Informacije Turistično informacijski center Idrija, Vodnikova 3 www.visit-idrija.si, 05 37 43 916 Mestni muzej Idrija, Prelovčeva 9 www.muzej-idrija-cerkno.si, 05 37 26 600 Urnik: vsak dan 9.00–18.00. Rudnik živega srebra Idrija, Bazoviška 2 www.rzs-idrija.si Antonijev rov – turistični rudnik 05 37 71 142, 031 810 194 Urnik: ponedeljek–petek: ob 10.00 in 15.00, sobota, nedelja, prazniki: ob 10.00, 15.00 in 16.00. Ogledi za skupine so po predhodnem dogovoru. Geološka zbirka 05 37 71 142, 031 810 194 Ogledi za skupine so po predhodnem dogovoru. Čipkarska šola Idrija, Prelovčeva 2 www.cipkarskasola.si, 05 37 34 570, 051 664 250 Urnik: delavniki: 10.00–13.00; julij in avgust: vsak dan 11.30–14.30. Ogledi za skupine so po predhodnem dogovoru. Ma
Italija
Letališče Jožeta Pučnika
Idrija
Ljubljana
Nova Gorica Letališče Ronchi
Slovenija
Za ohranjanje in oživljanje dediščine je evropska komisija Idrijo leta 2011 nagradila z nazivom »Evropska destinacija odličnosti«.
ka
Maribor
ars
dž
Avstrija
Hrvaška
Ljubljana 57 km Maribor 178 km Nova Gorica 55 km Letališče Jožeta Pučnika 76 km Letališče Ronchi 87 km
Geopark Idrija obsega razgibani svet idrijske občine. Z bogato naravno dediščino sodi med najzanimivejša območja na svetu.
Izdal in založil: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije • Uredile: Martina Peljhan, Mojca Gorjup Kavčič, Tatjana Dizdarevič • Besedilo: Martina Peljhan, Mojca Gorjup Kavčič, Metka Rupnik • Lektoriranje: Milanka Trušnovec, Metka Rupnik • Izris zemljevidov: Sašo A. Jankovič, F.O.R.T.I.S. d.o.o., Jaka Modic • Fotografije: arhiv RŽS Idrija, arhiv Mestni muzej Idrija, arhiv Čipkarska šola Idrija, arhiv ICRA Idrija, Iztok Bončina, Iztok Hvala, Bogdan Kladnik, Jani Peternelj, Aleksander Rečnik, Samo Trebižan, Anka Vončina, Dunja Wedam • Arhivsko gradivo: Avstrijski državni arhiv Dunaj • Oblikovanje: Ivana Kadivec, Jaka Modic • Tisk: Bograf tiskarna d.o.o. • Naklada: 5000 • Idrija, november 2013
IDRIJA
Dedi¹èina ¾ivega srebra
Dedi¹èina ¾ivega srebra
Mestno jedro V starem mestnem jedru Idrije se obiskovalcu dediščina živega srebra odstira na vsakem koraku. Uzre jo v podobi baročnega vodnjaka, ki so ga Idrijčani sredi Ahacijevega trga postavili v spomin na odkritje bogate cinabaritne rude 22. junija 1508. Sledi ji med zgradbami, ki obkrožajo trg, od imenitnega žitnega skladišča – magazina do rudniškega gledališča – najstarejše zidane gledališke stavbe na Slovenskem. Začuti jo, ko se skozi podhod magazina po stopnicah vzpenja na Mestni trg z mogočno mestno hišo in ljudsko šolo, vse do cerkve sv. Trojice, kjer je bilo odkrito živo srebro. Podoživlja jo, ko ga mimo mogočnega poslopja prve slovenske realke pot pripelje do rudniškega gradu Gewerkenegg, kjer se pred njim odpre ena največjih zakladnic iz zapuščine mesta in rudnika.
Idrija je mesto z najdaljšo rudarsko tradicijo na Slovenskem. Njena zgodovina je neločljivo povezana s petstoletnim pridobivanjem dragocene kovine – živega srebra. Idrijsko živo srebro je zaradi svojih lastnosti že v predindustrijski dobi odigralo posebno vlogo v medicini in alkimiji, stoletja zatem pa je ključno sooblikovalo razvoj svetovne znanosti, gospodarstva, medicine, ekonomije in bilo nepogrešljivo v postopku amalgamacije za pridobivanje zlata in srebra. Rudnik je v Idrijo privabljal najuglednejše naravoslovce in tehnične ume tedanje Evrope, ki so skupaj z domačimi strokovnjaki tu snovali tehnološke in tehnične inovacije evropskega pomena, izkupiček od prodaje živega srebra pa je polnil blagajne monarhij in držav, ki so si rudnik lastile v različnih obdobjih. Medtem ko so rudarji podzemlje Idrije skozi zgodovino rudnika spreminjali v 700 kilometrski labirint rovov, se je po zaslugi te srebrne tekoče kovine razvijalo in raslo tudi mesto nad njim. Po zaprtju rudnika je Idriji ostala izjemna zapuščina 500-letnega rudarjenja, ki jo danes priznava ves svet. Junija 2012 je bila »Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija«, dveh največjih živosrebrovih rudnikov na svetu, vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine. S tem je svet priznal edinstvenost in izjemnost dela generacij idrijskih rudarjev, ki so to dediščino ustvarjali skoraj pol tisočletja.
O rudniku in ¾ivem srebru
Antonijev rov
SREČNO! Kristali cinabarita
Rudišče je nastalo pred več kot 230 milijoni let, ko je bilo naše ozemlje tektonsko in vulkansko zelo aktivno. Iz globin so ob prelomih pritekale raztopine, bogate z živim srebrom, iz katerih je med ohlajanjem kristaliziral mineral cinabarit. Posebnost idrijskega rudišča je samorodno živo srebro. V upravni stavbi Rudnika živega srebra Idrija, pri Frančiškovem jašku, je na ogled rudniška zbirka cinabaritnih rud, mineralov in kamnin. V 500 letih so idrijski rudarji pod mestom izkopali več kot 700 km rovov. Najgloblji deli rudnika so segali do globine 382 m. Iz cinabaritne rude so pridobili 147.000 ton živega srebra. Za prodajo so s tekočo kovino napolnili več kot 3 milijone jeklenk, ki so potovale po vsem svetu.
Legenda pripoveduje, da je živo srebro odkril škafar, ki je v studencu namakal leseno posodo. Na kraju najdbe so že leta 1500 postavili cerkev sv. Trojice.
Živo srebro (Hg) je edina pri normalni temperaturi tekoča kovina. Je 13,6-krat težje od vode in skoraj 2-krat težje od železa. Zaradi specifičnih lastnosti ter sposobnosti raztapljanja večine kovin je bila uporabnost živega srebra vsestranska. Njegovo enakomerno razteznost so izkoristili pri uporabi v termometrih, prevodnost pa v elektroindustriji.
Nepozabno doživetje v Idriji je ogled najstarejšega dela rudnika živega srebra. Obiskovalci vstopajo v Antonijev rov skozi Vhod v muzejski del rudnika imenitno zgradbo Šelštev in se oblečeni v zeleno-črne površnike ter s čelado na glavi podajo na nepozabno podzemno popotovanje skozi zgodovino rudarjenja. Pot po osvetljenih rovih pripelje do jamske kapele sv. Trojice. Po lesenih stopnicah se spustijo v globino rudnika, kjer iz črne kamnine solzijo kapljice živega srebra. V spremstvu vodnika spoznajo izjemno težko delo rudarjev ter poiščejo nagajivega jamskega škrata Perkmandlca.
Iz globine na povr¹je
Transport in ¾ganje rude Rudo so iz jame do žgalnic sprva tovorili v usnjenih vrečah s pomočjo konj. Sredi 19. stoletja so zgradili železnico na konjsko vleko in jo v začetku 20. stoletja posodobili z električnimi lokomotivami. Po drugi svetovni vojni so med Jožefovim jaškom in topilnico postavili žičnico, ki je v celoti zamenjala stari železniški transport, tiri pa so postopoma izginili z idrijskih ulic. Po ponovni vzpostavitvi proizvodnje leta 1983 je žičnico nadomestil kamionski transport. Žganje rude se je skozi pet stoletij razvijalo od najpreprostejših kop do tehnično dovršenih Čermak-Špirekovih peči in najsodobnejših rotacijskih peči, ki so delovale do leta 1995. Izkopano rudo so rudarji najprej prebrali, v separaciji zdrobili na manjše kose in potem žgali v pečeh pri temperaturi od 600 do 800 °C. Pri tem so nastajale živosrebrove pare, ki so se v kondenzacijskem sistemu ohladile v tekočo kovino.
Frančiškov jašek
Za vhod in izhod rudarjev ter izvoz rude iz jame so služili izvozni jaški. Med vsemi je bil najgloblji Jožefov jašek (1786), ki je povezoval vseh 15 obzorij rudnika 382 m v globino. Leta 2007 je bil Jožefov jašek v celoti zasut. Poleg ohranjenega izvoznega stroja se nad strehe okoliških hiš še dandanes dviguje izvozni stolp. Nekaj let po izgradnji Jožefovega jaška so zaradi velike proizvodnje pričeli še z izdelavo Frančiškovega jaška (1792), ki je danes eden najstarejših ohranjenih rudniških objektov v mestu. Jašek bo ostal v uporabi tudi po zaprtju rudnika. V stavbi Frančiškovega jaška so razstavljeni rudniški stroji in naprave. Med njimi Kleyeva črpalka iz leta 1893, ki je dobrih petdeset let služila za črpanje jamske vode. Po doslej znanih podatkih je edina tovrstna ohranjena črpalka na svetu. V nekdanji strojnici jaška Inzaghi (1764) je urejen Turistično informacijski center.
Prebiranje rude
Rake in kam¹t Leta 1790 so zgradili mogočno kamšt, ki je iz globine 283 m črpala 300 l vode na minuto. Idrijska kamšt z lesenim pogonskim kolesom, premera 13,6 m, je največja ohranjena tovrstna naprava na svetu.
Velike potrebe rudnika po energiji so na začetku reševali s pogonsko silo vode. Tako so že konec 16. stoletja pri Kobili nad Divjim jezerom zajezili reko Idrijco in zgradili 3,5 km dolg kanal – rake. Vodni tok rak je stoletja poganjal rudniške stroje in kamšti, ki so služile za črpanje in dvigovanje rude.
Rake
Klav¾e
Grablje
Rudnik je že od začetka delovanja potreboval velike količine lesa, ki so ga uporabljali za podporja v jami in energijski vir pri žganju živosrebrove rude.
V preteklosti ni bilo urejenih gozdnih cest, zato so si od sredine 16. stoletja pomagali s plavljenjem lesa po reki Idrijci in njenih pritokih. Sprva so gradili lesene zapornice − klavže. Kasneje, v času vladavine Marije Terezije, so klavže pozidali. Na rekah Idrijci, Belci in v dolini Kanomljice so zgradili mogočne vodne pregrade, ki so jih odprli, ko so bile za klavžami pripravljene zadostne količine lesa. Les so zaustavljale grablje, ki so v središču Idrije pregrajevale reko Idrijco. Delovale so do velike povodnji leta 1926.
Priprava lesa pred plavljenjem
V porečju Idrijce so ohranjene Idrijske klavže, na reki Belci Brusove klavže in Putrihove klavže, najmlajše pa so Kanomeljske klavže v dolini Kanomljice.
®ivljenje idrijskega rudarja Življenje idrijskega rudarja ni bilo razkošno. Zaslužek pogosto ni zadostoval niti za najosnovnejše vsakodnevne potrebščine. A kljub temu so se radi zbirali ob razgovorih in družabnih igrah. V Idriji se je v preteklosti izoblikoval poseben tip hiše, ki s svojo zunanjostjo daje vtis mogočne stavbe. Tik nad Frančiškovim jaškom stoji rudarska hiša, kjer je na ogled rudarsko stanovanje z začetka 20. stoletja z značilnimi prostori in opremo: kamro, »hišo« in kuhinjo z odprtim ognjiščem, kjer so pod rokami žena nastajali idrijski žlikrofi. Med društva z najdaljšo tradicijo na Slovenskem sodi idrijska rudarska godba. Ta je od vsega začetka Idrijčanom in rudarjem pomenila razvedrilo, glasba je lajšala njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest, jih razveseljevala in spremljala ob poslednjih slovesih od »knapovskih« tovarišev, sosedov in svojcev.
Grad Gewerkenegg Nad starim mestnim jedrom se dviguje grad Gewerkenegg. Zgradili so ga v začetku 16. stoletja in je služil kot sedež rudniške uprave ter za skladiščenje živega srebra in žita. Danes je v njem sedež Mestnega muzeja Idrija s stalno razstavo »Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije«. Razstavljeni dokumenti, karte, fotografije Idrije ter originalni predmeti slikovito ponazarjajo izjemno zgodovino rudnika in mesta, posebnosti rudarskega življenja in lepoto ročno klekljanih idrijskih čipk. V geološki zbirki so predstavljeni fosili, kamnine, živosrebrove rude in minerali. Muzej je bil leta 1997 proglašen za najboljši evropski muzej tehniške in industrijske dediščine.
Bogastvo idrijskih èipk V družinski proračun idrijskega rudarja so veliko prispevale tudi žene s klekljanjem. Svoj zaslužek so v celoti namenile družini za najpotrebnejšo hrano in obleko. Odraščajoča rudarska dekleta so si s prisluženim denarjem nakupile balo. Večstoletna tradicija klekljanja je živa še danes. Čipkarska šola, ki deluje v stavbi ljudske šole, skrbi za ohranjanje znanja številnih tehnik in elementov klekljanja. Danes šolo obiskuje okoli 400 deklet in fantov. Izdelki učenk in učencev so na ogled v razstavnem prostoru šole. Marsikatera čipka je že pravi mojstrski izdelek, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi prikaz klekljanja ter kupijo strokovno literaturo in klekljane čipke.
V Mestnem muzeju Idrija na gradu Gewerkenegg je na ogled stalna razstava o idrijski čipki »Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina«, največja tovrstna razstava na Slovenskem. Obiskovalce popelje skozi zgodovino idrijskih in evropskih klekljanih čipk, v življenja mnogih rodov klekljaric, katerih čipke so krasile cerkve, domove in oblačila ter potovale daleč v svet. Konec junija, v času največje kulturno turistične prireditve – Festivala idrijske čipke, mestno jedro vsako leto oživi s pestro ponudbo čipk, izdelkov domače in umetnostne obrti. Osrednji dogodek je namenjen državnemu tekmovanju otrok in odraslih v klekljanju.
Divje jezero
Lajšt
Krajinski park Zgornja Idrijca Na začetku rak je Scopolijev spominski vrt, urejen v čast prvim idrijskim zdravnikom, farmacevtom, botanikom in raziskovalcem, ki so od 18. stoletju naprej prihajali v Idrijo in širili znanje v svet. Med njimi so najbolj znani rudniški zdravnik J. A. Scopoli, kirurg Balthasar Hacquet ter domačin Franc Hladnik, ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Tu se tudi prične sprehajalna pot ob rakah, ki nas po dveh kilometrih in pol pripelje do najbolj obiskane naravne znamenitosti – skrivnostnega Divjega jezera, enega največjih kraških izvirov v Sloveniji. Jezero se nadaljuje v potopljeni rov, ki sega globoko pod Črnovrško planoto. Potapljačem se je doslej uspelo spustiti do globine 164 metrov. Reka Idrijca s svojo lepoto in čistostjo privablja številne turiste in ljubitelje športnega ribolova.
Idrijski jeglič (Primula x venusta)
V zgornjem porečju reke Idrijce leži Krajinski park Zgornja Idrijca, ki se razteza od mesta Idrija do roba Golakov. Tukaj najdemo številne geološke in botanične zanimivosti.
Park je rekreacijsko središče Idrijskega in pravi raj za gorsko kolesarjenje. Na sotočju Belce in Idrijce je lepo urejeno naravno kopališče Lajšt. V osrčju parka je na ogled idrijski lauf, prva gozdna železnica v Evropi. Nedaleč od tu se v globokih strugah obeh rek dvigajo mogočne vodne pregrade - klavže.
35 33
34
1
Antonijev rov
2
Grad Gewerkenegg
3
Mestna realka
4
Cerkev sv. Trojice
5
Mestna hiša
6
Ljudska šola (Čipkarska šola)
7
Mestni trg
8
Rudniško žitno skladišče - magazin
9
Rudniško gledališče
10 Ahacijev trg
20 21
17
11 Scopolijeva hiša − »Švica« 12 Scopolijev trg
30
13 Aumeški trg
16
14 Frančiškov jašek 15 Upravna zgradba RŽS Idrija
3 4
14 15
6
5 8
18 Turistično informacijski center Idrija 18
19 Cerkev sv. Jožefa Delavca
9 23
21 Rudarska ulica 24
22 Scopolijev spominski vrt 23 Jožefov jašek
12
29
20 Topilnica
22
10
11
17 Cerkev sv. Antona s Kalvarijo
13
7
2
16 Rudarska hiša
19
24 Kamšt
1
25 Rake 26 Jez pri Kobili
32
25
27 Divje jezero 28 Kopališče Lajšt 29 Idrijski lauf 30 Idrijske klavže 31 Belčne ali Brusove klavže
26
32 Putrihove klavže 27
31
33 Kanomeljske klavže 34 Cerkev Marije na Skalci, Spodnja Idrija
28
35 Kendov dvorec, Spodnja Idrija