Sn 148 november splet by Murska Sobota

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

19. november 2015 / številka 148

Kako vdihniti dušo središču mesta Ideje o oživljanju središča pomurske prestolnice postajajo vse glasnejše in realnejše. Kakšni so načini in katere ideje prevladujejo, smo preverili pri županu in dveh direktorjih javnih zavodov. »Zapora Slovenske ulice je premalo, mestnemu središču je najprej

treba dati vsebino,« je med drugim mnenje župana dr. Aleksandra Jevška. Pri tem so prvi koraki že narejeni. Tako so začeli s kulturno-zabavnimi dogodki, ki so jih načrtno preselili na Slovensko ulico, razvijajo ideje o novih dogodkih, povezanih s tradicijo in kulinariko pokrajine, prav tako podpirajo načrte Komunale, da bi se mesečni sejmi preselili na Slovensko ulico. Domislice o oživljanju mestnega središča so na občini med drugim prepustili

Izjemna življenjska pot: 106 let Matilde Serec / stran 7

tudi študentom, zlasti pri prostorskem planiranju in vsebinskih idejah. Pod taktirko Sobočanke Darje Matjašec, profesorice na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani, so se študenti tako že posvetili tej nalogi. Direktor javnega podjetja Komunala Tadej Ružič meni, da je zaprtje Slovenske ulice v Murski Soboti zanimiva ideja: »Vendar le v delu od Blagovnice do Zvezde. Tako bi s primerno ureditvijo pohodne povr-

Kako v Murski Soboti obujajo Kekca / stran 14

šine, zasaditvami in drugim v središču Murske Sobote dobili neke vrste mini korzo, po vzoru denimo nam primerljivega mesta Čakovec, kjer to odlično deluje.« Slovensko ulico bi na delu med Šopingom in Blagovnico za promet zaprla tudi direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota mag. Brigita Perhavec. »Vendar šele takrat, ko bi bili objekti ob tej ulici napolnjeni s kakovostno vsebino in bi se na ulico vrnilo življe-

nje,« dodaja Perhavčeva. Prvi korak k temu je prav gotovo preselitev turistično-informacijske pisarne, ki je zdaj na neprimerni lokaciji – v prostorih knjižnice, v nekdanje prostore NLB na Slovenski ulici. V tem prostoru bo nastalo informacijsko-kulinarično središče, v katerem bo mogoče dobiti kakovostne informacije o regiji in kupiti izdelke domačih ponudnikov, ob tem pa bodo pripravljali degustacijskokulinarične dogodke.

Intervju: Matej Čer / stran 15

/november 2015

Vdihniti dušo Najstarejša občanka, obujeni Kekec, mestno središče, posel z dušo. Začutite jih.

Srečanje starejših Sobočanov Mestna občina Murska Sobota je v sodelovanju z Mestnimi četrtmi v kavarni hotela Diana priredila tradicionalno srečanje starejših iz mesta Murska Sobota. Od 1760 povabljenih se je srečanja udeležilo okrog 500 občank in občanov, starejših nad 70 let. Zbrane je nagovoril župan dr. Aleksander Jevšek ter jim zaželel dobrega zdravja in zlasti veliko pozitivne energije. Nastopili so učenci Osnovne šole II, ki so pripravili prikupen program, namenjen prav babicam in dedkom. Sicer pa se v okviru praznovanja tedna starejših v sodelovanju z Rdečim križem, društvi upokojencev, invalidov in slepih ter Centrom za socialno delo dodelijo tudi paketi socialno ogroženim starejših občanom. / Vida Lukač

Zeko si je prislužil čestitke župana Župan Jevšek je čestital plesnemu trenerju Dejanu Zečeviću, ki že vrsto let uspešno vodi Plesni klub Zeko. Plesalci plesnega kluba so na nedavnih svetovnih tekmovanjih v Ostravi na Češkem in Riminiju v Italiji segli po prvih mestih posamično in ekipno ter s tem v svet ponesli tudi ime naše občine. Svetovna prvakinja v street dance showu je postala Tjaša Gazdag, osvojili so prvo mesto v veliki produkciji, tretje mesto v discu solo je osvojila Živa Horvat. Svetovni prvak v breakdanceu je postal Aleš Ivanuša, medtem ko je članska ekipa v breakdanceu osvojila drugo mesto. Plesalci Plesne šole Zeko so večkrat nagrajeni tudi s strani Mestne občine Murska Sobota, ob podelitvi priznanj za naj športnike že vrsto let prejemajo najvišja priznanja.

Kar trojne jesenske počitnice v Rakičanu Med krompirjevimi počitnicami so v RIS Dvorec Rakičan pripravili kar tri počitniške programe. Prvi je bil srednjeveško obarvan, otroci pa so lahko oblekli srednjeveška oblačila ter spoznali jedi, lepopisje, frače in lokostrelstvo tistega časa. Drugi je bil po tematiki povezan z grajskimi konji. Mladi so se spoznavali s konji, sodelovali so pri hlevskih opravilih in hranjenju ter se med drugim preizkusili celo v jahanju. Tretji program, ki ga je vodila akademska slikarka mag. Natalija Šeruga, je bil za ljubitelje slikarstva, ki so se preizkusili v različnih risarskih in slikarskih tehnikah. / Ksenija Glažar

Duša je sicer precej neotipljiv pojem, toda ko govorimo o vsebini, ki jo rabi Murska Sobota, vemo, o čem govorimo. V tej številki smo tako preverili, kakšni so načrti občine pri tem. Kaj se mora zgoditi in kdaj, da bo mestno središče dobilo potrebno vsebino. Vsekakor ni dovolj zgolj zapreti glavne ulice za promet in čakati, da se bo od nekod pojavila ta duša. Kaj pomeni živeti z dušo in srcem, gotovo zelo dobro razume Matilda Serec iz Satahovcev. Ta klena 106 let stara gospa dokazuje, da je moč doživeti življenje v vsej njegovi veličini. Še vedno hudomušna in navihana kaže pot. Prehodila jih je mnogo in prav gotovo ji ni tuja tista, ki vodi človeka k njemu samemu. Pravi, da je zmernost pri tem nuja. Kako zmeren je treba biti pri poslu, je spet drugo vprašanje. Se preveč naprezamo, si vzamemo premalo časa zase? Gospa Matilda bi verjetno odgovorila pritrdilno. Kako je v praksi pri tistih, ki želijo biti uspešni? Ustavili smo se pri Kekcu, ki so ga oživeli v Murski Soboti. Kako je nekoč navihan fantič doživel drugo rojstvo in kam ga vodi pot, to je bil povod za naš obisk. Ustvarjalnosti in poguma mu še vedno ne manjka. Nekaj iztočnic za ustvarjalno in globalno razmišljanje ponujamo tudi v pogovoru s podjetnikom, ki trdi, da delo za denar ne prinaša prave vrednosti. Najboljše je tisto delo, ki prinaša vrednost za ljudi in okolje. Matej Čer to dobro ve. Kot boste lahko razbrali, se vse začne in konča pri duši – v poslu in v življenju. Le začutiti jo je treba. Tadej Buzeti, glavni in odgovorni urednik

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Mag. Robert Celec (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Aleša Kovač, Jasmina Opec Vöröš, Andrej Mešič, Goran Miloševič, Marjan Žekš Naslovnica: Trezino senje 2015, foto: Ksenija Glažar OdgovornI urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Oblikovna zasnova: Ksenija Šömen Grafična priprava: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., Vestnik Tisk: Druck Styria GmbH & Co KG, Avstrija Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166

november 2015

Želimo, da Fazanerija postane živa! Jasmina Muhič V prihodnosti se nam obetajo pokrito teniško igrišče, pokrit plavalni bazen in morebiti tudi združenje gorskega kolesarstva s skate parkom v zapuščenem skladišču družbe Petrol. Medtem ko je bilo razprav o tem, kako oživiti Fazanerijo, že veliko, so Mestne četrti Murska Sobota skupaj z mestno upravo pripravile javni forum o ureditvi tega območja. Uvodoma je župan dr. Aleksander Jevšek predstavil načrte

površine, na kateri bi lahko izvajali dejavnosti (šotorjenje, lokostrelstvo itd.).

Gorsko kolesarjenje in skate park v skladišče Petrola? Javne tribune so se udeležili tudi predstavniki gorskega kolesarjenja, ki so si za Srednjo poklicno in tehniško šolo že pred časom uredili progo za kolesarjenje. Da bi lahko postavili več prog, od najbolj preproste do tekmovalne, si želijo novega prostora, mogoče ravno na območju Fazanerije. Opozorili so, da si želijo ograjen prostor z omejenim dostopom, saj bodo le tako lahko preprečili popivanje mladih

Cilj: čim več ljudi pripeljati v Fazanerijo Mnoge ideje so zanimive in bi prav gotovo privabile mnogo obiskovalcev, vendar pa je treba objekte dopolniti z vsebino. Na to je opomnil Iztok Zrinski, ki je opozoril še na birokratske težave, saj je Fazanerija zaščiten gozd. »Naštete vsebine so odlične, treba jih je le umestiti v okolje. Toda uporabniki ob tem potrebujejo še toaletne prostore, elektriko, vodo in primeren dostop, to pa pomeni nove investicije in birokratske prepreke.«

Drsališče drugo leto v Trubarjevem drevoredu? Drsališče na Trgu kulture je ena najboljših zimskih popestritev v

Drage občanke, dragi občani! Letošnja jesen se nam, kar se vremena tiče, kaže s svoje najlepše, najbarvitejše in najbolj sončne plati. Navajeni neprijetnih, meglenih juter ob tem letnem času nas to jesen zjutraj pozdravlja sonce, ki ožari in v vsej lepoti razkrije v tople barve preoblečeno naravo. V mesecu, ko posebno pozornost namenjamo starejšim, sem lahko doživel del barvite in bogate jeseni življenja naših občank in občanov. Ti pristni jesenski utrinki – kakor so tudi poimenovali svojo prireditev člani Društva upokojencev Murska Sobota – so bili res prav posebna doživetja!

ter povedal, kako potekajo in kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Poudaril je tisto, kar imamo, torej bazen, ki je bil zgrajen pred 80 leti in se ni spreminjal, nogometno igrišče izpred 90 let in nekaj različnih zainteresiranih skupin, kot so denimo taborniki in gorski kolesarji. Ob tem je izpostavil enega najbolj pričakovanih projektov, pokrito letno kopališče, saj regija poleg toplic potrebuje tudi rekreativne, plavalne bazene, v katerih bi lahko osnovnošolci, srednješolci in starejši plavali poleti in pozimi. Hkrati je predstavil še projekt pokritih teniških igrišč. »Tri igrišča bi bila pokrita, vendar ne z balonom, ampak z železno konstrukcijo in streho, ki bi se poleti lahko odprla. Tako se sezona v mrzlih dneh ne bi končala, ampak bi trajala vse leto,« je pojasnil Jevšek.

Motorični park v Fazaneriji V Fazaneriji imamo kinološki park, ki je žal brez vsebine. Udeleženci javne tribune so se strinjali, da bi bilo pametno vanjo umestiti motorični park, ki bi bil odličen prostor za družine in druge obiskovalce. Tako bi poleg občanov v mesto gotovo privabili obiskovalce tudi od drugod. K temu bi del vsebine lahko dodali še taborniki. Kot je povedal starešina rodu Veseli veter Luka Praček, si taborniki želijo zgolj hišice, v katero bi lahko spravili stvari, in delček neograjene

Z ustvarjanjem upokojenke in upokojenci dokazujejo, da zna biti tudi njihova jesen zelo ustvarjalna, zapolnjena in nikakor osamljena. S prozo, poezijo, slikanjem, ročnim ustvarjanjem ali petjem osmišljajo dneve, ob njih se družijo in si drugače pomagajo med sabo. Tudi srečanj s starejšimi v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih sem se, če mi je čas dopuščal, z veseljem udeležil, saj so ta druženja polna dobre volje in prijateljskih pogovorov. Toda najpristnejše med vsemi je bilo praznovanje rojstnega dne naše najstarejše občanke Matilde Serec iz Satahovcev. Verjetno ima le malo županov v Sloveniji to čast, da zaplešejo s 106 let staro občanko. In jaz sem jo imel! Gospa Matilda nam je z vedrostjo in pozitivno naravnanostjo vsem velik zgled. Na tem mestu se vsem občankam in občanom zahvaljujem za ta čudovita srečanja, vse tople stiske rok in izmenjane besede! Prav tako bi se želel zahvaliti še vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki skrbite za tiste občanke in občane, ki so na stara leta osamljeni, brez pomoči, morda celo finančnih sredstev. Z nesebično pomočjo jim osmišljate in zapolnjujete dneve. Iskrena hvala tudi vsem tistim prostovoljkam in prostovoljcem, ki ste vključeni v pomoč beguncem v Gornji Radgoni, Lendavi in drugih krajih po Sloveniji.

ob progah in uničevanje inventarja. »Prilagodili se bomo prostoru in njegovi velikosti, želimo pa si otroške proge, na kateri bi se otroci učili prvih trikov, srednje velike proge, na kateri bi lahko svoje znanje urili že malo starejši, in največje proge, ki bi bila primerna tudi za tekmovanja,« pojasnjujejo mladi kolesarji, ki v prihodnosti med drugim želijo najmlajše in tudi starejše poučiti o kolesarjenju, popravilu kolesa ipd. Zato se jim ideja, da bi se v prostorih zapuščenega skladišča družbe Petrol združili s skate parkom, zdi dobrodošla. Jevšek je k temu dodal, da se z družbo Petrol trenutno že dogovarjajo o najemu skladišča, ki se nahaja med BTCjem in trgovino Merkur.

mestu, vendar je hkrati tudi vir hrupa in zato vzrok za nelagodje stanovalcev v bližnjih blokih. Zato Mestna občina Murska Sobota išče novo lokacijo, ki bi bila za stanovalce manj moteča, med vsemi pa se trenutno zdi najprimernejša tista v mestnem parku v Trubarjevem drevoredu. Tam bi podolgovato drsališče postavili na travni površini, na asfaltiranih stezah pa bi Komunala postavila hišice za gostinske ponudnike in prodajalce. Kot je dejal Jevšek, bi moralo drsališče biti v središču mesta, ne na njegovem obrobju, saj je tam težje dostopno, težava pa bi lahko bila tudi pomanjkanje infrastrukture, kot se je v preteklosti že izkazalo.

Zato v tej številki občinskega glasila objavljamo poziv, da predlagate vse naj prostovoljce v naši občini, ki se jim bom v januarju naslednje leto na posebni prireditvi tudi osebno zahvalil. Zavedam se, da prostovoljci ne pričakujejo plačila in posebnih zaslug, toda prav je, da jih javno izpostavimo, saj se prav v tem trenutku še kako zavedamo, da bi bila Slovenija brez njih popolnoma nemočna. Vaš župan, dr. Aleksander Jevšek

/november 2015

aktualno

Občina priskočila na pomoč RRA Muri za tekoče posle Ksenija Glažar Šest zaposlenih iz Regionalne razvojne agencije (RRA) Mura v stečaju nadaljuje najnujnejše pri dogovoru za razvoj regije. 23. oktobra se je RRA Mura v stečaju iztekel odpovedni rok. To pomeni, da so se s tem dnem prenehale izvajati naloge, za katere je bila pooblaščena. Istega dne so o rešitvah za novo regionalno razvojno agencijo v Pomurju in trenutno najbolj nujnem dogovoru za razvoj regije razpravljali na seji razvojnega sveta pomurske regije, par dni pred tem pa že na seji sveta regije pomurski župani. Najbolj nujen je dogovor o razvoju regije, h kateremu je pozvala vlada in od katerega so odvisna evropska sredstva za regijo v programskem obdobju 2014–2020.

Pomurski župani s štirimi predlogi, a brez skupne rešitve Slavko Petovar (predsednik sveta regije, župan Občine Veržej) je na začetku seje razvojnega sveta pomurske regije povzel sejo sveta regije, ki je potekala par dni prej. Po njegovih besedah so pomurski župani razpravljali o rešitvah in novi razvojni agenciji, vendar so se razšli brez skupne rešitve. Predlogi

so bili kar štirje. Po prvem naj bi RRA Mura delovala v nekem prehodnem obdobju znotraj stečaja, medtem pa bi poiskali trajnejšo rešitev. Drugi predlog je predvideval mrežni pristop delujočih in že obstoječih lokalnih agencij. Po tretjem predlogu bi podelili začasni status in pooblastila za izvajanje dejavnosti, povezanih z regionalnim razvojnim programom, Sinergiji. Četrti predlog je predvideval ustanovitev nove agencije, predložen je bil celo osnutek v obliki javnega zavoda. Sejo sveta regije je Petovar zaključil s »pat položajem«. Upa, da bodo kljub vsemu spoznali, da je nujno poiskati rešitev, saj Pomurje potrebuje regijsko razvojno institucijo, da bi lahko nadaljevali razvojne naloge in uspešno črpali evropska sredstva. Do glasovanja o omenjenih predlogih sploh ni prišlo, saj župani niso niti izglasovali odvzema pooblastila RRA Mura v stečaju, zato ga, kot pravi Petovar, tudi nekomu drugemu niso mogli podeliti.

Murskosoboška občina namenila 31 tisoč evrov za šest zaposlenih za tri mesece Mestna občina Murska Sobota je pred sejo razvojnega sveta pomurske regije sklicala novinarsko konferenco. Župan dr. Aleksander Jevšek je pojasnil, da so 21. oktobra RRA Mura v stečaju nakazali 31 tisoč evrov za dokončanje splošnih razvojnih nalog po zakonu o

Šest zaposlenih bo tako tri mesece nadaljevalo najnujnejše delo v povezavi z dogovorom. Jevšek je to potezo označil kot koristno za vse pomurske občine, ne le za murskosoboško. spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in s tem omogočili nadaljevanje priprave ključnega dokumenta za regijo. Kot pravijo, svet regije agenciji v stečaju ni odvzel statusa regionalne razvojne agencije, zato je bilo nujno in upravičeno, da se zagotovijo potrebna sredstva za nadaljevanje priprave dogovora za razvoj regije. Šest zaposlenih bo tako tri mesece nadaljevalo najnujnejše delo v povezavi z dogovorom. Jevšek je to potezo označil kot koristno za vse pomurske občine, ne le za murskosoboško. Glede nove regionalne razvojne agencije je poudaril, da mora opravljati strateške razvojne naloge za razvoj regije, saj je bila za to ustanovljena, ne pa mehkih projektov, le da se obdrži. Preostale projekte naj po njegovih besedah opravljajo razvojni centri občin oziroma občinske agencije. Jevšek je pozneje na seji razvojnega sveta pomurske regije izrazil željo po vzpostavitvi zaupanja med pomurskimi župani, saj jih je stečaj RRA Mura le še dodatno razdelil.

Priprava projektov za dogovor za razvoj regije Branko Drvarič, predsedujoči razvojnemu svetu pomurske regije, je opozoril, da je ostalo gospodarstvo brez podpore ter da je projekte v okviru dogovora za razvoj regije treba pripraviti v enem mesecu. Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, je nadaljeval, da se mora pet odborov sestati ter pregledati in oceniti 350 projektov ter nato iz tega izluščiti od pet do deset ključnih regijskih projektov.

Negotova usoda štipendij Dunja Velnar je spregovorila o štipendijah, katerih usoda prav tako še ni znana. Med drugim je povedala, da so med dijaki in študenti ter podjetji sklenili 333 pogodb o štipendiranju in izplačali 3,19 milijona evrov štipendij, vendar je zdaj to razmerje porušeno. Kako naprej, ni znala pojasniti.

»Tehtanje hrušk in jabolk« Na seji je bilo slišati tudi, da ponujene rešitve nove regionalne razvojne agencije niso bile dovolj jasne, nekateri so pogrešali dodatne obrazložitve s pozitivnimi in negativnimi platmi rešitev ter seveda opredelitev finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo. Nekateri so se spraševali tudi, kakšno korist bodo od tega imeli. Predlagali so, da iz občutljive in vroče politične razprave stopijo korak naprej ter ponujene predloge strokovno podkrepijo.

aktualno

november 2015

»Pred nami so novi izzivi, nove borbe« Jasmina Muhič Spominski dan Mestne občine Murska Sobota smo obeležili 17. oktobra, ko smo se spominili zgodovinskih dogodkov iz druge svetovne vojne.

Na ta dan se spominjamo zgodovinskih dogodkov iz druge svetovne vojne, ko smo se Slovenci borili za svoj narod, za svoj obstoj. V Prekmurju so prvi antifašistični borci življenje izgubili že v oktobru 1941, ponovno pa so okupatorji boj proti zavednim Prekmurcem začeli tri leta pozneje in prav 17. oktobra napadli aktiviste Osvobodilne fronte v Murski Soboti, kjer je padel Juš Kramar, 21. oktobra pa še umikajoča partizana Dane Šumenjak in Alojz Kosi. Po teh dogodkih se je začelo množično preganjanje Prekmurcev in Judov, ki so jih okupatorji odpeljali

v zapore in koncentracijska taborišča. Da bi se spomnili dogodkov iz tistega časa, je v grajski dvorani na občinski slovesnosti ob prazniku zbrane nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Damir Domjan, kulturni program pa so pripravili dijaki Ekonomske šole Murska Sobota in učenki Glasbene šola Murska Sobota.

posledica krize vrednot na globalni in osebni ravni. »V tem kontekstu je pomembno, kaj bomo Slovenci kot narod zapisali v zgodovinski spomin. Zadnjega četrt stoletja je bilo o spravi, povojnih pobojih in simbolih polpretekle zgodovine prelitega ogromno črnila. Menim, da slovenski partizanski vojski, ki je delovala pod okriljem Osvobodilne

li, ker jih preprosto noče slišati. Ne nazadnje je treba jasno povedati, da sprave, ki bi pomenila rehabilitacijo domobranske kolaboracije z okupatorjem, ne sprejemamo.« Domjan, ki je zbrane opomnil še, da je treba energijo in vse človeške potenciale usmeriti v reševanje nemalo problemov, ki nas danes obkrožajo, verjame, da bodo v narodovem zgodo-

dobiti najboljše rešitve za vse občane in občanke. »Da je res zavel nov veter, se kaže v temelju človekovega sobivanja – v medsebojnih odnosih. Tu mislim zlasti na premišljevalnice, s katerimi je občina dala vsem nam, ki tu živimo, možnost, da izrazimo mnenje, videnja in želje, kakšno mesto si želimo,« je dejal Domjan, ki verjame, da se

Spremeniti je treba smer družbe in države

fronte, zaslug za osvoboditev slovenskega naroda ne more odvzeti nihče; rdeča peterokraka zvezda je in bo ostala simbol partizanskega upora! Povojne poboje so izrecno večkrat obsodili najvišji predstavniki države in tudi ZZB NOB. Obsodb in opravičil za ta dejanja je z naše strani bilo dovolj. Kdor jih do zdaj ni slišal, jih ne bo slišal niko-

vinskem spominu kot vrednote ostali zapisani upor, boj za svobodo, pogum in ponos, ne pa kolaboracija, sodelovanje z okupatorjem, strahopetnost in hlapčevstvo.

bo s takimi projekti obudil medgeneracijski dialog kot temelj doseganja najširših soglasij. »Vsi skupaj se bomo morali truditi in vložiti napor, vsak po svojih močeh, za to, da nam bo jutri bolje. Pred nami so novi izzivi, nove borbe. Zaradi prihodnosti ni vseeno, kako govorimo o vojni in svobodi. In mi smo tu. Računajte na nas,« je še povedal.

Domjan, pripadnik mlajše generacije, ki ni imela možnosti odločanja o preteklih zgodovinskih trenutkih, zaskrbljeno ugotavlja, da je treba spremeniti smer družbe in države, še zlasti po nastopu svetovne finančne krize, ki se je izkazala kot

Nov veter v mestni občini Aktualno občinsko vodstvo, ki je v nezavidljivem položaju, mora pri-

Žalna slovesnost pred dnevom spomina na mrtve

Jasmina Muhič Na murskosoboškem pokopališču so se na žalni slovesnosti poklonili padlim v obeh vojnah.

Na žalni slovesnosti, ki sta jo pripravili Mestna občina Murska Sobota in mestna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB, so se zbrali pred spomenikom padlim junakom v drugi svetovni vojni, s katerimi se ob prazniku srečamo v mislih ter z globoko hvaležnostjo in spoštovanjem.

»Najlepša oddolžitev preminulim je nadaljevanje njihovega dela in njihovih misli, uresničitev vizije hrabrih posameznikov, ki so v najtežjih časih žrtvovali največji prispevek za ogroženo domovino,« je dejal župan Jevšek in poudaril, da imamo do vseh žrtev vojn vsi veliko obvezo – s spoštljivim odno-

som in urejanjem spominskih obeležij, s spominskimi slovesnostmi in polaganjem vencev se poklanjamo njihovemu spominu. Tako je skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Damirjem Domjanom, predsednikom območnega združenja Združenja veteranov vojne za Slovenijo Vla-

dimirjem Miloševičem in predsednikom Združenja Sever Dragom Ribašem položil vence pred obeležji padlim v drugi svetovni vojni na murskosoboškem pokopališču ter na pokopališču judovske skupnosti in se poklonil spominu sestreljenim zavezniškim vojakom na Kopališki ulici.

/november 2015

aktualno

Bolnišnica pred novimi izzivimi

Priložnost za občino in celotno Pomurje Vida Lukač Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v vlogi organa upravljanja v Murski Soboti priredila otvoritveni dogodek za program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska. Dogodka sta se udeležila tudi ministrica brez resorja, pristojna za strateške projekte in kohezijo, Alenka Smerkolj ter madžarski namestnik državnega sekretarja Zsigmond Perényi. Dogodka so se poleg partnerjev in potencialnih upravičencev z obmejnega območja udeležili še veleposlanica Madžarske v Sloveniji, predstavnik Evrop-

Ksenija Glažar V Splošni bolnišnici Murska Sobota spregovorili o delu novega urgentnega centra, čakalnih dobah, štipendistih in drugih aktualnostih. Predstavniki Splošne bolnišnice Murska Sobota Bojan Korošec (direktor), Marjan Maček (pomočnik direktorja za področje financ), Daniel Grabar (strokovni direktor) in Metka Lipič Baligač (pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege) so na novinarski konferenci predstavili najnovejše iz delovanja bolnišnice. V svetu zavoda so bili po besedah Korošca, potem ko je vlada razrešila dosedanje predstavnike ustanovitelja, imenovani novi, to so Marko Virag, Darja Vižintin Zupančič, mag. Peter Dolinar, mag. Elda Gregorič Rogelj in Maja Klemenčič. Program dela ostaja enak, do konca leta naj bi ga celo presegli. V prvih devetih mesecih so realizirali 13.370 SPP-jev (skupine primerljivih primerov) po pogodbi z ZZZS

(16.542,9 obteženega primera). Načrt so izpolnili 104,4-odstotno oziroma so za 561 primerov presegli pogodbena določila. V specialističnih ambulantah so opravili malo manj kot 127 tisoč pregledov, kar je za 1,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Opravili so 10.755 operacij in 8987 dializ, kar je za trinajst odstotkov več kot lani. Predvideni program operacij so po načrtu za leto 2015 z ZZZS že izpolnili. Ker se niso uspeli dogovoriti za povečanje števila operacij, so prisiljeni paciente prenaročiti. Splošna bolnišnica Murska Sobota trenutno zaposluje 144 zdravnikov (78 specialistov, 59 specializantov in devet zdravnikov po opravljenem sekundariatu). V oktobru so izplačali nekaj čez 20 tisoč nadur, ki so bile opravljene z delom prek polnega delovnega časa, v skupni vrednosti približno 250 tisoč evrov. V študijskem letu 2015/2016 štipendirajo sedemnajst študentov. Dosedanjih dvanajst študentov štipendirajo po dvopartitnih pogodbah. Na novo so sklenili pogodbe s petimi študenti splošne medicine, večinoma začetniki. V septembru je vrata odprl novi urgentni center, ki vključuje internistično nujno pomoč, kirurško nujno pomoč in delno službo

nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Murska Sobota. Novosti, kot sta triaža in skupna obravnava najhuje ogroženih pacientov, so se izkazale kot učinkovite in strokovno upravičene. Trenutni vršilec dolžnosti vodje centra je prim. asist. Daniel Grabar, vodja za področje zdravstvene nege pa mag. Marija Zrim. Med težavami, ki jih še niso odpravili, navajajo v prvi vrsti nove zaposlitve. Še vedno ni sprejet pravilnik o nujni medicinski pomoči v državi, prav tako niso dorečeni financiranje in napotitve v urgentni center z ZZZS, vzpostavljena ni niti najugodnejša mreža nujne medicinske pomoči v regiji. Trenutno si pomagajo s kadri drugih oddelkov, zlasti intenzivnega, kar jim povzroča težave pri organizaciji dela. Na ministrstvo so vložili šestnajst vlog za soglasje k novim zaposlitvam. Po besedah Metke Lipič Baligač bi tako lahko zaposlene vrnili v enote, kjer so jih odvzeli. Urgentni centri naj bi se po zagotovilih ministrstva financirali dodatno, pravi Korošec, vendar podrobnosti še niso znane. Dnevno beležijo od 85 do 100 obravnav. O zadovoljstvu z delom v novem urgentnem centru priča izjava koristnika, ki je povedal, da so z njim »preskočili celo tisočletje«.

ske komisije, madžarski konzul v Lendavi ter župani iz Pomurja in Porabja. Ob tej priložnosti je visoke goste in zbrane pozdravil župan Jevšek ter izrazil zadovoljstvo, da je končno prišlo do potrditve operativnega programa za Slovenijo in Madžarsko za obdobje 2014–2020. Obžaloval je, da je sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj pol manj kot v prejšnjem obdobju. Povedal je, da vidi v programu lepe priložnosti za Mestno občino Murska Sobota in celotno Pomurje, saj so do zdaj dobro sodelovali v čezmejnih projektih. Dodal je še, da se veseli dobrih idej in projektov, ki bodo v veliki meri namenjeni ohranjanju in razvoju naravne in kulturne dediščine ter bodo pripomogli k čezmejnemu povezovanju in skupnemu razvoju mejnih regij.

Kmetje so protestirali tudi v Murski Soboti

Naravoslovno-tehniški dan na SPTŠ

Po dobrih 22 letih, kolikor je minilo od prvega in zadnjega resničnega vseslovenskega protesta, so se v osmih slovenskih mestih – tudi v Murski Soboti, nezadovoljni kmetje in njihovi podporniki sredi oktobra spet zbrali. Rdeča nit mirnih shodov, ki se jih je po ocenah glavnega organizatorja KGZS po vsej državi udeležilo več kot tri tisoč ljudi, so bila prizadevanja za doseganje pravičnih razmerij v verigi preskrbe s hrano, nasprotovanje zlorabam slovenskega porekla živil ter ozaveščanje prebivalstva o pomenu lokalno pridelane hrane in spodbujanje k njenemu nakupu. Številni opazovalci – veliko jih je bilo tudi pred KGZ Murska Sobota, so podprli prizadevanja kmetov, naj se zaradi presežkov hrane in strmoglavljenja odkupnih cen na evropskem trgu zaradi poplave hrane, ki je posledica ruskega embarga živil iz Evropske unije, bremena enakomerno porazdelijo med vse deležnike v verigi preskrbe s hrano. Zdaj namreč tudi trgovci v Sloveniji te presežke izrabljajo v svoj prid. Protesta v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki je kmete kljub nekaj začetnim žvižgom in negodovanju popolnoma podprl pri prizadevanjih, dejal pa je tudi, da bodo potrebni globalni premiki in da že odobrena enkratna izplačila pomoči iz bruseljske blagajne (enak znesek bo dodan še iz slovenskega proračuna) ne bodo rešila težav prenizkih odkupnih cen. / Geza Grabar

Na SPTŠ Murska Sobota so za osnovnošolce pripravili naravoslovno-tehniški dan. Na kar devetnajstih delavnicah so šolarjem približali elektrotehniko, lesarstvo, oblikovanje, okoljevarstvo, računalništvo in strojništvo ter jim pokazali sodobno opremljene specializirane učilnice, da bi mladi bolje spoznali način učenja in se morda lažje odločali za te poklice. Dneva se je udeležilo okrog 460 učencev iz sedemnajstih pomurskih osnovnih šol. Med drugim so spoznavali računalniški program za krmiljenje mobilnega robota, vrste lesa in njegovo uporabnost ter osnovne postopke analize prsti, izdelali so preprost kalkulator in še marsikaj zanimivega. / Ksenija Glažar

aktualno

november 2015

Matilda že v 107. leto Geza Grabar Po neuradnih podatkih naj bi bila Satahovčanka druga najstarejša Slovenka, je pa ta še danes živahna in hudomušna ženica daleč najstarejša občanka v mestni občini in tudi v Pomurju.

101 leto Terezije Durič

Čast je bilo posedeti v njeni družbi in pokramljati z njo, ji stisniti roko ali pa jo ob čestitki celo poljubiti. Hudomušni pripombi, da tega ne sme početi z mlajšimi moškimi, je sledila ugotovitev, da pač starejših moških od nje ni.

Ples, ki si ga župan šteje v čast Ni jih veliko, ki so imeli ob zvokih harmonike čast plesati z gospo, ki je dan pred tem dopolnila 106. rojstni dan. Med izbranci je bil prvi plesalec prav župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek, ki je Matildi Serec na prisrčnem praznovanju v večnamenskem objektu pri Lukačevem ribniku v Krogu uradno tudi prvi čestital za častitljivi osebni jubilej in ji med drugim izročil v šopek povezano sveže cvetje. Kot je dejal, ga navdajata ponos in sreča, da imajo v občini, ki jo vodi, tudi tako čile ter z življenjskimi izkušnjami in modrostmi bogate posameznike. Matilda je po letih rekorderka brez primere! Veličastno slavje ob tem zares edinstvenem življenjskem jubileju so ji kot svoji članici tudi letos pripravili v Društvu upokojencev Krog-Satahovci. Matildino slavje so v društvu tudi tokrat združili z društvenim jesenskim piknikom. Čestitke z lepimi željami jubilantki so kar deževale: ob županu in predsedniku upokojencev so ji trdnega zdravja z željo,

da se drugo leto na tem mestu zopet srečajo, zaželeli še predsednika kroške in satahovske krajevne skupnosti Erika Barbarič Vogrinčič in Ciril Martinec ter predsednica Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota Eva Abraham s sodelavko. In seveda vsi drugi gostje. Brez torte – in brez pihanja svečk slavljenke – tudi tokrat ni šlo. In seveda ne brez jubilejnega plesa.

Izogibajte se sladkorju Tila, kakor jo ljubkovalno kličejo prijatelji in znanci, je na svet prijokala 22. oktobra 1909 kot prvorojenka družine Geder v Kraščih na Goričkem. V družini je bilo enajst otrok. Kot 23-letna se je leta 1932 omožila z Jožefom Serecem in prišla za snaho v Satahovce, kjer živi še danes. Z možem sta ob revščini, pomanjkanju in veliko trdega dela na domači in okoliških kmetijah povila šest otrok. Danes živijo še štirje: ob Ireni, pri kateri prebiva, še sin Anton, ki je v tem kraju in ga vsak dan v rednem obhodu po kraju še obišče, ter hčerki Pavla in Kristina.

Kot se spominja še danes iskriva sogovornica, je zaradi pomanjkanja in veliko otrok že kot dekle hodila na sezonska dela v Avstrijo in Nemčijo; ko si je ustvarila družino, je ob delu na manjši domači kmetiji – mož je bil veliko odsoten, saj je bil brodar na bližnji Muri, služila tudi z delom pri okoliških kmetih. Že 35 let je vdova. Še vedno rada zahaja k nedeljskim mašam v farno cerkev v Mursko Soboto in drugim verskim obredom, redna gostja pa je tudi na vseh prireditvah v kraju. Živi mirno življenje, brez stresa, z veliko gibanja in po ustaljenem ritmu. Kot je znano, se njen delovnik začne z jutranjo kavico in obveznim zajtrkom. Po kosilu, pri katerem ne sme manjkati juha, si redno privošči tudi kozarec vina. Vsak dan kaj postori tudi okrog hiše in veliko hodi po svežem zraku. V veliko veselje ji je kopica vnukov, pravnukov in prapravnukov. Za recept tako visoke starosti živahna Tila navaja zmernosti vseh vrst, umirjeno življenje, značilno domačo hrano in izogibanje sladkorju. Njena znana misel je, da za zdaj še gre, ne ve pa, kako bo na stara leta.

K temu, da se v mestni občini lahko pohvalimo s kar nekaj stoletniki, svoj delež prispeva tudi v Bakovcih živeča Terezija, ki je bila rojena v Pečarovcih na Goričkem. Kot veliki večini v tistem času ji v mladosti ni bilo postlano z rožicami, saj je izkusila težka bremena pomanjkanja in sezonskega dela v Nemčiji in Franciji. Z možem Alojzom, s katerim sta se poročila leta 1939, je povila sina Franca in hčer Marjeto, ki na jesen življenja skrbi zanjo. Duričev rod se je v 101 letu povečal za tri vnuke, štiri pravnuke in pravnukinjo Špelo. Vsi radi prisluhnejo (pra)babici, ko jim pripoveduje življenjske zgodbe. Najlepši spomini jo vežejo na čas, ko sta z možem, ki je žal že pokojni, kmetovala, redila živino in z ljubeznijo obdelovala tudi njive. Domači so ji ob rojstnem dnevu pripravili veliko torto, s katero se je posladkala tudi slavljenka, med številnimi pa so ji čestitali še iz župnijske Karitas in domačega društva upokojencev, v domači cerkvi pa je maša na mali šmaren ali »malo mešo« potekala tudi njej v čast. / Geza Grabar

Srečanje starejših v Polani V Krajevni skupnosti Polana so letno srečanje starejših krajanov pripravili v gostilni Lovenjak. Polana, sicer majhna vasica, ima kljub vsemu na seznamu 28 starejših krajanov, od tega dvajset žensk in osem moških. Po obvestilu mestne občine so starostnike najprej obiskali na domu in jih v kratkem razgovoru povprašali po težavah ter jih nato povabili na srečanje, ki je že tradicionalno v gostilni Lovenjak. Tretje leto so se starejši krajani srečali ob nedeljskem samopostrežnem kosilu. Letos je za dobro vzdušje poskrbela tudi klapa Dišpet iz Splita, ki je zbrane zabavala z dalmatinskimi pesmimi. Tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bodo člani krajevne skupnosti obiskali in jim podarili bone za ozimnico.

Druga domska trgatev

Za sodelovanje na najvišji ravni

V Domu starejših Rakičan se po zaslugi delovne terapevtke Sonje Kolbl stanovalci vključujejo v številne dejavnosti, povezane z vsakdanjimi kmečkimi ali drugimi hišnimi opravili. Trudijo se, da bi jim kar najpogosteje približali njihovo vsebino in jih povezali s časom, ko so jih še pridno opravljali. Tako so se to jesen odpravili na edinstveno domsko trgatev. Okrog petnajst stanovalcev je v čudovitem okolju trgalo grozdje treh različnih sort v vinogradu družine Benkovič v Vučji Gomili. Tisti, ki dela v strmem vinogradu niso zmogli, so grozdne jagode ročno ločevali od pecljev. Da bi jim pričarali pristne trenutke iz časa, ko so bili še sami med brači, so ženskam nadeli predpasnike in rute ter moškim »šörce« in brente na hrbet. Na roko jim je šlo tudi vreme, saj se je na dan trgatve pri Benkovičevih naredil čudovit jesenski dan. Tudi vse drugo – malica s poticami, kvasenicami in ocvirkovimi pogačami ter harmonikar za dobro voljo, je bilo kot na čisto pravi trgatvi. Kot pravi zadovoljno Kolblova, so stanovalce s trgatvijo odlično povezali s širšo okolico. Podobne akcije namreč pripravljajo prav zaradi dobrega duševnega, psihičnega in socialnega zdravja. »Stanovalci so pristno podoživeli trenutke, ki so jih doživljali v mladosti,« pristavi in pripomni, da so se ob tem v polni meri naužili lepih jesenskih barv. / Geza Grabar

V Monoštru je potekala slovesnost ob 25. obletnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem, ki sta se je poleg drugih visokih gostov iz Slovenije in Madžarske udeležila tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmauc ter ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Jože Hirnok, predsednik zveze že od vsega začetka, je v uvodu orisal pot te prve organizacije, ki je združila Slovence na Madžarskem, zlasti v Porabju. Za ohranjanje slovenske besede, kulture in slovenske identitete so bili predsednik in člani zveze deležni številnih čestitk povabljenih gostov, med drugim jim je v imenu Mestne občine Murska Sobota čestital tudi župan Jevšek in zagotovil sodelovanje na najvišji ravni. / Vida Lukač

/november 2015

aktualno

Četrt stoletja društva Romani Union

»Ko delaš dobro, pride podpora iz vseh strani«

Ksenija Glažar

Jasmina Muhič

Romsko društvo Romani Union Murska Sobota je oktobra praznovalo 25. obletnico delovanja. Svečanost ob tej priložnosti je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

Ob deseti obletnici delovanja državnega poslovnega portala e-Vem so po večjih slovenskih mestih povabili na dneve za podjetje. Tudi v Murski Soboti.

Zbrane je nagovoril predsednik društva Jožek Horvat Muc. Po njegovih besedah je društvo, ki je bilo ustanovljeno oktobra leta 1990, doseglo veliko. »Petindvajset let ni malo, zlasti za delovanje romske organizacije. Romska društva in organizacije večinoma prenehajo delovati po petih ali šestih letih,« je povedal predsednik društva. To jim po njegovih besedah ne bi uspelo brez podpore lokalne skupnosti. Ponosen je, da so uspeli kot prvi v Sloveniji pridobiti romskega mestnega svetnika. »V prihodnje pa zremo v razvoj kadra, delo z mladimi in pomoč lokalni skupnosti,« je še poudaril.

V Murski Soboti so v prostorih RRA Mura o svojih izkušnjah spregovorili Monika Horvat iz agencije Kuka, Janez Tišler iz podjetja Niros in Tomaž Rous iz socialnega podjetja ZRIRAP. Razloge za samostojno podjetniško pot je razkrila Horvatova in ob tem pojasnila, kako z znanjem in izkušnjami pomaga podjetjem, da povečajo spletno prodajo in izboljšajo obisk na fizičnih lokacijah. Spregovorila je še o stališču ženske v svetu podjetništva: »V podjetništvu imamo vsi enake možnosti, ne glede na to, ali si ženska ali moški. Odvisno je le, koliko volje in časa žrtvuješ za uspeh. Mogoče je ženski težje, ko postane mamica, saj mora biti več časa z otrokom in potem to dobro uskladiti s službo. Zame kot

Raznolikost odpira nove poglede Slavnostni govornik je bil podpredsednik vlade in kmetijski minister mag. Dejan Židan. Izpostavil je, da je Prekmurje že od nekdaj prostor sožitja med različnimi etničnimi, narodnostnimi in verskimi skupnostmi. »Prav raznolikost nas bogati, odpira nove pogle-

de in izkušnje,« je ob tem jubileju povedal Židan. Dotaknil se je tudi aktualnega begunskega vprašanja. V kulturnem programu so nastopili otroci vrtca Romano, Glasbena šola Jama, Jože Kovač - Uri, Leonardo in Palko, Lukec in Samo ter romska glasbena skupina Amaro Vilago. V preddverju Gledališča Park so pripravili še fotografsko razstavo o delovanju društva.

Študenti bodo sodelovali pri načrtovanju mesta

Vida Lukač Izziva se bo lotilo okrog sto študentov ter šest profesorjev in asistentov s Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete. Na pobudo Sobočanke Darje Matjašec, profesorice na oddelku

za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani, bodo namreč študenti, ki so delovno obiskali Mursko Soboto, v okviru svojih študijskih obveznosti pripravili ideje za razvoj mesta. Te se bo nanašale na prostorsko planiranje, pripravili pa bodo tudi vsebinske ideje.

Takoj na teren Župan dr. Aleksander Jevšek je z velikim veseljem pozdravil pobudo, da mladi pripravijo zamisli, kako bi naše mesto postalo še lepše in bolj prijazno za življenje. Pri tem jim je skupaj z Mojco Breščak, di-

rektorico Razvojnega centra, predstavil dosedanje korake pri pripravi Trajnostne urbane strategije, ki smo jo zastavili od spodaj navzgor. Breščakova je predstavila premišljevalnice, na katere smo poleg strokovne javnosti povabili vse občanke in občane, ter njihov odziv na zastavljeno vprašanje: »V kakšnem mestu si želite živeti?« Študenti so si po uvodnem srečanju središče mesta in okolico ogledali v spremstvu arhitektov Angelce Dokl Mir in Iztoka Zrinskega. Projektne naloge študentov naj bi bile dokončane na začetku prihodnjega leta in bodo tudi javno predstavljene.

za samostojno podjetnico to pomeni zlasti več neprespanih noči.« K temu je Tišler iz podjetja Niros dodal, da je v njihovem podjetju, v katerem je zaposlena ena ženska, ta privilegirana in tudi zelo uspešna. »S pravočasnimi dogovori se da vse urediti, tudi bolniške v času otrokovega zdravljenja,« pove Tišler, ki je sicer predstavil podjetje kovinarstva, ki se je razširilo tudi v sosednjo Avstrijo. O prednostih, pasteh in zlasti o delovanju socialnega podjetja kot inovativni obliki podjetništva je spregovoril Tomaž Rous, ki v skupini šestih mladih z različnih fakultet razvija idejo ekološkega kmetovanja, k temu pa spodbujajo še druge. »Imeti moraš trdo voljo in biti pripravljen delati z najbolj ranljivimi skupinami. Ko delaš dobro, pride podpora iz vseh strani. Tudi v smislu povezovanja z različnimi podjetji,« je pojasnil Rous iz zaključil, da si trenutno želijo vsekakor več posluha ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V šolo na okolju prijazen način V zanimiv projekt so bili tudi tokrat vključeni osnovnošolci iz murskosoboške občine. V ozaveščanje mladih o prometu, ki so ga po vsem svetu izvajali tudi minulo šolsko leto v okviru mednarodnega projekta »VAMOS« s sloganom »Od mladosti do starosti – varni v prometu«, se je vključilo vseh pet osnovnih šol v mestni občini, še zlasti podružnična šola iz Kroga. Kot je pojasnil Jože Veren, ki je kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Murska Sobota tudi glavni koordinator projekta, gre za večletni projekt, ki se kot zaokrožena celota izvaja v posameznih šolskih letih. V minulem se je že osmič, od tega tretjič kot t. i. Peški bus. Kot so v svojih zaključkih zadnji dan letošnjega tedna mobilnosti na prireditvenem odru na Slovenski ulici v Murski Soboti povedali učenci, se vedno več mladih v šolo odpravlja na okolju prijazen in bolj zdrav način: peš, s kolesom, nekateri uporabljajo tudi javni prevoz. / Geza Grabar

aktualno

november 2015

Uspešna sezona soboškega kopališča

Podlunšek v finalu za las ob prvo mesto

Ksenija Glažar Letno kopališče je v letošnji kopalni sezoni obratovalo 73 kopalnih dni. V Komunali, ki upravlja kopališče, so zabeležili 24.458 obiskovalcev, z vstopninami pa zbrali 61.430 evrov. Če letošnji obisk primerjamo z lanskim, se je število obiskovalcev povečalo za 68 odstotkov, z vstopninami pa so zbrali kar 90 odstotkov več. Porast pripisujejo lepemu vremenu in bistveno učinkovitejšemu upravljanju kopališča, kar se pozna zlasti pri stroških delovanja. »Tako smo zaradi proaktivnega upravljanja kopalne vode v sezoni 2015 skupno porabili 48.418 m3 vode, kar je za 13,5 odstotka manj kot v lanski sezoni. Celotni strošek porabljene vode skupaj s čiščenjem v letu 2015 znaša 114.450 evrov, kar pomeni prihranek v višini 10.878 evrov v primerjavi z letom 2014,« pravijo v Komunali.

Ksenija Glažar V finančnem rezultatu poslovanja to pomeni, da je rezultat obratovanja kopališča namesto načrtovanih 208.370 evrov izgube tako 160.780 evrov izgube. Negativni rezultat delovanja kopališča pokriva Mestna občina Murska Sobota, zato je bilo za izdatke mestnemu proračunu ustvarjenih za skoraj 58.000 evrov prihranka. »Zavedati se moramo, da bo način delovanja

kopališča ob tej infrastrukturi in tehnologiji ter ob upoštevanju obstoječih cen vstopnic mestni proračun tudi v prihodnje obremenil v znesku od 150 do 200 tisoč evrov letno, in to ne glede na obisk, saj prihodek od vstopnin pomeni le manjši del pokrivanja nastalih stroškov, katerih bistveni del je strošek kopalne vode,« še dodajajo v Komunali.

Siva ekonomija mene briga

Jasmina Muhič Projekt »Siva ekonomija mene briga«, ki ga izvajajo pri zavodu Ekokultura iz Lendave, so z javno tribuno zaključili na Ekonomski šoli Murska Sobota. Pri projektu, ki ga je v okviru kampanje »Vklopi razum – zahtevaj račun!« sofinanciral vladni urad za komuniciranje, so se osredotočili zlasti na mlade, saj so pri njih želeli prebuditi kritičen in netoleranten odnos do sive ekonomije ter prispevati k temu, da odrastejo v osveščene posameznike, ki razumejo, da je za lepšo priho-

dnost pomembna dejavna državljanska participacija slehernega posameznika. Na zanimivi okrogli mizi so sodelovali strokovnjaki iz gospodarska in državnih ustanov. Darko Petrijan, ravnatelj Srednje ekonomske šole Murska Sobota, Cvetka Gomboc Alt, profesorica na Srednji ekonomski šoli Murska Sobota, Dragica Banfi, vodja sektorja za inšpekcijo in nadzor pri FURS Murska Sobota, mag. Kornelija Baša, bančnica in ekonomistka, ter podjetnik Alen Dominić so v družbi dijakov zaokrožili projektne dejavnosti ter razjasnili nekaj dilem in vprašanj.

Brez plačila davkov tudi denarja za šolstvo ne bo Govorci javne tribune, ki sicer vedo, da posameznik išče vedno

nove vire zaslužka, med katerimi je tudi veliko plačil na roko, so se enotno strinjali, da je osnovni razlog sive ekonomije v vzgoji, vrednotah in zgledu. »Najprej se mora spremeniti vrh države in biti vsem zgled, da se bodo potem lahko tudi mladi borili za drugačne vrednote in jih prenašali na mlajši rod. Zavedati se moramo, da bo z manj denarja v državni blagajni tudi manj denarja za šolstvo, štipendije in zdravstvo.« Sledila je še podelitev priznanj in nagrad za najboljši esej in najbolj ustvarjalno fotografsko zgodbo. Nagrado za najboljši esej so podelili Denisu Smeju iz Ekonomske šole Murska Sobota, najbolj privlačno zgodbo pa so s fotografijami ustvarile Dorotea Novak, Kaja Zrinski in Maruša Zlatnik iz Srednje šole za oblikovanje Maribor.

Z zadnjo tekmo v Las Vegasu v ZDA se je končalo letošnje prvenstvo Red Bull Air Race, na katerem v kategoriji Challenger tekmuje naš vrhunski pilot Peter Podlunšek. V tej sezoni se je zvrstilo osem tekem, Podlunšek pa je zaradi operacije izpustil le prvo v Abu Dabiju. Z uvrstitvami so tekmovalci zbirali točke, po katerih se jih je nato prvih šest uvrstilo v finale. V Las Vegasu je Podlunšek zasedel drugo mesto. »Letošnja sezona je bila zelo uspešna. S končnim drugim mestom v Las Vegasu sem zelo zadovoljen. Biti drugi ni mačji kašelj, čeprav mi je do prvega mesta zmanjkalo le 35 tisočink. Sezona bi bila težko boljša,« pravi Podlunšek.

Pozitivni vtisi s tekem »Najbolj mi je v spominu ostala tekma v Rovinju, kjer se na žalost nisem uvrstil na stopničke. Veliko število obiskovalcev iz Prekmurja mi je na tej tekmi dalo dodatno spodbudo,« dodaja. Spominja se tudi letenja v Združenih državah ter na Japonskem in Angliji, saj so vse tekme pri njem pustile zelo pozitivne vtise: »Na Japonskem sta nas pričakala tajfun in potres, tekmo smo speljali z zadnjimi močmi. Na vseh prizoriščih so nas spremljali visoka vročina, vlaga ali dež. Kljub vsemu smo tekme izpeljali v dobrih pogojih in z visokim obiskom.« Tudi projekt Visit Pomurje je bil po mnenju Podlunška uspešen. »Nekateri učinki so že vidni. Upam, da bomo s projektom nadaljevali, kot je bil začrtan, in da se po stečaju RRA Mura ne bo zaustavil. Začeli so nas spoznavati po vsem svetu,« še dodaja prekmurski pilot.

Vse za varnost v prometu Pod tem sloganom so Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota, Avto moto društvo Murska Sobota ter Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije pod pokroviteljstvom občin Moravske Toplice in Puconci pripravila tradicionalno tekmovanje voznikov motornih vozil. V konkurenci paraplegikov voznikov prilagojenih osebnih avtomobilov, je zmagal Jožef Franc iz Krajne, od tekmovalcev iz naše občine pa sta se Franc Borovnjak iz Murske Sobote in Bojan Ciman iz Bakovcev uvrstila na peto oziroma 14. mesto. Med tremi vozniki tetraplegiki je bil najboljši Benjamin Krč iz Petišovcev, med parapleginjami je slavila Sobočanka Anita Trebše. Med vozniki motornih koles brez bočne prikolice, izdelanih po letu 1985, je bil najboljši Rudolf Kovač iz Murske Sobote. V konkurenci osebnih avtomobilov, izdelanih do leta 1985 (veterani), je zmagal Franc Horvat iz Lipe, drugi pa je bil Jožef Sakovič, doma iz Murske Sobote. / Geza Grabar

/november 2015

aktualno

Pokopališče v Murski Soboti Komunala, javno podjetje, d.o.o., Murska Sobota Pokopališče je pomemben prostor za občane vsakega mesta, saj je prostor spomina na najdražje in kraj njihovega počitka. Že od nekdaj so pokopališča izraz zgodovinske, kulturne in arhitekturne dediščine kraja.

Dejavnost se opravlja na 31.000 m2 površine, zaposleni pa skrbijo, da delovni proces poteka nemoteno. Delo opravljajo strokovno, dostojno in spoštljivo, saj se zavedajo občutljivosti izvajanja narave dela, pri tem pa morajo skrbeti za lastno urejenost ter ustrezen in spoštljiv odnos do strank. Vsak stik zaposlenih s strankami predstavlja ugled družbe in njeno skrb za pokopališče. Od načina dela, razmišljanja in komuniciranja z uporabniki in obiskovalci je odvisen tudi ugled družbe. Vzdrževanje pokopališča obsega tekoče vzdrževanje (čiščenje in urejanje poti med grobovi, urejanje in vzdrževanje mrliške ve-

stne stroške, lahko pa se dogovori, da mu grob za plačilo vzdržuje upravljavec. O tem se dogovorita s pogodbo (lahko se dogovori le za menjavo in prižiganje sveč, sajenje cvetja dvakrat letno, čiščenje plevela in nagrobnega spomenika itd.). Za tovrstne storitve se odločajo zlasti najemniki, ki ne živijo v Murski Soboti, zlasti tisti iz tujine. Vir financiranja za tekoče vzdrževanje pokopališča so zbrana sredstva iz naslova najemnin grobov. Najemnino grobov plačujejo najemniki grobov. Najemnine so oblikovane na podlagi skupnih obratovalnih stroškov in števila grobov. V letošnjem

Pokopališče v Murski Soboti je na tej lokaciji vse od leta 1853 in ima osnovno zasnovo (glavni vhod–kapela). Kapelo je postavil grof Szapary leta 1855. Pokopališče takrat ni imelo ureditvenega načrta, zato so se grobna polja postavljala stihijsko brez dostopnih poti in drugih elementov, ki sodijo k lepšemu videzu in funkcionalnosti pokopališča. Na pokopališču ni bilo grmičevja, fontan, prostorov za zbiranje odpadkov, klopi, razsvetljave in ograje, na njem ni bilo niti pravega poslovilnega objekta. Videz pokopališča se je z leti spreminjal. Zgrajena sta bila nov poslovilni objekt na južni strani pokopališča in cvetličarna na severnem delu, na novo so bile urejene poti in postavljene klopi, urejeni so prostor za odpadke ter nove zasaditve dreves in grmičevja, zgrajen je bil žarni zid, postavljeni so vodnjaki in svečemati, na pokopališču so ob vhodih postavljeni usmerjevalne table in pokopališki red. Zaradi nove prometne ureditve z gradnjo krožišča tik ob pokopališču se je spremenil dostop. Za urejanje pokopališča in pogrebno dejavnost v Murski Soboti skrbi Komunala, javno podjetje, d.o.o., Murska Sobota. Podjetje ima organizirano posebno delovno enoto za upravljanje pokopališča. Pokopališka dejavnost na murskosoboškem pokopališču obsega gospodarsko javno službo (upravljanje in vzdrževanje pokopališča, varstvo okolja, varstvo kulturno-zgodovinske dediščine) ter javna pooblastila in naloge, ki jih izvaja kot izvajalec gospodarske javne službe (evidence, soglasja, mnenja, kataster itd.).

žice in drugih poslovnih prostorov, vzdrževanje razsvetljave, košnja trave, obnavljanje in obrezovanje žive meje, pobiranje, ločevanje in skrb za odvoz odpadkov, obratovalni stroški itn.) in investicijsko vzdrževanje (nove investicije). Zaradi spoštljivosti do pokojnih in njihovih svojcev ter zaradi urejenosti pokopališča velja na pokopališču pogrebni red, ki določa vedenje na tem prostoru. Red je zapisan na obvestilnih tablah pri posameznem vhodu na pokopališče. Upravljavec pokopališča z oskrbniki oziroma najemniki groba sklepa pogodbe o najemu. V okviru pokopališke dejavnosti vodi evidence o skrbnikih grobov, umrlih in pokopanih na pokopališču in o najemnih pogodbah ter kataster grobov. Grob vzdržuje najemnik/oskrbnik na la-

letu smo kot novost uvedli še žalne bone, ki jih lahko stranke uporabijo za nakup sveč in cvetja, z njimi lahko plačajo denimo pogrebne storitve, prav tako pa imajo zaposleni pogrebci nov, eleganten in sodobnejši komplet oblačil. Komunala Murska Sobota kot upravljavec murskosoboškega pokopališča tudi v celoti organizira pogrebne obrede. Nam, ki skrbimo za pokopališče, ne manjka zavzetosti in novih idej, kako bi videz pokopališča še izboljšali. Za urejenost in lepšo podobo pokopališča prispeva poleg upravljavca vsak, ki stopi nanj. Na vrtu poslednjega miru in počitka naj domujeta naša skrb in ljubezen do vseh, ki so bili nekoč sopotniki našega življenja, zato jim dolgujemo spoštljiv spomin.

Foto: Ksenija Glažar

Zbirali so hrano za socialno ogroženo družino Podjetje enega izmed bencinskih servisov se dejavno vključuje v dobrodelnost in vsako leto otroke iz socialno ogroženih družin odpelje na jesenske počitnice. Dobrodelnosti so se pridružili tudi zaposleni v Murski Soboti, ki so zbirali hrano za socialno ogrožene družine. Ob koncu akcije so se odločili hrano podariti evangeličanski humanitarni organizaciji Podpornica iz Murske Sobote. »V Podpornici smo zelo veseli vsake podpore. Namenimo jo zlasti družinam, ki so v slabšem materialnem stanju. Donacija bo šla družini z dvanajstimi otroki. Verjamem, da se je bodo zelo razveselili,« je ob predaji paketov hrane povedal Leon Novak iz EHO Podpornice. / Ksenija Glažar

Jesenska razstava na Biotehniški šoli Rakičan Razstava, ki jo vsako leto na šoli domiselno postavijo v tednu otroka, je marsikomu ostala v spominu zaradi imena »Narava daje, dijaki ustvarjajo«. Tudi letos so imeli obiskovalci priložnost občudovati domiselne aranžmaje in postavitve v okolici šole in njenih prostorih, pri tem pa je še kako prišla do izraza ustvarjalnost mladih. Sporočilo – na poljuden način opozoriti na bogastvo jesenskih pridelkov s polj in plodov z vrtov, sadovnjakov, vinogradov, pa tudi iz gozda in čebeljih proizvodov, je več kot doseglo namen. / Geza Grabar

Vozniki, pravočasno pripravite vozilo na zimske razmere Suzana Rauš Zakon o pravilih cestnega prometa v 29. členu določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta ter v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Osnovna oprema so zimske pnevmatike, ki zagotavljajo ustre-

zen oprijem vozila s cesto. Zimske pnevmatike imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S, M.S ali M&S. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj tri milimetre, zaradi optimalnega oprijema in stika s podlago pa je priporočljiva še večja globina. Vse štiri pnevmatike morajo biti tudi enake velikosti, vrste in zgradbe, na posameznih oseh pa tudi enakih profilov. Priporočljivo je, da zimske pnevmatike niso starejše od štirih let. Pred zimo preverite, ali je vaše vozilo tehnično brezhibno. Zlasti preverite delovanje zavor in krmilnega mehanizma ter stanje akumulatorja, hladilnega sistema in sistema za

dovod zraka v vozilo, dolijte pa še tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla in preostale tekočine za optimalno delovanje avtomobila. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadajo tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel ter dobri brisalci. Ker pa sneg lahko tudi preseneti in povzroči hujše ovire v prometu, niso odveč niti topla oblačila, odeja, svetilka in lopata. Od 15. novembra 2015, ko morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu zimsko opremo, bomo policisti ob svojem rednem delu pri nadzoru cestnega prometa preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo.

Druženje ljubiteljev živali na Kužkovanju Društvo za zaščito živali Pomurja je ob svetovnem dnevu varstva živali v parku pred Mikkom priredilo Kužkovanje. Gostji Alenka Kristl in Petra Zor sta zbranim predstavili ponovno povezavo za živali, vedenje živali, rešitve za vedenjske težave in živalsko telesno govorico. Suzana Simenčič je pokazala še vadbo s psi, obiskovalci pa so se lahko preizkusili v delavnici izdelovanja iz gline. Med druženjem ljubiteljev štirinožcev so se predstavili še murskosoboški gimnazijci iz biološkega krožka. Sočasno je potekala Mikkova dobrodelna razprodaja knjig, njen izkupiček pa so namenili prav Društvu za zaščito živali Pomurja. / Ksenija Glažar

aktualno

november 2015

Moški v nedeljo v kravatah, ženske prav tako lepo urejene Ksenija Glažar Marjan Gerenčer, ki izvira iz znane murskosoboške fotografske družine, je maja na Facebooku ustanovil skupino »Sobota 1945« in v njej začel objavljati stare fotografije iz bogate fotografske zakladnice očeta Zoltana. Ime skupine je povezano s prvimi objavljenimi fotografijami,

ki so pripovedovale o dogajanju v mestu leta 1945, zlasti o gradnji spomenika zmage. Stare fotografije imajo veliko vrednost. Ogromno nam povedo o življenju, navadah, oblačilni kulturi in gradnji objektov, na njih je obilica podrobnosti iz vsakdanjega utripa mesta. S starih fotografij je Marjan izluščil par spominov na dogodke iz otroštva ter iz življenja in dela staršev. »V mestu je nekoč bilo veliko obrtnikov in rokodelcev, celo več kot danes. Pogosto so se družili, dvakrat na leto pa so pripravili tudi obrtniški ples,« razlaga ob fotografijah. In nadaljuje: »Starša sta se jih redno udeleževala.«

»Špancejranje po varaši« Delovnik so po pripovedovanju sogovornika imeli od ponedeljka do sobote do dvanajstih. Sobotni popoldan in nedelja sta bila namenjena počitku in druženju s prijatelji, se otroštva v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja spominja Marjan. V nedeljo ob dvanajstih smo imeli kosilo, nato smo se lepo oblekli in šli v »varaš« ter se sprehajali med obema cerkvama (ob današnji Slovenski ulici). »Po desni smo šli gor, po levi nazaj dol, in to cele družine,« še razloži. »Ustavili smo se v slaščičarni Pauko, kjer je danes Rdeči baron, ter si naročili tortico in jeseni kostanjev pire. Na drugi strani je bil še slaščičar

Ismajlovič. Malo smo posedeli in se nato odpravili proti domu, kjer smo poslušali radio. Ker televizije takrat še nismo imeli, smo se tudi veliko pogovarjali,« pripoveduje med brskanjem po fotografijah.

Zunanji izgled je bil pomemben Opaziva, da so vsi na fotografijah lepo urejeni. Mama Marija ima skoraj vedno na glavi klobuk, njene fotografije pa prekašajo naslovnice marsikatere modne revije danes. Sprva je delala v obrtni delavnici družine Kiralyjevih, kjer

so med drugim izdelovali klobuke. Po poroki je pomagala možu fotografu. Opaziva tudi zanimive registrske tablice avtomobilov. »Oče se je sprva vozil fotografirat s kolesom. Imel je poseben sedež, na katerem sem sedel, ko me je vzel s sabo. Nato smo imeli fička. Sprva z registrsko tablico Slovenija, nato Maribor in šele pozneje Murska Sobota.«

Stare fotografije bogata zakladnica zgodb iz preteklosti Gledava tudi fotografije nekdanje očetove fotografske delavnice in opaziva urejene okolice hiš. Pozneje ob drugem kupu fotografij pogovor nanese na to, da so nekoč imeli tisti, ki niso živeli v strogem »varašu«, na vrtu lopo s prašičem ali dvema, kar je bilo pozneje prepovedano. Kot tudi sušenje šunk pri sosedovih na kmetiji, kjer so se kot otroci med šunkami, ki so se sušile, šli partizane in Nemce. Ob fotografijah se Marjan spominja še nekdanjega kotalkališča v bližini gradu, ki so ga pozimi preuredili v drsališče. In še veliko drugih zgodb. Poleg fotografskega gradiva je po očetu ostala bogata zbirka stare fotografske opreme s fotoaparati in fotolaboratorijem. Zato Marjanove ideje presegajo meje skupine na Facebooku, kjer so fotografije trenutno objavljene.

/november 2015

aktualno

Trezino senje napolnilo središče mesta Ksenija Glažar V osrčju Murske Sobote je 15. oktobra potekala tradicionalna sejemska prireditev, ki vsako leto privabi množico ljudi.

Ta dan se je na stojnicah zvrstilo več kot 400 kramarjev, gostincev, rokodelcev in drugih ponudnikov, ki so poskrbeli za pestro ponudbo. Kot se za senje v Murski Soboti spodobi, ni manjkalo domače jedače in pijače, organizatorji pa so seveda poskrbeli tudi za glasbeni program. Trezino senje v

Murski Soboti spada med sejme z najdaljšo tradicijo. Organizira se vsako leto 15. oktobra, ko goduje sv. Terezija Avilska (1515–1582), španska karmeličanka, redovna prenoviteljica, mistikinja in svetnica, ki jo je papež Pavel VI. kot prvo žensko razglasil za cerkveno učiteljico.

Spektakularna zabava v rakičanskem dvorcu Aleksandra Grah

Foto: Aleš Cipot, Aleksandra Grah

Večtisočglava množica je konec oktobra uživala na pravi čarovniški zabavi. Ples – noč čarovnic so zaznamovali glasbeni, kulturni in srednjeveški program.

Na prireditvi, ki se je v rakičan skem dvorcu odvijala že tretje leto zapored, so se obiskovalci lahko srečali s prekmursko kulinariko, kulturno-etnološkimi vsebinami, srednjeveškim in čarovniškim programom ter animacijo za otroke in odrasle. Za uvod v čarovniško dogajanje so v Dvorcu Rakičan v času krompirjevih počitnic za otroke od 5. do 14. leta pripravili tri počitniške programe. V letošnjem

čarovniško obarvanem programu prireditve Ples – noč čarovnic so sodelovali ustvarjalci in animatorji iz štirih držav. Pripravili so čarovniški proces s slikovitimi prizori mučenja, v katerem so sodili Margareti Kajdič, velik kres, več ognjenih predstav, bruhanje ognja, ognjemet, poslikave obrazov, prikaz življenja v srednjem veku, srednjeveški ples, srednjeveške predstave in viteške boje, glumaške

predstave, čarovnike na hoduljah in številne plesne točke v izvedbi Plesne šole Zeko. Veliko pozornost je s svojo tiskarsko manufakturo oziroma z rekonstrukcijo prve Gutenbergove lesene stiskalnice pritegnil mojster Janez. Za najbolj pogumne so organizatorji letos prvič pripravili atraktiven čarovniški polet z dvorca oziroma spust po vrvi z grajskega stolpa. V dnevnem dogajanju je svoje čarovniške vragolije v zr-

aku prikazal akrobatski pilot Peter Podlunšek. Na največji čarovniški zabavi tudi letos ni manjkalo številnih mask in pravih čarovnic na metlah, ki so se to noč še posebej posvetile čaranju in čarovniškemu plesu. Za dobro glasbeno vzdušje so na dveh velikih odrih poskrbeli Neda Ukraden, Modrijani, Rock Partyzani, Maraaya, Zlata žila, Plamen in Tropik, ki so obiskovalce zabavali do zgodnjih jutranjih ur.

aktualno

november 2015

Dober obisk martinovanja Aleš Cipot Osrednje prekmursko martinovanje, ki je bilo v središču Murske Sobote zares dobro obiskano, so letos pripravili Zavod za kulturo, turizem in šport, Mestna občina Murska Sobota ter Komunala. Na Martinovo sredo, 11. novembra, je na 22 stojnicah izbrana vina severovzhodne Slovenije ponudilo osem vinarjev, izbrane Martinove jedi pa še šestnajst gostincev. Poleg izbrane kulinarične ponudbe je dogodek zaznamoval kulturno-zabavni program. Na odru so nastopili ljudski godci in pevci iz Černelavcev, Tilen Horvat s harmoniko, moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko ter domača glasbena skupina D'Kwaschen Retashy. Župan dr. Aleksander Jevšek in direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Brigita Perhavec sta Milanu Zrinskemu pomagala krstiti mošt. Slovenska ulica je bila ta dan med Blagovnico in Šopingom zaprta za promet. Martinovanje se je ob zvokih Rejtašov zavleklo v pozne večerne ure.

Dijaki rešujejo izzive pomurskih podjetij Ksenija Glažar Pomurski tehnološki park je k reševanju problemov domačih podjetij tokrat povabil mlade. V okviru programa »Izzivi za mlade« so k sodelovanju povabili srednje šole ter ambiciozna podjetja in organizacije iz regije. Svoje izzive in pripravljenost za tesno sodelovanje z dijaki so potrdili Terme 3000, KMG Panorganic, LTO Ljutomer Prlekija in Regionalni sklad dela za Pomurje. Povabilu so se odzvale Ekonomska šola Murska Sobota, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Dvojezična srednja šola Lendava.

Dijakom drugih in tretjih letnikov različnih smeri murskosoboške ekonomske šole so tri podjetja

postavila naslednje izzive: oživitev maturantskih plesov v Zdravilišču Radenci, izboljšanje skupne anima-

cije Term 3000 in (morda ob pomoči aplikacije) izboljšanje notranje komunikacije podjetja KMG

Panorganic. Na prvem srečanju so se dijakom podjetja najprej predstavila. Nato so dijaki na delavnicah začeli razvijati ideje, opravili so konkretne razgovore in iskali rešitve, ki jih bodo ob koncu programa pred podjetji in podjetniško žirijo tudi predstavili. Dijaki rešujejo izzive pod mentorstvom Pomurskega tehnološkega parka, inštituta STEP in profesorjev strokovnih predmetov na šoli. »Namen programa je, da se dijaki soočijo z izzivi domačih podjetij in predstavijo konkretne ideje,« pravi Marjetka Jakob iz Pomurskega tehnološkega parka. Po besedah mentorice na šoli Betine Podgajski so dijaki nad tovrstnim delom, ki ga v šoli podpirajo, zelo navdušeni. »Mogoče pa bo kdo iz tega naslova dobil celo zaposlitev,« še dodaja Jakobova.

/november 2015

podjetništvo

Miroslav Flisar: »V trajnih konzervah sem videl tržno nišo« Ksenija Glažar

zaj na trgovske police. Stroške lahko primerjamo z dajanjem novega izdelka na trg,« pripoveduje Flisar. Na vprašanje, kaj ga je spodbudilo k nakupu, dodaja, da je bil štiriletni vložek v licenčnino že zelo visok. Vendar pozabiti vse skupaj ne gre kar tako. »Če ne bi kupili te blagovne znamke, bi lahko podjetje zaprli, čez noč bi izgubili polovico letne realizacije. Ni podjetja, ki bi to preživelo. Delavce bi moral odpustiti in podjetje zapreti. Zato sem se boril za odkup.«

Kako so v Murski Soboti ponovno obudili Kekca. »V družbi Pomurka mesna industrija, kjer sem bil zaposlen, sem postal tehnološki višek. V trajnih konzervah sem že zdavnaj videl tržno nišo. Že v kolektivu Pomurke sem imel idejo, da bi paštete in konzerve nadgradili z novimi okusi in novim pristopom, vendar takrat posluha za to ni bilo,« o začetkih pravi Miroslav Flisar, lastnik in direktor družbe Osem d.o.o., ki je začela delovati septembra 1994. Nadaljuje, da so nadaljevali delo pod blagovno znamko Premium, ki je združevala paštete različnih okusov. »Pašteta s šunko je bila za tiste časa udarna pašteta. Na slovenskem trgu so takrat poleg paštete Kekec obstajale še jetrna pašteta Emona ter pašteti Gavrilović in Argeta.«

Tržni delež počasi raste, cilj postati prva pašteta v državi »Glede na to, da zelo malo vlagamo v marketing, saj smo ta finančna sredstva porabili za nakup blagovne znamke, smo s prodajo lahko zadovoljni,« meni Flisar. Na vprašanje o primerjavi z najboljšimi časi odgovarja, da so takrat bili čisto drugačni časi, saj je bilo veliko majhnih trgovcev. Vendar Kekec počasi spet stopa na stara pota. »Po moji oceni ima pašteta Kekec pri nas okrog 20-odstotni tržni delež. Še vedno ne beležimo padca prodaje, ampak njena prodaja ves čas počasi raste. Zadali smo si cilj, da pašteta Kekec znova postane prva v Sloveniji,« še dodaja prvi mož podjetja. Ker so finančna sredstva podjetja omejena, so za zdaj zaustavili tudi idejo o nadgradnji Kekca s Pehto, morda Rožletom, Bedancem ali Kekcem mornarjem za ribji program. Največ izdelkov prodajo v Sloveniji, nekaj pa tudi na Hrvaškem in v Makedoniji, zaključujejo razgovore s Srbijo. Mikajo jih azijski trgi, zlasti Kitajska.

V podjetju trenutno zaposlenih 25 delavcev Od tega so jih pet zaposlili letos, in sicer za določen čas do konca leta. Prihodnost dodatnega zaposlovanja je po besedah direktorja precej negotova. Vse je odvisno od nadaljnjega širjenja: »Borimo se za prodor na azijsko tržišče, zlasti na Kitajsko. Če bo prišlo do sodelovanja in bo tržišče naše proizvode sprejelo, bomo seveda morali razširiti proizvodnjo in zaposliti nove delavce.«

Konzervirane izdelke proizvajajo z lastnim znanjem

Velika napaka razdruževanje – danes se združujemo, vendar počasi

»Prej sem bil zaposlen v Pomurki, veliko sem se naučil o konzervah, zato so vsi izdelki plod lastnega znanja,« pravi Flisar. »Trenutno imamo proizvodni obrat le v najemu in še vedno se dogovarjamo za odkup prostorov nekdanje Pomurke. Že bi morali vpeljati tudi nadzor energetske ločitve od preostalega dela Pomurke,« še dodaja sogovornik. Na vprašanje, ali njihovi izdelki prejemajo posebna priznanja, Flisar odgovarja, da se zadnji dve leti niso prijavljali na ocenjevanja. »V prejšnjih letih so bili naši izdelki vedno ocenjeni razmeroma dobro. Vendar ocene niso realne. Na sejmih se podjetja na tekmovanja največkrat prijavljajo s posebnimi izdelki, samo da dobijo priznanje. Na tovrstnih ocenjevanjih bomo zato sodelovali takrat, ko bodo komisije ocenjevale izdelke s trgovskih polic, ker je to najbolj merodajen pokazatelj kakovosti.«

Legendarna in nostalgična pašteta Kekec Zgodba o pašteti Kekec naj bi se v Pomurki začela na začetku 80. let prejšnjega stoletja. »Bila je ena prvih paštet na ozemlju nekdanje Jugoslavije v aluminijasti embalaži. Bila je bolj čvrsta kot danes, saj so zdaj v trendu bolj mehke paštete v obliki namazov. Danes jo izdeluje-

mo po klasičnem, starem receptu, zato je malo bolj čvrsta, vendar se še vedno zelo lepo maže. Je tudi stabilna, dobra; ko jo odpremo, še vedno prijetno zadiši,« razlaga Flisar. O navezanosti nanjo pravi, da starejše generacije na Kekca si-

cer še gledajo z nostalgijo, mlajši pa več ne: »Danes ni pomembna blagovna znamka, ampak štejejo pristopi, cena, marketinške dejavnosti. Vendar je pašteta Kekec še vedno zelo kakovostna, lahko rečem, da je med najboljšimi.«

Blagovno znamko letos kupili za 220 tisoč evrov »Licenčnino za pašteto smo začeli plačevati že leta 2011. Tako smo pašteto Kekec tako rekoč obudili od mrtvih in znova pripeljali na-

O stanju v živilski industriji pri nas pravi, da smo veliko napako naredili na začetku 90. let prejšnjega stoletja. »Takratni SOZD ABC Pomurka bi lahko preoblikovali v delniško družbo, ki bi združevala posamične segmente živilske industrije in imela lastno trgovino. Letos smo se akterji pomurske živilske industrije začeli združevati pod skupno blagovno znamko Rejdno dobro. Zadeva je sicer zanimiva, a je za združevanje morda malo prepozno, bistveno lažje bi bilo takrat. V sklopu SOZD-a bi lahko bile tudi trgovine, mlekarne, mesna industrija in še kaj. Morda bi danes namesto Mercatorja imeli ABC trgovine.« Po oceni sogovornika se gospodarstvo v Pomurju počasi pobira. »Bistveno je, ali bo država dopustila, da se izvlečemo iz tega. Propadeš lahko zelo hitro; dolgo traja, da vstaneš,« še dodaja. Želi si, da bi po proizvodnji paštet spet postali prvi v Sloveniji in širše. »Skušam delati pošteno, tudi do dobaviteljev in zaposlenih. Zavedam se, da smo vsi odvisni eden od drugega. Zaposlenim se skušam približati, razumeti njihove stiske in poglede, jih stimulirati, motivirati, čeprav to ni vedno lahko,« še dodaja direktor družbe Flisar.

intervju

november 2015

»Usmeriti se moramo v ustvarjanje rešitev za ljudi in okolje, ne v denar« Ksenija Glažar Foto: osebni arhiv

Matej Čer spada med izjemno strastne podjetnike, ki izhajajo iz murskosoboške občine. Je ustanovitelj in prokurist podjetja Avant Car iz Ljubljane, ki je v Slovenijo pripeljalo električno vozilo Tesla S. Je tudi mentor mladim podjetnikom in vsestransko zanimiv sogovornik.

Alternativni viri energije pomenijo velik prihranek stroškov in tudi možnosti razvoja novih dejavnosti, povezanih s tem. Kje so tu priložnosti? Če to navežemo na pomursko okolje, bi lahko namesto tekstilne industrije počeli kaj drugega, perspektivnejšega? Smo na pragu četrte industrijske revolucije, ki bo svet, kot ga poznamo, obrnila na glavo. Menim, da Slovenija s pravo miselnostjo lahko postane vzor(č)na država za koncepte, tehnologije in orodja, ki jih ta revolucija prinaša in ki bodo, ko jih bomo usvojili, bistveno iz-

sta ključni za dobrobit družbe, socialni mir in kakovost življenja. Na tej osnovi bi lahko gradili ekoturizem z visoko dodano vrednostjo, privabili različne konference, podjetniške pospeševalnike in inkubatorje. Seveda je treba začeti z dvigom miselnosti ter učenjem in osredotočanjem na prave stvari. K temu lahko pomaga velik skupen cilj oziroma ideja v smeri samozadostne regije. Moramo se ji zavezati in pri njenem uresničevanju sodelovati kot v času »bratstva i jedinstva«. Verjamem, da je to pot do boljšega jutri za vse. Sicer bo šla pot v hitro spreminjajočem se digitalnem svetu samo še

nos do okolja, kako delujete, kaj se vam zdi pomembno na podjetniški poti? Gre za pot samouresničevanja, izpolnjevanje lastne zgodbe. Vsak bi moral znati povedati svojo zgodbo. Zakaj je tu? Zakaj počne, kar počne, in kako s tem prispeva k okolju, katerega del je oziroma v katerem živi? Kot pri čebelah ali v mravljišču. Vsak dan se učim, poizkušam osmišljati, kar počnem, in iščem odgovore na vprašanja za boljši skupen jutri. Podjetništvo je rezultat te poti in orodje, da to počnem z večjim dosegom za družbo. Je le

Tesla S je popolnoma električno vozilo podjetja Tesla Motors, uporabniki ga opisujejo kot pravo vesoljsko ladjo, upravlja pa se ga na dotik. To vozilo kaže smer razvoja avtomobilske industrije prihodnosti. Je pametna naprava z vrhunsko uporabniško izkušnjo na štirih kolesih. Hkrati tudi na novo določa pojem gospodarjenja, saj je na Teslovih polnilnih postajah vsa energija, potrebna za vožnjo, brezplačna celotno življenjsko dobo vozila, poleg tega pa so tudi stroški vzdrževanja zanemarljivi. Za motor je prvi servis predviden pri 500.000 kilometrih, poleg tega pa proizvajalec na celoten pogonski sklop nudi osem let garancije, in to brez omejitve števila prevoženih kilometrov. Zmogljivosti vozila so na ravni dirkalnika, saj različica z dvema motorjema zmore več kot 700 konjskih moči in z mesta do sto kilometrov na uro pospeši v 2,8 sekunde – kot najboljši motocikli. Pri vsem tem navdušuje navor, ki je značilnost vsakega električnega vozila in ki vseh sto odstotkov ponuja tako rekoč že ob prvem dotiku stopalke za pospeševanje. Uporabniška izkušnja odstopa od vsega, kar ponuja tržišče, in se z nevidnimi nadgradnjami po spletu vseskozi izboljšuje. Ravno pred nekaj dnevi smo domala čez noč brezžično prejeli funkcijo avtopilota, ki omogoča, da vozilo samostojno sledi prometu, prilagaja hitrost omejitvam, zavira, pospešuje, prehiteva ipd. To je šele prva različica avtopilota. Se še spomnite prvega iPhona? Preostale nadgradnje gotovo še pridejo. Če grem korak dlje, vsa električna vozila podpirajo tudi korak iz globalne odvisnosti od fosilnih goriv v lokalno samozadostnost, saj lahko vso energijo za premikanje pridobimo iz obnovljivih virov energije, ki jih najdemo doma. Predstavljajte si, da se celo Prekmurje vozi na energijo, ki jo pridobimo sami (geoenergija, sonce, veter, hidroenergija, biomasa itd.), in to brez hrupa in emisij. Električna flota različnih tipov vozil, ki jih uporabljamo v podjetju za lastne logistične potrebe, se že zdaj napaja z energijo sonca ter s tem nakazuje, da lahko brez izpustov CO2 in drugih škodljivih emisij deluje katerokoli podjetje v Sloveniji. Toda še bolj navdušuje dejstvo, da nismo odvisni od uvoza tujih fosilnih energentov in s tem od manipulacij s cenami.

Danes služba za nedoločen čas, denar na računu ali lastništvo podjetja niso več nobena varnost. Varnost za prihodnost temelji na hitrosti učenja, prilagajanju hitrim spremembam in ljubezni do dela z ljudmi. Tu smo skupaj zato, da ohranimo rod, skrbimo drug za drugega in razvijamo infrastrukturo za boljši jutri. Na to ne smemo pozabiti in to bo vsak dan bolj prihajalo v ospredje. Na teh vrednotah bo temeljila miselnost uspešnih posameznikov in podjetij v prihodnosti. Miselna naravnanost, oz. t. i. mindset, je ključna na poti do uspeha. Moj hobi sta opazovanje in analiziranje miselnosti uspešnih ljudi na vseh področjih. Njihova skupna točka je zadovoljstvo na obrazu – in to prihaja od znotraj, ne od zunaj. Sami sebi ne moremo lagati. Ste tudi mentor novim podjetniškim kadrom. Kako gledate na mlade generacije podjetnikov?

boljšali kakovost naših življenj. S trajnostno mobilnostjo, ki vključuje vozila na električni pogon, in obnovljivo energijo, proizvedeno doma, se lahko Slovenija v naslednjih letih glede na majhnost in število sposobnih ljudi, zmožnih hitrih prilagajanj, nedvomno umesti v sam svetovni vrh, kar lahko odpre mnoga vrata domači industriji in izvozu znanja v tujino. Samo ena megatovarna, ki bi jo uspeli z lastnimi rezultati ter spremembami v miselnosti in vedenju v družbi pritegniti v Slovenijo, bi kot pomemben del oskrbovalnih verig v novih industrijah lahko z milijardnimi prihodki, ki bodo samo drobtinica v novih trilijonskih industrijah, prispevala tudi do deset odstotkov ali celo več k rasti našega BDP-ja. Seveda moramo za to ustvariti pogoje in k temu nedvomno sodi prava miselnost – na ravni posameznika in tudi na ravni politike. Veliki igralci se želijo v okoljih, kjer bodo veliko investirali in delovali na dolgi rok, počutiti udobno. Če želimo dvigniti standard, ne smemo biti le sledilci, ampak moramo s svojim delovanjem pogumno in iskreno biti del pozitivnih sprememb velikega obsega ter podpirati pionirje na teh področjih. Tukaj vidim veliko priložnost za gospodarsko obuditev Pomurja. Lahko bi postali vzorčna samozadostna regija na področju hrane in energije, dveh dobrin, ki

navzdol. Predstavljajte si kmetijo, ki ni več odvisna od nafte, umetnih gnojil in nizkih odkupnih cen. Prav to je mogoče z vpeljevanjem omenjenih tehnologij. Najprej mora kmetija postati samozadostna, torej neodvisna od zunanjih pritiskov, da lahko sama narekuje tempo in smer proizvodnje. To lahko doseže z lastno proizvodnjo električne energije s pomočjo sonca, vetra, biomase in baterij. Potrebuje stroje, avtomobil in traktor na električni pogon ali vodik (proizvedemo ga iz vode z elektriko). Potrebuje lastno hrano, ki jo sicer že ima, ter se postopoma na trgu razvija in raste kot ponudnik ekološko pridelane hrane, ki bo vsak dan bolj iskana in ki jo v veliki meri lahko tudi distribuira po ekoregiji, v svet ali kot ekološka kmetija. Tudi tekstilna industrija bo imela nove izzive in priložnosti. Oblačila, ki prihajajo, bodo vsak dan bolj pametna. Obleka bo sama skrbela za uravnavanje zunanje temperature telesa, merila bo naše zdravstveno stanje in to sporočala nam ali svojcem. Vse to se že dogaja, zato moramo čim prej odpreti oči, nastaviti miselnost ter prevzemati in privabljati znanje in investitorje v regijo, če želimo dohajati svet, od katerega smo danes zelo odvisni. Veljate za inovativnega podjetnika, ki vedno išče nove podjetniške priložnosti. Kakšen je vaš od-

del tega, kar me izpolnjuje. Najbolj pomembno je, da se ne zapustim tja v en dan in se zavedam, da ljudje imamo v sebi potenciale, ki jih je treba uporabiti; najti je treba poslanstvo, ki nas osrečuje, in s polno močjo delovati v tej smeri. Od vsakega se lahko nekaj naučimo in radovednost nas mora brez sramu vleči naprej. Podjetje lahko raste in lahko propade. Je samo ena izmed oblik osebne manifestacije na razvojni poti. Če imam znanje, ki ga okolje potrebuje, bom vedno našel svoje mesto v njem. Če podjetje propade, me bodo s tem znanjem veseli drugje. Na drugi strani imamo vsak dan več podjetniških inkubatorjev, mentorjev, investitorjev in množičnih investicijskih platform. V prihodnosti si bo vsak lahko ustvaril lastno poslovno zgodbo ter jo ob pomoči tehnologije preveril in oblikoval v primerno obliko ter poiskal financerje zanjo in kupce brez velikih tveganj. Ampak uspešnost bo odvisna od njega samega. Koliko bo radoveden, koliko si bo zares želel in verjel v svojo zgodbo, koliko bo samoiniciativen in kakšen bo njegov odnos do drugih. Namen podjetja je, da rešuje probleme v okolju, ne nas samih. Torej moramo biti usmerjeni v ustvarjanje rešitev za ljudi, za okolje, ne v denar. Ko si to razčistimo, lahko nadaljujemo pot. Denar bo kot menjalno sredstvo rezultat dobrega delovanja.

Biti mentor pomeni čast in odgovornost. Kot mentor sem na drugi strani vselej tudi učenec. Pri mladih generacijah podjetnikov je ključno, da iščejo resnico ter da ne izgubljajo časa z obrambo privzgojenih prepričanj in vrednot. Za hitro rast moraš biti prilagodljiv in agilen, brez bremen preteklosti. Tako je lahko tvoj razvoj hitrejši, kar predstavlja tudi večjo varnost, saj je ta premo sorazmerna s hitrostjo učenja. Kot sem že omenil, je ključna miselnost. Za mlade podjetnike je veliko bolj pomembno učenje, biti pripravljen vprašati in prisluhniti, kot fokus na zaslužek. Ideja je samo seme, ki še ne da nobenega zagotovila za plod, zato ji investitorji pripisujejo le odstotek vrednosti posla. Bistveno je znanje, kako iz tega semena ob vseh okoliščinah (toča, suša, plevel, zajedavci) ustvariti kakovosten pridelek, ga uspešno prodati za več, kot smo imeli vseh stroškov, in na koncu to dobiti tudi plačano. In teh veščin mladi nimajo, ker še niso izkusili celotnega podjetniškega cikla. Zato večina idej nikoli ne ugleda luči uspešnega podjetja. Tukaj lahko pokažejo bližnjice mentorji, ki so to pot že uspešno prehodili, in jih obvarujejo pred mnogimi napakami. Take bližnjice so dragocene in zato je zelo pomembno, da znamo biti mentorji in učenci na vseh področjih življenja. To je najhitrejša in najcenejša pot do boljšega jutri. Osebno zelo verjamem v mlade generacije podjetnikov. Če bomo skupaj prilagodili miselnost za novi svet, nam bo uspelo. Ste še povezani s Prekmurjem? Seveda. Prekmurje mi je dalo osnove za razumevanje ter odnos do življenja, srčnost in kulturo. Z njim sem in bom vedno povezan. Verjamem, da ima regija v obdobju, ko se svetu obeta veliko sprememb, na osnovi novih tehnologij in hitrega učenja enkratno priložnost za gospodarski preboj in razvoj ekosistema, ki bo ustvarjal nova delovna mesta in visoko dodano vrednost. V veselje mi bo, če bom lahko zaznal tovrstne želje in bom lahko to s svojim delovanjem tudi kakorkoli podprl.

/november 2015

v središču

Zapora Slovenske ulice premalo, mestno središče potrebuje vsebino Ksenija Glažar V okviru projekta »Sobota, kot si jo želimo« je bilo veliko povedanega o oživitvi mesta, zaprtju Slovenske ulice in opuščenih stavbah. Dogajanje v mestu skuša Mestna občina Murska Sobota (MOMS) v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in javnim podjetjem Komunalo oživiti s številnimi prireditvami. Novo vsebino želijo dati tudi sejmom ob prvih ponedeljkih. »Če ga dopušča prometna ureditev, se mi zdi zaprtje Slovenske ulice zanimiva ideja. Vendar le v

dobiti hrano ali pijačo, turistične in druge informacije

Najprej vrniti življenje na ulico Slovensko ulico bi zaprla za promet na delu med Šopingom in Blagovnico tudi direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota mag. Brigita Perhavec. »Vendar šele takrat, ko bi bili objekti ob tej ulici napolnjeni s kakovostno vsebino in bi se na ulico vrnilo življenje,« doda sogovornica. Ružič še ugotavlja, da je v Murski Soboti vse preveč poudarka na fiksni infrastrukturi, bistveno premalo pa na vsebinskih sklopih, ki v primerjavi z izvedbo prve ne stanejo skoraj nič. »Murska Sobota je pri naklonjenosti do zunanjih obiskovalcev in posledično vedenja, kako iz njih izvleči kak evro več, zelo zastarela in neprilagoje-

Kaj pravijo razstavljavci in obiskovalci »Na sejmih ob prvih ponedeljkih sodelujem že dvajset let. Velikokrat so nam spremenili lokacijo. Sprva smo bili na tržnici, ob galeriji. Če je sejem v času, ko upokojenci že porabijo pokojnine, je prodaja bolj slaba. Če se približujejo prazniki, je prodaje več. Če pade Trezino ali Mikloševo senje na soboto, je po navadi ljudi malo manj. Nekoč se je ob delavnikih precej poznalo, ko je prišel avtobus z Goričkega. Največ danes sejme ob prvih ponedeljkih obiskujejo starejši, upokojenci in mladina, med 10. in 12. uro v času malic pa tudi zaposleni.« Gregor, Medičarstvo Celec

»V Murski Soboti suho sadje na sejmih ob prvih ponedeljkih prodajam že 23 let. Prodajam jih tudi na Trezinem in Mikloševem

delu od Blagovnice do Zvezde. S tem bi s primerno ureditvijo pohodne površine, zasaditvami in drugim v središču Murske Sobote dobili neke vrste mini korzo, po vzoru denimo nam primerljivega mesta Čakovec, kjer to odlično deluje,« pravi direktor javnega podjetja Komunala Tadej Ružič. Hkrati bi po njegovem mnenju morali še preveriti, kako so tam izvedene druge rešitve v kontekstu t. i. urbanega pohištva – denimo turistično-informacijski del o zgodovini mesta, zanimivo izvedbo klopi in počivalnikov, informacije in vsebine lahko obiskovalci dobijo preprosto po brezžični povezavi, v ta namen imajo postavljene klopi z možnostjo brezplačnega polnjenja mobilnih naprav, vse to je takoj povezano s točkami, kjer je mogoče

sejmu. Prodaja v Murski Soboti in drugje po Sloveniji je podobna. Tu je lepo, ljudje so prijazni in se ustavijo, večinoma so to starejši. Z nekaterimi se že poznamo, so stalne stranke.« Prodajalec iz Ljubljane (ne želi biti imenovan)

»Kupila sem suho sadje, po to sem tudi prišla. Mož je kupil ptičjo krmilnico. Sejem obiščeva le, če sva slučajno v mestu in greva malo po njem, drugače pa ne.« Dragica, 66 let iz Markišavcev

»Sejem obiščem bolj redko. Danes sem se skozenj sprehodila mimogrede. Pogledala sem zavese. Ker niso drage in so kakovostne, sem jih kupila. Pritegnila so me še oblačila in suho sadje.« Manuela, 24 let iz okolice Murske Sobote

na. Za zdaj ne znamo izkoristiti vseh možnosti, ki nam jih ponuja moderna tehnologija. Navsezadnje ima skoraj vsak danes v žepu že pametni telefon, ali?«

»Žal je trend izumiranja mestnih središč zaznati v vseh mestih po Sloveniji in Evropi« Tako pravi župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek in dodaja, da so se meščani navadili opraviti nakupe, se srečati s prijatelji in znanci v trgovskih središčih na obrobjih mest. MOMS si zelo prizadeva, da bi mestnemu središču ponovno »vdihnili dušo«. »Vsekakor ne bo dovolj, da za promet zapremo Slovensko ulico ter uredimo pločnike in preostalo infrastrukturo; me-

stnemu središču je najprej treba dati vsebino, šele nato se lahko lotimo njegove prenove. Začeli smo s kulturno-zabavnimi dogodki, ki smo jih načrtno preselili na Slovensko ulico, razvijamo ideje o novih dogodkih, povezanih s tradicijo in kulinariko pokrajine, prav tako podpiramo načrte Komunale, da bi se mesečni sejmi preselili na Slovensko ulico,« pravi Jevšek. »Z vprašanjem načrtovanja mestnega središča v smislu prostorskega planiranja in vsebinskih idej se ukvarjajo tudi študenti treh fakultet: Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter Biotehniške fakultete – oddelek za krajinsko arhitekturo. Na pobudo Sobočanke Darje Matjašec, profesorice na oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani, študenti, ki so že delovno obiskali Mursko

v središču Soboto, v okviru svojih študijskih obveznosti pripravljajo ideje za razvoj našega mesta,« še dodaja Jevšek.

Objekta Družbene prehrane in Faflekove kavarne dobivata nove vsebine Župana povprašamo tudi po načrtih za revitalizacijo preostalih zapuščenih stavb v mestu. »Pogovori potekajo tudi z ministrstvom za javno upravo, ki je upravljavec stavbe nekdanje ekonomske šole, ki je v izredno slabem stanju. MOMS je lastniku predlagala, da ga adaptira, rekonstruira in funkcionalno usposobi ter nameni za izvajanje nalog državnih upravnih organov v mestu, ki se ubadajo s pomanjkanjem ustreznih pisarniških prostorov.« Lastnik stavbe je tako že izdelal tehnično in investicijsko dokumentacijo, ki predvideva odstranitev objekta in gradnjo novega upravnega centra, katerega uporabniki bi bili državni upravni organi, ki bi tako upravne storitve nudili na enem mestu, to pa je kot cilj zapisano tudi v strateških dokumentih o delovanju javne uprave. Jevšek dodaja, da tečejo pogovori s pod-

jetjem, ki ima v lasti stavbo nekdanje trgovine Müller, ter z lastnikom stavbe na vogalu Slovenske ulice in Ulice arhitekta Novaka.

V prazne prostore najprej dobra vsebina »Mesto lahko oživimo samo tako, da v prazne prostore najprej damo dobro vsebino. Prvi korak bo prav gotovo preselitev turistično-informacijske pisarne, ki je zdaj na zelo neprimerni lokaciji – v prostorih knjižnice, v nekdanje prostore NLB na Slovenski ulici. V tem prostoru bo nastalo informacijsko-kulinarično središče, v katerem bo mogoče dobiti kakovostne informacije o regiji in kupiti izdelke domačih ponudnikov, ob tem pa bomo pripravljali degustacijsko-kulinarične dogodke,« pravi Perhavčeva. Nov center bo predvidoma odprt decembra. Zavod za kul-

turo, turizem in šport je dobil v brezplačen najem nekdanje prostore NLB (nekoč Faflekova kavarna). Prijavili so se na razpis in bili izbrani. V nadstropju stavbe občina išče najemnike, ki bodo s svojo dejavnostjo prispevali k oživitvi mestnega središča.

november 2015

Prvim ponedeljkom želijo dati novo vsebino in jih preseliti na novo lokacijo Ideja je, da bi sejmi vsak prvi ponedeljek potekali tudi na delu Slovenske ulice med Blagovnico in Zvezdo. »Tako bi veliko lažje

prostorsko organizirali prodajna mesta, hkrati pa bi prodajalce lahko razvrstili v več sklopov, denimo na kramarski, tekstilni in gostinski del ter na ponudbo izdelkov domače obrti. Prav tako bi bilo zanimivo, če bi sejme v gostinskem in obrtnem delu lahko

17 organizirali po tematskih sklopih, recimo glede na letni čas ali druge dogodke. Za zdaj je zadeva v idejni fazi,« o prenovi sejmov ob prvih ponedeljkih pravi Ružič. Primeren čas za organizacijo v novi obliki je, kot pravi, spomladi prihodnje leto. Dolgoročno želijo poenotiti podobo prodajnih mest s stojnicami, kar deloma že uresničujejo s primernimi hiškami. Toda vse je seveda odvisno od finančnih zmožnosti.

Kaj se bo v mestnem središču dogajalo v jesensko-zimskem času »V Murski Soboti bomo pripravili nekaj tradicionalnih prireditev, želimo uvesti tudi nove,« pravi Perhavčeva. Za nami je že martinovanje, ki je potekalo na Slovenski ulici. Mikloševo senje po središču Murske Sobote bo tokrat v soboto, 5. decembra (ker Miklavževo pride na nedeljo). Pred tremi leti je Zavod za kulturo, turizem in šport dal pobudo za nadgradnjo Trezinega in Mikloševega senja z rokodelskim sejmom na prostoru pred banko in pošto. Več kot 400 razstavljavcem kramarskega sejma se pridruži še 40 rokodelcev iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske.

Božično-novoletni sejem bo potekal med 21. in 23. decembrom na Slovenski ulici. »Po lanskoletnem dvodnevnem izjemno uspešnem božično-novoletnem sejmu smo se letos odločili za tridnevnega. Slovensko ulico bomo med Šopingom in Blagovnico zaprli ter na njej postavili številne stojnice s kulinarično ponudbo in ponudbo izdelkov domače in umetnostne obrti,« pravi Perhavčeva. Tradicionalno bomo silvestrovali na prostem v središču mesta, zbrane bo zabavala skupina Rock Partyzani. Od decembra do predvidoma februarja bo na Trgu kulture tudi letos postavljeno drsališče. Med večje prireditve spada še slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri podelijo nagrade in priznanja ustvarjalcem in poustvarjalcem na področju kulture.

/november 2015

profil / predstavljamo

Staša Pavlović – nomadka, ki močno rabi svoje gnezdece Jasmina Muhič Foto: osebni arhiv

Od jutra do mraka sedi za računalnikom, tipka, vmes lista po knjigah in slovarjih, ne da bi spregovorila besedo s sodelavci. Ker jih namreč nima. Njeno umirjeno življenje je v glavnem sestavljeno iz knjig in pogovorov, dolgih sprehodov, plesa po dnevni sobi, izletov, kotaljenja po igralnih podlogah in igranja z raznoraznimi živalcami. Občasno moderira kulturne dogodke in vodi literarne festivale. Staša Pavlović. S fantom se pogovarja v angleščini, v družbi v nizozemščini, med delom je največ v stiku s poljščino, z Ado, s katero trenutno preživi daleč največ časa, pa se pogovarja slovensko, kar je zelo fino, kot pravi, saj je pred tem slovensko govorila le redko. Tudi njena čustva so trojezična. Iz rodne Murske Sobote se je pred tremi leti, nekaj let je živela tudi v Ljubljani, čisto brez stresa preselila v belgijski Gent, da bi pri fantu dokončala diplomo, saj ji je doma ob urednikovanju in vodenju literarnega festivala za založbo Beletrina zmanjkovalo časa. V Mursko Soboto vse svoje odraslo življenje hodi zlasti na obisk k (starim) staršem in bratu. »Veli-

TOP 5: Svetovni voditelj: Mojemu svetu trenutno vlada Ada. Naj knjiga/film: Agota Kristof: »Trilogija«, Wiesław Myśliwski: »Traktat o luščenju fižola« Glasbena skupina/izvajalec: St. Vincent, Angel Olsen, Joni Mitchell Kraj v Pomurju: Soboški park in Fazanerija Želja v življenju: Da bi svet postal prijaznejše in boljše mesto, da bi se ljudje imeli raje ter več pozornosti posvečali dobrim stvarem in pozitivnim občutjem.

kokrat si želim, da bi bila bližje in da bi se lahko kak dan preprosto pripeljala na kavo, po drugi strani pa so obiski zdaj, ko se pripeljem iz tujine, daljši in polnejši. Z Ado sva bili v treh mesecih na obisku že dvakrat,« pove Staša, nomadka, ki močno rabi tudi svoje gnezdece. Staša prevaja iz užitka, a ne žvižgaje. »Prevajanje je mentalno precej utrudljivo delo, saj zahteva ogromno koncentracije, oster um in veliko pasivnega dela, ki ne obrodi neposrednih rezultatov. Nenehno je treba brati knjige, spremljati vse, kar se dogaja v državi, iz katere jezika prevajaš, ter pridobivati kulturno-zgodovinsko znanje,« pravi Staša, ki se zaveda, da je za zunanjega opazovalca delo prevajalca prav gotovo monotono, saj gre za človeka, ki od jutra do mraka brez besed sedi za računalnikom, tipka, vmes pa lista po knjigah in slovarjih. »Od znotraj gre pogosto za izredno močna izkustva, prevajalec je ne nazadnje najbolj angažiran bralec. Da bi delo opravila dostojno, moram najprej najti glas, s katerim govorijo junaki, ter ga nato tudi uporabiti. Lahko bi rekla, da sem v tem smislu neke vrste igralka, ki ji ni treba stopiti na oder ali odpreti ust,« se pri tem nasmehne. Prvi roman (»Mercedes-Benz« Pawła Huelleja) je Staša prevedla takoj po diplomi. Še danes se spomni prvega dne dela. »Takrat sem prvič ugotovila, da me ni nihče či-

sto zares naučil, kako prevajati romane, in da torej ne vem, kje sploh začeti. Ter drugič, da je začetni stavek sestavljen iz osemsto besed. Ob njem in tudi ob celi knjigi sem se fino napotila ter za delo porabila precej več časa, kot bi ga za isto število strani porabila zdaj.« Staša ima danes več discipline, ugotovila je, kakšna metoda dela ji najbolj ustreza, sodeluje pa tudi z odličnimi uredniki in lektorji. Veliko bere poljske, flamske in nizozemske knjige, išče, kaj bo prevajala v letu 2017, saj ima za naslednje leto na delovni mizi že tri romane. Je pa po osmih tednih po rojstvu hčerke že zaključila porodniško in trenutno v družbi Ade prevaja obsežen poljski roman »Morfij« Szczepana Twardocha, pred izidom pa je tudi nizozemski mladinski roman »Mumija Dumi« Tosce Menten. Še preden se za kratek čas poslovi od Prekmurja, zaupa, da so knjige bile zanjo vedno odlična družba, saj so prebujale njeno domišljijo, jo učile o svetu in odgovarjale na vprašanja, ki jih nikoli ni izrekla naglas. »Če so prave, razširjajo in poglabljajo obzorja, učijo empatije, prevprašujejo poglede na svet in prepričanja, nastavljajo ogledalo, omogočajo velike avanture in daljna potovanja, tudi če zanje nimamo ne poguma ne denarja. Res mi ni jasno, zakaj ljudje ne berejo več in raje. Svet bi bil boljši, če bi.«

Bakovski upokojenci ne mirujejo Aleksandra Grah V Društvu upokojencev Bakovci, ustanovljenem leta 1984, z vključevanjem v družbo in številnimi dejavnostmi dokazujejo, da je lahko jesen življenja izjemno plodna in lepa. Prvi predsednik društva, ki je leta 1984 štelo 133 članov, je bil Franc Obal. Danes jih je vključenih že 305. Že pred 30 leti so bili usmerjeni v dejavno preživljanje prostega časa, kar je tudi glavna naloga društva danes. Že v prvih letih po ustanovitvi so njihovi člani postali regijski prvaki v balinanju. Dvostezno balinišče v ŠRC Bakovci, kjer se zbirajo tedensko, so leta 1994 temeljito obnovili, tudi zdaj se na tekmovanjih uvrščajo na vodilna mesta. Ves čas je vodstvo posebno skrb namenjalo temeljnim ciljem društva, kot so denimo izboljšanje kakovosti življenja starejših, preprečevanje družbene izključenosti starejših, izboljšanje medgeneracijskega sožitja in medsebojne pomoči ter spodbujanje k dejavnemu življenju in druženju na športnih, kulturnih, družabnih, rekreativnih, izletniških in drugih prireditvah ter ob številnih dejavnostih.

Leta 1990 je predsednica društva postala Kristina Jančar, ki je društvo vodila osemnajst let. Od leta 2007 ga vodi Marija Kočar, ki pravi: »Društvo za uspešno delovanje poleg predsednika potrebuje še člane, ki delajo v organih društva in sodelujejo pri dejavnostih interesnih skupin. Delovati in sodelovati je treba širše, z lokalno skupnostjo in drugimi, zlasti pa vključevati mlaj-

še generacije.« Letos so prejeli plaketo Mestne občine Murska Sobota za doprinos k napredku in razvoju domače krajevne skupnosti. V obrazložitvi ob podelitvi plakete je bilo pojasnjeno, da se je več kot 305 dejavnih članov društva skoraj vso delovno dobo odrekalo delu plače v obliki krajevnega samoprispevka, ki so ga namenili za različne investicije. Tako so soustvarjali pogoje

za današnje delovanje mlajših generacij. »Plaketa nam pomeni zelo veliko, počaščeni smo, da smo prvo društvo iz naše krajevne skupnosti, ki je prejelo tako priznanje. Veseli smo, da so naše delo opazili. Upamo, da lokalne skupnosti ne bomo nikoli razočarali,« je na priznanje ponosna predsednica Kočarjeva. S posebnim čutom za pomoč in solidarnost so čedalje pogoste-

je v oporo starejši populaciji, kajti staranje prebivalstva in številne družbene spremembe so mnogim poslabšali možnosti za samostojno in dostojno življenje. »Najtežje se znajdejo ovdoveli starejši, bolehajo in se prepuščajo samoti, zato jim je treba še posebej pomagati,« pove. Na socialnem področju deluje celoten odbor, ki je v neposrednem stiku z upokojenci na terenu in pozna njihove težave, zato lahko pravočasno pomagajo. Neposredna komunikacija članov odbora ob obisku posameznika je tudi način informiranja njihovega članstva. V društvu organizirajo še pohodništvo, telovadbo, kolesarjenje, kegljanje na vrvici in šah. Velik del posvečajo kulturnim dejavnostim v dramski, pevski in folklorni skupini. Bakovski upokojenci se radi srečujejo, športno se udejstvujejo v športnih objektih in društvenih prostorih, ki jim jih brezplačno nudi Krajevna skupnost Bakovci. Ob vsem tem so letos pristopili še k projektu »Na zdravje«, ki se izvaja v okviru Pomurske pokrajinske zveze DU Murska Sobota. V sklopu projekta anketirajo starejše, da bi ugotovili njihovo zdravstveno stanje, bivanjske razmere in potrebe po pomoči. Bakovski upokojenci, sodeč po številnih dejavnostih, v katere so vključeni, nikoli ne mirujejo, ampak so optimistično zazrti v ustvarjanje novih vezi in vključevanje v vse sfere družbenega življenja.

kultura

november 2015

20 let pedagoškega dela v soboški galeriji Mladi človek ni »od telefona« V rezidenčnem ateljeju Mikkove Male galerije je razstavljal mladi umetnik Vasko Vidmar. Slednji je dejaven na številnih področjih, umetnost pa je tisto, na katerem se najbolje znajde. Njegova razstava »Z morja na polja« opozarja na razmere, v katerih so se znašli mladi. Razstave v rezidenčnem ateljeju nastajajo v okviru projekta »Odprto obrobje«, ki mladim ustvarjalcem ponuja avtonomen prostor za izražanje ustvarjalnosti skozi različne delavnice, performanse, razstave ipd. / Aleksandra Grah

Aleksandra Grah V svojih prostorih so odprli razstavo o likovnih delavnicah iz zadnjih dvajsetih let, s katero želijo opozoriti na pedagoško dejavnost ustanove, v kateri je z mini delavnicami leta 1995 začela Jelka Geder-Kosi. Galerija Murska Sobota v letošnjem letu praznuje dvajsetletnico pedagoške dejavnosti, številni otroci so se tam prvič srečali z umetnostjo, kot jim jo je na sproščen in igriv način približala Jelka Geder-Kosi, ki pravi: »Na podlagi znanstvenih ugotovitev so otroci idealni obiskovalci

muzejev in galerij. Z ogledovanjem, dotikanjem in posnemanjem se učijo. Najboljši kraj za to sta prav muzej in galerija.« Geder-Kosijevo so številna dodatna izobraževanja opogumila ter ji dala nova znanja in veščine dela z različnimi starostnimi in ranljivimi skupinami. Kot pravi, umetnine delujejo vsaka s svojo močjo, ob njih se namreč umirimo, ves svet se umakne v ozadje. Pedagoška dejavnost galerije je nato pod okrepljenim strokovnim vodstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja, kustodinje Irme Brodnjak in Tatjane Vukovič dobila nove razsežnosti. »Ob pregledu pisne in fotografske dokumentacije vidimo, da je nastala zajetna datoteka, ki jo lahko vedno ponosno pokažemo,« je ob odprtju razstave dejala Geder-Kosijeva. V teh letih se je v galeriji zvrstilo ogromno delavnic skupin malih

radovednežev, ki so z velikim veseljem vsrkavali umetniške razsežnosti. Ožji izbor likovnih del, ki so nastajala v spremljevalnem programu ob razstavah v zadnjih dveh letih, je predstavljen v mali galeriji in v galerijski izložbi. Otroci vseh starostnih skupin, iz vrtcev in osnovnih šol, pod strokovnim vodstvom likovnih pedagogov in pedagoških delavcev galerije po ogledu aktualne razstave ustvarjajo in se preizkušajo v različnih tehnikah. Na aktualni razstavi, s katero so v galeriji obeležili uvod v dvajseto leto galerijske pedagoške dejavnosti, so se z likovnimi izdelki predstavili otroci iz Vrtca Murska Sobota, učenci OŠ II Murska Sobota, OŠ Beltinci, OŠ Bakovci in OŠ Puconci ter dijaki Gimnazije Murska Sobota, SPTŠ Murska Sobota in Biotehniške šole Rakičan.

Narečna poezija Tineta Mlinariča Na literarno-glasbenem dogodku v murskosoboški knjižnici so z glasbeno interpretacijo predstavili narečno poezijo, kot jo začuti in zapiše Tine Mlinarič. Dogodek so sooblikovali urednik zbirke Danijel Škafar, Milan Vincetič in avtor, za glasbeno interpretacijo pesmi pa sta poskrbela Mateja Ivanov – Moira in Dejan Berden. Vincetič je pesniško zbirko z naslovom »Vr` etine dn k« označil za zelo čisto liriko, po njegovih besedah gre v njej za podobe, ki so impresionistične, ekspresionistične in obogatene z bivanjsko izkušnjo. Nobena pesem nima naslova, ki bi se vezal na motiv v naravi, to so vretine, je pojasnil avtor, čigar literatura temelji na raziskovanjih prostora in subjekta v njem, na literarnih, religioznih in ljubezenskih dialogih. S temi transformacijami, prikazanimi v narečni zbirki, je želel narediti preskok iz opisovanja naravnih pojavov v introvertno, impresivno obliko. / Aleksandra Grah

Koncertu bodo dodali dalmatinski pridih Aleksandra Grah Veliki letni koncert Prekmurske godbe Bakovci se bo odvijal v petek, 27. novembra, ob 19. uri, ko bodo godbeniki v športni dvorani Ekonomske šole Murska Sobota nastopili s številnimi gosti. Člani godbe se te dni pripravljajo na veliki koncert, ki ga že tradicionalno prirejajo konec novembra. Prekmurska godba Bakovci se na koncertih predstavi z bogatim glasbenim repertoarjem, ki ga popestri še s številnimi povabljenimi gosti. V preteklosti so tako že gostili prvovrstne slovenske glasbenike in glasbene skupine, kot so Vlado Kreslin, Oto Pestner, Jan Plestenjak, Alfi Nipič, ansambel Modrijani, Regina, Manca Špik, MePZ Štefana Kovača idr. Leto-

šnji koncert bo drugačen, saj bo še zlasti navdušil ljubitelje dalmatinske glasbe – godbenikom se bo namreč na odru pridružila znana klapa Puntamika iz Zadra.

Del koncerta v spomin Avseniku Kot je povedal predsednik Aleš Horvat, godba vse večji del repertoarja posveča klasičnim delom, s katerimi se bodo prav tako predstavili na tem tradicionalnem koncertu. Koncertni skladbi iz opusa Johanna Straussa bo spremljal celo baletni oddelek murskosoboške glasbene šole. V spomin na utemeljitelja slovenske narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika bo godba del koncerta posvetila njegovim skladbam, v njem pa se bodo predstavili še Mihaela Copot kot solistka in solisti Prekmurske godbe Bakovci. Solistke Tjaša Cigut, Dorina Gujt in Manja Kuzma bodo na koncertu zapele še skladbo iz filma »Nune pojejo«, na kitari bo nastopil David Kreslin.

/november 2015

Prva knjiga največji dar za Prekmurce

kultura

Marko banda obeležila 25 let delovanja Jasmina Muhič V polni dvorani Gledališča Park je ena najbolj znanih slovenskih etno skupin Marko banda praznovala svojih častitljivo obletnico. Marko banda, ki je nastala zaradi potreb beltinske folklore, načrtno goji čisto glasbeno izročilo svojega kraja. Ni vezana na nobenega avtorja, temveč predstavlja prirejeno glasbo

Aleksandra Grah V Gledališču Park so s slovesnostjo in kulturnim programom počastili dan reformacije, ki je letos potekal v duhu 300. obletnice prve knjige v prekmurskem jeziku. Slovesnost je potekala v organizaciji Evangeličanske cerkve v Sloveniji, murskosoboške podružnice Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar in Mestne občine Murska Sobota. Zbrane je po uvodnem nagovoru župana dr. Aleksandra Jevška pozdravil držav-

ni sekretar na kulturnem ministrstvu Tone Peršak, ki je osvetlil pomen in čas protestantizma. Med drugim je dejal: »Protestanti so se nedvoumno zavedali, da so prebivalci tedanjih slovenskih dežel eno ljudstvo, ki govori in ki ima pravico do kulture.« Letošnji dan reformacije je bil posvečen 300. obletnici do zdaj prve prekmurske knjige, tj. prevoda Lutrovega »Malega katekizma«, ki ga je leta 1715 napisal Franc Temlin.

Predstavili projekt in film Častni škof mag. Geza Erniša je ob tej priložnosti predstavil projekt »Franc Temlin« in novi film »Mali katekizem velikega človeka«, ki pripoveduje o času, v katerem je

Temlin deloval. Režiser filma, ki pomaga osvetliti življenje tega pomembnega človeka, je Štefan Celec, pri njegovem nastajanju pa so sodelovali Jože Glažar, Klaudija Sedar in drugi. Erniša je izid prve knjige v prekmurskem jeziku označil kot največji dar za Prekmurce in posledično tudi za vse Slovence. Delo Franca Temlina je po njegovem mnenju izjemen dosežek na verskem ter splošnem kulturnem, jezikovnem in narodnostnem področju. »Temlin je bil med tistimi učitelji in duhovniki, ki so si prizadevali, da bi se ljudje naučili vsaj dveh osnovnih veščin – pisanja in branja,« je še dejal Erniša. V kulturnem programu prireditve je nastopil pevski zbor Cantate.

in tako prispeva k prepoznavnosti zvočnega sveta Prekmurja. Na začetku so skupino sestavljali Andi Sobočan (cimbale), Boštjan Rous (klarinet), Samo Budna (violina) in Slavek Petek (kontrabas), pozneje pa so se jim pridružili še Željko Ritlop (klarinet), Miha Kavaš (violina) in Tomaž Rauh (viola). Fantje, ki so prejeli tudi certifikat za izvajanje prekmurske ljudske glasbe, so Slovenijo že večkrat zastopali v tujini – v državah srednje Evrope, Argentini, Urugvaju, Japonski, Grčiji in v državah nekdanje Jugoslavije. V 25 letih delovanja so izdali tudi dve zgoščenki – »n. 1« in »Vöra bije«, ter leta 1998 prejeli plaketo za pomembne dosežke na področju kulture, ki jo podeljuje Mestna občina Murska Sobota. Čeprav jih je Samo Budna, ki je začel samostojno glasbeno pot, zapustil, se jim na koncertih rad pridruži. Tako je skupaj z njimi na odru zaigral tudi tokrat. »Popolna« zasedba Marko bande je svojih 25 let delovanja obeležila s kakovostno izvedbo in bogatim celovečernim programom, v katerem so se jim pridružili še Tjaša Šimonka, vokalna skupina KUD Moščanci, ki jih vodi Valerija Žalig, in Müvi (Dorina in Tjaša Cigut).

Medgeneracijske likovne delavnice v galeriji Mozaik

»Mamma Mia!« v Gledališču Park Neprecenljiva glasbena zapuščina svetovno znane skupine Abba se je z muzikalom »Mamma Mia!« na začetku novembra dotaknila murskosoboškega občinstva. Po razprodanih koncertih v Ljubljani se je zgodba ponovila v Murski Soboti, saj so obiskovalci dvorano kar dvakrat napolnili do zadnjega kotička. Muzikal si je od premiere leta 1999 na londonskem West Endu v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo že več kot 54 milijonov gledalcev. Navdušeni obiskovalci so uživali v odlični izvedli 41-članske igralsko-pevske zasedbe. Svetovno uspešnico z romantično zgodbo, polno optimizma in življenjske energije, so pod režiserskim vodstvom Juga Radivojevića odigrali Alenka Godec, Simona Vodopivec – Franko, Damjana Golavšek, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak – Gojc, Marjan Bunič, Lea Bartha, Matjaž Kumelj in mnogi drugi. Zasedba je na dveh razprodanih dogodkih ponovno oživila glasbeno zapuščino legendarne švedske skupine Abba, vendar so svetovne uspešnice tokrat zazvenele v slovenskem jeziku. / Aleksandra Grah, foto: Darja Štravs Tisu

Članice likovne sekcije pri Društvu upokojencev Murska Sobota smo na likovno ustvarjanje povabile učence Osnovne šole lV, ki so naše vabilo sprejeli z velikim veseljem. Prvi dan smo ustvarjali z mladostniki iz programa učenja za življenje in delo, v katerega so vključeni mladi od 21. do 26. leta z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Za temo ustvarjanja smo si izbrali odtenke jeseni, ustvarjali pa smo v akrilni tehniki na platno in karton ter pri tem uporabili tudi pisano jesensko listje in kostanje. Drugi dan so nas obiskali učenci četrtega A, prav tako zmerne, težje in težke duševne in telesne prizadetosti. Učijo se preprostih spretnosti za življenje in čim bolj nazorno spoznavajo okolje, da bi se lahko vanj tudi primerno vključili. Ob pohvali njihovih izdelkov, v katere so vložili ogromno energije, je bil njihov nasmeh najlepši, srce pa polno sreče. 20. oktobra smo v prostorih galerije Mozaik odprli razstavo teh likovnih izdelkov. Zbrane sta pozdravili predsednica društva upokojencev Angela Novak in ravnateljica OŠ IV mag. Metka Kuharič. Učenci so za to priložnost pripravili prikupno dramatizacijo zgodbe o debeli repi. / Marija Pavlič

šport

november 2015

Rokometaši Pomurja borbeno naprej

Uroš Pavlović: Počutil sem se kot zvezdnik

Aleš Cipot

Jasmina Muhič

Foto: CEV

Rokometni klub Pomurje je med drugim dobil nasprotnika v šestnajstini finala pokala Slovenije.

Mladenič iz Murske Sobote si bo uspeh v Bolgariji zapomnil za vse življenje. 23-letni Uroš Pavlović je košarkarski dres, v katerem je osem let igral za domači klub, pred petimi leti zamenjal za odbojkarskega in se priključil odbojkarjem Panvite Pomgrada. V njihovi družbi je preživel pet let. Danes si kruh služi v avstrijskem klubu Posojilnica Dob in ima, medtem ko se v avstrijskem podprvaku igralsko izpopolnjuje, čast biti član slovenske reprezentance, ki je pred kratkim dosegla izvrsten športni uspeh, o katerem prej nismo upali niti sanjati. Osvojili so namreč drugo mesto na evropskem prvenstvu. »Dve leti sem že član reprezentance, kar je zlasti čast in zadovoljstvo. Ko sem začel igrati odbojko, si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom kdaj zaigral v reprezentanci. S treningi

To bo ekipa Brežic, ki je trenutno v zgornji polovici lestvice v 1. B rokometni ligi. Brežice so v prejšnjem krogu presenetile prvoligaša Slovana in ga premagale z rezultatom 31:28. Pomurje je bilo prosto. Ekipi sta se nazadnje srečali v sezoni 2013/14, ko so na obeh tekmah bili boljši rokometaši iz Brežic. Tekma bo 9. decembra. Trenutni položaj članskega moštva na lestvici druge lige sicer ni skladen s cilji in zmo-

V rokometnem klubu še vedno vpisujejo nove člane – osnovnošolske otroke, ki jih veseli rokomet. Brezplačna vadba poteka v športni dvorani Osnovne šole III vsak četrtek od 17.00 do 18.30 in petek od 18.30 do 20.30. žnostmi ekipe. Konec oktobra so bili rokometaši Pomurja uvrščeni na osmo mesto v konkurenci devetih ekip – resda s tekmo manj, saj je Kočevje izstopilo iz nadaljnjega tekmovanja. Trenutno največ težav povzroča pomanjkanje treningov, kar je posledica zlasti odsotnosti zaradi študijskih oziroma službenih obveznosti igralcev. Po drugi strani pa pred prvo tekmo v

novembru loči prvo in osmo ekipo le pet točk na lestvici. V rokometnem klubu še vedno vpisujejo nove člane – osnovnošolske otroke, ki jih veseli rokomet. Brezplačna vadba poteka v športni dvorani Osnovne šole III vsak četrtek od 17.00 do 18.30 in petek od 18.30 do 20.30. RK Pomurje prav tako nadaljuje tradicijo družbene odgovornosti. Septembra se je

vodstvo kluba tako udeležilo krvodajalske akcije na transfuziološkem oddelku bolnišnice v Rakičanu. Krvodajalska akcija je bila že četrta po vrsti in je zdaj postala že tradicionalna, na sporedu pa je pred začetkom vsake sezone. Z njo želijo v klubu nekaj vrniti okolju, v katerem delujejo, ter se tako zahvaliti tudi sponzorjem in donatorjem.

sem postajal vedno boljši in nagrada je prišla,« je vesel dejstva, da tudi Pomurci spremljajo dogajanje in ga podpirajo. Ekipa, ki se je na evropsko prvenstvo pripravljala celo poletje, je ob njegovem zaključku v Bolgariji doživela pravo eksplozijo. Zelo veliko je k uspehu pripomogel avtoritativen in izjemen selektor Andrea Giani, ki jih je povezal in motiviral ter jim vcepil zmagovalno miselnost. »Pripravil nas je, da smo se za vsako žogo metali na zobe, si med sabo pomagali in delovali kot eno,« o trenerju kot kapitanu ladje, ki pluje v pravo smer, pove Pavlović. K temu doda, da so poleg odličnega navijanja Slovencev v Sofiji bili deležni tudi izjemne pozornosti v domačih medijih in na družbenih omrežjih. »Na letališču nas je pričakalo veliko ljudi – novinarji, bližnji in navijači. Sprejem v Ljubljani na Kongresnem trgu je bil češnja na vrhu torte. Vzdušje je bilo enkratno in res sem se počutil kot zvezdnik. Še enkrat: hvala, Slovenija!« strne misli Pavlović, ki upa, da bo odbojka zdaj deležna več pozornosti.

Judo jih je prevzel

Jesenske počitnice s športnimi dejavnostmi

Dva dni jesenskih počitnic je 41 otrok izkoristilo za motorično izpopolnjevanje in umetniško ustvarjanje na jesenskem judo taboru. V ŠRC Spartacus, Galeriji Murska Sobota ter Pokrajinski in študijski knjižnici je dva dni potekal jesenski tabor, ki so ga organizirali pomurski judo klubi iz Murske Sobote, Beltincev, Turnišča in Puconcev. Kot pravi predsednik kluba Štorkljice iz Murske Sobote Zoran Kos, je judo šport, ki pomaga pri vzgoji, socializaciji, koncentraciji, hierarhiji ter spoštovanju sovrstnikov in odraslih. Otroka zlasti »spravi proč« od igric in računalnika. In ravno samostojnega preživljanja prostega časa so na taboru otroke učili Zoran Kos, Niko Jankovič, Darko Nemec, Teo Toplak in Beno Kerman, ob tem pa so se udeleženci še motorično izpopolnjevali in celo umetniško ustvarjali. Rdeča nit tabora sta bila sicer judo in akrobatika, so se pa otroci v knjižnici tudi učili, kako pravilno ravnati s knjigo ter kje in kako jo poiskati. V Galeriji so si ogledali še razstavo ter umetniško ustvarjali na temo športa in prostočasnih dejavnosti. Obiskala jih je ekipa ameriškega nogometa Storks. Zadnji dan tabora so na poligonu OLIMP otroci premagovali različne ovire ter tako staršem in drugim prikazali nove spretnosti. Na taboru in ob koncu na poligonu so bili otroci pridni in prizadevni, zato so jih organizatorji ob uspešnem zaključku nagradili z odličji in čarovniško peno. / Jasmina Muhič

Športni program »Hura, prosti čas« je osnovnošolcem ponudil možnost dejavnega preživljanja prostega časa v družbi vrstnikov. Program je namenjen mladim od predšolskega obdobja do študija, ki želijo prosti čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami preživljati športno in v družbi vrstnikov. Brezplačen športni program je organiziral Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, z njim pa so mladim ponudili kakovostne športne vsebine, ki v ospredje postavljajo množičnost, druženje in pestrost. Tako so se med 26. in 30. oktobrom otroci starosti od sedem do deset let preizkusili v atletiki, namiznem tenisu, badmintonu, gimnastiki ter v igrah moči, spretnosti in ravnotežja. / Jasmina Muhič

/november 2015

šport / gasilci

50. ulični tek po Murski Soboti Murskosoboški karateisti odlični Od 5. do 8. novembra so v Mariboru potekali svetovno prvenstvo za kadete in mladince, svetovne karate igre za otroke ter svetovni pokal za člane in veterane karate organizacije IKU. V reprezentanci Slovenije so nastopili tudi člani Karate kluba Murska Sobota, ki so osvojili deset posameznih in pet ekipnih odličij. Največji uspeh je dosegel Sebastijan Koltaji, ki je z ekipo članov v športnih borbah postal svetovni prvak.

Tekmovalni rezultati: David Tinev, 3. mesto (borbe, malčki, –40 kg) Evelina Balaško, 2. mesto (borbe, ml. deklice, –47 kg) Niko Zver, 3. mesto (borbe, ml. dečki, –50 kg) Aleks Donoša, 3. mesto (borbe, st. dečki, +55 kg) Luka Šobak, 3. mesto (borbe, st. dečki, –45 kg) Sergei Dorofeiev, 3. mesto (kate, st. dečki) Vid Veren Hochstetter, 3. mesto (borbe, kadeti, –62 kg)

Geza Grabar Letos je tako doživel svojo jubilejno izvedbo, s čimer se uvršča med dva najstarejša teka v državi. Spominskega teka, kakor se tek imenuje danes in ki sta ga pripravila Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Združenje atletskih sodnikov, se je letos udeležilo nekaj manj kot 150 tekačev. Mladi so po mestnem parku in okrog Trga zmage tekli v štafetnem

teku, člani in članice posamično. V štafeti osnovnošolcev na 400 oz. 500 metrov so bili najboljši: med učenkami od 1. do 3. razreda OŠ III Murska Sobota (Dunja Ana Colombo, Vesna Mate in Julija Horvat), 2. je bila OŠ II Murska Sobota, 4. pa OŠ I Murska Sobota, med učenci v isti kategoriji je bila OŠ I 2., OŠ III z drugo ekipo 3., s tretjo ekipo pa 4. Med učenkami od 4. do 6. razreda je zmagala prva ekipa OŠ I (Zala Šutar, Ajša Kolarič, Kaja Milak), njihova druga ekipa je bila 2., OŠ III pa 3. Med učenci enake kategorije je zmagala OŠ I (Žan Črnko, Matej

Pascal Kovačec, Renato Gabor), na 2. mestu je pristala OŠ II, na 3. pa druga ekipa OŠ I. Med učenkami zadnje triade (7., 8. in 9. razred) je ekipa OŠ II pristala na 2., OŠ III pa na 3. mestu; med učenci zadnje triade so bili najhitrejši Marsel Kranjec, Uroš Perkič in Benjamin Kerman iz OŠ Bakovci, 2. je bila NŠ Mura, 3. pa OŠ I. V konkurenci dijakinj in dijakov na 1000 m je nastopila le Gimnazija Murska Sobota. V konkurenci članov (10 tekačev) na 4000 m oziroma članic (4 tekačice) na 3000 m sta zmagala Dejan Preindl in Katja Baša Tkalec, oba iz Bratoncev.

Niko Kocet, 3. mesto (borbe, kadeti, +77 kg) Nejc Časar, 3. mesto (borbe, mladinci, +78 kg) Katarina Sluga, 3. mesto (kate, veteranke)

Športne borbe ekipno: Borbe ekipno, člani, 1. mesto (Sebastijan Koltaji, Jernej Hojnik, Žan Hižman) Borbe ekipno, kadeti, 2. mesto (Vid Veren Hochstetter, Matej Koderman, Žiga Javoršek) Borbe ekipno, mladinke, 3. mesto (Fiona Zečiri, Mojca Gašpar, Jerneja Ribič) Borbe ekipno, mladinci, 2. mesto (Niko Kocet, Mario Goubar, Matic Herga) Borbe ekipno, veterani, 2. mesto (Jože Bernjak, Alojz Cener, Jože Breznik)

Dan mladih in gasilstva v Černelavcih Geza Grabar

hidravlično avtolestev s pregibnim letvenikom in platformo ter hitro tehnično reševalno vozilo. Z obema pridobitvama so se predstavili krajanom Černelavcev. Največ pozornosti vseh, zlasti mladih, je požel dvig z avtolestvijo 42 metrov visoko.

Po zelo uspešnem praznovanju 90. obletnice, ki so jo s kar tridnevno prireditvijo počastili prve dni julija, so se gasilci PGD Černelavci zopet podvizali.

Spoznavali so požarno preventivo

Sredi oktobra, v mesecu varstva pred požari, so pripravili številne promocijske dejavnosti. S prikazom različnih oblik gašenja in reševanja so predstavili svojo dejavnost ter gasilsko tehniko in opremo. Sicer pa je bil na dobro obiskanem celodnevnem dogajanju največji poudarek namenjen mladim kot naslednikom gasilstva v kraju. Zanje in tudi za druge obiskovalce so ob predstavitvi opreme, vozil in prostorov pripravili raznovrstne delavnice, mladi gasilci pa so se lahko poskusili tudi v nekaterih osnovnih gasilskih veščinah. Kot je po koncu zelo uspešnega dne dejal predsednik društva Marjan Horvat, je oktober v gasilstvu čas, ko gasilci vseh generacij pre-

Dobro pripravljena prireditev, na kateri so sodelovali mladi iz PGD Kupšinci ter operativci iz PGD Veščica in PGD Markišavci, je bila priložnost za spoznavanje požarne preventive. Praktično so prikazali reševanje iz stanovanja ob požaru, gašenje z ročnim gasilnim aparatom in reševanje ob prometnih nesrečah. Na koncu je seveda sledilo sproščeno druženje. Dogajanje so kot zelo dobro ocenili predsednik in poveljnik GZ MO Murska Sobota Štefan Barbarič in Franc Olaj ter predsednik sveta KS Markišavci in mestni svetnik Miran Forjanič. Horvat obljublja, da bo prireditev z ozaveščanjem krajanov o požarni varnosti, promocijo gasilstva in praktično predstavitvijo novih pridobitev tudi v prihodnje. Letošnja je bila četrta po vrsti.

verijo svoje delovanje in opremo; je pa to tudi čas, ko lahko krajanom iz prve roke predstavijo novosti v tekočem letu. In teh zanje,

kakor za okoliške gasilce, tudi letos ni bilo malo. Dan odprtih vrat so černelavski gasilci namreč pripravili v sodelovanju z okoliškimi

gasilskimi društvi in PGD Murska Sobota, ki so v zadnjem obdobju dobili kar štiri nova gasilska vozila, med drugim tudi 42-metrsko

november 2015

AVTOR: JANEZ DONŠA

GLEDALI- KRONIKA, ŠČE LETOPIS

ZAKLJUMODEREN SRBSKA ČEK IZRAZ ZA KNJIŽEVŠTUDIJA ŠOLSKI NICA NA SPIS RIBNIKAR UNIVERZI

GLAVNI UREDNIK SOBOŠKIH NOVIN BUZETI

»Naj prostovoljec v letu 2015«

ENOTA ZA JAKOST ELEKTRIČNEGA TOKA OPRIJET PAS

TAT

DELAVKA V LESNI INDUSTRIJI

TELOVADKA ŠAJN

BRITANSKI ROCKER (BRIAN) MAROŠKI KRALJ

BRITANSKI IGRALEC (ALAN)

TAJNI IMA OZNAKO 007

PROSTOR VEČJA NOGOMEOMEGA ZA ŽIVILA LONČENA TAŠ IN ALFA POSODA LOVREČIČ ABECEDE VNETJE ŠARENICE SEDEŽ NIZOZEM. VLADE GAMSJI BIVOL

HEMOROIDI

PISATELJ CANKAR

MEHKA KOVINA (K)

LUCIANO PAVAROTTI TURŠKI PISATELJ (ORHAN)

OTOČJE OB ZAHODNI OBALI IRSKE

KODA MOBILNIKA

ZVIŠANI TON A

MESTNI SIMBOL

IVAN LENDL

AMERIŠKI TENISAČ (ANDRE) TRISATNI PANJ

VLADO KRESLIN

REPUBLIKA NA JZ RUSIJE

UMETNOST DISKUTIRANJA

POLDRAG KAMEN RADIJSKA SPIKERKA (MENČI) CMOK

BUČEN PREPIR S NAPISAN PRETEPOM SEZNAM

HOLMIJ

GUSTAV IPAVEC

PREMETENEC, LUMP

GLAD

VIOLINA

RUSKI BIČ Z VOZLI NORVEŠKA SMUČARKA BAKKE

KRATKE, OPRIJETE SPODNJICE

Zato pozivam vse organizacije, društva, zavode, občanke in občane, da oddajo predloge za podelitev županovih priznanj prostovoljcem, za katere menite, da so bili v letu 2015 najbolj uspešni, požrtvovalni in predani izvajanju prostovoljnega dela.

V predlogu za podelitev naziva navedite: Predstavitev posameznika oz. društva/organizacije/ dogodka Predstavitev delovanja na področju prostovoljstva Cilji, ki so bili s prostovoljnim delom doseženi Vloge naslovite na Mestno občino Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota najpozneje do 15. decembra 2015.

SMUČAR MILLER

ROB MARSHALL AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA

ZMIKAVT

Tudi v letu 2015 je bilo v Mestni občini Murska Sobota veliko posameznikov, društev in organizacij, ki so vidno delovali na področju prostovoljstva.

Priznanja bodo podeljena v naslednjih kategorijah: Naj prostovoljec/prostovoljka (posameznik) Naj prostovoljno društvo Naj prostovoljna organizacija Naj prostovoljni dogodek

THOMAS ELYOT ŠTEVILO NA TOLARSKEM BANKOVCU S PODOBO FRANCETA PREŠERNA BARVA KOŽE, POLT VAS PRI BLEDU

HRANA IZRAELCEV V PUŠČAVI, MANA LEVI PRITOK RONE V FRANCIJI

Št.: 032-0017/2015-1 (125) Datum: 5. 11. 2015

POZIV ŽUPANA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA k oddaji predlogov za podelitev naziva

LADIJSKI VIJAK

Foto: Ksenija Glažar

ZNIŽAN TON G

Prispele vloge bo obravnavala posebna komisija. Podelitev priznanj za naj prostovoljce v letu 2015 bo v januarju 2016. Dr. Aleksander Jevšek, župan

ŽLAHTNI PLIN IZBRANOST, IZVOLJENOST NEMŠKI PETROL

STALEN TROPSKI VETER KRAJ MED OPATIJO IN LOVRANOM

DLAKAVA ZIMSKA SOLATA

PRIPADNIK SOTOV

POTOMEC KELTOV V SZ EVROPI ŽARKO DOMJAN

ITALIJAN. KNEŽJA RODOVINA EGIPČANSKI BOG SLIKAR IN GRAFIK (OTON) SPLIT

LASTNINSKA PRAVICA V BLOKU NAŠ POLITIK (EDVARD)

TANTAL

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. decembra 2015 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenec iz prejšnje številke: Rudolf Kološa, Staneta Rozmana 23, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

murska sobota nekoč

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

TRISATAR - trisatni panj PTA - egipčanski bog s človeško podobo TERINA - večja lončena posoda

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: GNADA, RAMAN, AVARI, MEREK, ODEJA, KAZEN, KOMPRESOR, KAŠA, STARA CESTA, TN, ARSEN, PTUJ, MRČ, VOAL, PARANOIK, EC, OST, NOTARKA, RIK, OVOJ, IRS, ODBITEK, DESA, LESBOS, VODA, KN, OL, STOPČE, VIK, MERYL, DIASPORA, NADZIDEK, UDIR, ONE, KAVNA ŽLICA, SOTLA, KIDRIČAN, TRIER, AKAD.

Prazna stavba bo dobila vsebino Mestna občina in Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota sta v brezplačni najem dobila prostore nekdanje poslovalnice NLB na Slovenski ulici 41, ki bodo z novo vsebino poskrbeli za oživitev mestnega središča. Slavnostni podpis pogodb je potekal v Ljubljani. Prostori v pritličju stavbe na Slovenski 41 so bili v celoti dodeljeni ZKTŠ Murska Sobota, ki bo v njih vzpostavil privlačen turistično-informacijski center z degustacijskim središčem in prodajo domačih izdelkov iz regije. Prostori v prvem nadstropju so bili dodeljeni podjetjem Fiscom, Pira in Domania, preostalih osem poslovnih prostorov pa mestni občini, ki jih bo namenila za izvajanje dejavnosti nevladnih organizacij in podpornega okolja za podjetništvo. / Foto: Barbara Zajc

Središče Murske Sobote v 70. letih

Foto: Zoltan Gerenčer

/november 2015

PRIREDITVE

DRUGO

četrtek, 19. 11. 2015, ob 18.00

DRUGAČNOST NAS ZDRUŽUJE / Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 20. 11. 2015, ob 19.00

ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE športna dvorana, OŠ III Murska Sobota

sobota, 21. 11. 2015, ob 17.00

KUL-tura Klub prekmurskih študentov, RIS Dvorec Rakičan / Dvorec Rakičan

od 25. 11. 2015 do 27. 11. 2015,

MIKKlab – 3. sklop

od 14.00 do 18.00

Oskar Martin (delavnica), Adam Donovan (inštalacija) / MIKK Murska Sobota

torek, 1. 12. 2015, ob 19.00

PRAVLJIČNI VEČER ZA ODRASLE Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

petek, 4. 12. 2015, ob 19.00

Mikkov stand-up večer / MIKK Murska Sobota

sobota, 5. 12. 2015, ob 18.00

PROJEKCIJA PODVODNIH FOTOGRAFIJ: »POD GLADINO«, Arne Hodalič Potapljaško društvo Murska Sobota grajska dvorana, Murska Sobota

sreda, 9. 12. 2015, ob 15.00

MIKKlab – 4. sklop /

četrtek, 17. 12. 2015, ob 19.30

potopisno predavanje dr. Ivana Šprajca »MESTA, KI JIH JE PRERASLA GOŠČAVA: ARHEOLOŠKA ODKRITJA V DEŽELI MAJEV« / Gledališče Park v Murski Soboti

MIKK Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE / Gledališče Park v Murski Soboti torek, 24. 11. 2015, ob 10.30

otroški muzikal Andrej Rozman Roza: »JANKO IN METKA«, SNG Drama Maribor / za gledališko-lutkovni abonma

sreda, 25. 11. 2015, ob 9.30 in 11.00

otroški muzikal Andrej Rozman Roza: »JANKO IN METKA«, SNG Drama Maribor / za gledališko-lutkovni abonma

ponedeljek, 30. 11. 2015, ob 17.00

lutkovna predstava Saša Eržen: »TI LOVIŠ«, Lutkovno gledališče Ljubljana za lutkovni abonma in izven

torek, 1. 12. 2015, ob 9.15 in 10.45 lutkovna predstava Saša Eržen: »TI LOVIŠ«, Lutkovno gledališče Ljubljana za lutkovni abonma sreda, 2. 12. 2015, ob 9.15 in 10.45 lutkovna predstava Saša Eržen: »TI LOVIŠ«, Lutkovno gledališče Ljubljana za lutkovni abonma četrtek, 3. 12. 2015, ob 10.45

gledališka predstava »PROSTO PO PREŠERNU«, Cankarjev dom

in Zavod Margarete Schwarzwald / za gledališko-lutkovni abonma

petek, 4. 12. 2015, ob 9.15 in 10.45 gledališka predstava »PROSTO PO PREŠERNU«, Cankarjev dom in Zavod Margarete Schwarzwald / za gledališko-lutkovni abonma

GLEDALIŠKE PREDSTAVE petek, 27. 11. 2015, ob 19.00

ljubiteljska gledališka predstava Slawomir Mrožek: »NA ODPRTEM MORJU«, KUD Štefan Kovač Murska Sobota, PREMIERA / grajska dvorana, M. Sobota

sobota, 28. 11. 2015, ob 19.00

ljubiteljska gledališka predstava Slawomir Mrožek: »NA ODPRTEM MORJU«, KUD Štefan Kovač Murska Sobota, PONOVITEV / grajska dvorana, M. Sobota

sobota, 28. 11. 2015, ob 19.00

muzikal o sv. Janezu Bosku »ZA VAS ŽIVIM« / Gledališče Park v Murski Soboti

od 20. 11. 2015 do 22. 11. 2015

dnevi SKADARLIJE v ZVEZDI Murska Sobota Hotel Zvezda, Murska Sobota

30. 11. 2015 in 1. 12. 2015 ob 10.00

VI. mednarodna znanstvena konferenca »PREHRANA, GIBANJE IN ZDRAVJE« / Dvorec Rakičan

sobota, 5. 12. 2015, ob 9.00

OPAZOVANJE PTIC na Soboški kamenšnici / parkirišče pred ribiškim domom v Murski Soboti

nedelja 13. 12. 2015, ob 9.00

OPAZOVANJE PTIC v rekreacijskem parku Fazanerija / zbirališče pred mestnim kopališčem v Murski Soboti

ŠPORT nedelja, 6. 12. 2015, ob 11.00

MIKLAVŽEV POHOD Trg zmage v Murski Soboti

Stanku Kerčmarju plaketa za življenjsko delo Geza Grabar Dolgoletni predsednik Športne zveze Murska Sobota je za neumorno delovanje v različnih športnih panogah prejel plaketo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Dobil jo je za življenjsko delo na področju športa.

ponedeljek, 30. 11. 2015, ob 19.00 ljubiteljska gledališka predstava Slawomir Mrožek: »NA ODPRTEM MORJU«, KUD Štefan Kovač Murska Sobota, PONOVITEV / grajska dvorana, M. Sobota ponedeljek, 7. 12. 2015, ob 19.00

gledališka predstava Iztok Mlakar: »PAŠJON« za abonma drama-komedija in izven / Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 8. 12. 2015, ob 19.00

gledališka predstava Iztok Mlakar: »PAŠJON« za abonma komedija in izven Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 10. 12. 2015, ob 19.00

baletna predstava s flamenkom Georges Bizet: »CARMEN«, Mladi slovenski balet, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Flamenko plesna skupina Cora Viento / Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 16. 12. 2015, ob 19.00

komedija MAČO IN MEJKE SHOW vol. 4 / Gledališče Park v Murski Soboti

KONCERTI sobota, 21. 11. 2015, ob 22.00

ESC Life, EET / MIKK Murska Sobota

sreda, 25. 11. 2015, ob 19.00

GABRIELLE STRAVELLI ENSEMBLE, ZDA / Gledališče Park v M. Soboti

nedelja, 29. 11. 2015, ob 18.00

DRUŠTVO PEVSKA SKUPINA PREKMURCI, Tišina grajska dvorana, Murska Sobota

petek, 11. 12. 2015, ob 19.00

tradicionalni praznični koncert ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 17. 12. 2015, ob 17.00

NOVOLETNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE MURSKA SOBOTA Gledališče Park v Murski Soboti

RAZSTAVE odprtje v ponedeljek, 23. 11. 2015, ob 18.00

letna fotografska razstava Fotokluba Murska Sobota »PROSTO« Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

četrtek, 3. 12. 2015, od 8.00 do 17.00

TA VESELI DAN KULTURE brezplačen ogled Galerija Murska Sobota

na ogled do 3. 12. 2015

UROŠ WEINBERGER: »SLIKE IN RISBE« (velika galerija) RAZSTAVA LIKOVNIH DEL, nastalih na otroških likovnih delavnicah Galerije Murska Sobota (mala galerija) / Galerija Murska Sobota

odprtje v četrtek, 17. 12. 2015, ob 18.00, na ogled do 13. 1. 2016

20. OBLETNICA PROTESTANTSKE LIKOVNE KOLONIJE PRIMOŽ TRUBAR Galerija Murska Sobota

na ogled do 17. 12. 2015

MARKO JAKŠE / Galerija Robin, Murska Sobota

SEJMI sobota, 5. 12. 2015, od 8.00

kramarski in rokodelski sejem MIKLOŠOVO SENJE / mestno središče

Kerčmar je vodenje Športne zveze Murska Sobota prevzel leta 1987, takrat še v veliki občini. V tem času si je zveza prislužila številna odmevna priznanja in je bil s številnimi organizacijskimi podvigi vzor drugim slovenskim občinam, v slovenskem športnem gibanju pa je bila tudi po njegovi zaslugi primerno vrednotena. Ob prevzemu vodenja zveze se je dejavno priključil Slovenskemu združenju mednarodnih iger šolarjev. Prevzel je tudi predsedovanje. Na lokalni ravni je skrbel za sestavo reprezentance Murske Sobote v različnih športih, bil pa je tudi njen vodja na številnih letnih igrah po svetu in domovini. Tem igram je dal pravi poudarek in s posebno skrbjo pripravljal sleherno gostovanje mestne reprezentance. V slovenskem združenju je bil izvoljen za podpredsednika tega gibanja. V vmesnih obdobjih je deloval tudi v Zvezi za hokej na travi Slovenije in Zvezi za hokej na travi Jugoslavije, vodil je organizacijske odbore številnih mednarodnih turnirjev mladincev in mladih do 21 let v Murski Soboti, deloval je v murskosoboškem hokejskem klubu, bil štiri leta podpredsednik ženskega košarkarskega kluba Pomurje in osem let član izvršnega odbora Društva za športno rekreacijo Murska Sobota. Bil je tudi edini neromski predsednik Nogometnega kluba Pušča. Prihodnje leto naj bi dolžnost predal nasledniku.