ČLOVEK BESEDNO BITJE
Čeprav je tudi živa ustna govorica že oddaljevanje od človekove notranje besede in njegovega osebnega središča, vendar pomeni še zmeraj pot navzgor, v ustvarjalnost in razcvet osebnega življenja. To stanje je trajalo nekdaj dolga desettisočletja in ga lahko opazujemo še danes pri preprostih in nepismenih ljudstvih, ki jim je živa ustna beseda glavno občevalno sredstvo, ker še ne prehaja v neosebne pisne znake in teh nike. Tako so nastajali zgolj po posredovanju žive ustne besede stari miti in se sporočali iz roda v rod skozi dolga tisočletja. Danes zveni vse to manj verjetno, ker ne znamo prav presojati takratnega človeka in njegove družbe. Preprost, nepismen, rekli bi »neciviliziran« človek je predvsem poslušal, pripovedoval, si pripoved v spominu ohranjal in jo zopet drugim sporočal. Bil je odličen poslušalec, pripovedovalec, in je imel zelo dobro utrjen spomin. Ni se zanašal na nobeno »zapisano« ali drugače »ohranjeno« besedo; odločal je samo njegov spomin. To so bili ljudje občudovanja vrednega spomina. Trdnost sporočanja sega ponekod vse do najnovejših časov, kjer se pismenost kljub siceršnji civilizaciji še ni dovolj razvila. Znano je, da so v Črni gori še pred nekaj desetletji živeli ljudje, ki so znali Gorski venec na pamet, da ne govorimo o ljudeh, ki so nekdaj znali na pamet Iliado in Odisejo. Ta trend v smeri spomina se je ohranjal tudi v šolah vse do prejšnjega stoletja. Kaj vse so znali na pamet še naši profesorji; tudi od nas so še zahtevali na pamet Homerja, Schillerja in Prešerna, seveda brez pravega uspeha. Danes spominsko osvajanje znanja izginja; spomin so knjige. Razen tega moramo upoštevati, da je preprosto ljudstvo dalo več na besedo kakor današnji človek. Naučenemu besedilu je pripisovalo kar čarobno (magično) moč in izkazovalo sakralno spoštovanje. Zato pripovedovalec mita ali deklamator epa ni smel nobene besede spremeniti; sproti so ga popravljali in nadzorovali. Tu je iskati vzrok, zakaj so se stari miti in izročila o »stvarjenju sveta« ohranjali skozi dolga desettisočletja, preden so bila zapisana. Sledi te arhaičnosti (Gilgameš, Mojzesova Geneza itn.) vidimo v silno preprostih stavkih, kjer zlepa ni nikjer podredne periode,
201
PO SLEDEH CLOVEKA-prelom.indd 201
7/28/10 7:42 AM