Brosura Festival Zlati coln 2013 (slovenščina)

Page 1

FESTIVAL ZLATI ČOLN 4. festival slovenske kulture od 17. do 24. oktobra 2013 Český Těšín, Mikołów, BielskoBielsko-Biała, Krakov, Varšava Literarni večeri 17. oktobra – Český Těšín (Kavárna Avion, ob 17.00) 18. oktobra – Mikołów (Instytut Mikołowski, ob 19.00) 19. oktobra – Bielsko-Biała (Galeria Wzgórze, ob 19.00) 21. oktobra – Krakov (Śródmiejski Ośrodek Kultury, ob 18.00) 23. oktobra – Varšava (Staromiejski Dom Kultury, ob 18.30) 10. mednarodna prevajalska delavnica v BielskoBielsko-Białi 19. in 20. oktobra – Bielsko-Biała (Galeria Wzgórze) Slovenistična predavanja 22. oktobra – Krakov (Instytut Filologii Słowiańskiej UJ, ob 13.00–14.30): – dr. Alenka Jovanovski: O sodobnih slovenskih pesnicah – dr. Iztok Osojnik: O ekološki poeziji Jureta Detele Podroben program je dostopen na spletni strani http://www.festiwalzlotalodz.pl

Organizatorji: KUD Police Dubove, Literarno društvo IA, Zveza Modro-bela ptica, Društvo Triglav-Rysy, Instytut Mikołowski im. Rafała Wojaczka, Akademia Techniczno-Humanistyczna v Bielsko-Białi, Śródmiejski Ośrodek Kultury v Krakovu, Instytut Filologii Słowiańskiej Uniwersytetu Jagiellońskiego, Instytut Slawistyki Zachodniej i Południowej Uniwersytetu Warszawskiego, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Spolek/Towarzystwo Avion. Sponzor: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Častni pokrovitelj: Veleposlaništvo Republike Slovenije na Poljskem Medijski pokrovitelji: Czar Słowenii/Čar Slovenije, Fragile, Lamelli


Ime festivala se navezuje na enega najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja, pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) – Zlati čoln je namreč naslov pesniške zbirke, ki zaradi prezgodnje pesnikove smrti nikoli ni izšel. Kosovelove pesmi (t. i. konsi in integrali), ki jih uvrščamo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost. S pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa postaja vedno bolj aktualen tudi v današnjih časih. Kot plod dolgoletnega poljsko-slovenskega sodelovanja na področju kulture sta lani izšli dve knjižni izdaji slovenske poezije v poljskem prevodu: dvojezična izdaja poezije Srečka Kosovela Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane in izbor pesmi Iztoka Osojnika z naslovom Spodnie na niebie. Letos se bo poljski bralec lahko prvič srečal z ustvarjalnostjo sodobne slovenske pisateljice Maje Novak v romanu Karfanaum, czyli as killed (prev. Wojciech Domachowski; Mikołów, Lodž: Instytut Mikołowski, Stowarzyszenie Triglav-Rysy, 2013). Del letošnjega festivala bo tako tudi predstavitev te knjige. Na festivalu bodo svoje delo predstavili slovenski umetniki: romanopiska Maja Novak, pesnica in literarna znanstvenica Alenka Jovanovski, pesnik, pisatelj in esejist Iztok Osojnik, kantavtor, pesnik in pisatelj Matej Krajnc, slikarka in grafičarka Alenka Koderman ter prevajalka in pisateljica Tatjana Jamnik. Poleg njih bodo na festivalu sodelovali tudi njihovi poljski kolegi – Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Agnieszka śuchowska-Arent, Renata Putzlacher, Monika Gawlak, Katarzyna Bednarska, Kamil Szafraniec, Maciej Melecki, Krzysztof Siwczyk in drugi. V okviru Festivala Zlati čoln bo letos 19. in 20. oktobra potekala tudi 10. mednarodna prevajalska delavnica v Bielsko-Białi, na kateri bodo sodelovali omenjeni avtorji in avtorice. Za udeležence delavnice bodo letos organizirana tudi predavanja o temah s področja prevodoslovja in literarnega prevajanja.

prevedel Wojciech Domachowski 2013

prevedla Karolina Bucka Kustec 2012

prevedel Marcin Warmuz 2012

www.knjigarna-bookshop.eu – Kupuj ceneje! 2


Program četrtek, 17. oktobra – ČESKÝ TĚŠÍN (Kavárna Avion, Hlavní třída 1) 17.00 – uradna otvoritev festivala 17.10 – literarni večer z Majo Novak, Alenko Jovanovski in Iztokom Osojnikom – vodita Tatjana Jamnik, Renata Putzlacher 18.00 – koncert Mateja Krajnca petek, 18. oktobra – MIKOŁÓW (Instytut Mikołowski, ul. Jana Pawła II 8/3) 19.00 – otvoritev slikarske razstave Alenke Koderman 19.30 – literarni večer z Majo Novak, Alenko Jovanovski in Iztokom Osojnikom – vodita Maciej Melecki, Krzysztof Siwczyk 20.30 – koncert Mateja Krajnca sobota, 19. oktobra – BIELSKOBIELSKO-BIAŁA (Galeria Wzgórze, Wzgórze 4) 11.00–16.00 – 10. mednarodna prevajalska delavnica [podroben program gl. na naslednji strani] 19.00 – literarni večer z Majo Novak, Alenko Jovanovski in Iztokom Osojnikom – vodita Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Katarzyna Bednarska 20.00 – koncert Mateja Krajnca nedelja, 20. oktobra – BIELSKOBIELSKO-BIAŁA (Galeria Wzgórze, Wzgórze 4) 10.00–16.00 – 10. mednarodna prevajalska delavnica [podroben program gl. na naslednji strani] ponedeljek, 21. oktobra – KRAKOV (Śródmiejski Ośrodek Kultury, ul. Mikołajska 2) 18.00 – literarni večer z Majo Novak, Alenko Jovanovski in Iztokom Osojnikom – vodi Tatjana Jamnik 19.00 – koncert Mateja Krajnca torek, 22. oktobra – KRAKOV (Instytut Filologii Słowiańskiej UJ, ul. Bydgoska 19b) 13.00–13.45 – predavanje dr. Alenke Jovanovski O sodobnih slovenskih pesnicah 13.45–14.30 – predavanje dr. Iztoka Osojnika O ekološki poeziji Jureta Detele sreda, 23. oktobra – VARŠAVA (Staromiejski Dom Kultury, Rynek Starego Miasta 2) 18.30 – literarni večer z Alenko Jovanovski, Iztokom Osojnikom in Majo Novak – vodita Agnieszka śuchowska-Arent, Tatjana Jamnik 19.30 – koncert Mateja Krajnca

3


10. mednarodna prevajalska delavnica v BielskoBielsko-Białi 19. in 20. oktobra 2013

Program sobota, 19. oktobra – BIELSKOBIELSKO-BIAŁA (Galeria Wzgórze, Wzgórze 4) 11.00–11.15 pozdravni nagovor 11.15–13.30 predavanji in diskusija: • Kamil Szafraniec: Kulturni elementi v prevodu: praktični vidik • dr. Katarzyna Bednarska: Poljski vulgarizmi v slovenskem prevodu 13.30–14.00 odmor za kavo, čaj 14.00–16.00 prevajanje* 16.00–19.00 prosto 19.00 – literarni večer z Majo Novak, Alenko Jovanovski in Iztokom Osojnikom – vodita Agnieszka Będkowska-Kopczyk, Katarzyna Bednarska 20.00 – koncert Mateja Krajnca nedelja, 20. oktobra – BIELSKOBIELSKO-BIAŁA (Galeria Wzgórze, Wzgórze 4) 10.00–13.00 prevajanje* 13.00–14.00 odmor za kosilo 14.00–15.30 prevajanje* 15.30–16.00 zaključek delavnice (predstavitev prevodov, evalvacija) * Prevajalsko delo bo potekalo v dveh skupinah: Skupina A – poezija Alenke Jovanovski in kantavtorska poezija Mateja Krajnca Skupina B – proza Maje Novak in esejistika Iztoka Osojnika

Organizatorji: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, Akademia TechnicznoHumanistyczna w Bielsku-Białej, Literarno društvo IA, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Društvo Triglav-Rysy, Galeria Wzgórze Sponzor: Javna agencija za knjigo RS

4


Biografije slovenskih avtorjev Alenka Jovanovski (1974) je slovenska pesnica, esejistka, literarna kritičarka, urednica in prevajalka. Svoj pesniški prvenec Hlače za Džija je objavila leta 2012. Pesmi in prevode italijanske književnosti objavlja v različnih revijah (Literatura, Dialogi, Poetikon) in na Radiu Slovenija. Kot kritičarka in esejistka spremlja sodobno slovensko pesniško produkcijo, kot urednica pa je sodelovala z edicijo Litterae Slovenicae. Društvo pisateljev Slovenije ji je podelilo Stritarjevo nagrado za mladega kritika, osvojila je nagrado vitez(inja) poezije za najboljšo pesem leta 2004. Poleg prevodov poezije Cesareja Paveseja (v soprevodu z Gašperjem Malejem) in pozne proze Itala Calvina je tudi avtorica monografije Temni gen: estetsko skozi prizmo mističnega izkustva (2001). Matej Krajnc (1975) je slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, glasbenik in publicist. V Ljubljani na Filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjalne književnosti, tam zdaj nadaljuje podiplomski študij verzologije. L. 1988 je objavil prvo pesniško zbirko, v naslednjih dvajsetih letih se jih je nabralo za slaba dva ducata, je avtor osmih romanov in več zbirk kratkih zgodb. Napisal je več strokovnih monografij (o glasbi Elvisa Presleya, Johnnyja Casha in Beatlov), sodeluje z večino slovenskih literarnih revij, prevaja poezijo in prozo iz angleščine, nemščine, hrvaščine, francoščine in italijanščine, mdr. avtorje kot so Alexander Pope, Leonard Cohen, Tom Waits, John Keats, William Blake, Elfriede Jelinek, Jonathan Lethem, Millos Gjergj Nikolla idr., sodeloval je pri več pesniških antologijah, objavlja tudi strokovne komparativistične in glasbene članke. Od leta 2002 član Društva slovenskih pisateljev, od 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ukvarja se tudi z interdisciplinarnostjo poezije in glasbe, od leta 1992 deluje kot kantavtor, od 1998 objavlja avtorske plošče, tudi kot dodatke romanom. Maja Novak (1960) je slovenska pisateljica, prevajalka in publicistka. Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti (1986) in pripravništvu v zakonodajni službi republiškega parlamenta se je začela ukvarjati s prevajanjem, ki jo je spodbudilo k literarnemu ustvarjanju. Po leti 1990 je delala kot poslovna sekretarka na gradbišču v Jordaniji in kot novinarka mednarodne redakcije pri dnevniku Slovenec. V letih 1995–2005 je imela status samostojnega umetnika, odtlej pa se preživlja kot prevajalka leposlovja in humanistike iz francoščine (G. Leroux, E.-E. Schmidt), italijanščine (A. Baricco, S. Tamaro, U. Eco idr.), srbščine in hrvaščine (mdr. R. Šerbedžija, V. Arsenijević, I. Simić Bodrožić) ter angleščine (npr. R. Dawkins, N. Gaiman, C. Keegan, J. Mcgahern, J. Egan) ter publicistika za revijo Global, je pa tudi stalna kolumnistka revije Mladina. Izdala je romane Izza kongresa ali Umor v teritorialnih vodah (1993), Zarka (1994), Cimre (1995, 2003), Karfanum ali as killed (1998, 2000, 2004) in Mačja kuga (2000, 2002, 2011), zbirko kratkih zgodb Zverjad (1996, 2011) ter knjige za otroke in mladino: romana 5


Kufajn, Kufina in kamela Bombla ali Pravljica za Saro (1995) in Vile za vsakdanjo rabo (Obzorja 1998), kratkoprozno zbirko Male živali iz velikih mest (1999) in zbirko pesmi za otroke Ura zoologije (2003). Nominirana je bila za več uglednih književnih nagrad (kresnik, večernica), leta 1997 je prejela nagrado Prešernovega sklada. Njena kratka proza je uvrščena v več slovenskih in tujejezičnih antologij, njeni romani so prevedeni v finščino, srbščino in angleščino, v poljščini pa je pred kratkim izšel Karfanaum, czyli as killed (prev. W. Domachowski). Iztok Osojnik (1951) je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln in drugih). Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje ***Asterisk (KUD France Prešeren, 2011) in Poročena na rdeče (Mladinska knjiga, 2012), pet romanov, nazadnje Svinje letijo v nebo (KUD Police Dubove, 2012), dve zbirki esejev in študij ter zgodovinskoantropološko monografijo Somrak suverenosti: Tanatalna politika oblasti (2013). Vodi Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln, Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji in še vrsto drugih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je prejel vrsto domačih in tujih nagrad: Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), Župančičevo nagrado (1992), mednarodno literarno nagrado KONS (2011, italijansko nagrado Benečije-Julijske Krajine za poezijo (2002) in hrvaško Lucićevo nagrado (2004). Tatjana Tatjana Jamnik (1976) je slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, lektorica, učiteljica slovenščine kot tujega jezika ter urednica in založnica leposlovja in humanistike. Izdala je pesniško zbirko Brez (2009). Njene pesmi in kratke zgodbe so bile objavljene v slovenskih in tujih literarnih revijah in antologijah, prevedene so v angleščino, češčino, francoščino, hrvaščino, japonščino, nemščino, poljščino, slovaščino in srbščino. Prevaja poljsko in češko književnost (knjižni prevodi: A. Wiedemann, S. Lem, M. Witkowski, D. Masłowska, P. Bednarski; A. Berková, M. Urban, P. Brycz, L. Fuks, R. Denemarková), prevedla je tudi znanstveno monografijo A. Będkowske-Kopczyk. Leta 2009 je prejela je priznanje za najboljšega mladega prevajalca. Je idejna nosilka in glavna organizatorica Festivala slovenske kulture Zlati čoln na Poljskem, soorganizatorica Mednarodne prevajalske delavnice v Bielsko-Białi in Mednarodne pesniško prevajalske delavnice Zlati čoln v Škocjanu na Krasu ter gostovanj slovenskih avtoric in avtorjev v tujini. Skupaj s Tajo Kramberger in Barbaro Korun je 6


ustanovila mednarodno literarno nagrado KONS. Je predsednica Kulturnoumetniškega društva Police Dubove. Alenka Koderman (1970) je slikarka in grafičarka. Končala je študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po akademiji vodi likovne delavnice za otroke (2000–2005) ter deluje na različnih ustvarjalnih področjih: ilustracije, oblikovanja knjižne opreme, lutk (Mini teater 2005), uporabne umetnosti (poslikava postelj in skrinj, 2003 Youth Hostel Celica), potiska tkanin (v sodelovanju z Marjeto Godler za Hostel Celica 2007), oblikovanja, poslikave keramike (2011). Imela je več skupinskih (v sodelovanju s skupino Paviljon 2008) ter samostojnih razstav: 2006 – Café Frontpage v Knöbenhavnu, 2010 – Galerija Mik Celje, Vojnik / Galerija Hest, Ljubljana, 2012 – Galerija Krka / Likovni kritiki izbirajo (Lev Menaše), razstavni pano, Cankarjev dom, Ljubljana, 2013 – Knjižnica Prežihov Voranc Ljubljana Vič / Galerija Ars Ljubljana.

Alenka Koderman: Prostor transformacij, 2010, akril na platnu, 85 x 145 cm

7


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.