Letnik 2/ Številka 1
JAR-CAR Šolski časopis s pogledom v svet
Junij, 2016
EKSKLUZIVNI INTERVJUJI!
Nejc Lombardo Nino Ošlak Kako je biti učitelj na naši šoli Pogovor s priljubljenima učiteljicama
F&B Acrobatics Jure Košir
Pogled v vesolje
Namigi za poletno branje
Mednarodna vesoljska postaja
Skrivnostni bermudski trikotnik
Jarcar, časopis učencev IP – vzgoja za medije. Uredniški odbor: Nika Dužević, Lucija Jagrič, Lana Jehart, Zoja Lovrak, Isidora Radomirović, Bojan Pejić, Žan Jelič, Afrim Kamdomqaj, Maša Kraljič, Leo Erce, Žana Dobovšek. Naslovnica: Zoja Lovrak. Mentorica: Bernarda Močilnik. Lektoriranje: Mihaela Obrovnik.
Iz šolskih hodnikov Kdo so naši učitelji? Zanimalo nas je malo več o učiteljih na naši šoli. Intervjujali smo dve učitaljici, in sicer učiteljico angleščine Anko Novak Čehajić ter učiteljico, ki letos uči prve razrede, Veroniko Szillich.
Veronika Szillich
Zakaj ste se odločili ravno za poklic učiteljice? Ker se mi zdi zanimivo. Pa mogoče zato, ker ko sem bila v prvem razredu, sem imela najboljšo učiteljico na svetu, ki je bila bolj prijazna kot moja mamica in babica in sem sklenila, da bom približno taka, ampak je nikoli ne bom dosegla. Kot kakšno učiteljico bi se opredelili? Včasih so govorili, da je Veronika najbolj prijazna učiteljica na šoli, ampak mislim, da to že dolgo ne drži več. Zdaj sem postala ena stara tečka. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Vse mogoče. Že v drugem razredu sem trdno sklenila, da bom učiteljica. Sem si pa želela postati tudi arheolog, pa zdravnica ... take neumne sanje.
Ali ste radi hodili v šolo? Ja, pravzaprav ja. Moram reči, da ko sem hodila prva tri leta na OŠ Toneta Tomšiča, se tam nisem dobro počutila. Bila sem mala, razvajena, cmerava punčka, ki ni imela kaj dosti prijateljev. Ko sem v Ali radi hodite v šolo/službo? Ja, še vedno. Čeprav me četrtem razredu prišla na OŠ Mirana Jarca, sem spoznala kakšne stvari jezijo, na živce mi gre naraščanje veliko novih prijateljev in prijateljic. Od takrat naprej sem administrativnega dela, ampak še vedno rada hodim v pa zelo rada hodila v šolo. službo. Koliko časa porabite doma, da se pripravite na Kateri vam je bil najljubši oz. najslabši predmet v OŠ naslednji dan oz. pouk naslednjega dne? So dnevi, ko oz. SŠ? Ja, moram priznati, da fizike nisem marala in pri sem mogoče v dveh urah gotova, so pa dnevi, ko pa to kemiji sem bila grozno izgubljena. Na srečo mi tega ni traja in traja in traja. Še posebej ob zaključku ocenjevalnih treba učiti. Drugače imam pa vse rada. Ne morem se obdobij, ko pišemo opisne ocene. To je čas, ko sem odločiti, kaj je tisto res naj. Mogoče slovenščina, še vedno. najbolj sitno bitje na tem svetu. S čim se ukvarjate v prostem času? Kaj je vaš hobi? Strašno rada se potepam, hodim v hribe, kolesarim, raziskujem muzeje. Ko pa dežuje, sem najraje na kavču in berem. Pa tudi ustvarjam, tako da imam komaj dovolj časa za živet. Ali so se učenci, odkar učite na naši šoli, kaj spremenili? Svetlobna leta drugače so. Včasih je bilo v razredu s 25 otroki en ali dva mala lumpka, vsi ostali so bili pa pridni. Zdaj pa je v razredu s 25 otroki en ali dva pridna otroka, vsi ostali so pa lumpi. Približno tako.
Kakšna je bila vaša izobraževalna pot? Najprej sem hodila na Pedagoško gimnazijo, to je zdaj postala Gimnazija Ledina. Potem sem šla na Pedagoško akademijo, takrat je bila to samo dvoletna višja šola. Sem diplomirala in šla v službo. Ko je bil možen študij ob delu, sem doštudirala in imam zdaj visoko izobrazbo. Kakšna se vam zdi disciplina na naši šoli? Lahko bi bila boljša, ampak mislim, da ko primerjam z ostalimi šolami, smo pri nas kar zelo vredu.
Ali bi na naši šoli kaj spremenili? Kaj pa vem. Pravzaprav Koliko ur/razredov na dan učite? V prvem razredu niti ne. Mogoče, da bi postala še bolj prijazna šola do otrok, imamo vsak dan 4 ure pouka. Vendar imam potem še pa do učiteljev in do staršev, oziroma da bi bili vsi med jutranje varstvo in različne krožke. Samo v razredu sem 4 seboj bolj prijazni. Včasih me to moti, da ni takšnih lepih prijaznih odnosov. do 5 ur. Kaj vam je pri učenju najbolj všeč? To, da sem lahko ustvarjalna in si lahko izmislim še kaj novega. Najraje imam slovenščino, čeprav je moji otroci ne marajo tako zelo, oni imajo raje matematiko, pri kateri sem bila jaz vedno grozna.
Če bi se odločali še enkrat, ali bi spremenili vaš poklic? To sem pa že velikokrat razmišljala. Verjetno bi bila še vedno učiteljica, ker grozno rada govorim. Mogoče bi si vzela kakšen drug izziv, da bi bila učiteljica za gluhe ali slepe. Mogoče bi tam naredila še kaj več dobrega. Maša Kraljić
Iz šolskih hodnikov Anka Novak Čehajić
Iz šolskih hodnikov Kaj pa sedaj, radi hodite v šolo oziroma službo sedaj? Ja, rada grem v službo. Rada imam svojo službo. Še rajši grem v šolo takrat, ko so otroci vedoželjni, motivirani, ubogljivi in spoštljivi. Takrat je cel žur iti v službo. Koliko časa porabite doma, da se pripravite na naslednji dan oz. pouk naslednjega dne? Povprečno dve uri in pol. S čim se ukvarjate v prostem času? Kaj je vaš hobi? Branje, tek in učenje tujih jezikov. Koliko ur/razredov na dan učite? Povprečno imam 5 šolskih ur na dan. Ali bi na naši šoli kaj spremenili? Marsikaj bi spremenila, najbrž. Kot učitelj nimam prostih rok, da bi kaj spremenila, spreminjati mora ministrstvo. Ministrstvo daje ukaze in izadaja pravilnike. Učitelji ne moremo iti preko ministrstva. Kot kakšno učiteljico bi se opredelili? Upam, da vsega po malo. Upam, da sem dostopna in prijazna, hkrati pa tudi zahtevna, predvsem pa upam, da sem znana po tem, da veliko naučim. To mi je najbolj pomembno.
Kako poteka vaš dan? Zjutraj se zbudim ob 6-ih in poskrbim za otroke, pripravim zajtrk, malico in tako naprej. Potem grem v šolo, po šoli grem domov, skuham kosilo in se ukvarjam z otroki, grem teč ter imam kakšne inštrukcije. Zvečer delam približno 3 ure za računalnikom. Ali se je potek vašega dneva v času, odkar učite, kaj spremenil? Ja, gotovo! Ker moram delati zvečer, ker ko pridem po šoli domov, nimam časa oziroma nimam miru, da bi v miru splanirala delo oziroma potek dela za naslednji dan v šoli in nimam miru, da naredim učne liste, teste in tako naprej in moram vse to delati zvečer. Torej ob 8-ih se usedem in delam do približno pol 11. Kar pomeni, da ne gledam filmov. Koliko časa že učite? Na naši šoli 14 let. Pred tem sem učila na jezikovnih šolah, imela sem inštrukcije. Mislim, da sem imela prve inštrukcije, ko sem bila stara 16 let. Zakaj ste se odločili ravno za poklic učiteljice? Strašno rada razlagam snov in zelo rada vidim, da naučim otroke, da vidim, da ko grejo iz osnovne šole, da nimajo nikoli več v življenju problemov z angleščino, da nimajo popravnih izpitov in tako naprej. Kaj vam je pri učenju najbolj všeč? Videti napredek pri učencih. Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni? Igralka. Ali ste radi hodili v šolo? Ne, nikakor.
Kateri vam je bil najljubši oz. najslabši predmet v OŠ oz. SŠ? Najljubši so mi bili vedno jeziki, ker se mi ni bilo treba skoraj nič učiti. Najslabši pa verjetno matematika. Kakšna je bila vaša izobraževalna pot? Iz osnovne šole sem šla na gimnazijo in po gimnaziji na fakulteto, kjer sem študirala angleščino. Kakšna se vam zdi disciplina na naši šoli? Nisem najbolj zadovoljna z njo. Odvisno od razreda do razreda. V nekaterih razredih je užitek učiti. Letos so to 4. razredi, ki malo da ne zahtevajo še dodatno domačo nalogo. V nekaterih razredih pa je seveda zaradi discipline in pomankanja delovne vneme težko učiti. Učitelj težko motivira, če vidi pri učencih, da jim je vseeno in da se jim nič ne da. Če bi se odločali še enkrat, ali bi spremenili vaš poklic? Mislim, da ne. Mislim, da moramo ljudje delati v življenju tisto, v čemer smo najboljši. Jaz imam občutek, da znam dobro razlagati, da znam pomagati. Videla sem že rezultate. Trenutno se mi zdi, da sem v tem kar dobra. Ne vem, če sem še v čem tako dobra.
Učiteljici sta nam dali boljši vpogled v delo učitelja in ugotovili smo, kako zalo pomembno je njihovo delo, saj učence učijo pomembne stvari, ki jim bodo prišle prav v življenju. Maša Kraljić
Iz šolskih hodnikov v svet slavnih Nino Ošlak Nino Ošlak je tisti slovenski glasbenik, ki ste ga lahko pobliže spoznali tudi na naših hodnikih. Intervju je nastal na začetku leta, še preden se je Nino za en mesec znova pojavil na naši šoli v vlogi učitelja. Kdaj ste se začeli zanimati za glasbo, kdo vas je navdušil? Zelo zgodaj, že v vrtcu. Po TV je bil koncert Oliverja Dragojeviča, ki je igral klavir in pel. To me je čisto prevzelo. Kateri so vaši hobiji poleg glasbe? Rad se ukvarjam tudi s športom, v osnovni šoli sem treniral atletiko in dolgo časa tudi košarko. Tudi zdaj rad športam: pozimi smučam, v ostalih letnih časih pa tek, kolesarjenje, košarka itd. Ali ste imeli v šoli dobre ocene? Katere predmete ste imeli radi in katere ne? Nisem imel težav z učenjem, tako da so bile tudi ocene zelo dobre. Nekaj časa sem imel rad matematiko in fiziko, celo srebrno priznanje sem dobil iz fizike na tekmovanju (smeh), kasneje pa mi ta dva predmeta nista bila več tako zelo všeč. Od nekdaj mi je bila všeč geografija, zanimivo pa je mogoče to, da mi v osnovni šoli predmet glasba nikoli ni bil preveč všeč. Čeprav sem v glasbeno šolo hodil zelo, zelo rad. Ali ste si vedno želeli postati glasbenik? Od nekdaj sem se želel ukvarjati z glasbo in nikoli nisem imel drugih želja. Če mi v glasbi ne bi šlo tako dobro, bi se verjetno usmeril v košarko. Ali pa bi kasneje študiral pravo. Tudi to me je nekaj časa zanimalo. Ali Vaše pesmi pišete sami? Kdo vam pomaga? Ali pišete pesmi tudi za druge izvajalce? Glasbo in besedila pišem sam, sodelujem pa z več producenti. Občasno pišem tudi za druge, da.
Učili ste tudi na naši OŠ Mirana Jarca. Ali vam je bilo všeč in ali bi še kdaj bili učitelj? Seveda, zelo rad poučujem, zato sem se tudi odločil za študij pedagoške smeri na glasbeni akademiji v Ljubljani. Tudi zdaj, ko pri vas ne poučujem več, učim – v glasbeni šoli. Kaj je dobro pri tem, da ste pevec in kaj je slabo? Sigurno je najbolje to, da lahko počnem stvari, v katerih zelo uživam. To je bistvo, ne glede na to, s čim se v življenju ukvarjaš. Moraš uživati v stvareh, ki jih počneš! Če v mladosti ne veš točno, kaj te zelo zanima in veseli, je super, če poizkusiš čim več različnih področji. Tako se kasneje lažje odločiš, čemu boš namenil velik del življenja.
Ali poslušate enake pesmi kot takrat, ko ste bili v osnovni šoli? Seveda ne. Takrat sem poslušal samo pop in Kje dobite navdih za pisanje pesmi? Velikokrat so to rock glasbo, zdaj poslušam še cel kup drugih zvrsti. Zelo zgodbe mojih prijateljev, ali pa kakšne moje zabavne raznoliko glasbo poslušam. življenjske dogodivščine in situacije, ki mi dajo motiv za ustvarjanje. Ali imate pred nastopi tremo? Trema je vedno malo prisotna, ampak samo toliko, da me prisili, da se zberem in Posodili ste glas Patriku v filmu Spuži na suhem in nastop naredim najbolje. Pomembno je, da pred nastopom animirali tudi druge risanke. Vas zanima tudi igranje ogrejem glasilke. To je posebno ogrevanje, kot pri v filmih? Nazadnje sem za kino sinhroniziral risanki športnikih (smeh). »Alvin in veverički 4« in »Čas za sneg«, kjer sem imel glavni vlogi. Super je, včasih se na snemanjih res Na katero Vašo pesem ste najbolj ponosni ter zakaj? Na nasmejemo do solz. Igranje v filmih me pa zaenkrat ne vsako, ker je vsaka zgodba zase. Vsaki pesmi se je potrebno zanima, ker verjamem, da je to zelo zahtevno in se mi zdi posvetiti in ji nameniti veliko časa. Včasih snemanja in vse bolje, da to počnejo profesionalni igralci, ki so se za to te stvari okoli ene pesmi trajajo tudi dva meseca in več. Isidora Radomirović tudi šolali in vadili ure in ure. .
Iz sveta slavnih Jure Košir Jure Košir je eden najbolj uspešnih slovenskih smučarjev. Svojo uspešno tekmovalno kariero je začel leta 1991 kot svetovni mladinski prvak v superveleslalomu, zaključil pa jo je leta 2006. V tem obdobju pa se ni ukvarjal samo s smučanjem, tudi pel je. Oziroma rapal. Bil je član zasedb Košir Rap Team in Pasji kartel. Njegova največja glasbena uspešnica je Včasih smučam hit, včasih pa počas. Po zaključeni smučarski karieri je postal uspešen poslovnež. Kljub številnim obveznostim se še vedno rekreativno ukvarja s športom. In še vedno prijazno najde čas za odgovore na zvedava vprašanja mladih novinarjev. Na katere dosežke ste najbolj ponosni v času svoje kariere? Prvi mednarodni uspeh sem dosegel na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem, kjer sem leta 1991 postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Na olimpijskih igrah v Lillehammerju sem osvojil bronasto medaljo ter bil tretji v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala. V sezoni 1998/99 sem dobil še dve slalomski tekmi, med njima tudi domačo v Kranjski Gori. Poleg treh zmag sem še sedemnajstkrat stopil na zmagovalne stopničke. Najbolj sem ponosen na olimpijsko medaljo. Kaj vas je motiviralo, da ste bili tako uspešni pri smučanju? Motivacijo sem zmeraj črpal globoko v sebi. Močna motiviranost je izhajala iz moje globoke želje po vzpenjanju do vrha. Pri moji motiviranosti so igrali pomembno vlogo tudi starši, saj so me spodbujali pri smučanju. Kaj vas je najbolj pritegnilo pri smučanju, ko ste bili še otrok? Prihajam iz območja, kjer je smučanje izredno priljubljeno. Smučati sem pričel zaradi dobrega druženja s prijatelji. V obliki igre sem vzljubil smučanje, kar je predstavljalo podlago za moje nadaljevanje v prihodnosti. Prav tako me je navduševal smučarki klub Kranjska Gora. S čim se ukvarjate sedaj, po končani karieri? Trenutno se največ ukvarjam s prodajo športne opreme in mode za prosti čas. Organiziram tudi različne prireditve, kot so športni dogodki in dobrodelni tek Formaraton.
Jure Košir kot zmagovalec slalomske tekme za svetovni pokal v Kranjski Gori leta 1999
Ste organizator dobrodelnega teka Formaratona. Zakaj ste se odločili za organizacijo takega projekta? Navdihuje me predvsem zavedanje, da lahko pomagam otrokom. Sem organizator dobrodelnega Formaratona, ki se izvaja že osmo leto zapored. Tek se odvija v ljubljanskem parku Tivoli konec aprila. Na dobrodelni 8-urni tek se običajno prijavi okrog 500 tekačev. Zbrana sredstva pa namenimo v dobrodelne namene. Se v prostem času še ukvarjate s športom? Kljub temu da nisem več aktiven športnik, se še vedno ukvarjam z različnimi športi. V prostem času me navdušuje predvsem košarka, tek, hokej in golf. Hvala za vaš čas.
Leo Erce
Iz sveta slavnih Mladi slovenski pevec je nase opozoril s skladbo Zavrtela sva svet, ki je bila ob svojem izidu leta 2008 velika uspešnica. Leta 2015 smo ga lahko videli v 5. sezoni oddaje Slovenija ima talent. Letos pa smo ga lahko znova spremljali preko malih ekranov, tokrat v oddaji Znan obraz ima svoj glas.
Nejc Lombardo
Z njim smo opravili kratek pogovor preko spleta, kjer je spregovoril o svoji pevski karieri in nastopih na televiziji. Kateri slovenski in kateri tuji glasbenik vam je najbolj všeč? Ne obstaja tak, ki bi zanj lahko rekel, da mi je najbolj všeč. So mi pa zelo všeč James Arthur, Justin Timberlake, One Republic ... Kako se zberete in umirite pred nastopi? Ali imate kdaj tremo? Sigurno se popolnoma umirim in globoko zadiham. Tremo mislim, da ima vsak, vendar je zelo pomembno, da je to zdrava trema. Kdo vas je spodbudil k prijavi na Slovenija ima Kdaj ste se začeli zanimati za glasbo, kdo vas je talent? Se je vaše življenje po tem nastopu navdušil? Za glasbo sem se navdušil že kot otrok, in spremenilo? Spodbudili so me prijatelji. Ljudje pa me po tem nastopu bolj poznajo. sicer od soseda, ki je igral kitaro. Ali igrate kakšen instrument? Če ja, katerega in koliko časa ga že igrate? Če ne, ali bi ga radi in katerega? Igram kitaro, približno že 15 let. Sicer mi je žal, da se nisem naučil igrati klavirja, hm ... mogoče pa tudi ta čas kdaj pride. Kateri so vaši hobiji poleg glasbe? (rekreativni tek, hoja, plavanje, hribi).
Šport
Ali ste si vedno želeli postati glasbenik? Če ne, kaj ste želeli postati? Nisem si želel postati glasbenik, a vendar sem vedno rad ustvarjal glasbo in prepeval. Kaj je dobro pri tem, da ste pevec in kaj je slabo? Dobro je to, da imam odličen medij, skozi katerega lahko izrazim svoja čustva. O slabih straneh svojega posla raje čim manj razmišljam. Kdo je vaš idol? Sem že v teh letih, da nimam več teh obsesij. Včasih so bili to Elvis, Ville Valo (HIM), Jackson, Sinatra ... Ali poslušate enake pesmi kot takrat, ko ste bili v osnovni šoli? Ne, sigurno ne … je pa res, da okus za glasbo ostane zelo podoben.
Nejc kot Elvis Presley v oddaji Znan obraz ima svoj glas
Ali imate kaj avtoriskih pesmi? Ali boste objavili kakšno novo? Imam 8 avtorskih pesmi, kmalu bom izdal novo pesem in nato vse skupaj strnil v album. Sodelujete tudi v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Ali vam je težko nastopati kot nekdo drug? Sem se navadil, priznam, da je zelo zabavno, a včasih tudi težko. Hvala za vaš čas in vaše odgovore. Želimo vam veliko uspeha na vaši glasbeni poti. Isidora Radomirović
Iz sveta slavnih F&B Acrobatics F&B sta Filip in Blaž; akrobata, gimnastičarja, plesalca, žonglerja, plezalca, kaskaderja, adrenalinska odvisneža. Tako se na svoji spletni strani (fbacrobatics.si) predstavljata sama. Nas sta navdušila v zadnji sezoni oddaje Slovenija ima talent, pa smo z njima opravili kratek intervju. Poslali smo prošnjo na njuno Facebook stran in z veseljem sta našla čas in nam odgovorila na nekaj vprašanj. Mogoče kar med vadbo njunih vratolomnih akrobacij.
Kaj je dobro pri tem, da ste akrobat in kaj je slabo? Odlično je to, da nisva povsem povprečna človeka, da izstopava iz množice in se lahko pohvaliva s svojimi sposobnostmi. Slabosti? Ni jih Kako se zbereta in umirita pred nastopi? Ali imata kdaj tremo? Nastopi pred množicami so nama v veliko veselje, ne potrebujeva nekega velikega fokusa in pomirjevanja preden stopiva na oder. Nikoli nimava treme, le velik užitek. Kdo je vajin idol? Drug drugemu sva idola. Na kateri vajin dosežek sta najbolj ponosna? Na to, da širiva pozitivno energijo mlajšim generacijam in jih usmerjava v športne aktivnosti. Pred kratkim sta ustanovila tudi akrobatsko šolo. Kako sta prišla do te ideje? Ali ima šola veliko zanimanja? S šolo še nisva začela, kajti nimava časa – javljava se iz Berlina, prihodnji teden sva v Budinpešti, pretekle mesece pa sva preživela v Londonu, Moskvi in tako dalje. Zanimanja pa je veliko, na odprt trening je prišlo več kot 120 nadobudnih bodočih akrobatov. Ali vaju kdaj skrbi, da bo šlo kaj narobe in bi se hudo poškodovala? Vedno paziva nase med najinimi podvigi in se premišljeno gibljeva, da se izogneva poškodbam. Navsezadnje sva v zelo rizičnem športu.
Foto: Nuša Košar
Kdaj sta se začela zanimati za akrobacije, kdo vaju je navdušil? Že od malih nog sva skakala naokoli, izvajala akrobatske trike, delala salte na snegu ter v vodo. Kdaj in kje sta se spoznala? Spoznala sva se komaj pred tremi leti, le kje drugje kot v gimnastični dvorani.
Ali sta se že kdaj hujše poškodovala? Sva, a na srečo ne pri skupnih akrobacijah. Kako se je vajino življenje spremenilo po nastopu na Slovenija ima talent? Že tako ali tako imava najini življenji obrnjeni na glavo. Več prehodiva po rokah, kot po nogah. Po nastopu na SIT pa sva širši publiki predstavila najino željo po gibanju ter koliko truda je bilo vloženega da sva tu, kjer sva.
Ali sta si vedno želela ukvarjati se z akrobatiko? Če ne, kaj sta si želela postati? Vedno sva se želela gibati in športno udejstvovati. Nisva pa si niti mislila, da se bo vse skupaj tako lepo razvilo in doseglo take višave. Kateri so vajini hobiji poleg akrobacij? Poleg akrobacij se posvečava še neštetim ostalim ekstremnim športom, kot so plezanje, smučanje, vožnja monocikla, žongliranje, gimnastika ter vse ostali adrenalinski podvigi.
Foto: Uroš Podlogar
Isidora Radomirović
Po Sloveniji – Slovenska Istra Hrastovlje Ko se pripelješ v Hrastovlje in stopiš iz avta, takoj začutiš, da si nekje, kjer je zrak svež. Kadar vleče burja, se je prijetno na pol uleči nanjo in se prepustiti vetru in svežemu zraku, ki pripiha iz kraškega roba, kajti v Ljubljani ni takega čistega okolja in vonja, kot je tam.
Zgodovina te majhne kraške vasice sega kar daleč v preteklost. Ko je bila Beneška republika na samem vrhu, je bil tudi kraj v času cvetenja. V 15. stoletju pa je vasico zaznamoval uničevalni pohod kuge. Legenda pravi, da je kuga pobila celo vas, preživeli naj bi le dve dekleti. V času 2. svetovne vojne je vas znova doživela opustošenje, saj je okupatorjeva vojska požgala več vaških hiš. Po vojni se je začelo priseljevati veliko prebivalcev, kasneje pa je število spet začelo upadati, saj so začeli prebivalci potovati in se seliti v mesta bližje njihovih služb. V zadnjih letih se vse več ljudi znova naseljuje v to slikovito vasico. V letu 2011, ko je bil zadnji popis prebivalstva, je v Hrastovljah tako živelo 143 prebivalcev.
Hrastovlje so mednarodno poznane po freskah v lokalni cerkvi, imenovani Cerkev Svete Trojice, okoli nje je postavljeno obzidje. Omenjena cerkev je ena izmed najstarejših objektov v Istri.
Abitanti – skriti biser slovenske Istre Abitanti so majhna gručasta vas na območju občine Koper. Ležijo na jugovzhodnem delu Šavrinskega gričevja, čisto ob meji s Hrvaško. Vas nima več stalnih prebivalcev, nekaj hiš pa je urejenih v vikend bivališča. V vasi vsako pomlad poteka likovna kolonija.
Ko stopiš vanjo, te kar zmrazi in se moraš navaditi na razliko med temperaturo v notranjosti cerkve in ozračjem izven cerkve, seveda če greš v cerkev pri lepem vremenu. V njej lahko vidiš glavni obok, ob njem pa dve stranski ladji, kot jim pravijo. V cerkvi je mnogo fresk. Ljudje si običajno zapomnijo samo mrtvaški ples, po katerem je hrastoveljska cerkvica verjetno tudi najbolj znana, a njeni zidovi ponujajo še veliko več.
Poslikave podeželjskih cerkev so bile pogosto kot nekakšno Sveto pismo v slikah. S pomočjo teh upodobitev se je neuko in nepismeno ljudstvo spoznavalo z vsebino in nauki Svetega pisma. V cerkvi je poleg vseh fresk s prizori iz Svetega pisma naslikanih še 14 medaljonov, v katerih lahko danes spoznavamo, kako so živeli naši predniki. V njih so upodobljeni običaji in opravila, ki so bila značilna za posamezne mesece v letu. Verjetno se zdi čudno, kajti medaljonov je 14, mesecev pa le 12. Raziskovalci ne vedo točno, kaj pomenita 13. in 14. medaljon. Menijo, da je v enem naslikan neznani kralj, na zadnjem pa je najbrž upodobljen avtor fresk, čigar ime nam prav tako ni znano. Lana Jehart
Pogled v vesolje Mednarodna vesoljska postaja (MPV) ali angleško International Space Station (ISS) je skupni projekt šestih vesoljskih agencij ZDA, Rusije, Japonske, Kanade, Brazilije in Evropske unije. MVP je podrla tudi rekord veosljske postaje z najdaljšim človeškim bivanjem na eni postaji. Sicer se njena posadka menja, a že 13 let je brez pekinitve na njej človeška posadka. Življenje na njej pa, breztežnosti navkljub, sploh ni tako lahko. Ker ni gravitacije, vsakodnevna opravila tam postanejo pravi izivi. Si predstavljate, kakšen izziv lahko postane lulanje.
Na vesoljski postaji pa poteka cela vrsta zanimivih znanstvenih poizkusov. Med drugimi v eni izmed njih sodelujeta tudi Scott in Mark Kelly, ki sta enojajčna dvojčka. Scott je marca 2015 odletel v vesolje in bo na MVS preživel kar 1 leto. Eden od bratov bo v vesolju, drugi pa bo to leto preživel na Zemlji. Znanstveniki bodo tako lahko primerjali spremembe v telesu tistega, ki je v vesolju, s spremembami tistega, ki je ostal na Zemlji. MVP služi tudi za preučevanje učinka mikrogravitacije (breztežno stanje), kozmičnega sevanja (delci, ki trčijo z Zemljinim ozračjem) in drugih vesoljskih pojavov, ki vplivajo na organizme. Preučuje se tudi astronomija, astrobiologija (raziskava razvoja in razdeljevanja), vesoljsko vreme, medicina, fizični pojavi, temna snov in temna energija. Postaja kroži okoli Zemlje na višini približno 360 km. Dnevno izgubi na višini od 65 do 100 m, zato je višino potrebno vzdrževati s pomočjo raket.
Jo lahko vidimo tudi mi? Postajo se lahko vidi z Zemlje s prostim očesom. Zemljo vsak dan obkroži kar petnajstkrat. 1. aprila 2016 v
večernem času naj bi jo bilo mogoče za zelo kratek čas s prostim očesom opazovati tudi na slovenskem nebu. To sem sama preizkusila, pa mi je žal ni uspelo opaziti. Verjetno zato, ker živim v Ljubljani in je tu zaradi veliko izpušnih plinov v ozračju in svetlobnega onesnaženja nočno nebo slabše vidno. Mogoče bi se jo dalo videti na podeželju, ker ni veliko prometa. Lahko pa smo jo videli tudi v maju. Na spletni strani si lahko ogledate razpored, kdaj si jo boste lahko načeloma ogledali v prihodnosti. Link spletne strani: http://vesolje.net/preleti/index.php Nika Dužević
Nepojasnjene skrivnosti Skrivnostni bermudski trikotnik Bermudski trikotnik je ime za območje v Atlantskem oceanu. Leži med Florido, Bermudskimi otoki in Portorikom (Kuba). Najbolj znano je po številnih nerazložljivih izginotjih ladij in letal znotraj tega območja. Mit o tem kraju je začel Krištof Kolumb, ki je v ladijski dnevnik zapisal, da je pri prečkanju tega območja opazil nepravilno dejavnost kompasov in čudne svetlobne pojave na nebu. Kasneje so znanstveniki odkrili, da bi lahko bila nepravilna dejavnost kompasov posledica neskladnosti geografskega in magnetnega severa, medtem ko so svetlobo pripisali meteorju. Nekateri izginotja ladij in letal pripisujejo nezemljanskim bitjem, drugi pa krivijo magnetno polje. Magnetno polje je ovoj okrog Zemlje, ki živa bitja in Zemljo ščiti pred vdori Sončevega vetra ter pomaga pri orientaciji. Prisotnost magnetnega polja na Zemlji so prvi opazili že stari Grki in Kitajci. Obstaja teorija, da je magnetno delovanje na tem območju tako močno, da povzroča časovno–prostorske premike v druge dimenzije.
.
. Zgodba o ladji Mary Celeste Ladja Mary Celeste je že od izdelave naprej veljala za prekleto. V prvih 10 letih obstoja so jo prodali kar dvanajstkrat. Nazadnje jo je dobil ameriški kapitan Benjamin Briggs, ki jo je preimenoval v Mary Celeste. Prej se je namreč imenovala Amazon. Leta 1872 je Mary Celeste odplula iz New Yorka. To je bilo zadnjič, da je kdorkoli videl koga od posadke ali potnikov. Še isto leto so ladjo našli sredi Atlantskega oceana, popolnoma pripravljeno za plovbo, posadka in potniki pa so izginili. Tovor in hrana, ki je je bilo dovolj za vsaj en mesec, sta bila nedotaknjena in nič ni kazalo, da bi ladjo kdo napadel. Mornarji, ki so bili izkušeni, so očitno s potniki vred v naglici zbežali z rešilnim čolnom. Ni pa jasno, kaj jih je tako prestrašilo, da s seboj niso vzeli niti hrane niti vode. Ko so ladjo nato prepeljali v pristanišče, so ugotovili, da je bilo devet od približno 1700 sodov viskija, ki so jih tovorili, praznih. Skoraj nemogoče je, da bi jih izpili, saj je bilo na ladji samo deset ljudi, od teh en otrok, zato domnevajo, da so sodi puščali. Možno je tudi, da so bili mornarji in potniki pod vplivom alkoholnih hlapov, ki bi lahko povzročili halucinacije. Zoja Lovrak
Poletno branje Pred nami je dolgo vroče poletje. Včasih je kar prevroče, da bi človek hodil naokoli in raziskoval svet. A za vas imamo rešitev. Z dobro knjigo se da svet raziskovati tudi med »ležanjem v mreži med dvemi drevesi«, kot pojejo Zmelkow. Dežurni knjižni molj je za vas pripravil izbor zanimivega čtiva, s katerim lahko varno zleknjeni v gosti senci obiščete zanimive svetove.
Pošastni učitelj plavanja Avtor: Jozua Douglas
Krive so zvezde Avtor: John Green Vsebina: Hazel Grace že od trinajstega leta boleha za neozdravljivo obliko raka. Njen svet je poln bolnišnic, zaščitniških staršev in stalno novih oblik zdravljenja. Toda Hazel si ne želi, da bi bilo njeno njeno življenje v celoti podrejeno bolezni. Hoče vse, kar si želijo druga dekleta njene starosti in ko v podporni skupini spozna postavnega in samozavestnega Augustusa, ki je zaradi raka izgubil nogo, se ji želja izpolni. V Hazelin svet prinese smeh in pustolovščine, pa tudi ljubezen.
Čudo Vsebina: Kadar starši svoje otroke silijo početi reči, ki jih ne zanimajo, se iz tega ponavadi ne izcimi nič dobrega. Ali pa vendarle? Treningi pri slavnem učitelju Borisu Brzinu, največjem plavalnem prvaku vseh časov, so se Levovemu očetu, gospodu Sivcu, zdeli sijajna zamisel in dobra priložnost, da bi njegov sin zaslovel. Za plavanje netalentirani Lev pa je imel druge načrte. Surovi učitelj je na treningih grdo ravnal z učenci in čas je bil, da mu vrnejo milo za drago. .
Babica barabica Avtor: David Williams Vsebina: Bena starši vsak petek zvečer odpeljejo v varstvo k babici. Ampak Benova 90-letna babica je tako dolgočasna. Kar naprej bi rada igrala črko na črko, televizija ji ne dela, Bena pa pošilja spat ob nenormalno zgodnji uri. In povrhu še smrdi po zelju. In na ves glas spušča vetrove. Živa groza. Ampak Beno svoje babice v resnici sploh ne pozna. Pojma nima, kakšno skrivnost ima. In ko jo neki petkov večer po naključju odkrije, se znajde pred neverjetno pustolovščino.
Avtor: R. J. Palacio Vsebina: August Pullman hoče biti navaden desetletnik. Je sladoled. Igra Xbox. Počuti se normalno – na znotraj. Rodil se je z zelo deformiranim obrazom, zaradi redke mešanice genskih okvar. Do petega razreda ga je mama šolala doma, zdaj pa je prišel čas, da gre v šolo. Želi si, da bi ga sošolci sprejeli – ampak ali jih bo lahko prepričal, da je tak kot oni?
Hugo Cabret Avtor: Brian Selznick
Vsebina: Glavni junak Hugo je sirota, navijalec ur in tat. Skrivnostno živi v zidovih pariške železniške postaje, kjer lahko preživi le, če se skriva in ostaja neznan. Mrtev oče mu zapusti samo zvezek in njegovo življenje se postavi na glavo. Združi se s svetom čudaške deklice ter zagrenjenega starca, ki na postaji prodaja igrače. Nenavadna risba, dragocen zvezek, ukraden ključ, mehanski možak in skrito sporočilo pokojnega očeta spletejo pretanjeno in neodložljivo zgodbo o iskanju preteklosti in zgodovini filma. Lucija Jagrič