zona iznesuvaat okolu 50 evra za sedum dena so prevoz vo Grcija, dodeka no}evawe vo Ohrid vo privatno smestuvawe iznesuva okolu 10 evra. Makedonskite gra|ani velat deka podobro }e odat na more kaj na{iot severen sosed na nekoja od peso~nite pla`i ili ostrovi, otkolku za istite pari da letuvaat vo Ohrid. „Ohrid e mnogu poskap vo odnos na smestuvaweto, dodeka vonpansionskite uslugi vo Grcija kako cenite za jadewe i kafe se povisoki. Nie imame i aran`mani za Egipet i Tunis, koi se poevtini od smestuvaweto vo Ohrid", veli Aleksandar Stoj~evski od turisti~kata agencija „Euro Travel". Toj pojasnuva deka pri~inata za ovaa razlika vo cenite e toa {to vo stranstvo hotelite direktno u~estvuvaat so agenciite vo odreduvawe na cenata, dodeka kaj nas hotelite nudat edna cena, a agenciite druga, pri {to se sozdava nelojalna konkurencija. Cenata za le`alka na edna od pla`ite vo Ohrid, minatat godina dostigna i 300 denari, a so toa ne do-
„Mo`e da razgovarame za ovie ceni dokolku prodavame ekstra proizvod, no nie nemame komplet proizvod za da se prodava po taa cena. Ima podobro privatno smestuvawe od hotelite, no toj broj e mnogu mal. Okolu 200 legla", veli Miodrag Atanasievski, pretsedatel na Turisti~kata komora na Makedonija. Toj smeta deka stopanstvenicite i ugostitelite treba da se slu`at po primerot na [panija, kade se nudi evtino smestuvawe i prevoz, a potoa }e si gi vratat parite, bidej}i znaat kako da privlekuvaat turisti. Kristina, koja minatoto leto be{e na odmor vo Palma de Majorka, za 450 evra so ~arter let 10 dena, e iznenadena od cenite za {i{e vino od sredna klasa koe vo restoranite pokraj bregot ~inelo okolu 500 denari, {to e poevtino i od na{ite restorani.
„Zapo~na da se dvi`i ne{to, no toa sepak e malku. Eve ima stiimulacii za privlekuvawe na stranski turisti, ima i najava za namaluvawe na DDV na 5%. Se nadevame deka ovie podobruvawa }e dovedat do zgolemuvawe na turistite i na nekoj na~in }e se namalat cenite koi gi nudat", velat od Turisti~kata komora na Makedonija. I od Asocijacijata na hotelieri velat deka glaven problem ostanuva delot na korekcija na patnata infrastruktura, a i se nadevaat deka danokot na dodadena vrednost }e se namali za 13% so {to hotelierite bi imale pogolema zarabotuva~ka. Od Komorata potenciraat deka gradot Ohrid e unikaten, no ne treba da se zaboravi deka turistite sakaat da se zabavuvaat i da im bide ponudena razli~na programa sekoj den.
ЛОША ИНФРАСТРУКТУРА
ПОВЕЌЕ РЕКЛАМА И ЉУБЕЗНОСТ
„Potrebno e podobruvawe na infrastrukturata vo Ohrid. Pristapot kon pla`ite e na najnisko nivo.
Za pogolema promocija na Ohrid potrebni se reklami na stranski televizii za da se zainteresiraat za
Цена на услуги во денари Охрид
Грција
Хрватска
Палма де Мајорка
Кафе+лежалка
300
50
90
200
480
приватно сместување
500
300
500
800
1000
оброк во ресторан
400
250
380
500
500
коктел
200
150
300
250
300
biva{ ni kafe. Cenata vo Grcija na pla`a za edno kafe e 90 denari, a so toa mo`e{ da ja koristi{ le`alkata cel den. Magde raska`uva deka na pla`ite vo Ohrid, koga se `alele na visokata cena na le`alkite me{tanite im dovikuvale: „ak ne vise svi|a, ne idajte". Izminatite godini Ohri|ani se `alea deka posetenosta e namalena, a gradot bil poln so sredno{kolci koi nemaat pari. „@itelite na Ohrid i Struga treba da porabotat na delot na qubeznosta i na svoeto odnesuvawe kako i na vnimavawe na higienata. Gostite koi doa|aat da imaat popozitiven vpe~atok za gradot", veli Don~o Taneski, pretsdeatel na Asocijacijata na hotelieri „HOTAM". Od turisti~kite agnecii velat deka nemo`e cenata na le`alka, sladoled ili pivo da bide ista so cenata vo Palma de Majorka ili [panija.
42
Струга
ФОРУМ | 27 мај 2011 | forum.mk
Pati{tata se tesni, polni so dupki i nema parking. Neznam kako sakame turisti koga ni samite nemame kaj da se parkirame", veli Viktor od Ohrid. Sli~no razmisluva i Atanasievski. „Lani prv pat mo`e{e da se vozi normalno niz Ohrid, zatoa {to nema{e gosti. Drugite godini ti trebaa dva saati za da se vrat{ od pla`a. Okolu patot nema ni cve}iwa, ni kandelabri, ni zelenilo. Nema ne{to za da se ~uvstvuva gostinot ubavo", potencira Atanasievski. Toj dodava deka infrastrukturata e o~ajna, a i situacijata so tepa~kite samo gi odbiva turistite da razmisluvaat za prestoj vo Ohrid. Toj smeta deka }e se podobrat rabotite, no samo treba vreme, bidej}i mladite lu|e vo Ohrid sakaat da rabotata i da `iveat od toa i na nekoj na~in mnogu pove}e se trudat da gi podobrat uslovite za smestuvawe od postarite `iteli.
gradot, no otkako }e gi privle~at potrebno e da bidat krajno qubezni ako sakaat da im se vratata turistite. Dokolku edna tura si pomine ubavo i ima spomeni, od turisti~kite agencii velat deka zborot za toa iskustvo }e bide najdobra reklama za mestata. „Ima{e reklami na stranski televizii. Osven holan|anite }e dojdat i drugi turisti, se pregovara turisti od Rusija, Danska, ^e{ka... Smetam deka }e ima turisti ovaa godina, no sepak toa ne e dovolno", veli Atanasievski. Od HOTAM potenciraat deka od maj sekoja nedela ima po dva direktni ~arter leta od Amsetrdam do Ohrid po cena na bilet od 139 evra vo eden pravec, {to spored niv e sosem prifatliva cena. Za sporedba so niskobuxetnite kompanii od Solun do Rim povraten bilet so avionski taksi iznesuva 20 evra.