SD Sedina
flozce naJ c etij 0, pti ce naj pojo, naj narna razveselij'o
~
.
odhoyn ;td.
,/
Sekcija za zgod<?vino
.'
v-r}{)
srcc, kdaj zal{}stnoho..
Ilozca
razev(~ti,
路poganja lepi
u
CV(::;t,
fosnetek casopisne vesti
0
Guzajevem pobegu iz zapora
jaz pa. z rnojoj Ijllbc6j se hocern ves{~.lje irneL Domnevno Guzejevi stihi ..~ :~: 'r,
~ .I
~~,
Razstava, ki jo je pripravilo Muzejsko drustvo Kozje, je bila v poletnih mesecih 2009 na ogled v Kroflnovem mlinu v Kozjem. Avtor razstave je MILENKO STRASEK. Postavitev razstave je omogocilo
)
SD Sedina, Sekcija za zgodovino.
J
INFORMACljE Za ogled razstave nas p;osim predhodno kontaktirajte na Guzejevo poslednje zatoCiffe na prevorskem 禄britofu芦
-
"".
razbojnik.guzej@gmail.com ali telefon 051 342 652 Vee informacij: hltp:路//www.ednevniks;/?u=ra:::bojnikGuzej
~
~tA
Razstava RAZBOJNIK GUZEJ MED KRIVICO,
MASCEYANJEM IN LEGENDO
Guzajevn. l'ojstna. hi sa
IHl
leva uti podt'uzne cerkve
S v. PrinlU;la.
FRANC GUZEj
Primoz, 12. november 1839
Kosnica, 10. september 1880
Guzej. Razbojnik, morilee, predrznd, tolovaj, hudodelee, prekoeuh, rokomavh, rokovnjac, vagabund, . nesrecneZ, zoprnik oblastem, mascevalee, pustolovee, nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovee, clovek, zeljan ljubezni, razumevanja, top line ... Rojen v slamnati, uborni bajti na robu Kozjanskega je pri krcmarici na Dobrni, kjer se je, soldat 87. polka druge kompanije, zandar, veSc nemskega jezika, zaposlil, naletel na pretrd oreh: zenski ni bilo mar za njegovo delo, zanimal jo je on - moski. A ta ji je strene temeljito premdal, zavrnil jo je: mascevala se je brez . pomisleka, ga obtoZila kraje, bil je obsojen, strpali so ga v keho, od koder je usel in se po robinhoodovsko zaletel v mascevanje . ..
Bili so tdki Casi. Kmetje na robu obupa. Kmecka odveza brez fiekov jim ni pomagala, namesto da bi kupovali, so svoja posestva prodajali, mnogi so se selili v Ameriko, na Lasko, v nemske rudnike, Guzej pa se je , poigraval z gospodo, se oblacil enkrat v hndarja, drugic spet v gospoda, pa v logarja, jo zagodel grofu Attemsu iz Brdie, si vzel na piko Ipavee iz Sentjurja, fame gospode, I nakupoval macke po Podsredi, »potempljal« zenicko, ki si I je drznila reCi, da je barabin . . . se v poznih vecernih urah pri eerkviei sv. Trojiee v Dobldicah poslavljal od pajdasev, ne da bi vedeli da odhaja v Ameriko, velikodusno delil naropano, revckom nosil blago, dajal denar, se i' . »oddolzeval« njihovim zoprnikom .. , POCasi so mu , pripisovali tudi tisto, cesar ni storil in ko so zaradi uboja hndarja razpisali na njegovo glavo visoko nagrado, je vrag vzel salo, izdal pa ga vendar ni nihce. Do konea ... Nehote, a vztrajno so se v spominu Ijudi nizale smdno trpke dogodivsCine njihovega »antijunaka«, kot jagode na molku: pOCasi je odhajal v zgodovino in legendo. Ne Ie na Kozjanskem in ne Ie na Stajerskem ... Postajal je nekaj novega: uteldal je njihove zelje, botroval njihovim upom, , njegov upor, ki je bil tudi njihov, je postal plemenit, smiseln, pogled uprt v boljso prihodnost ...
Drobnetova domacija, levo klet, kjer se je skril slavni naJ junak in bi! na pragu tudi ustreljen
Ob Drobnetovi hrufki (ki je ni vee), kjer je naf junak, prislonjen nanjo, izdihnil V dobrem stoletju ponjegovi smrti so se prigode mohkarja iz Primoza zacele seliti v - literaturo in postajati last vseh, podobno kot se je to zgodilo v evropskem prostoru Robinu Hoodu, Janosiku, Viljemu Tellu, Tarasu Bulbi, Stjenki Razinu, nasim rokovnjacem, gorskemu earju ... junaka »nasega casa«, Petra Kostreo, je na poseben nacin upodobil v »Povesti 0 dobrih Ijudeh« Misko Kranjec. Snov je temeljito pregnet!6 kar nekaj piseev: Janus Golec, Ernest Tiran, Ana Wambreehtsammer, Albert Tansek, Davorin PetanCic i~ kot literarnozgodovinsko studijo se Milenko Strasek. Guzejeve zgodbe pa nosijo s seboj se poseben poudarek, reeimo mu kar - slovenski! Od vseh slovenskih junakov te vrste, od Rokovnjacev do Dimda, - tudi novodobnega RihtariCa pa Haeeta, ki, razen drznih ropov, nimata z nasim junakom nicesar skupnega, je Guzej po duhovitosti, iznajdljivosti, predrznosti in lahkotni igrivosti pojav zase, taksno mesto mu je podelila tudi knjizevnost. Guzej torej Ie ni kozjanski, pac pa kars 1 0 ve n ski Rob i n H 0 0 d , najslavnejsi med evropsko druscino.