@ivot STARINARNICA “BALKAN”
PI{UVA: ATANAS ^UPOSKI
Solunskite “gemixii” i Goce Del~ev “]e se molam pred Boga da uspeat va{ite atentati”
N
a 28 april 1903, pristani{teto vo Solun. Pavel [atev, so 11 kg dinamit za{ien na dnoto na kuferot, pred da se ka~i na francuskiot parahod Gvadalkivir, otide do carinarnicata dr`ej}i zapalena cigara v usta, za vo slu~aj da go otkrijat, vedna{ so cigarata da go zapali fitilot na dinamitot. “Bujrum efendi”, mu re~e na carinikot, otvoraj}i go kuferot. Carinikot gi vide ko{ulite nafrleni zgora i ne re~e ni{to. [atev se ka~i na parahodot. Vo glavata mu se vrte{e razgovorot so Goce Del~ev, pred nekolku meseci vo Sofija, vo hotelot Batenberg, kade, piej}i crno pivo pome{ano so rakija, muabetea za atentatite na “evropskite kapitali”. “Doa|am od imeto na moite drugari, nie se odlu~ivme za dinamitni atentati. Ne doa|am kaj tebe za da mi dade{ soglasnost, tuku samo za da te izvestam”, mu re~e [atev. Del~ev se nasmevna i mu odgovori: “Po du{a jas sum anarhist i }e se molam pred Boga da uspeat va{ite atentati i va{ata rabota”, a potoa mu dade 250 liri, predupreduvaj}i go da ne brzaat so atentatite. [atev nema{e pove}e vreme za mislewe. Go izvadi dinamitot od kuferot, go namesti na skri{no mesto blizu do ma{inite na parobrodot i so cigarata go zapali. Vedna{ se oddale~i, no po samo pet ~ekori dinamitot silno grmna i napravi dupka vo koritoto na brodot, koj po~na da tone. Nastana panika me|u patnicite. Sepak, so spasuva~kite ~unovi site bezbedno stasaa do bregot, kade se be{e sobrala masa narod. Me|u patnicite be{e i [atev. 29 april 1903, nave~er, Solun. Konstantin Kirkov vrza 2 kg “melinit” na `eleznite cevki niz koi vrvea voda i gas, pod mostot kaj @elezni~kata stanica. Go zapali dolgiot fitil, sleze od mostot i se oddale~i. Se slu{na eksplozija i site svetilki vo Solun zgasnaa. Dodeka ode{e, Kirkov spokojno si ja pot25 april 2008
svirnuva{e pesnata koja vo Veles, za raspustot, ja ve`ba{e na cigulka i na flejta. Koga zgasnaa svetilkite, Ordan Pop-Ordanov - Orceto, sleze vo podzemniot hodnik koj go kopaa celi tri godini, prvo od “berbernicata” na Vlado Pingov, a potoa i od “bakalnicata” na Marko Bo{nakov, pod vrevlivata ulica Kolombo, nasproti Bank Otoman. Pred da go zapali fitilot pomisli na ubavata ^ehinka Marija, kelnerka vo kafe-{antanot Palais de cristale vo Carigrad, koja dinamitot mu go predava{e nemu, a toj go ispra}a{e vo Solun, spakuvan vo tene}eni kutii na dnoto na buriwata polni so sardeli. Orceto go zapali dolgiot fitil, izleze od bakalnicata i se ka~i na gorniot kat na bankata da mu ka`e na semejstvoto na direktorot, koe `ivee{e tamu, vedna{ da izbega zatoa {to za pet minuti bankata }e letne vo vozduh. Vo letniot teatar Alhambra, kraj moreto, Milan Arsov zapali bomba so dolg praskav fitil, dodeka publikata rakopleska{e, raduvaj}i se na gasneweto na svetilkite. Vlado Pingov frli bomba pred samata vrata na Topaana, no od kasarnata istr~a askerot i go zastrela. Georgi Bogdanov frli bomba pred prozorcite na gr~kata kafeana Noija. Kosta Kirkov poleka stasa do Grand hotel i frli bomba pred hotelot. Koga svetilkite zgasnaa, Ilija Tr~kov frli dve bombi na glavnata ulica, kade {to minuva tramvajskata pruga. Dimitar Me~ev - Me~eto frli dve bombi pred hotelot Egipet. Me~ev i Tr~kov se pribraa vo ku}ata vo koja `iveeja i od prozorcite, podnavednati, frlaa bombi. Askerot do zori puka{e po prozorcite, a otkako ja frlija poslednata bomba, Me~eto i Tr~kov pregrnati, se ispravija, za da se izlo`at na istrelite. 30 april 1903, popladne, Solun. Orceto si spomna za sopstvenata deviza: “Koj misli da `ivee, i~ neka ne se anga`ira”, od balkonot gi isfrli site bombi kon askerot i samiot se zastrela. Vo ~ar{ijata nastana panika. Ba{i-
bozucite zaklaa sedumdesetina Makedonci i nekolkumina Evrei i Grci, a zaptiite pretepaa i zatvorija okolu 2.000 Makedonci. 1 maj 1903, utroto, Solun. Kosta Kirkov, oble~en vo novi ali{ta, so cilinder na glava, se upati kon Telegrafskata stanica, so namera da isprati “telegrama”. Stra`arot, izvinuvaj}i mu se na gospodinot, saka{e da go pretrese. Kirkov toga{ ja izvadi bombata, no stra`arot be{e pobrz i mu go zari {tikot vo gradite. Pred da ispu{ti du{a, Kirkov si spomna: “Drugari, koga odime pokraj moreto, gledame kako gemixiite se borat za da gi doteraat gemiite do bregot. Da se pretstavime i sebesi za onie {to na otvoreno more gi vlo`uvaat site sili i svojata polna verba deka gemijata }e ja izvle~at na bregot”. Ottoga{, eden so drug se vikaa “gemixija”. Del~ev se seti na poslednata sredba so Orceto. Go ubeduva{e da gi odlo`at atentatite, no temperamentnoto mom~e resko mu odbrusi: “Kolku pi{toli imate, tolku imame, pa da vidime”! Za da go uspokoi, mu dade “crven fitil”, kapsuli, petardi i kutija praskav barut. Sega ima{e golema maka, kako da se izvle~e od blokiraniot Solun? Se prepravi vo selanec, ja mina blokadata, vo seloto Dutli gi presoble~e selskite ali{ta, ja oble~e “gorskata ode`da”, se vooru`a so negoviot nagan revolver i vernata manlihera i se upati kon Banica. 4 maj 1903, utroto, Banica. Iljaden asker napadna i kur{um go proni`a Del~ev. Del~ev se svitka, no drug kur{um go proni`a vo srceto i toj padna vrz pu{kata, nazemi, pome{e~ki, so glavata navalena kon levoto ramo. Re~isi cel den i cela no} komitite skr{eni od `al go gledaa vojvodata, legnat kako `iv, so glavata navednata kon zemjata, nebare pla~e nad sudbinata na Makedonija. Pri pretresot po bitkata, kaj Del~ev askerite najdoa zemjopisna karta i upatstvo za urivawe prugi. F
67