnejših baletnih ruskih šol daje skupini kakovost baleta, ki se prenaša iz roda v rod. »Labodje jezero« Petra Iljiča Čajkovskega, enega najvidnejših skladateljev ruske romantike, sodi med najbolj priljubljeno in svetovno znano mojstrovino, baletno klasiko.

Nesmrtna baletna uprizoritev, polna romantičnega hrepenenja in edinstvenega občutenja uresničitve ljubezni, je v ekstazo omame zapeljala tudi murskosoboško občinstvo.

Špiriti obudili spomin na mlade čase V murskosoboškem Mikku je potekal koncert, ki so ga poimenovali »Klub mladih«. V zanimivem glasbenem večeru so nastopile skupine Špirit, Sončna uprava in Müvi.

Ideja za koncert izhaja iz nekdanjega Kluba mladih (danes Mikk), kjer so med drugim potekali priljubljeni šolski plesi. Skupina Špirit Band, danes Špirit, je z nastopanjem začela leta 1968 in delovala pet let. Leta 2001 so se na pobudo ustvarjalcev oddaje JukeBox spet zbrali. Od leta 2012 skupino sestavljajo Danilo in Andrej Celec, Marjan Vidic, Roman Kovačič in Davor Kiraly. / Aleš Cipot

Večer glasbe, slikarstva, arhitekture in poezije V Mikku je potekal Dogodek, ki je v enem večeru združil različne ustvarjalce ter premišljevalce umetnosti in sveta. Za glasbeni del sta uvodoma poskrbela Boris Šinigoj z redkim glasbilom renesančno lutnjo in Jernej Hanc s kitaro. Slikar Ignac Meden je razstavil portrete, ki jih je poimenoval »Podobe«. Sledilo je skupno branje eseja »Naročilo« madžarskega filozofa Béle Hamvasa, v katerem vlada pri akademiji znanosti naroči nov sistem laži, saj je stari neučinkovit. V pogovoru, ki je sledil, so sodelovali Gabriella Gaál, Janko Rožič, Boris Šinigoj in Igor Ternar.

Pesnica Barbara Korun je prebrala svoje najnovejše pesmi, ki so se dotikale tudi aktualne teme beguncev, s klavirjem pa jo je spremljala pianistka Olga Kous. Arhitekt Janko Rožič je med drugim poudaril dobre, zlasti Novakove arhitekturne rešitve v Murski Soboti. Za konec sta za obilo glasbe poskrbela Janez Dovč s harmoniko in Goran Krmac s tubo. / Ksenija Glažar

20

/februar 2016

šport

Izstopali so s športnimi dosežki Geza Grabar Ekipno Plesni klub Zeko, OK Panvita-Pomgrad in ŽOK Murska Sobota, v posamičnih športih pa Aleša Bagari in Uroš Pavlovič.

Na tradicionalni, že 25. prireditvi, ki so jo tudi letos pripravili Mestna občina Murska Sobota, športna zveza ter zavod za kulturo, turizem in šport, so v grajski dvorani v različnih kategorijah nagradili najboljše posameznike in ekipe

Aleša Bagari, Tjaša Gazdag, Fiona Zečiri

Uroš Pavlović, Jure Kuhar, Tilen Džafič

V izčrpni knjižici »Športni dosežki v letu 2015«, ki so jo organizatorji razglasitve izdali tudi za lansko leto, so poleg fotografij in opisa najboljših oziroma njihovih športnih dosežkov navedeni tudi podatki o članstvu v klubih, društvih in zvezah v mestni občini v minulem letu. Tako je trenutno v občini registriranih 130 izvajalcev športnih programov; v 75 društvih, ki se jih je lani prijavilo na občinske razpise, je bilo v posamičnih in ekipnih športih, športni rekreaciji in v invalidskem športu vključenih kar 4886 članov (3015 moških in 1871 žensk).

Ti se ukvarjajo z več kot 30 različnimi športnimi panogami, cilji pa so različni – od rekreacije do tekmovalnosti.

ter šoli za športne dosežke v minulem letu. Plakete najboljšim sta podelila župan dr. Aleksander Jevšek in novi predsednik športne zveze Andrej Gomboši.

Najboljša ponovno Pavlović in Bagarijeva V posamičnem športu so najboljše športnice tekmovalka kickboxa Aleša Bagari iz Rakičana, med drugim zmagovalka evropskega pokala v konkurenci članic in mladinska evropska prvakinja, plesalka Plesnega kluba Zeko Murska Sobota Tjaša Gazdag (več prvih mest na državnih in mednarodnih tekmovanjih, med drugim tudi na sve-

tovnem pokalu), za tretjo najboljšo pa je bila izbrana članica Karate kluba Murska Sobota Fiona Zečiri, prav tako iz Murske Sobote. Zečirijeva je bila tretja v ekipnem tekmovanju mladink na svetovnem prvenstvu in evropska mladinska prvakinja. Murskosoboški odbojkar Uroš Pavlović, član državne reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu senzacionalno osvojila naslov podprvaka, je za minulo leto najboljši športnik, drugi najboljši je rokoborec Rokoborskega kluba Murska Sobota Jure Kuhar.

Slednji je na lanskem svetovnem prvenstvu do 75 kg osvojil 18. mesto in je kandidat za olimpijske

50 let namiznega tenisa v Murski Soboti Namiznoteniški klub Sobota pripravlja v letu 2016 več prireditev v počastitev 50-letnice delovanja kluba. V slavnostnem 50. letu delovanja se klub ponovno vrača v 1. ligo. Ob 50. obletnici kluba pripravljajo v soboto, 5. marca, turnir nekdanjih in sedanjih članov kluba v športni dvorani Osnovne šole III Murska Sobota. V petek, 11. marca, bo ob 18. uri svečanost s podelitvijo priznanj v soboškem gradu in v soboto, 12. marca, organizirajo namiznoteniški ples v Banovcih. Državno prvenstvo za veterane in rekreativne igralce bo 23. aprila v športni dvorani OŠ III Murska Sobota. Sezono 2015/16, ki je 50. po vrsti, bodo zaključili avgusta s 47. Odprtim prvenstvom Murske Sobote za mladino – memorial Mirka Ungerja st. ter 2. memorialnim turnirjem Mirka Ungerja st., ki je bil soustanovitelj kluba, neumorni delavec na vseh možnih funkcijah v klubu ter zvezi in bil neizčrpen vir informacij. / Aleš Cipot

igre, ki bodo letos v Ríu de Janeiru. Tilen Džafič iz Černelavcev, sicer član Kickboxing kluba Murska Sobota, pa je med drugim za peto mesto na svetovnem prvenstvu med mladinci tretji najboljši športnik v občini. Igralec tenisa Mario Kegl in Boštjan Vogrinčič, športnik goalballa, oba iz Murske Sobote, sta za lanske odmevne dosežke najboljša športnika v konkurenci športa invalidov.

Najboljši med klubi so ...

Plesni klub Zeko Murska Sobota, katerega člani in članice so lani na domačih ter največjih evropskih in svetovnih tekmovanjih v vseh kate-

gorijah in zvrsteh osvojili kar 127 medalj, je najboljši klub med posamičnimi športni, Športno društvo Štefan Kovač trap Murska Sobota je drugi najuspešnejši, Rokoborsko društvo Sobota pa tretji najboljši moški klub v posamičnih športih.

Odbojkarski klub Panvita-Pomgrad Murska Sobota, Košarkarski klub Radenska Creativ in Rokometni klub Pomurje so tri najboljše moške ekipe med kolektivnimi športi v mestni občini v letu 2015, Ženski odbojkarski klub Murska Sobota, Ženski košarkarski klub Pomurje in Dodgeball-Catwoman SLO pa trije najboljši klubi med ženskimi ekipnimi športi.

OŠ 1 Murska Sobota z najboljšimi rezultati V kategoriji šolskega športa sta bili za najboljši mladi športnici razglašeni Maja Čopi, učenka 7. razreda OŠ II Murska Sobota, in Asja Benčec, učenka 9. razreda OŠ III. Obe sta članici Društva za športno rekreacijo Murska Sobota in tekmujeta v različnih disciplinah športne gimnastike. Med mladimi športniki je naslov najboljšega pripadel judoistu Janu Lukaču, učencu 9. razreda OŠ Bakovci. OŠ I je šola z najboljšimi rezultati v šolskem športu v letu 2015, posebno priznanje za razvejano športno dejavnost pa je prejela OŠ IV.

šport

februar 2016

/

21

Želijo postati pomurski prvaki Aleš Cipot

Ob nastopanju v PKL tekmujejo tudi v pokalu Spalding PARKL (Ptujska amaterska rekreativna košarkarska liga). Trenutno so v četrtfinalu tekmovanja, cilj je priti čim dlje.

Košarkarsko društvo Nona Sobota tekmuje v Pomurski košarkarski ligi (PKL). Doslej so na desetih tekmah zabeležili en poraz.

Ideja o ustanovitvi kluba je med Tomažem Dundekom, Gregorjem Fickom in Davorinom Pokom tlela kar nekaj časa, vendar je do njene uresničitve prišlo šele leta 2008. Klub je vedno deloval izključno na ljubiteljski osnovi in z nastopanjem v PKL. Obetali so si sicer, da bi jim starejši košarkarski klub v mestu – Radenska Creativ Sobota – kdaj pa kdaj posodil kakega mladinca, ki še ne bi bil pripravljen za nastop v članski ekipi njihovega moštva. Cilj v letošnji sezoni je osvojiti naslov pomurskih prvakov še tretjič zapored in četrtič v zadnjih osmih sezonah. So najuspešnejša ekipa v pomurski ligi. Žal pri tem ne gre

prezreti dejstva, da od šestih ekip v PKL trenutno samo KD Nona Sobota in Beltinci močno izsto-

pata po kakovosti. Prvak PKL ne dobi pravice nastopa v slovenski ligi, saj pomurska liga ni pod

okriljem Košarkarske zveze Slovenije. O prijavi za nastopanje v četrti slovenski ligi ne razmišljajo,

saj so stroški tekmovanja bistveno višji, in tudi trenirati bi morali večkrat kot le enkrat tedensko.

Ob nastopanju v PKL tekmujejo tudi v pokalu Spalding PARKL (Ptujska amaterska rekreativna košarkarska liga). Trenutno so v četrtfinalu tekmovanja, cilj je priti čim dlje. Z novim sponzorjem, ki je klub opremil z novo športno opremo, so se izboljšali pogoji za tekmovanje, še vedno pa stroške tekmovanja v ligi več ali manj krijejo igralci sami. Zanimive so ideje o organizaciji dneva murskosoboške košarke, na katerem bi sodelovali vsi trije klubi iz mesta – KK Radenska Creativ Sobota, ŽKK Pomurje in KD Nona Sobota.

Gomboši prevzema vodenje Športne zveze Murska Sobota Geza Grabar Zveza, ki šteje 57 društev, klubov in združenj iz Mestne občine Murska Sobota, je novega predsednika dobila po 29 letih. Toliko let ji je namreč predsedoval neumorni Stanko Kerčmar.

Seja skupščine, dvajseta po vrsti, je kot programsko-volilna imela posebno težo, saj so izbirali novega predsednika. 52 predstavnikov članic zveze, ki so se udeležili skupščine, je Andreju Gombošiju namenilo 31 glasov, dvajset pa njegovemu protikandidatu Zoranu Kosu, en glas pa je bil neveljaven. Več o programu Gombošija bomo pisali v naslednji številki Soboških novin. Pred volilnim delom skupščine sta sicer še stari predsednik zveze in murskosoboški župan dr.

Aleksander Jevšek tradicionalno podelila priznanja Športne zveze Murska Sobota za leto 2016.

Predsedstvo zveze se je na zadnji seji odločilo, da naziv častni član ŠZ Murska Sobota za izjemne zasluge in dosežke za razvoj športne dejavnosti podeli sekretarju zveze Ludviku Zelku, za 50 let delovanja in pomemben prispevek k razvoju športne dejavnosti v naši sredini pa plaketo Namiznoteniškemu klubu Sobota. Zelko ima za sabo več kot 36 let poklicnega dela v murskosoboški športni zvezi oziroma njenih predhodnicah, šest let pa kot amater. To je kar 42 let neprekinjenega delovanja v športni dejavnosti. Kerčmar je v vlogi predsednika predstavil še zadnje poročilo o športni dejavnosti med dvema sejama skupščine. Ob tej priložnosti

je za interno uporabo tudi letos v revijalnem formatu izšla brošura »Soboški šport« s prerezom športnih in drugih aktivnosti ŠZ Murska Sobota v letu 2015.

V nagovoru na skupščini je župan dr. Aleksander Jevšek v zvezi s financiranjem športa v letu 2016

financiranja športnih klubov, se je dotaknil tudi investicij v objekte, ki so v lasti občine. Za obnovo strehe športne dvorane OŠ III, kjer se dela že zaključujejo, bo občina namenila 234 tisoč evrov, v Fazaneriji bo s 108 tisoč evri sofinancirala postavitev montažne teniške dvorane,

Staša Špur piše zgodovino Ksenija Glažar Na letošnji seznam mednarodnih sodnikov in pomočnikov sodnika, ki ga je izdala mednarodna nogometna zveza FIFA, se je prvič v zgodovini pomurskega nogometa uvrstila ženska sodnica, in sicer 27-letna Staša Špur iz Satahovcev.

Stanko Kerčmar in Andrej Gomboši

zagotovil, da se sredstva za področje športa kljub krčenju proračunskih sredstev in vedno nižjemu financiranju občin v smislu povprečnin s strani države ne bodo zmanjšala. Za delovanje športne dejavnosti v mestni občini bo – enako kot lani, tudi v letu 2016 iz proračuna namenjenih 200 tisoč evrov. V mestni občini naj bi z letošnjim letom spremenili tudi merila za dodeljevanje sredstev, in sicer bodo upoštevali priporočila Olimpijskega komiteja Slovenije, pri tem vedno kočljivem področju pa ne bodo zaobšli niti mnenja Športne zveze Murska Sobota. Seveda ne bo šlo brez prijavljanja na razpise. Župan, ki je poudaril, da občina ne more biti glavni in edini vir

prav tako obnovo garderob stadiona, (so)financirala pa bo tudi izdelavo načrta za zimski bazen. Do pridobitve ustreznih virov sredstev za njegovo gradnjo (vrednost tovrstnih objektov je med 5 in 7 milijoni evrov) naj bi iz občinskega proračuna namenili pol milijona evrov za montažni balon zimskega bazena v mestnem kopališču.

Ker je končno v lasti MO Murska Sobota tudi objekt TVD Partizan (nekdanji Sokolski dom), je župan obljubil njegovo temeljito prenovo v naslednjih treh, štirih letih, ko bo 100. obletnica neprekinjenega delovanja organizirane športne dejavnosti v Murski Soboti. Ta se je namreč začela z ustanovitvijo društva Sokol 18. marca 1920.

Špurova izpolnjuje vse kriterije in je na listi mednarodnih pomočnic sodnic za leto 2016 zaradi daljše neaktivnosti zamenjala Majo Dovnik. S sodniško kariero je začela pred petimi leti, nogomet pa vzljubila in začela igrati že pri desetih. Bila je tudi trenerka mlajših selekcij, ki jih je znala odlično uvesti v ženski nogomet, ki postaja v pokrajini ob Muri vse bolj priljubljen.

Nogometna sodnica pravi, da jo je uvrstitev med mednarodne pomočnice sicer zelo presenetila in še bolj razveselila. »Priznam, da me je malo tudi strah, čeprav se hkrati izjemno veselim prvih izzivov. Naziv je šele začetek, iz priložnosti moram zdaj tudi kaj ustvariti,« pravi mlada Satahovčanka. »Sodila bom na višji ravni in res me zanima, kako igrajo drugje, s kakšnimi sistemi, kakšne so razlike v tekmovanjih,« še dodaja. Ob vprašanju, kje vse bo sodila, razloži, da UEFA slovenski nogometni zvezi pošlje seznam tekem in zanje določi sodnike. »In potem tisto tekmo sodiš. Lahko je to prijateljski turnir, lahko je prvenstvena tekma. Lahko je to pri nas ali kje drugje v Evropi ali celo na svetovnem prvenstvu!« se veseli novih izzivov. Iz murskosoboškega medobčinskega društva nogometnih sodnikov je na mednarodni listi sodnikov kot pomočnik le še Robert Vukan.

22

/februar 2016

Bakovci zmagovalci zimskega turnirja Tudi letos je Medobčinska zveza malega nogometa Murska Sobota organizirala skupni zimski turnir v malem nogometu, ki so se ga udeležile ekipe, ki nastopajo v travni in asfaltni ligi. V finalu sta se pomerili ekipi ŠDMN Bakovci in ŠD Trnje. Slednji so morali priznati premoč ekipi iz Bakovcev, ki je turnir dobila že lansko leto. Tako je v rokah bakovskih nogometašev ostal tudi prehodni pokal. Tretje mesto si je priigrala ekipa KMN mladih Odranci, ki je premagala četrte RŠD Kamenci. Podelili so tudi nazive za najboljše igralce turnirja. Najboljši je bil Rok Buzeti, najboljši strelec Sašo Kociper, za najboljšega vratarja pa so izbrali Jana Miholiča. / Ksenija Glažar

šport

Menartova in DŠR Murska Sobota nagrajena za uspešno delo Geza Grabar Na novoletnem druženju je Športna unija Slovenije, katere član je tudi Društvo za športno rekreacijo (DŠR) Murska Sobota, prizadevnim športnim delavcem in društvom za dolgoletno delo na področju športna podelila priznanja.

Mladi atleti lani blesteli Združeni v Atletskem klubu Panvita se lahko pohvalijo z vrsto odmevnih rezultatov, doseženih doma in na tujem. Vse to jih je pripeljalo do tega, da je v klubu trenutno kar enajst kategoriziranih športnikov. Športniki državnega razreda so tako tekač na 800 metrov Aleš Zver ter sprinterji Alen Forjanič in Maja Kadiš (oba na 200 m), Sabina Kopun (100 m) in Luka Žerjav (400 m). Status športnika mladinskega razreda ima šest mladih atletov oziroma atletinj: Tami Ščančar (200 m) ter Miša Horvat, Veronika Heric in Ria Grof (vse 4 x 100 m), v metu kopja oziroma krogle pa Nina Šinko in Maja Magdič. Devet mladih atletov je na državnih prvenstvih, atletskem pokalu Slovenije in za slovensko državno reprezentanco skupaj lani osvojilo kar 59 medalj, največ (27) zlatih. V tej skupini najbolj izstopajo Tami Ščančar (16 odličij), Veronika Heric (10), Miša Horvat (9) ter Ria Grof in Maja Magdič (po 6). Preostali trofejni atleti so še Niko Car (4), Blaž Pučko in Nina Šinko (po 3) ter Dino Vinkovič (2). / Geza Grabar

Med petimi prejemniki priznanj je bila s srebrnim redom za športne zasluge odlikovana tudi Milica Menart, članica DŠR Murska Sobota, društvo pa je prejelo zahvalno listino za 95-letno neprekinjeno delo. Menartova je v društvu dejavna od leta 1994. Začela je kot organizator športne vadbe za vse starostne skupine. Športno gimnastiko je v društvu začela uvajati leta 2000, kar je pomenilo novo rojstvo športne gimnastike v mestu, saj je v vmesnem obdobju ta bazična športna disciplina zamrla. Po zaslugi Menartove je društvo postalo eno vodilnih društev na področju gimnastičnih disciplin v Sloveniji. Milica Menart je bila in je še danes mentorica številnim vaditeljem in trenerjem s področja športne rekreacije in tekmovalne gimnastike, ki delujejo v Sloveniji. Dejavno sodeluje tudi v organih Gimnastične zveze Slovenije. Športna unija Slovenije je članom podelila tudi zahvalne listine za neprekinjeno delovanje na področju športne rekreacije. Med prejemniki je za 95 let delovanja tudi Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota. V odsotnosti predsednika društva Darija Iliča jo je prevzel podpredsednik Jože Stvarnik. Društvo Sokol je bilo v Murski Soboti ustanovljeno 18. marca 1920. Ne glede na preimenovanja in reorganizacije delovanje društva temelji na bogatih tradicijah predhodnic in ima še naprej pomembno vlogo pri razvoju športa pri nas. To se odraža v množičnosti, sposobnih kadrih in solidnih prostorskih pogojih, vse v želji mladih, ki se želijo dokazati na različnih področjih športnega udejstvovanja.

Športna oprema za ŠD Kupšinci

V spomin Žikiju Rokometaši Pomurja so organizirali četrti rokometni turnir oziroma II. Žikijev memorial . V spomin na pokojnega dolgoletnega rokometnega delavca, trenerja, igralca in funkcionarja Vlada Roškarja - Žikija so ga ekipe ob odprtju počastile z minuto molka. Prvo mesto so osvojili rokometaši Drave, drugo mesto Arcont Radgona in tretje domačini. Najboljši strelec turnirja je bil Gregor Gregorec (RK Pomurje) s 17 zadetki, najboljši vratar Matic Šulek (RK Drava Ptuj) in najboljši igralec Darko Zorko (RK Arcont Radgona). / Aleš Cipot

V okviru akcije »Spravimo otroke z ulice!« je eden izmed tekstilnih trgovcev slovenskim klubom prvič podaril nogometne drese za vse starosti. Dresi so iz materiala Clima cool ter vsebujejo zgornji in spodnji del ter nogavice, podarili pa so jim tudi športne torbe. V Športnem društvu Kupšinci so poudarili, da so veseli, da so bili del te akcije in da lahko njihovi nogometaši odslej trenirajo v novih dresih. Prejemnikov kompletov je bilo več, športno opremo pa sta v prostorih športnega društva v Kupšincih predala generalni vodja prodaje Ante Rimac in direktorica PlasmaN grupe Nataša Đuričić. / Aleš Cipot

Foto: Jasmina Muhič

februar 2016

AVTOR: JANEZ DONŠA

JUTRANJI OBROK HRANE

ANŽLOIGRALEC VARJEV IN FILM IZ REŽISER LETA 1993 HOWARD

DLAKE POD NOSOM

OČE ABELA IN KAJNA

SOZVOČJE VEČ TONOV PRIPADNICA JONOV IGOR MAJCEN RAZSVETLJAVA

SRBSKA IGRALKA (EVA) RIBJEKOŽNOST TRGOVSKA POTNICA

NABIRALEC JAGOD

ROCK GLASBENIK COOPER

ZIDARSKO ORODJE, OMETAČA

GARJE

NEPRAVI OČE ZVENEČ GLAS MOTORJA PESNIK MERMOLJA TEMELJNA UPRAVNA ENOTA

KONTAKT

OTOČJE PRI SICILIJI

SEZNAM JEDI VOJNA LADJA MESTNI PREDEL KOPRA

PRIPRAVE ZA REZANJE EDGAR ALLAN ...

PLANŠARSKI POKLIC

TIM DUNCAN

BRANJEVAMERIŠKI KA, KI FIZIK PRODAJA (JEROME) ZELJE

OZEBLINA (REDKO) LELA NJATIN NAŠA NAJBOLJŠA SMUČARKA

HITER TEK KONJA

ZOLTAN FABRI SLOVENSKI SMUČAR (PETER)

AMERIŠKA FARMA VODNI VRTINEC (STAR.) KAMION Z NAGIBNIM KESONOM

NEENAKOMERNOST PULZA

LETALEC TEK NA KRATKE PROGE

... DE JANEIRO ŠTUDENT, KI PAVZIRA

KIRKIN OTOK ARTIČOKI SLIČNA RASTLINA

DRAGA AHAČIČ POPOLNA PRAZNINA ZNAMKA ŠPORTNE OBUTVE

SLOVESEN MIMIHOD VOJAŠKIH ENOT RUDI VERŠNIK

BIVALNI PROSTOR, SOBA

PISATELJICA KODRIČ LUCIJA ČOK

PLAVANJE KRAVLA

NADZORNIK NA POSESTVU FEVDALCA

ANTON NAŠA DERMOTA TISKOVNA PREMEAGENCIJA TENEC, LUMP STRMINA, STRMEC

NERESNIČNA VEST

DOLGO OBDOBJE

ZBODLJAJ NAUK O PRAVILNI PREHRANI BOLNIKOV JAZ, TI, ?

NAJMLAJŠI ZEMELJSKI VEK

PREBIVALEC IRAKA

ZATRJEVANJE

FORDOV MALČEK

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 7. marca 2016 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka iz prejšnje številke: Milena Kozic, Lendavska 59, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.

Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

murska sobota nekoč

ŽIVAL MOŠKEGA SPOLA

VISOKA GRK, KI ČUTNO AMERIŠKI KARTA JE REŠIL VZNEMIRKITARIST KILOVOLT SMUČARKA SFINGINO JENJE (STEVE) MITTERUGANKO MEIER

KRUH IZ AJDOVE MOKE

OBVESTILO OBČANOM Spoštovani občani, v Uradnem listu RS, št. 107/2015, ki je bil objavljen 31. 12. 2015, je objavljen javni poziv (36SUB-SOCOB15) za nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območju občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, ki ga je objavil Eko sklad.

FILMSKI GRK

TANJA ZUPAN

23

/

IHTIOZA - kožna bolezen, ribja koža FRIEDMAN - ameriški fizik (Jerome) KARDIJ - artičoki sorodna rastlina

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: TIKVA, OGLAR, PLATO, MIRAN, OČE, ZADETEK, OPREDELITEV, RL, GRANULOM, LJUBO, NEC, ŠANSA, ERIK, JO, MAN, KNA, AJA, IBSEN, ŠAGRIN, ČRET, EMILIO, OO, EPOKSIDI, WORD, PM, DIETIK, ADDA, LES, TJ, LAN, BIK, ANODA, LANOLIN, VILE, JI, SVOJAT, ITALIJA, TOKATA, NETEK, NAVTIČAR, AVANS, ALOA.

PREDMET IN NAMEN JAVNEGA POZIVA Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trda goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območju občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka, ki ga je sprejela tudi Mestna občina Murska Sobota.

Nepovratna finančna sredstva so namenjena socialno ogroženim družinam, dodeljena pa bodo tistim, ki živijo na območju, kjer občina nima določenega prednostnega načina ogrevanja.

Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za zamenjavo stare kurilne naprave na trda goriva v stanovanjskih stavbah z: - A – novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki bo priklopljena na centralno ogrevanje, - B – novo enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogrevanju prostora, v katerem je postavljena.

Rok in način prijave Upravičenec oz. oseba, ki izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa, se lahko prijavi na javni poziv od dneva objave v Uradnem listu RS do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS. Vloga se vloži pisno na predpisanih obrazcih z vsemi dokazili in prilogami osebno ali po pošti na naslov Eko sklad, j.s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.

Pridobitev informacij in obrazcev Občani lahko pridobijo informacije in obrazce na spletni strani Eko sklada www.ekosklad.si, v rubriki Razpisi. Za informacije o javnem pozivu lahko pokličejo na tel. št. 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 13. in 15. uro. Javni poziv, vso dokumentacijo in obrazce lahko občani prejmejo brezplačno po pošti, če jo naročijo na zgoraj navedeni telefonski številki ali pisno zaprosijo na naslov Eko sklad, j.s., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.

Občani Mestne občine Murska Sobota lahko vse informacije v zvezi z javnim pozivom pridobijo tudi v Energetsko svetovalni pisarni, ki se nahaja v Pokrajinski in študijski knjižnici, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota, prvo nadstropje.

Stranke se naročajo na telefon občine 02 525 16 77 ali po e-pošti mestna.obcina@murska-sobota.si. Svetovanje poteka ob torkih od 16.00 ure (nekje do 18. ure).

Pripravil: Oddelek za okolje in prostor

Mestni vrvež in pust v Murski Soboti nekoč Foto: arhiv Galerije Murska Sobota

24

/februar 2016

PRIREDITVE četrtek, 18. 2. 2016, ob 12.00

regionalno srečanje DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE in TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE / PiŠK Murska Sobota

petek, 19. 2. 2016, ob 22.00

VEČER ELEKTRONSKE GLASBE / Mikk Murska Sobota

četrtek, 25. 2. 2016, ob 17.00

predstavitev knjige dr. Alojz Šteiner: »SLOVENSKA VOJSKA MED TRANZICIJO IN TRANSFORMACIJO« / PiŠK Murska Sobota

petek, 26. 2. 2016, ob 22.00

klubski kultivator DOT / Mikk Murska Sobota

sobota, 27. 2. 2016, ob 19.00

Mikkov STAND UP večer / Mikk Murska Sobota

petek, 4. 3. 2016, ob 10.00

VIZIJE 2016 – OBMOČNO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE, JSKD OI Murska Sobota grajska dvorana, Murska Sobota

četrtek, 10. 3. 2016, ob 19.00

družabni večer »MOČ RESNICE«, v okviru programa NEODVISEN.SI gostje: Vlasta Nussdorfer, Miha Kramli, Bojan Kodelja Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 16. 3. 2016, ob 9.00

MLADI ODER 2016 – OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE, JSKD OI Murska Sobota Gledališče Park v Murski Soboti in grajska dvorana, Murska Sobota

četrtek, 17. 3. 2016, ob 17.00

predstavitev zbornika »PROTESTANTIZEM VČERAJ, DANES, JUTRI«, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija / PiŠK Murska Sobota

Neugasljiva karizma gasilca

petek, 18. 3. 2016, ob 19.00

potopisno predavanje Mateja Koširja ČUDOVITA PATAGONIJA Gledališče Park v Murski Soboti

Geza Grabar

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE torek, 23. 2. 2016, ob 10.00

PRAVLJICA IN USTVARJALNA DELAVNICA za otroke od 4. leta Pokrajinska in študijska knjižnica (PiŠK) Murska Sobota

sreda, 24. 2. 2016, ob 16.30

PRAVLJICA IN USTVARJALNA DELAVNICA za otroke od 4. leta PiŠK Murska Sobota

ponedeljek, 14. 3. 2016, ob 17.00

Max Velthuijs: »ZALJUBLJENI ŽABEC«, Lutkovno gledališče Fru-Fru za lutkovni abonma in izven / Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 15. 3. 2016, dopoldne

Max Velthuijs: »ZALJUBLJENI ŽABEC«, Lutkovno gledališče Fru-Fru za lutkovni abonma / Gledališče Park v Murski Soboti

GLEDALIŠKE PREDSTAVE / Gledališče Park v Murski Soboti četrtek, 18. 2. 2016, ob 19.00

J. Karas: »SLOVENSKA LITERATURA OD A DO Ž«, Špas teater Mengeš za abonma komedija in izven

četrtek, 25. 2. 2016, ob 19.00

komedija s Polono Požgan Janja Vidmar: »ALFA SAMICA« za izven

petek, 11. 3. 2016, ob 19.00

Henrik Ibsen: »HEDDA GABLER«, SNG Drama Maribor za abonma drama/komedija in izven

KONCERTI sobota, 20. 2. 2016, ob 19.00

evropska turneja JAKA KOPAČ NEW YORK QUARTET, za izven Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 5. 3. 2016, ob 20.00

KOMBINAT, za glasbeni abonma in izven / Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 5. 3. 2016, ob 22.00

WEREFOX (Slovenija) / Mikk Murska Sobota

petek, 11. 3. 2016, od 10.00 do 13.00

SVIN (Danska) / Mikk Murska Sobota

RAZSTAVE na ogled do 30. 6. 2016

»PRIŠO JE GLÁS – PREKMURCI V VOJNI 1914–1918« Pomurski muzej Murska Sobota

na ogled do konca februarja

razstava SANDIJA ČERVEKA / Galerija Robin, Murska Sobota

na ogled do 23. 3. 2016

razstava POMURSKIH UMETNIKOV IZ STALNE ZBIRKE GALERIJE Galerija Murska Sobota

na ogled do 29. 2. 2016

»POROČNE FOTOGRAFIJE«, Korak naprej / PiŠK Murska Sobota (avla)

na ogled do 19. 2. 2016

»SKUPAJ NA POTI ZA ČLOVEKA ŽE 20 LET«, Društvo »Projekt Človek« PiŠK Murska Sobota (dvorana)

Ernest Eöry, legenda slovenskega in pomurskega gasilstva, je praznoval 80 let.

Vodstvo Pomurske gasilske regije mu je v sodelovanju z njegovim matičnim društvom PGD Murska Sobota na predvečer velikega življenjskega jubileja v gasilskem domu v Murski Soboti pripravilo prisrčno presenečenje. Njemu v čast so se zbrali predsedniki in poveljniki vseh 21 občinskih gasilskih zvez, njegove nekdanje sodelavke iz Gasilske zveze Slovenije, župan mestne občine in drugi, da mu izkažejo globoko priznanje za vse, kar je storil za slovensko gasilstvo. Druženje je bilo nenapovedano, zato je bilo presenečenje popolno. Eöry se uvršča med najpomembnejše slovenske gasilce. Do leta 2008 je bil kar devetnajst let na čelu slovenskih gasilcev, potem pa imenovan za častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije; po 16-letnem vodenju PGD Murska Sobota je leta 2013 postal častni predsednik matičnega društva.

Zaslužen za širitev prostovoljnega gasilstva Jubilant, ki že vrsto let živi v Murski Soboti, se je v gasilske vrste vključil leta 1950 v rodnem Hodošu, sredi šestdesetih let pa je začel delovati v organih velike murskosoboške gasilske zveze, ki jo je vodil med letoma 1968 in 1993.

Eöry ima izjemne zasluge pri širitvi prostovoljnega gasilstva na Slovenskem in njegovem uveljavljanju v lokalnem okolju. Aktiven je bil ob sprejemanju nove zakonodaje s področja gasilstva in požarnega varstva ter izobraževanju in usposabljanju gasilskega kadra. Velik pečat je dal tudi širitvi mednarodnega sodelovanja, zlasti s sosednjima Avstrijo in Madžarsko. Ob najvišjem priznanju v gasilski organizaciji – priznanju Matevža Haceta, ter najvišjem priznanju za življenjsko delo s področja zaščite in reševanja – kipec Civilne zaščite RS, ga je predsednik države odlikoval tudi z zlatim redom za zasluge.

PREDAVANJA četrtek, 18. 2. 2016, ob 17.30

Nataša Bavec: »IZBRANE VRSTE PTIC GNEZDILK OB REKI MURI«, Društvo za opazovanje ptic / PiŠK Murska Sobota

petek, 19. 2. 2016, ob 18.00

okrogla miza z mag. TANJO FAJON, ki jo bo vodil dr. ALEKSANDER JEVŠEK / PiŠK Murska Sobota

sreda, 24. 2. 2016, ob 17.00

Hospic: »SKRIVNO ŽIVLJENJE PREZRTIH BOLNIKOV« PiŠK Murska Sobota

ŠPORT od 22. 2. do 26. 2. 2016, vsak dan od 9.00 do 14.00

AKTIVNE ZIMSKE POČITNICE za otroke od 7. do 10. leta starosti telovadnica OŠ III Murska Sobota

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.

Judoisti med najboljšimi v državi V Mariboru so podelili priznanja za najboljše judoiste in judoistke v letu 2015. Med nagrajenci je bil tudi Judo klub Murska Sobota. Član kluba Blaž Küplen je v starostni skupini starejših dečkov med vsemi judoisti v letu 2015 osvojil skupno tretje mesto. Skupno je Judo klub Murska Sobota med starejšimi dečki osvojil odlično drugo mesto, zanj pa so zaslužni judoisti David Žido, Bine Banfi, Blaž Küplen, Vid Lunežnik, Klemen Bejek in Leon Titan Preininger. Murskosoboški judoisti vabijo vse ljubitelje juda na 50. mednarodni judo pokal Murska Sobota in peti memorial Antona Tončka Kosa, ki bo 19. marca v športni dvorani Osnovne šole I Murska Sobota. / Aleš Cipot, foto: Ksenija Glažar