Jazot pome|u bogatite i siroma{nite e najseriozniot predizvik vo svetot
{to vklu~uva{e hiperakumulacija preku novite tehnologii, kako {to se kompjuterskata i informati~kata, preku neoliberalnite politiki i preku novite modaliteti na mobilizirawe i eksploatirawe na globalnata rabotna sila - vklu~uvaj}i i masivna nova runda na primitivna akumulacija, iskorenuvawe i raseluvawe na stotici milioni lu|e, osobeno vo vnatre{nosta na zemjite od tretiot svet, koi stanaa i vnatre{ni i transnacionalni migranti. Se soo~uvame so sistem koj e mnogu pointegriran i so dominantni grupi koi se zdobija so isklu~itelna transnacionalna mo} i kontrola vrz globalnite resursi i institucii. ЕКОНОМИЈАТА – ГЛОБАЛНО КАЗИНО Kon krajot na 1990-te, ovoj sistem zapna vo hroni~na kriza. Ostrata op{testvena polarizacija i raste~kata neednakvost pomognaa da se generira dlaboka kriza na prekumerna akumulacija. Ekstremnata koncentracija na planetarnoto blago
vo racete na samo nekolkumina, dodeka mnozinstvoto zabrzano osiroma{uva{e i go gube{e imotot, duri gi prisili i u~esnicite na godi{niot Svetski ekonomski forum 2011 vo Davos da priznaat deka jazot pome|u bogatite i siroma{nite vo svetski ramki e „najseriozniot predizvik vo svetot" i go „istaknuva spektarot na globalna nestabilnost i gra|anski vojni". Globalnata neednakvost i osiroma{uvaweto na ogromnoto mnozinstvo zna~at deka transnacionalniot kapital pove}e ne mo`e da najde produktivni ispusti kade {to bi mo`ele da gi istovarat enormnite koli~ini na vi{oci koi gi akumuliral. Do po~etokot na 21-ot vek, soo~en so ovaa kriza TKK po~na da primenuva nekolku mehanizmi, preku koi bi ja odr`al globalnata akumulacija, ili sozdavaweto na profitot. Eden od ovie mehanizmi e militariziranata akumulacija: vodewe vojni i prezemawe na intervencii koi pokrenuvaat ciklusi na razoruvawe i rekonstrukcija i generiraat enormni profiti za postojano raste~kiot voeno-zatvorsko-industri-
sko-bezbednosno- finasiski kompleks. Nie vo momentov `iveeme vo globalna voena ekonomija koja zadira daleku zad „`e{kite vojni" vo Irak ili vo Avganistan. Na primer, vojnata so imigrantite vo SAD i vo drugi dr`avi i, vo poop{irna smisla, represija vrz op{testvenite dvi`ewa i ranlivoto naselenie, e strategija za akumulacija koja e nezavisna od kakvi i da bilo politi~ki celi. Ovaa vojna so imigrantite e ekstremno profitabilna za transnacionalnite kompanii. Vo Soedinetite dr`avi, privatniot zatvorsko-industriski kompleks za imigranti e industrija koja do`ivuva neviden raste`. Imigrantite bez dokumenti go so~inuvaat najbrzoraste~kiot sektor od zatvorskata populacija vo SAD i se ~uvani vo privatni sobirni centri i deportirani od privatni kompanii, najmeni od dr`avata SAD. Ottamu, voop{to ne iznenaduva toa {to Vilijam Endrjus, Izvr{niot direktor na „Korektivnata korporacija na Amerika" (Corrections Corporation of America), ili KKA najgolemiot privaten pretpriema~ za sobirni centri za imigranti vo 2008
forum.mk | 27 мај 2011 | ФОРУМ
29