PREMAGUJE STRAH
Pričakujejo ali zahtevajo nekako, naj bi jim kdo drug dal gotovost in trdnost prepričanja, da se prav odločijo. V resnici pa ne gre toliko za pomanjkanje trdnosti prepričanja v razumu, ampak bolj za pomanjkanje moči, odločnosti ter poguma v volji. Želeli bi tako rekoč, da se njihov svetovalec odloči namesto njih, da on prevzame nase tveganost odločitve. Skok v negotovost, skok v prihodnost, ta se jim zdi preveč nevaren; tega skoka ne zmorejo sami, zato zahtevajo ali vsaj pričakujejo nemogočo stvar: da bi se kdo drug namesto njih odločil; sami pa bi se najraje umaknili v neodgovorno in neosebno ozadje.
STRAH PRED ŽIVLJENJEM Življenje samo je negotovost, tveganje, ki se mu ne moremo izogniti. Premagati moramo neodločnost in strah, ki je v nas. Stefan Zweig pripoveduje v svoji povesti »Oči večnega brata« o indijskem poveljniku Viratu, ki je v boju zoper upornike nevede ubil svojega lastnega brata, ker je bil na strani upornikov. To ga je tako presunilo, da je pustil vojaški poklic in postal sodnik. Obsojal je zločince – ne na smrt – pač pa na dolgoletno ječo. Toda tudi v tem je videl vedno hujšo usodno zapletenost, ki ga je tako mučila, da je končno dal sam sebe zapreti in je trpel kakor ljudje, ki jih je sam obsodil. Odpovedal pa se je tudi temu poklicu in se posvetil tihemu domačemu delu v družini; a tudi tu se je zapletel v usodne zadeve. Zato je šel končno v puščavo, kjer je živel kot samotarski jogi. Imenovali so ga svetnik in mnogi iskalci resnice so hodili k njemu po nasvete. Ko pa je nekega dne šel skozi bližnjo vas, je na svoje veliko razočaranje videl sovražne poglede žena, ki jih je srečeval; zvedel je, da so jezne, ker so jih zaradi njega zapuščali najboljši možje in sinovi. Zdaj je uvidel, da v življenju ni nobenega poklica, nobenega dela, a tudi nobenega brezdelja, ki ne bi bilo nekako usodno prepleteno z življenjem drugih ljudi. To je indijska modrost, ki ima v sebi veliko tega, kar bi moral psiholog
141
PO SLEDEH CLOVEKA-prelom.indd 141
7/28/10 7:42 AM