SLOVENSKE POKRAJINE
V objemu Kozjanskega raja
Grad Podsreda. Foto: Kozjanski regijski park
Marsikateri Slovenec je že prepotoval veliko dežel sveta, a skritih zakladov svoje lastne domovine sploh ne pozna. Še posebej slabo poznana je dosti Slovencem zelena gričevnata pokrajina v osrednjem delu vzhodne Slovenije, t.i. Kozjansko. To slikovito področje z še popolnoma neoknjeno naravo razpolaga z neprecenljivim bogastvom naravne in kulturne dediščine, ki ponuja duševno in telesno sprostitev tistemu, ki se zna predati čarom narave in pustiti razvajati na najrazličnejše načine. Obiskovalec lahko na Kozjanskem začuti mehkobo trav ali mogočnost gradov, se sprošča v termalni vodi ali uživa ob domači hrani v grajskem ambientu, degustira rujno kapljico s Kozjanskega ali se opaja z vonjem po svežem senu in se približa zvezdam skozi teleskop na Prevorju. Vmes pa ga lahko preseneti še obisk razbojnika Guzaja, imenovanega tudi »Kozjanski Robin Hood«, ki mu dan popestri s svojimi vragolijami in ukanami ...
Svoj čas je bilo Kozjansko poznano po »revščini«, brezposelnosti in slabih cestah, ljudje so se odseljevali v mesta ali celo v tujino. Lahko bi rekli, da so šli »s trebuhom za kruhom«. Še dandanes marsikateri Kozjan prejema pisma iz tujine od svojih sorodnikov in znancev,
42
Moja Slovenija / April 2010
vedno več izseljencev in njihovih potomcev pa tudi prihaja redno na obiske in oddih v Kozjanski raj. Navdušeni so nad lepoto pokrajine, tišino zvezdne noči, domačo hrano in prijaznostjo domačinov. Kozjansko je idealna destinacija tudi za
kolesarjenje in pohodništvo po gričevnato-hriboviti pokrajini. Označenih je že kar nekaj pohodnih poti na tem območju, kot na primer Na poti z Guzajem in Emina romarska pot. Slednja povezuje kraje, ki so neposredno ali posredno povezani z življenjem sv. Eme (pred l. 995–
SLOVENSKE POKRAJINE ok. l. 1045). Ob Guzajevi poti pa leži tudi tipična kozjanska domačija, kjer lahko prikažejo stara kmečka opravila, ki so se v starih časih izvajala na roke, npr. kovaštvo, peka kruha in še druga, zraven pa veselo zapojo. Pri njih se da tudi prespati v postelji pod slamnato streho in se razvajati v masažni kadi. Na tem področju so imeli svoje posesti in gradove tudi Celjski grofje v srednjem veku. Zelo dobro ohranjen je še grad Podsreda sredi zelenih gozdov, medtem ko je grad Planina delno renoviran, a zelo priljubljen za sproščujoča srečanja v grajski kašči ter zaradi svojega čudovitega razgleda na staro jedro kraja Planina pri Sevnici in na cerkev Sv. Križ na nasprotnem griču. V razvalinah pa zaenkrat še počiva grad na Žusmu. Kot zanimivost s tega področja naj omenim tudi tradicionalni Praznik kozjanskega jabolka, ki ga prireja vsako leto drugi vikend v oktobru Kozjanski regijski park in med drugim vzpodbuja k ekološki pridelavi sadja na tem območju. Kaj še privablja v goste? Termalna zdravilna voda v Podčetrtku in Rogaški Slatini, brez dvoma. Krasna kombinacija zdravljenja in sprostitve v zeleni pokrajini je ponesla slavo območja v svet. Poleti so organizirani tudi izleti z ogledi okoliških krajev in znamenitosti na tem območju, otroci, stari med štiri in petnajst let, pa se lahko udeležijo nepozabnih 6-dnevnih poletnih počitnic v Kozjanskem raju na Prevorju. Guzajeva pustolovščina na deželi omogoča otrokom spoznavanje slovenske podeželjske tradicije in hkrati učenje slovenščine v kombinaciji z drugimi tujimi jeziki, kot so angleščina, nemščina, španščina in ruščina. Pri vsem tem pa otroci neizmerno uživajo ob različnih dejavnostih, kot so molža krav, ježa konj, hranjenje damjakov in še mnogo več ter nepozabno noč, saj prespijo na svežem senu na seniku. Znamenitosti in zanimivosti je še na pretek. Več o njih morda kdaj drugič. Zdaj pa zaključujem z mislijo: »Kozjansko vabi – kogar zvabi, ga zagotovo ne pozabi!« Tekst in fotografije: Aleksandra Maček
Osnovna šola z astronomsko opazovalnico na Prevorju in Cerkev sv. Ane.
Pogled na Podčetrtek in Minoritski samostan Olimje. Foto: TIC Podčetrtek
Otroci na poletnem taboru na Prevorju.
Moja Slovenija / April 2010
43