Naša lekarna 39 by Entrapharm

Revija za zdrav življenjski slog

številka 39, letnik 04, januar 2010 | www.nasa-lekarna.si

Osebno: Novo življenje s sladkorno boleznijo – doc. dr. Andrej Janež / Aktualno: Spolno prenosljive okužbe / Kako deluje: Kašelj, pogosta nočna mora / Kako zdraviti: Naša pulmološka kalvarija / Medicinsko zrcalo: Klinična uporaba probiotikov / Otroci in mladostniki: Kazalniki zdravja mladih / Preudarno za zdravje: Preventiva srčno-žilnih bolezni / V gibanju: Zdravljenje zimskih športnih poškodb / Za mizo: Popraznično čiščenje telesa

RoËaji nakupovalnih voziËkov so pravo gojiπËe bakterij in virusov. Celo veËina javnih straniπË je Ëistejπih od njih, ker so redno ËiπËena in razkuæevana. Na nakupovalnih voziËkih pa se razliËne bakterije in virusi nemoteno razvijajo in prenaπajo z enega na drugega uporabnika.

Za razkuževanje povrπin

Meliseptol® rapid in Meliseptol® HBV® robËki imajo πirok spekter delovanja na bakterije, plesni in viruse. Povrπine, ki so obstojne na alkohol, prebriπite z Meliseptol robËki ali pa jih poprπite z alkoholno raztopino Meliseptol rapida.

Za razkuževanje rok

Softa-Man® Visco Rub uËinkuje na bakterije, plesni in viruse. Softa-Man® Visco Rub na virus gripe H1N1 dokazano uËinkuje že v 15 sekundah. V 500 ml plastenki z dozirno pumpico ali v priroËni 100 ml plastenki. Naprodaj v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana | foto: SXC | Inscribo

Prazen nakupovalni voziËek ... ... poln virusov.

Kako pa kaj zdravje Zemlje? “Namesto da bi šli korak naprej, smo šli dva koraka nazaj,” je ob koncu kopenhagenske okoljske konference in obenem ob iztekajočem se letu 2009 povedal Barack Obama. Tudi vodja okoljskega resorja pri Združenih narodih Yvo de Boer je ob isti priložnosti novinarjem s cmokom v grlu le priznal: “Ja, lahko bi bilo bolje.” Nas, prebivalce Zemlje, so z neukrepanjem in nesprejemanjem konkretnih ukrepov znova pustili na cedilu. Ljudje dajemo našemu planetu neizmeren in tudi vse bolj nepopravljiv pečat. Če bi bili Zemljani taki slabi najemojemalci v katerem od stanovanj, bi nas lastniki že zdavnaj vrgli iz njega. Kemik in Nobelov nagrajenec Paul Crutzen je obdobje vse od leta 1800 zaradi izjemnega človeškega pečata, ki ga puščamo Zemlji, prav zato označil za novo geološko obdobje. Poimenoval ga je “antropocen”. Zemlja dolgo ni rekla nič. A sedaj v Aristotelovem slogu, češ, da narava nič ne naredi brez razloga, vrača milo za drago nam, njenim sedanjim najemojemalcem. Novim pa se, kot kaže, ne obetajo nič boljši časi. Na Nasinih spletnih straneh sem pogledala zdravstveno stanje našega planeta in zgroženo ugotovila sledeče: od leta 1993 pa do danes se je morska gladina zvišala za 53 mm. Trenutno je v povprečju za pol stopinje višja temperatura zraka kot v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ozonska luknja trenutno meri osupljivih 24 milijonov km2. Resnično šokantno. Najstrašljivejši podatki (po reviji New Scientist) celo napovedujejo, da bomo “skuhali” naš planet na za 4 stopinje višjo temperaturo že do konca tega stoletja. Vse od začetka industrijske revolucije, tam od leta 1700, smo ljudje v zrak spustili preko 500.000 megaton co2. To nam je “uspelo” predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv in zmanjševanja gozdnatih površin. Seveda gre najvišji delež izpusta co2 pripisati prav nam, razvitim državam (zda in eu), že od leta 1960. Zastrašujoče je, da nas države v razvoju , kot so Indija, Brazilija in Kitajska, strmo dohitevajo. Klimatologi so izračunali, da če želimo imeti 75-odstotno možnost, da se izognemo segrevanju ozračja za več kot dve stopinji, lahko v atmosfero spustimo “le” še 250.000 megaton co2. Po povprečju dosedanjih letnih izpustov imamo časa torej le še dve leti (!), da dosežemo magično število 750.00 megaton. Moj prijatelj, ki sicer konstruira jadrnice, se rad pošali, da bi bil teh magičnih štirih stopinj, ki bi že privedle do Zemlje brez ledu, vesel, ker bi mu posel cvetel. A šalo na stran. Na Zemlji brez ledu in snega naj bi se gladina morja zvišala kar za 80 metrov. Čeprav se sliši lepo, še posebno v teh mračnih zimskih dneh, bi tako severni Evropejci “dobili” špansko podnebje. In zato bom ukrepala. Sama, po svojih močeh. Ne bom čakala politikov in globalnih dogovorov. Še preden je eko postal trend, tudi v modi, še preden so na marketinških konferencah predavali, kako je potrošnike potrebno znova združiti z naravo, seveda z namenom prodati več, je Michael Jackson prepeval takrat še nerazumljena besedila. “Če želiš spremeniti svet, začni pri osebi, ki jo gledaš v ogledalu,” nam je sporočal. Resnično verjamem, da se vse začne pri nas samih. In še zdaleč ne zato, ker je Michael Jackson ponovno “in”. Velika revolucija, ki jo lahko ustvarimo sami, je ta, da bomo dali vse od sebe. Poglejte še enkrat kazalce, tako ekonomske kot okoljske, in videli boste, kam je ta svet pripeljalo požrešno človeštvo v vseh pogledih. Zatorej želim v letu 2010 več zdravja vam, dragi zvesti bralci, in Zemlji, ki je od nas vseh. Vsi smo soodgovorni za njeno zdravje.

NAŠA LEKARNA

Uvodnik Foto: Urban Štebljaj

november 2009

Katja Krasko, glavna urednica

Naša lekarna je poljudno strokovni vodič za učinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naša lekarna je revija za izboljšanje kakovosti zdravja in življenja.

Osebno

Aktualno

doc. dr. Andrej Janež, dr. med.: Sladkorna bolezen: Ko sprejmeš bolezen, se začne novo življenje

Spolno prenosljive okužbe – najpogostejše infekcijske bolezni

»Nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog sta zlasti v razvitem svetu ključna vzroka za epidemijo debelosti ter za strmo naraščanje števila sladkornih bolnikov,« opozarja doc. dr. Andrej Janež, dr. med. Predvsem pri tipu 2 sladkorne bolezni je z ustreznim načinom življenja, ustrezno prehrano in gibanjem možno omiliti njen potek.

Spolno prenosljive okužbe spadajo med infekcijske bolezni in se skoraj vedno prenašajo s spolnim stikom. Okužba se ne pokaže kot bolezen, lahko pa pusti trajne posledice na notranjih reproduktivnih organih. Na leto naj bi se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na novo okužilo najmanj 125 milijonov ljudi. Po podatkih slovenskega Inštituta za varovanje zdravja je bilo leta 2008 prijavljenih 534 primerov spolno prenosljivih okužb.

Kako deluje

Kašelj, pogosta nočna mora V zimskem času, ko smo dovzetnejši za prehladna obolenja, se s kašljem pogosto soočimo. Podnevi nas preseneti s silovitimi napadi, ponoči nam ne pusti spati. Vendar kašelj ni znak, ki bi ga v vsakem primeru morali zaustaviti, preprečiti. Kašljanje in kihanje sta refleksni obrambni dogajanji, ki čistita dihalne poti, v katerih so lahko tujki, sluz, gnoj. Kašelj oz. izkašljevanje je zato dostikrat potrebno pospešiti, da se dihalne poti hitreje in učinkoviteje sčistijo.

VSEBINA

Uvodnik

Za začetek

Po nasvet v lekarno

Osebno

3 6 11 14

Kako pa kaj zdravje Zemlje? Makroskop Kažipot svetovanj v naših lekarnah doc. dr. Andrej Janež, dr. med.: Sladkorna bolezen:

Ko sprejmeš bolezen, se začne novo življenje

Aktualno

Kako deluje

Kako zdraviti

Zdravilne rastline

Medicinsko zrcalo

O troci in mladostniki

22 28 34 40 42 50 56

Spolno prenosljive okužbe – najpogostejše infekcijske bolezni Kašelj, pogosta nočna mora Osebna zgodba mamice: Naša pulmološka kalvarija Vprašajte strokovnjaka Klinična uporaba probiotikov Mladi – ali so res zdravi? Za aktiven Lumpi dan

Medicinsko zrcalo

V gibanju

Klinična uporaba probiotikov

Oskrba in rehabilitacija zimskih športnih poškodb

Probiotiki so bakterije in v redkih primerih tudi drugi mikroorganizmi, ki zaužiti v zadostni količini koristno vplivajo na zdravje. Čeprav je večina probiotikov iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, vsak laktobacil ali bifidobakterija še ni probiotik. Koristni učinki probiotikov so namreč specifično vezani na določeno vrsto oz. celo podvrsto, sev.

Najpogostejše zimske poškodbe so poškodbe kolena, zapestja, goleni in glave. Večina se jih pripeti kar na smučarskih progah. O najpogostejših vzrokih teh poškodb in njihovi preventivi smo pisali v decembrski številki Naše lekarne. Tokrat se bomo posvetili njihovi oskrbi in rehabilitaciji. In ne pozabite: dobra pripravljenost je izjemno pomembna, prav tako tudi zaščitna športna oprema. Z njimi lahko preprečimo marsikatero poškodbo na snegu.

Preudarno za zdravje

Za mizo

Popraznično čiščenje telesa »Zelje, repa in korenje so najboljša hrana po praznikih,« so včasih rekli pri nas. Imeli so prav. Praznični december je prinesel obilo dobre hrane in skoraj zagotovo preveč alkohola. Najbrž pa stresa ni bilo nič manj kot ponavadi. Slabo voljo so povzročali tudi kratki dnevi brez sonca, megla, dež in sneg. Živimo v onesnaženem okolju in se nenehno srečujemo s strupi, ki jih vdihavamo, pridobivamo skozi kožo in uživamo s hrano.

8 let nacionalnega programa

primarne preventive srčno-žilnih bolezni

Pozitivka

Sanjska kolumna

Portret farmacevta

V gibanju

Za mizo

Sudoku

Otroški kotiček

NL svetuje

66 70 72 74 80 86 88 89 90

100

Novoletne zaobljube Delo kot poslanstvo Nuša Košak, mag. farm. Oskrba in rehabilitacija zimskih športnih poškodb Popraznično čiščenje telesa Gratiniran belgijski radič s šampinjoni

N A Š A L E K A R N A

Makroskop

Podeljena priznanja zmagovalcem natečaja »Roza ni zgolj poza« Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in generalna direktorica direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje Mojca Činč Gruntar, dr. med., sta podelila priznanja zmagovalcem kreativnega natečaja za dijake srednjih šol Roza ni zgolj poza, ki je potekal v sodelovanju Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, farmacevtske družbe Roche in Zavoda Med.Over.Net ter ob podpori Ministrstva za zdravje, Ministrstva za šolstvo in šport ter Onkološkega inštituta Ljubljana. V času rožnatega oktobra, meseca boja proti raku dojk, je v sodelovanju organizatorjev in podpornikov natečaja potekal kreativni natečaj za dijake srednjih šol Roza ni zgolj poza. Mladi Na sliki: Predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku so v okviru natečaja na lasten, ustvarjalen način ozaveščali o dojk Europa Donna Mojca Senčar raku dojk, pomenu zdravega načina življenja ter pomembnosti farmacevtske družbe Roche, Zavoda MedOverNet, Ministrstva za samopregledovanja za zgodnje odkrivanje bolezni. šolstvo in šport, Ministrstva za zdravje in Onkološkega inštituta. V lanskem oktobru je na natečaj prispelo 37 izvirnih prispevkov Ob predaji priznanj zmagovalcem je minister za šolstvo in šport na temo ozaveščanja o raku dojk. Do 16. novembra si je dr. Igor Lukšič še posebej poudaril pomen šolskega sistema pri prispevke ogledalo več kot 20.000 obiskovalcev spletne preventivnem obnašanju mladih. strani, ki so imeli tudi možnost glasovati za njim najbolj všečne Mladi zmagovalci natečaja Roza ni zgolj poza so se odpravili prispevke. Predsednica Slovenskega združenja za boj proti tudi na dvodnevni izlet v Milano, kje so se med drugim srečali z raku dojk Europa Donna Mojca Senčar je izrazila zadovoljstvo izvršno direktorico mednarodne organizacije Europa Donna. Vse nad tolikšnim odzivom mladih: »Rak dojk je najpogostejši rak prispele »poze« si lahko ogledate na naslovu: http://www.rozažensk v razvitem svetu, za katerim v Sloveniji letno zboli okoli oktober.si/. 1.100 žensk. Predvsem zaradi poznega odkrivanja bolezni je preživetje naših bolnic žal še vedno slabše od evropskega povprečja. Ker je rak povezan tudi z nekaterimi dejavniki tveganja, je nujno, da preventivno vedenje spodbujamo že pri mladih! Zato smo v Europi Donni izjemno veseli številnega odziva dijakov srednjih šol, ki so svojo 'pozo' prijavili na naš natečaj, in presenečeni nad kreativnostjo, s katero so se lotili naloge.« Končne zmagovalce natečaja Roza ni zgolj poza je izbrala posebna strokovna komisija, ki so jo poleg predstavnice Europe Donne sestavljali tudi predstavniki ostalih organizatorjev in podpornikov natečaja: Na sliki: Zmagovalci natečaja na izletu v Milanu

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

revija za zdrav življenjski slog

Kulturno-umetniška usposabljanja za posameznike z avtizmom Center za avtizem vabi posameznike z avtizmom, da se vključijo v kulturno-umetniška usposabljanja. K sodelovanju so vabljeni tudi strokovnjaki z raznolikih umetniških področij. Center za avtizem je oktobra 2009 začel izvajati projekt »Razvoj mreže kulturno-umetniškega usposabljanja za osebe z avtizmom«, Na sliki: Umetniško delo Dinozaver v okviru katerega bodo organizirana 9-letnega Nikolaja Ferka individualna umetniška usposabljanja, prilagojena za posameznike z avtizmom. Projekt delno financira EU, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. S krepitvijo in razvojem umetniških kompetenc želijo v Centru za avtizem ustvariti priložnosti za zaposlovanje in vključevanje oseb z avtizmom v družbo. Več informacij na spletnem mestu: http://kultura.avtizem.org.

Prvi dokumentarni film o avtizmu pri nas Center za avtizem je v koprodukciji z Zavodom Suigeneris posnel tudi prvi dokumentarni film o avtizmu v Sloveniji Kot ena nežna pesem. Film, ki je prvi slovenski dokumentarni film o avtizmu pri nas, je iskrena zbirka pripovedi o prijateljstvu, razumevanju, predajanju in sprejemanju. Vključuje tudi prispevke strokovnjakov, kot sta dr. John Lawson, profesor na univerzah Oxford in Cambridge, in dr. Rita Micallef, vodilna strokovnjakinja s področja inkluzije na Malti, ter Vesne Melanšek, predsednice Centra za avtizem.

Januar 2010, letnik 4, št. 39 Mesečnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: 41.000 izvodov Vrednost izvoda: 3,67 € Letna naročnina: 41,10 € Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si www.nasa-lekarna.si Uredništvo Glavna urednica: Katja Krasko, univ. dipl. nov. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavca uredništva: mag. Nada Tržan Herman, mag. farm., in Rok Petrič, mag. farm. Uredniški odbor dr. Martina Brank, mag. farm. dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez Špringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema Mušič, dr. med. Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing. živil. teh. prim. Peter Kapš, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, Aleš Zupančič, Inverso Oblikovanje in prelom: Vojko Plevel, Inscribo Lektura: Darinka Verdonik Fotografije: Žiga Koritnik, Shutterstock, iStockphoto Uvodnik izraža stališča avtorja in ne nujno vsega uredništva. Tisk: Schwarz d.o.o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana Oglasno trženje: Entrapharm, d.o.o., Mojca Lah, univ. dipl. ekon. Jure Pučko, univ. dipl. ekon. Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana T: 01 5611 893, Faks: 01 5611 342 E: marketing@entrapharm.com Naša lekarna je mesečnik, ki je brezplačno na voljo v lekarnah po Sloveniji. Vse pravice pridržane. Celoto ali posamezne dele je mogoče ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za članke, v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniški recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izključno splošnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. Če menite, da potrebujete zdravniško pomoč, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil.

12. Farma-ski 2010 Rogla 8

N A Š A L E K A R N A | Makroskop

Vabilo Celjska podružnica vabi vse člane Slovenskega farmacevtskega društva na strokovno-rekreacijski dogodek

12. Farma-ski 2010 ki bo v soboto, 30. januarja 2010, na smučišču Rogla.

Novosti z 51. kongresa ameriških hematologov (ASH) Med 5. in 8. decembrom 2009 je v ameriškem mestu New Orleans potekal 51. kongres ameriških hematologov (ASH), najpomembnejše letno srečanje s področja hematoloških rakov. Med številnimi raziskavami o napredku pri zdravljenju hematoloških bolezni je farmacevtska družba Roche predstavila rezultate raziskav pri zdravljenju levkemij in limfomov z biološkim tarčnim zdravilom rituksimab (mabthera®), ki potrjujejo koristnost uporabe pri zdravljenju bolnikov z najpogostejšo obliko levkemije pri odraslih – kronično limfatično levkemijo. Kronična limfatična levkemija (KLL) je najpogostejša vrsta levkemije pri odraslih, saj v zahodnem svetu predstavlja od 30 do 40 % vseh levkemij.1,2 Bolezen se pojavi pri približno 3 ljudeh na 100.000 prebivalcev in se za 30 % pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah. Po zadnjih podatkih Registra raka so leta 2006 v Sloveniji diagnozo kronične limfocitne levkemije postavili 97 novim bolnikom.

Lumpi razveseljuje bodoče mamice

Dobimo se v hotelu Planja na Rogli ob 8.30 uri! Start smučarskega tekmovanja bo ob 10.30 na smučišču Ostrušica I. Prispevek znaša 30 € ter 20 € za študente. Nakažete ga na TR SFD: 02010-0016686585, sklic na številko 300110 in z namenom nakazila FARMA-SKI 2010! Rok plačila je 27. 1. 2010! Prijavnice pošljite do srede, 27. januarja 2010, na fax: 03 712 0251, na e-mail: natasa@lekarna-zalec.si, ali na naslov: Nataša Čater, mag. farm., Žalske lekarne Žalec, Prešernova 6, 3310 Žalec. Po končani tekmi se bo srečanje nadaljevalo v Snežni dvorani hotela Planja na Rogli!

Predajmo se novim izzivom!

Mercatorjev Lumpi v tem času preseneča bodoče mamice. V športnih centrih po vsej Sloveniji jih na vadbah za nosečnice pričakujejo pisane majčke s simpatičnim napisom. V njih je vadba prijetna, zaobljen trebušček pa še bolj ljubek. Ob prenovi linije Lumpi so se pri Mercatorju odločili, da bodo poleg nove podobe veliko pozornosti namenili uravnoteženi prehrani in zdravemu načinu življenja. Z akcijo obdarovanja bodočih mamic k temu spodbujajo tudi njih. Poleg tega na spletni strani www.lumpi.si v sodelovanju z različnimi strokovnjaki pripravljajo nasvete o razvoju, negi in prehrani otrok, našli pa boste tudi koristne informacije, denimo koledar otroških prireditev.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

olečine pri požiranju, neprijetno praskanje, skelenje in pekoč občutek v žrelu, hripav glas ... Zveni, znano, kajne? Z bolečinami v žrelu se vsi spopademo vsaj enkrat v hladnem obdobju leta. Čeprav pravimo, da nas boli grlo, gre večinoma za vnetje sluznice žrela. Grlo in žrelo sta namreč dve različni anatomski strukturi. Slednji leži takoj za jezikom in je stičišče prebavne in dihalne poti, grlo pa leži nekoliko nižje in je organ za proizvajanje glasu. Vnetje žrela je lahko posledica virusne ali bakterijske okužbe. Povzročitelji vnetega žrela so v 90 odstotkih virusi, ki povzročajo prehlad in gripo. Velikokrat pa gre tudi za odziv na vlažen in hladen zrak. Antibiotiki nam tukaj prav nič ne pomagajo, veliko ljudi pa jih kljub temu jemlje. Učinka ni, saj antibiotiki delujejo le na bakterije. Pri virusnem vnetju žrela sta poleg pekočih bolečin navzoča še občutek suhe sluznice in boleče požiranje. V ogledalu lahko vidimo rdečino ustnega dela žrela, uvule (jezička), mandlji so lahko otekli.

Bakterijska je le vsaka deseta okužba, najpogostejši bakterijski povzročitelji vnetja žrela pa so streptokoki. Reakcija je hujša kot pri virusnem vnetju žrela. Boli nas pri požiranju, sluznica žrela je zelo pordela, mandlji so povečani, rdeče obarvani, največkrat so delo ali povsem prekriti z rumenkastimi, zelenkastimi ali belkastimi oblogami. Ali je vnetje virusno ali bakterijsko, ni mogoče vedno ugotoviti, zato takrat zdravnik napoti bolnika na bikrobiološke preiskave in pregled krvi. Za zdravljenje bolečin v grlu in drugih bolečih vnetnih procesov je najpomembnejše lajšati bolečino in oteklino z izdelki, ki delujejo protivnetno, tako da zmanjšajo oteklino, in lokalno protibolečinsko – lokalno omrtvičijo vneto tkivo in tako omilijo težave. Če se težave, ki jih imate, kljub zdravljenju ne bi izboljšale ali pa bi se pojavili neželeni učinki, se posvetujte s farmacevtom ali z zdravnikom.

Oglasno sporočilo

Vneto žrelo nagaja

N A Š A L E K A R N A | Makroskop

Knjižica Resno in manj resno o osteoporozi Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije je izdala brezplačno izobraževalno knjižico Resno in manj resno o osteoporozi. V knjižici so poleg podatkov o osteoporozi in nasvetov, kako se uspešno spopadati z njo, zbrani tudi najboljši prispevki literarnega natečaja Resno in manj resno o osteoporozi. Natečaj je zveza organizirala v sodelovanju s farmacevtskima družbama Roche in GlaxoSmithKline. Odziv je bil presenetljiv, saj so prejeli veliko prispevkov. Izbranih enajst del sooblikuje končni izdelek natečaja, knjižico Resno in manj resno o osteoporozi. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije s številnimi akcijami, druženji in drugimi dejavnostmi vsako leto skrbi za stalno ozaveščanje o osteoporozi in osebnem tveganju za to bolezen, s katero se v Sloveniji spopada že 140.000 ljudi. Več informacij najdete tudi na spletni strani zveze www.osteoporoza.si.

Angal za boleče grlo Naše telo ob okužbi z virusom največkrat popusti prav v grlu. Prvi znaki prihajajoče viroze (gripe ali prehlada) so tako lahko praskanje, srbenje ali bolečine v grlu. Vse te neprijetne občutke lahko ustavite z Angalom. Angal hitro prežene bolečine, praskanje in srbenje v grlu ter učinkovito odpravlja vnetje. Primeren je za celo družino in ne vsebuje sladkorja. Na voljo je v obliki pastil in tudi pršila. Pršilo deluje takoj! V času gripe in prehlada imejte Angal vedno s seboj.

Nagrada Bayerjevim raziskovalcem za novo zdravilo Bayerjevi raziskovalci so prejeli nagrado Deutscher Zukunftpreis 2009, ki jo podeljuje predsednik Zvezne republike Nemčije. Tako je nemški predsednik Horst Köhler nagradil Bayerjeve raziskovalce za dosežke pri uporabi tehnologij in inovacij v razvoju novega antikoagolanta rivaroksabana (xarelto).

Na sliki: Bayerjevi nagrajeni raziskovalci z nemškim predsednikom Horstom Köhlerjem (2. z leve)

Alenka Godec, ambasadorka Zdravo hujšam tudi v letu 2010 Podjetje Abbott Laboratories se je tudi v letu 2010 odločilo za sodelovanje z Alenko Godec, priznano slovensko pevko, ki bo ozaveščala javnost o zdravem načinu hujšanja in vzdrževanju telesne teže. Strokovni nasveti o zdravem načinu Na sliki: Alenka Godec hujšanja so na voljo na spletnih straneh www.zdravo-hujsam.si in na www.hujsam-z-receptom.si. Na modri številki 080 87 99 je za vprašanja dostopen tudi zdravnik, specialist za debelost. Z namenom spodbujanja k odločitvi za življenje z manj kilogrami spletni strani www.zdravo-hujsam.si in www.hujsam-z-receptom.si nudita obiskovalcem program za podporo pri znižanju telesne teže, nasvete za zdrav način življenja in nasvete z različnih področij, kot sta prehrana in gibanje. Na spletni strani vam svetujejo nutricist, športni trener, diabetolog ter tudi plastični kirurg. V podjetju Abbott Laboratories nadaljujejo tudi z delovanjem kluba »Zdravo hujšam«, ki registriranim uporabnikom spletnega portala omogoča dostop do posebnih vsebin ter ugodnosti različnih partnerjev, kot so medicinski in fitnes centri, kozmetični in frizerski saloni in druge storitve. Člani kluba bodo deležni tudi posebnih povabil na športne dogodke.

N A Š A L E K A R N A

Po nasvet v lekarno

januar 2010

Kažipot svetovanj

Obstaja boljši ;uvaj pred napadi lakote

v naših lekarnah

Svetovanja, kako obvladovati napade lakote ter učinkovito in dolgoročno znižati telesno težo Podjetje Entrapharm d.o.o. in farmacevtsko podjetje Abbott Laboratories vas v januarju vabita na dneve svetovanj, kjer vam bo izkušena svetovalka s pomočjo telesnega analizatorja izmerila: • indeks telesne mase, • odstotek telesne maščobe, stopnjo trebušne maščobe, • porabo mirovnega metabolizma, obseg pasu, • krvni tlak in ponudila strokovno svetovanje, kako obvladovati napade lakote, saj obstaja boljši čuvaj lakote – zdravilo, ki vam ga lahko predpiše zdravnik. Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na spletnih straneh www.hujsam-z-receptom.si, www.zdravo-hujsam.si in www.nasa-lekarna.si.

HUJŠAM Z RECEPTOM!

www.zdravo-hujsam.si www.hujsam-z-receptom.si

N A Š A L E K A R N A

Po nasvet v lekarno

Kažipot svetovanj v naših lekarnah

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum Mupi

Svetovanja o uporabi zdravila alli

Glaxo_ALLI_oglas_WCRS_175x253_TISK.pdf

30.04.09

11:34

Svetovanja o uporabi prehranskega dopolnila Ekolostrum in Ekolostrum MUPI, izdelkov podjetja Medis, se nadaljujejo tudi v mesecu januarju. CM

CMY

Med svetovanji bodo kupce v lekarnah čakala številna presenečenja: • kar 25 % več kapsul Ekolostrum za isto ceno, • pri nakupu žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bodo otroci nagrajeni s slikanico MUPI, • pri nakupu kapsul Ekolostrum in žvečljivih tablet Ekolostrum MUPI bo svetovalka otrokom podarila različna MUPI darila (barvice, flomastri …). Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na spletnih straneh www.ekolostrum.com in www.nasa-lekarna.si.

Alli je zdravilo, ki je na voljo v lekarnah. Alli lahko odrasli osebi ob zdravem načinu življenja pomaga izgubiti 50 % več telesne mase, kot bi jo izgubila samo z dieto, oziroma za vsaka dva kilograma, ki ju uporabnik izgubi z lastnim trudom, lahko zdravilo Alli pomaga izgubiti dodaten kilogram. Izkušeni svetovalci vam bodo predstavili zdravilo in svetovali o spremembi življenjskega sloga ter o zdravi prehrani. Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na spletnih straneh www.nasa-lekarna.si in na www.alli.si.

Izvajalec promocij in svetovanj v lekarnah je podjetje Entrapharm d.o.o., Pot k sejmišču 30, Ljubljana, tel.: 01 561 18 93, info@entrapharm.com, mojca.lah@entrapharm.com

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Svetovanja o uporabi dermokozmetike Eucerin – učinkovita nega za suho kožo

Eucerin strokovnjaki za nego kože že preko 100 let sodelujejo z dermatologi in farmacevti v prizadevanju, da bi pomagali ljudem širom sveta ohraniti zdravje njihove kože. Eucerin® za suho kožo je posebna negovalna linija za vse oblike suhe kože: za suho, zelo suho in atopično suho kožo (med drugim tudi pri stari koži, diabetesu, atopijskem dermatitisu, psoriazi). Linija nudi posebej za potrebe suhe in problematično suhe kože prilagojene izdelke za nego in čiščenje, ki ne vsebujejo dišav. Izdelki s sečnino in laktatom zagotavljajo suhi kožo vlago, ki jo dolgotrajno vežejo.

Svetovanja o uporabi kolekcije specialnih probiotičnih praškov WAYA®

Poiščite svetovalke v lekarnah po Sloveniji, ki vam bodo poleg celotne palete izdelkov Eucerin predstavile izjemno učinkovito linijo za suho kožo. V času svetovanj bodo obiskovalci ob nakupu prejeli lepa darilca.

Kolekcijo specialnih probiotičnih praškov WAYA® odlikujejo edinstvene mešanice probiotičnih kultur, ki so posebej izbrane za pomoč pri specifičnih težavah (diareja na potovanju – WAYA® AD, zaprtje – WAYA® IT, diareja ob jemanju antibiotikov – WAYA® AB), saj vsaka zase zahteva posebno obravnavo. Vsebujejo kakovostne vitalne probiotične kulture, kar šest do devet različnih vrst in sevov, ki se optimalno dopolnjujejo. Primerni so za vso družino. V času svetovanj bodo lahko kupci v lekarnah dobili brezplačne vzorce posameznih specialnih probiotičnih praškov WAYA®. Vsak kupec specialnega probiotičnega praška WAYA® bo prejel darilo za krepitev imunskega sistema Ekoimun, ki vsebuje antioksidante, vitamine, minerale in koencim Q10.

Datumi svetovanj in izbrane lekarne v mesecu decembru bodo objavljeni na spletnih straneh www.nasa-lekarna.si in na www.eucerin.si.

Datumi svetovanj in izbrane lekarne bodo objavljeni na spletnih straneh www.waya.eu in www.nasa-lekarna.si.

N A Š A L E K A R N A

Osebno

Sladkorna bolezen:

Z doc. dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na ukc Ljubljana, smo se pogovarjali o prihodnosti novega Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove in o dostopnosti obravnave sladkorne bolezni pri nas. Pogovarjala se je Katja Krasko Foto: Peter Irman

Ko sprejmeš bolezen, se začne novo življenje »Nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog sta zlasti v razvitem svetu ključna vzroka za epidemijo debelosti ter za strmo naraščanje števila sladkornih bolnikov,« opozarja doc. dr. Andrej Janež, dr. med. Obenem dodaja, da se mora tudi država zavedati, kako resen problem je sladkorna bolezen. Predvsem pri tipu 2 sladkorne bolezni je z ustreznim načinom življenja, ustrezno prehrano in gibanjem možno omiliti njen potek. »A šele ko sprejmeš sladkorno bolezen, se začne novo življenje,« je ključno za dr. Janeža.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

O S E B N O | S l adkorna bolezen: Ko jo sprejmeš, se začne novo življenje

Na sliki: utrinek z dobrodelnega koncerta Sladko življenje

S koncertom Sladko življenje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ste ob zaključku leta tudi na ta način opozarjali na neizmerne razsežnosti sladkorne bolezni, te najpogostejše kronične nenalezljive bolezni, in obenem razmere na sedanjem Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na ukc Ljubljana. Kakšni so odzivi? Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za funkcionalno insulinsko terapijo sta priskočila na pomoč Kliničnemu oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na ukc Ljubljana. Skupaj smo pripravili koncert Sladko življenje, katerega namen je bil, da še dodatno vzbudimo zanimanje za sladkorno bolezen v Sloveniji. Številke so pri nas resnično pereče. Po zadnjih podatkih Inštituta za varovanje zdravja, ki segajo v leto 2007, je sladkornih bolnikov več kot 125.000. Po napovedih idf za leto 2010 naj bi jih bilo že preko 150.000. V Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove

na ukc Ljubljana se tako trenutno soočamo s hudo prostorsko stisko. Rešitev smo že našli v novi lokaciji, ki jo je odobril Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Gre za staro pediatrično kliniko, ki pa je potrebna prenove. Farmacevtska podjetja so se že odzvala povabilu in donirala denar za prenovo. Koncert je bil zato tudi velika zahvala vsem za donacije, ki bodo potekale še v začetku naslednjega leta. Kako bodo zasnovani novi ambulantni prostori in katere nove vsebine boste dodali pri zdravljenju sladkorne bolezni? Skupaj z arhitekti smo v oddelku že naredili idejno zasnovo novih ambulantnih prostorov Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na ukc Ljubljana. Končno bomo vse dejavnosti združili pod eno streho. Do sedaj smo morali namreč zaradi hude prostorske stiske del dejavnosti premakniti na druge lokacije. Lani smo bili tako prisiljeni na Nazorjevi

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Nacionalni program farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni

Krovni cilj: obvladati sladkorno bolezen tipa 2 Valnea Jurečič, mag. farmacije, nacionalni koordinator za program farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni, Lekarniška zbornica Slovenije

azmišljanja o potrebi po nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni segajo že dvajset let nazaj, ko je tudi Slovenija podpisala saintvincentsko deklaracijo in se zavezala, da bo sprejemala odločitve, ki bodo vplivale na zmanjševanje pojavnosti sladkorne bolezni, boljšo kakovost zdravstvene oskrbe in kakovost življenja ljudi s sladkorno boleznijo. Ta razmišljanja so bila (in so še vedno) prisotna tudi v slovenski lekarniški farmaciji. S tem namenom je že leta 2002 Lekarniška zbornica Slovenije (lzs) po vzoru nekaterih drugih evropskih držav začela z uvajanjem programa farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni v slovenskih lekarnah. Bistvo programa je enotna organizacija in koordinacija izvajanja definiranih in validiranih storitev, ki v sodelovanju z drugimi ključnimi partnerji dopolnjujejo postopke osnovnega zdravstvenega varstva. Leta 2008 je lzs postala partner delovne skupine za pripravo nacionalnega programa na Ministrstvu za zdravje. Tako smo lekarniški farmacevti dobili priložnost za pravo partnersko sodelovanje. V okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni je sklenjeno, da je nujna umestitev sodelovanja lekarniškega farmacevta v preprečevanje nastanka sladkorne bolezni tipa 2 in v oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo,

saj lahko uspešno dopolnjuje vlogo zdravnika in edukatorja. Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni usmerja aktivnosti za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010 do 2020 in zagotavlja večjo usklajenost posameznih procesov obvladovanja sladkorne bolezni, celovitejšo oskrbo sladkornih bolnikov in najbolj smotrno izrabo virov. V procesu njegovega nastajanja smo se farmacevti povezali z drugimi partnerji znotraj zdravstvenega sistema in v družbi ter oblikovali skupno vizijo, v katero se združujemo zaradi skupnega krovnega cilja: obvladovati sladkorno bolezen tipa 2. »Partnerji bomo za obdobje dveh let določili prednostne naloge v akcijskih načrtih, katerih izvajanje bo spremljala, usklajevala in usmerjala delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje. V njej bodo predstavniki različnih strok, plačnikov in bolnikov. Vzpodbujala in spremljala bo procese na vseh ravneh znotraj in zunaj zdravstva, ki so pomembni za obvladovanje sladkorne bolezni. Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni je priložnost za vse partnerje, da s povezovanjem in zagotavljanjem večje preglednosti procesov dosežejo ob učinkovitejši izrabi virov boljše rezultate in postopni napredek, ki bo merljiv in s tem tudi prepoznaven,« je zapisano v Nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2010-2020. 

O S E B N O | S l adkorna bolezen: Ko jo sprejmeš, se začne novo življenje

Na sliki: nastop Anje Bukovec na prireditvi Sladko življenje

naredili enoto za funkcionalno inzulinsko terapijo in inzulinske črpalke. Del dejavnosti, vezane na nosečnice, smo opravljali kar v ginekološki kliniki ukc. V novih prostorih bomo uspeli spraviti vse pod eno streho in narediti dober ambulantni program, ki ga diabetes nujno potrebuje. Poleg vsakodnevne urgentne triažne dejavnosti bomo imeli tudi štiri redne celodnevne ambulante. Okrepili bomo tudi izobraževalno dejavnost, ki bo potekala tako na skupinski kot individualni ravni. Iz dislocirane enote bomo premestili tudi Center za zdravljenje z inzulinsko črpalko, okrepili ambulante za diabetično nogo, nosečnost in velik poudarek dali tako imenovani multifaktorski obravnavi. Preselili se bomo z 200 m2 na večjo

kvadraturo, ki pa nikakor ni predimenzionirana. V novem oddelku si želimo imeti tudi svojega okulista, dietetika ... Celoten ambulantni tim bo tako na voljo na enem mestu. Če bomo dobro zastavili prenovo, bomo selitev izpeljali do poletja 2010. V letošnjem letu smo v sedanjem oddelku z majhnimi posegi vseeno izboljšali pogoje dela. Polepšali smo ambulanto za intenzivno nego, da bodo prostori še bolj prijazni bolnikom. S predelnimi stenami smo jim omogočili še več intimnosti. Ali je slovenskim bolnikom s sladkorno boleznijo namenjeno kakovostno zdravljenje? Se strinjate z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem, ki je v prid

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Priporočene ciljne vrednosti za sladkor, holesterol in krvni tlak Zaželene vrednosti glukoze so 4-6 mmol/l na tešče, 5-6 mmol/l pred kosilom in pred večerjo ter pod 8 mmol/l uro in pol po obroku, pri čemer se je treba izogibati hipoglikemijam, to je prenizkim vrednostim krvnega sladkorja (pod 4,0 mmol/l). Neke vrste povprečno vrednost glukoze v preteklih dveh mesecih odraža glikirani hemoglobin ali HbA1c, ki naj bo praviloma pod 7,0 %. Celokupni holesterol naj bo pod 4,5 mmol/l, ldl-holesterol pod 2,5 mmol/l, hdl nad 1,0 mmol/l in trigliceridi pod 2,0 mmol/l. Krvni tlak naj bo v ambulanti pri zdravniku vedno pod 130/80 mm Hg, kar pomeni, da naj bo krvni tlak, izmerjen doma, pod 120-125/75. Treba se je izogibati tudi nizkim vrednostim tlaka, ki povzročajo težave, predvsem vrtoglavice. Seveda pa so priporočila glede ciljnih vrednosti pogosto spreminjajo, in to vedno še nižje in še bližje vrednostim, ki jih imajo zdravi ljudje.  Priporoča dr. Jelka Zaletel, dr. med., ukc, Oddelek za endokrinologijo

sedanjemu sistemu zdravljenja ocenil, da je »dobro« biti sladkorni bolnik v naši državi? Minister je to izjavo podal v smislu, da imamo resnično srečo, da imamo v Sloveniji trenutno na voljo vsa zdravila in vso novejšo tehnologijo za zdravljenje sladkorne bolezni. Večina sodobnih izdelkov je že na listi zdravil, novejše terapije so si prav tako začele utirati pot. Manjkajo nam še diabetologi, ki jih je premalo glede na res veliko število obolelih. V naslednjih letih bo potrebna s strani države tudi bolj načrtna obravnava sladkorne bolezni. Kako je vaš klinični oddelek sodeloval pri snovanju nacionalnega programa za sladkorno bolezen, ki bo prinesel nov pristop v preventivi in zdravljenju sladkorne bolezni? Znotraj naše klinike deluje tudi ekspertna skupina, ki je pripravljala nacionalni program. V začetku leta 2010 se bodo že začeli akcijski načrti. Ukc Ljubljana in naš klinični oddelek bomo skupaj skrbeli za izdelavo kliničnih smernic oziroma dobrih modelov praks pri zdravljenju sladkorne bolezni. V novi enoti bomo del tega tudi prenesli v prakso. V strategiji za obvladovanje sladkorne bolezni so v nacionalnem programu

navedeni tudi 4 ključni mehanizmi za njeno obvladovanje – čim zgodnejše odkrivanje sladkorne bolezni, preprečevanje debelosti, omejevanje oglaševanja nezdrave prehrane in spodbujanje zdravega načina življenja. Kako se spoprijeti s tako ključnimi temami? Mi sami kot klinika težko zagotovimo spremembe na teh štirih ključnih področjih. To je naloga države, ki mora uvesti že zelo zgodaj, v šolah in vrtcih, zdrav način življenja in izvajati preventivni program. Mi kot terciarni zavod za rešitev vseh problemov, ki jih nacionalni program vključuje, ne moremo skrbeti, lahko pa kot partner sodelujemo pri izvajanju. Gre za zelo široko in kompleksno problematiko. Prav zato je Združenje diabetologov Slovenije skupaj z družinskimi zdravniki poskrbelo, da bo ta program zaživel tudi v praksi. Kako pa je z dostopnostjo obravnave sladkorne bolezni v Sloveniji? V Ljubljani je obravnava zelo dobro zastavljena. Večina zdravstvenih domov ima zdravnike, ki imajo dodatno priučena znanja za vodenje bolnikov s sladkorno boleznijo. V novih prostorih bi radi dali velik poudarek urgentni triažni ambulanti, kjer bi dejavnost okrepili tudi s posvetovalnim telefonom. Po telefonu bi bil diabetolog dostopen 24 ur na dan.

O S E B N O | S l adkorna bolezen: Ko jo sprejmeš, se začne novo življenje

palko. Na voljo je tudi kontinuirano merjenje glukoze s pomočjo glukoznega senzorja. Pri tipu 1 bomo morali poskrbeti, da bomo lahko videli bolnike bolj pogosto, pri tipu 2 pa je ključno še okrepiti izobraževanje, ga posodobiti in segmentirati.

Na sliki: doc. dr. Andrej Janež, dr. med.

Kakšne so najnovejše metode zdravljenja sladkorne bolezni, ki ste jih uvedli v vašem kliničnem oddelku? Pri najpogostejšem, tipu 2 sladkorne bolezni je na voljo inkretinska terapija s peroralnimi dpp-4 inhibitorji kot zdravili in glp-1 gonisti v obliki injekcij, ki pa so pod strogimi omejitvami. Verjamem, da se bo v naslednjih mesecih tudi to spremenilo. Kar se tipa 1 tiče, gre za funkcionalno inzulinsko terapijo, kjer zdravimo z inzulinsko čr-

Kateri so dandanes skrb zbujajoči podatki pri beleženju sladkorne bolezni v Sloveniji? Največji problem ostaja rast števila bolnikov zaradi prekomerne teže in porast sladkorne bolezni pri mladih. Za tipom 1, ki strmo raste, zboli 50-60 otrok letno, 10 % mladih s tipom 2 je zbolelo zaradi prekomerne teže. To so grozljivi, zelo pereči podatki. Potrebno bo tudi dobro pogledati, kako vodimo kronične zaplete. Nimamo podatkov, ki bi na primer govorili o številu amputacij zaradi sladkorne bolezni. Prav to bi morala biti naloga terciarne ravni pri obravnavi sladkorne bolezni. Pri zdravljenju sladkorne bolezni je osrednja vloga bolnika, seveda v sodelovanju z zdravniško ekipo, da skupaj dosežeta kakovostno življenje ... Življenje s sladkorno boleznijo zahteva disciplino, podporo bližnjih in spremenjen način življenja. Kot smo zapisali v vabilu na dobrodelni koncert: ko sprejmeš bolezen, se

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Na sliki (z leve): doc. dr. Andrej Janež, dr. med., ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in doc. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana

začne novo življenje. Res je pri zdravljenju ključno delovanje celotne ekipe in vključevanje tudi drugih specialistov, recimo psihologov, okulistov. Bolnika je potrebno vsakodnevno spodbujati in mu nameniti veliko časa. Le z nenehno motivacijo lahko obvladuješ sladkorno bolezen in vzdržuješ zdravje. Izjemno pomembno je tudi bolnikovo znanje o bolezni, da lahko razume zdravniško ekipo pri zdravljenju in da se zaveda posledic, ki ga čakajo, če ne sledi zdravniškim navodilom. Kaj pa so najpogostejši kronični zapleti pri sladkorni bolezni? Eni so vezani na tako imenovani mikrovaskularni sistem. Kot posledica neurejene ravni glukoze se pojavijo okvare oči, živčevja in ledvic. Pri tipu 2, kjer se pojavita še problem lipida in tlaka, pa se pojavljajo predvsem makrovaskularni zapleti. Večja je umrljivost zaradi možganske in srčne kapi. Prav pri slednjem je zato najpomembnejši že omenjeni multifaktorski pristop, s katerim na širši ravni agresivno zdravimo vse dejavnike in tako zmanjšamo tveganje za zaplete. ¶

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

N A Š A L E K A R N A

Aktualno

Spolno prenosljive okužbe –

najpogostejše infekcijske bolezni Nina Sodja, študentka medicine, pod mentorstvom prof. dr. Mojce Matičič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Spolno prenosljive okužbe (spo) spadajo med infekcijske bolezni in se skoraj vedno prenašajo s spolnim stikom. Včasih so jih imenovali venerične bolezni, nato spolno prenosljive bolezni, danes pa govorimo o spolno prenosljivih okužbah. S tem izrazom poudarimo dejstvo, da veliko okužb poteka brez simptomov. Okužba se torej ne pokaže kot bolezen, lahko pa pusti trajne posledice na notranjih reproduktivnih organih.

A K T UA L N O | Spolno prenosljive okužbe – najpogostejše infekcijske bolezni

a leto naj bi se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na novo okužilo najmanj 125 milijonov ljudi. Tudi v Sloveniji številke niso zanemarljive. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bilo leta 2008 prijavljenih 534 primerov spolno prenosljivih okužb. Dejansko število okuženih je bistveno večje, delno zato, ker vseh odkritih primerov ne prijavijo, delno pa zaradi že omenjene razlike med okuženostjo in dejanskim pojavom bolezni. Najbolj ogrožena skupina so mladi. Pri ženskah je največ okužb v obdobju med 20 in 24 letom, pri moških med 25 in 29 letom.

Najpogostejše spo v Sloveniji (po številu odkritih okužb) - genitalne bradavice - klamidija - nespecifični uretritis* - sifilis - genitalni herpes - gonoreja *V netja sečnice ali materničnega vratu, ki jih ne povzroča N. gonorrhoeae. Simptomi so enaki kot pri gonoreji.

Spo največkrat delimo glede na povzročitelje Poznamo bakterijske spo, med katere spadajo npr. klamidija, sifilis in gonoreja. Vse te so ozdravljive z antibiotiki in ob pravočasnem zdravljenju ne puščajo trajnih posledic. Druga skupina so virusne spo, kot so na primer hiv, hpv, herpes, hepatitis. Posebnost teh je, da v večini primerov virusi po okužbi ostanejo v telesu. V takem primeru lahko zdravimo le posledice okužbe oz. simptome, ne moremo pa se znebiti samega Okuži se lahko vsak.

virusa. Povzročitelji spo so lahko še glive (kandidaza), praživali (trihomonioza) ali ektoparaziti (garje, sramne uši). Znaki spolno prenosljivih okužb: - pekoče, boleče uriniranje, pogosto siljenje k mokrenju, - izpuščaji, razjede okrog spolovil, - nenormalni izcedki iz sečnice ali nožnice, - srbenje, rdečica. Humani papiloma virusi (hpv) Genitalne bradavice V letu 2008 je bilo prijavljenih 136 primerov genitalnih bradavic, kar jih uvršča na prvo mesto med spo. Povzročajo jih nizkorizični genotipi humanih papiloma virusov (hpv). V Sloveniji 95 % genitalnih bradavic povzročata genotipa hpv-6 in hpv-11. Pojavijo se lahko kjerkoli na zunanjih ali notranjih delih spolovil. Zrastejo posamično ali v skupinah, nekatere so pecljate, druge ploščate, tvorijo lahko celo cvetačasto oblikovane skupke. Odstranjevanje bradavic je možno z laserskim posegom ali z zamrzovanjem s tekočim dušikom. Oba postopka sta boleča in ni nujno, da težavo trajno odstranita. Genitalne bradavice se namreč po zdravljenju ponovijo v 20–30 %. Rak materničnega vratu Druga skupina virusov hpv so tako imenovani visokorizični genotipi. Posledice okužbe z njimi so najpogosteje rak materničnega vratu, v redkih primerih tudi rak penisa, vagine, vulve, rak zadnjika ter rak v ustni votlini. Simptomov takoj po okužbi ni, bolezen se izrazi šele po dolgoletni okuženosti. Letno v Sloveniji za rakom materničnega vratu zboli 200 žensk, 50 do 60 letno

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

jih umre. Dolgotrajna okužba s hpv je predpogoj za razvoj raka na materničnem vratu. V več kot 70 % primerov je vzrok okužba z genotipom hpv-16 ali hpv-18.

zdravljenja, kar pa ne pomeni, da smo se okužbe znebili. Nezdravljena klamidijska okužba ima lahko resne posledice pri obeh spolih. Navsezadnje je vodilni vzrok neplodnosti in zunajmaternične nosečnosti. Prenos klamidije je možen tudi med poSPO so v porastu. rodom z okužene mame na novorojenca, Če seštejemo primere genitalnih brada- med oralnim in analnim spolnim odnosom vic in rakov materničnega vratu, je torej pa lahko pride do prenosa okužbe celo na okužba s hpv daleč najpogostejša spolno danko ali žrelo. Zdravljenje poteka z antibiprenosljiva okužba. V času življenja se z vsaj otiki, nikakor pa se v procesu zdravljenja ne enim genotipom hpv okuži najmanj 60 % sme izpustiti spolnih partnerjev okužene ljudi. V enem letu po okužbi se 90 % okuže- osebe. nih s svojim imunskim sistemom znebi virusa iz telesa. Pri 5–10 % pa je okužba trajna. Okužbe se lahko prenesejo z mame na otroka K preprečevanju pojavljanja genitalnih med porodom. bradavic in raka na materničnem vratu bo ogromno pripomoglo cepivo proti hpv. Na Sifilis voljo je v dveh različicah, štirivalentno vseSifilis spada med klasične spolno prenobuje genotipe hpv-6, 11, 16 in 18, dvovalen- sljive okužbe. V Evropi naj bi se prvič pojavil tno pa hpv-16 in 18. Cepivo prepreči, da bi v 15. stoletju, prinesli pa so ga mornarji iz ob stiku z virusom prišlo do okužbe, zato je odprav po Ameriki. Splošno mnenje, da se najbolj smiselno cepiti mlade, še pred začet- klasične spolno prenosljive okužbe ne pojakom spolnega življenja. vljajo več, je povsem napačno. Število primerov sifilisa je v zadnjih letih v porastu, tudi v Klamidija Sloveniji. Tako smo v letu 2008 zabeležili 65 Klamidija je s 127 primeri v letu 2008 primerov zgodnjega sifilisa, kar glede na druga najpogostejša spo v Sloveniji. Povzro- leto 2007 pomeni 130-odstotno porast prijačajo jo določeni sevi znotrajcelične bakterije vljenih primerov. Poleg tega je bilo odkritih Chlamydia trachomatis. Prvi znaki se ponava- še 28 primerov poznega ali neopredeljenega di pojavijo po tednu ali dveh po okužbi. Mo- sifilisa. ški opazijo prozoren do motno bel izcedek Sifilis povzroči okužba z bakterijo Trepoiz sečnice, ki ne smrdi, in pogostejše, pekoče nema pallidum, poteka pa v več fazah. Prvi mokrenje. Podobni so tudi znaki pri žen- znaki se običajno pojavijo dva do tri tedne skah – boleče, pogostejše mokrenje, sluzast po prenosu okužbe. Pri primarnem sifibelkast izcedek, bolečine v spodnjem prede- lisu se na mestu vstopa bakterije v telo polu trebuha. Pomembno se je zavedati, da se javi neboleča razjeda s čvrstimi robovi, ki jo simptomi pojavijo le pri polovici okuženih imenujemo trdi čankar. Ta se v nekaj tednih moških in manj kot tretjini okuženih žensk. zaceli tudi brez zdravljenja, bolniki pa jo poŠtevilo prepoznanih okužb je torej bistveno gosto spregledajo, še posebno zato, ker ne nižje od dejanskega števila okuženih. Poleg povzroča hujših simptomov. Vseeno pa tega simptomi ponavadi izginejo tudi brez okužba v telesu napreduje. Po približno

A K T UA L N O | Spolno prenosljive okužbe – najpogostejše infekcijske bolezni

dveh mesecih se pojavijo simptomi sekundarnega sifilisa – nesrbeč izpuščaj po celem telesu, povečane bezgavke, razjede v ustih, gripi podobni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, glavobol. Tudi sekundarni sifilis lahko mine brez zdravljenja, bolnik pa preide v latentno fazo okužbe. Ta traja nekaj let, desetletij, včasih do konca življenja. Okuženi v tem obdobju ne občuti nobenih bolezenskih znakov sifilisa. Ko pride do zagona tretje, terciarne faze sifilisa, bolnik ni več kužen, ima pa hude posledice nezdravljene okužbe. Kažejo se lahko kot srčnožilni sifilis, sifilis živčevja in zelo redko kot benigni terciarni sifilis. K sreči je danes večina okužb prepoznana prej, preden bakterija povzroči nepovratno škodo na notranjih organih. Sifilis je ozdravljiv z antibiotiki, in sicer s penicilinom. Huda oblika bolezni je tudi konatalni sifilis, ki se razvije pri novorojencih, če pride do prenosa okužbe med porodom. V Sloveniji se zato izvaja presejalni test na sifilis za vse nosečnice. Nezdravljene okužbe imajo resne posledice. Gonoreja Gonoreja je druga od tako imenovanih klasičnih spolno prenosljivih bolezni. Stari imeni zanjo sta kapavica ali triper. Leta 2008 je bilo v Sloveniji 43 odkritih okužb, kar jo po pojavnosti uvršča na šesto mesto med spolno prenosljivimi okužbami. Povzročitelj gonoreje je bakterija Neisseria gonorrhoeae, katere edini gostitelj je človek. Znaki okužbe se pri moških pojavijo pogosteje in bolj zgodaj, v enem tednu po okužbi. Pogosto jih sili k mokrenju, uriniranje je boleče, pekoče, iz sečnice izteka gnojni izcedek. Tipično je, da izcedek opazijo zjutraj pred pr-

vim mokrenjem, imenujemo pa ga »bonjour kapljica«. Pri ženskah med okužbo in pojavom simptomov lahko mine več tednov, mesecev. Simptomi so precej podobni kot pri moških, torej pekoče, boleče uriniranje, rumenkast gnojen izcedek iz nožnice, srbenje. Kot vse ostale bakterijske spolno prenosljive bolezni je tudi gonoreja ozdravljiva z antibiotiki. Če je okužba nezdravljena, prav tako lahko povzroča neplodnost in zunajmaternično nosečnost. Prenosljiva je tudi z matere na otroka med porodom. Vedno je potrebno zdraviti tudi spolne partnerje okužene osebe. Genitalni herpes Najpogostejši povzročitelj genitalnega herpesa je virus herpes simplex tipa 2. Virus herpes simplex tipa 1 pa je tisti, ki povzroča največ primerov herpesa na ustnici. Vendar je možen prenos obeh tipov herpesa tudi na druge dele telesa. Za zaščito je zato nujno potrebno poskrbeti tudi pri oralnih spolnih odnosih. Na mestu vstopa virusa v telo se po približno enem tednu razvijejo mehurčki, napolnjeni z bistro, vodeno tekočino. Mehurčki počijo in za seboj pustijo bolečo razjedo, ki se zaceli v tednu ali dveh. Pri nekaterih ljudeh lahko ob prvem srečanju z virusom pride tudi do splošnih znakov, kot so slabo počutje, povišana telesna temperatura, povečane bezgavke, medtem ko se pri drugih mehurčki nikoli ne razvijejo in so vse življenje le prenašalci virusa. Virus po okužbi ostane v telesu do konca življenja in občasno povzroča ponovne zagone herpesa. Zdravimo lahko le simptome okužbe (npr. z aciklovirom). Okužena oseba lahko prenaša virus na svoje spolne partnerje tudi, če v

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

času spolnih odnosov nima vidnih znakov bolezni. Je pa dokazano, da imajo osebe, ki so že okužene z enim tipom virusa herpes simplex, ob okužbi z drugim tipom bolj milo obliko bolezni. Okuženi z eno SPO ima večjo verjetnost, da se okuži še s katero drugo SPO, vključno s HIV. Ogrožene skupine S spolno prenosljivo okužbo se lahko okuži vsaka spolno aktivna oseba, ne glede na starost, izobrazbo, socialni status ali spolno usmerjenost. Večjo verjetnost za

okužbo imajo osebe s tveganim vedenjem, kot je pogosto menjavanje spolnih partnerjev, nedosledna uporaba zaščite, vključenost v več vzporednih partnerskih odnosov. Temeljno vodilo zaščite pred vsemi spolno prenosljivimi boleznimi še vedno obstaja abc sistem: A – abstinenca (od tveganega spolnega vedenja) B – zvestoba (en spolni partner) C – dosledna uporaba kondomov kot edinega kontracepcijskega sredstva, ki učinkovito zmanjšuje možnost prenosa okužbe. ¶

N A Š A L E K A R N A

Kako deluje

Kašelj, pogosta nočna mora Lidija Pavlovič, mag. farm.

V zimskem času, ko smo dovzetnejši za prehladna obolenja, se s kašljem pogosto soočimo. Podnevi nas preseneti s silovitimi napadi, ponoči nam ne pusti spati. Vendar kašelj ni znak, ki bi ga v vsakem primeru morali zaustaviti, preprečiti. Kašljanje in kihanje sta refleksni obrambni dogajanji, ki čistita dihalne poti, v katerih so lahko tujki, sluz, gnoj. Kašelj oz. izkašljevanje je zato dostikrat potrebno pospešiti, da se dihalne poti hitreje in učinkoviteje sčistijo.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

K A K O D E L U J E | Kašelj, pogosta nočna mora

ašelj sprožijo vnetni, mehanični, toplotni ali kemični dražljaji, ki »zdramijo« senzorje – receptorje za kašelj v grlu, sapniku in sapnicah. Po živčnih poteh se signal prenese do centra za kašelj v centralnem živčnem sistemu. Posledično se aktivirajo dihalne mišice, ki sprožijo kašelj.

ašelj nastane tako, da se najprej sproži globok vdih, sledi mu sunkovit izdih, ki pa ga začasno ustavi zapora glasilk, zato tlak v dihalih naraste. Dovolj zvišan zračni tlak nato odpre glasilke in zrak preleti sapnik s skoraj zvočno hitrostjo. Kašelj je torej eksploziven izdih, ki iz dihal izloči neželeno vsebino, čezmerno sluz in tuje snovi. Kašelj sprožijo vnetni, mehanični, toplotni ali kemični dražljaji, ki »zdramijo« senzorje – receptorje za kašelj v grlu, sapniku in sapnicah. Po živčnih poteh se signal prenese do centra za kašelj v centralnem živčnem sistemu. Posledično se aktivirajo dihalne mišice, ki sprožijo kašelj. Vnetni dražljaj sta edem – oteklina in hiperemija – preobilje krvi v dihalni sluznici. Takšen dražljaj je navzoč pri bakterijskem ali virusnem bronhitisu, prehladu in kajenju. Mehanski dražljaj sprožijo vdihani prašni delci, skrčene dihalne poti pri bronhi-

alni astmi, izmeček, tujek, bolezenski izrastki, edem. Toplotni dražljaj je lahko posledica vdihanega vročega ali mrzlega zraka. Kemični dražljaj izzovejo dražeči plini, na primer cigaretni dim, klor, lahko pa tudi uporaba nekaterih zdravil neželeno učinkuje na dihala in zato povzroči kašelj. Kot stranski učinek pri jemanju določenih zdravil za zniževanje krvnega tlaka se lahko pojavi dolgotrajen suh in dražeč kašelj, ki ga je nesmiselno zdraviti s sirupi za pomirjanje kašlja. Predpisano zdravilo za zniževanje tlaka je potrebno zamenjati z drugim zdravilom, pri katerem kašelj kot stranski učinek ne bo izražen. Kašelj pa je lahko tudi psihičnega izvora in se odraža v dolgotrajnem pokašljevanju brez pravega organskega vzroka, kar imenujemo psihogeni kašelj. Pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti je pogosta tudi aspiracija tujka, saj v dihala lahko zaidejo celo drobne igračke.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Lek d. d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana 188309-SVN www.lek.si

Trajanje in pogostost kašlja V primeru prehladne okužbe dihal se kašelj običajno hitro razvije in tudi hitro izgine, to je v enem do dveh tednih. Če pa traja več kot tri tedne, je to dolgotrajen – kroničen kašelj, ki opozarja na resno obolenje, najpogosteje na astmo in kronični bronhitis oz. vnetje sluznice v sapnicah. Tudi pri prebolevanju oslovskega kašlja težave običajno trajajo tri do šest tednov. Kroničen kašelj je lahko tudi posledica stalnega draženja sluznice zaradi izpostavitve dražečim snovem, lahko na primer dimu pri aktivnem ali pasivnem kajenju. Pri akutnih vnetjih dihal se kašelj skoraj enako pogosto pojavlja preko celega dne. Pri

oslovskem kašlju so napadi kašlja izrazitejši in pogostejši ponoči. Ponoči je pogostejši tudi kašelj pri nekaterih alergičnih obolenjih dihal ter pri kroničnem vnetju sinusov. Psihogeni kašelj pa praviloma v spanju izgine. Oblike kašlja Zelo pomembno je, da prepoznamo različne oblike kašlja, da je zdravljenje pravilno. Pri produktivnem, »vlažnem« kašlju v dihalnih poteh nastaja veliko goste bronhialne sluzi, ki moti delovanje pljuč. Pojavi se v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor. Značilen je za bakterijske okužbe dihal.

Sa mo

. .. n enkrat na da ! ... ODPLAKNE kašelj stran Šumeče tablete Fluimukan z zdravilno učinkovino ACETILCISTEIN očistijo dihalne poti in pomirijo kašelj!

NOVO

K A K O D E L U J E | Kašelj, pogosta nočna mora

ri zdravljenju produktivnega kašlja želimo omehčati sluz, da jo bolnik laže izkašlja. Neproduktivni, suhi kašelj pa zdravimo tako, da kašelj umirimo z delovanjem zdravil na ceter za kašelj.

Neproduktiven, suh, dražeč kašelj ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavlja se v zaporednih sunkih brez izkašljane sluzi in izčrpava bolnika. Suho pokašljevanje se pojavi na začetku različnih virusnih obolenj dihal, pa tudi kadar so v vdihanem zraku prisotne dražeče snovi, kot je na primer dim, ter pri psihogenem kašlju. Lajajoči kašelj je običajno pridružen oteženemu, zelo glasnemu vdihovanju zraka ter hripavosti in je posledica oteženega prehoda zraka skozi predel grla. Prehod je otežen zaradi otekanja sluznice ali skrčenja mišic v področju glasilk oziroma neposredno pod ali nad njimi. Kašelj v napadih s pridruženim bruhanjem, zariplostjo in celo pomodrevanjem je zelo značilen za prebolevanje oslovskega kašlja, nekoliko podoben kašelj v napadih pa se lahko pojavlja tudi pri aspiraciji tujka in pri nekaterih kroničnih boleznih. Kašelj lahko ostane ves čas kašljanja suh, dražeč ali pa je le predhodna faza produktivnega kašlja, v katerega suh kašelj preide med procesom okrevanja.

Zdravljenje je odvisno od vrste kašlja Pri produktivnem kašlju dosežemo učinek z utekočinjenjem goste sluzi, ki se lažje izkašlja, oz. povzročimo pospešeno premikanje izločkov iz dihalnih poti. Hkrati tudi zmanjšamo dovzetnost pljuč za dodatne bakterijske okužbe. Cilj zdravljenja neproduktivnega kašlja je pomirjanje in odpravljanje kašlja z delovanjem na center za kašelj. Za blažitev kašlja so najprimernejši pripravki v obliki sirupov in čajev. Od rastlinskih pripravkov se za produktiven kašelj priporočajo izvlečki jegliča, timijana, bršljana, za suh, dražeč kašelj pa izvlečki sleza in trpotca. Samozdravljenje kašlja se ne svetuje otrokom, mlajšim od dveh let, nosečnicam in doječim mamicam, starostnikom in v primerih, če kašelj spremljajo alarmantni znaki: visoka vročina, bolečina v pljučih, piskajoče dihanje, zmedenost, oteklina obraza in občutljivost v predelu obnosnih votlin, lajajoč, glasen in doneč kašelj, izguba glasu, pojavljanje kašlja ob določenih urah ponoči,

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

kašelj s kiselkastim okusom v ustih, če kadilski kašelj ne pojenja po enem mesecu po opustitvi kajenja. Splošni ukrepi za blažitev kašlja Vlaženje vdihanega zraka: vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih, redkejša sluz se iz dihal tudi lažje odstrani kot gosta. Vlaženje se lahko izvaja s pomočjo posebnih naprav – inhalatorjev ali s ponavljanjem od 5- do 10-minutnih vdihavanj pare, kar storimo nad posodo ali v kopalnici, če spustimo močan curek vroče vode v banjo. Uživanje večjih količin tekočine: tekočina, ki jo zaužijemo v večjih količinah, prav tako pripomore k redčenju sluzi in s tem k lažjemu izkašljevanju. Čiščenje nosu: zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj, kašelj pa lahko izzove tudi zatekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo. V teh primerih s čiščenjem nosu ublažimo tudi kašelj. Pa ne pozabimo: dosledno upoštevajmo higieno kašljanja in kihanja (uporaba papirnatega robčka, ki ga po uporabi varno odvržemo v najbližji koš za smeti, če pri sebi nimamo robčka, kihamo in kašljamo v zgornji del rokava). Kašelj je torej opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti. Lažje ga obvladujemo, če poznamo njegov vzrok. Še posebej bodite pozorni, če kašelj traja več kot teden dni. Če ga v tem času ne premagamo oziroma se pojavijo dodatni zapleti, kot so visoka vročina, izpuščaji in glavobol, moramo brez dvoma obiskati zdravnika. ¶

Sinecod uËinkovito blaži suh, dražeË kašelj in tako zagotavlja nemoteno aktivnost preko dneva in miren spanec ponoËi. Sinecod je primeren za vso družino in ga dobite v obliki tablet, sirupa ali kapljic za otroke. Sirup in kapljice so prijetnega okusa in ne vsebujejo sladkorja. Sinecod dobite v lekarnah brez recepta.

www.medis.si

Pred uporabo natanËno preberite navodilo! O tveganju in neželenih uËinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom!

N A Š A L E K A R N A

Kako zdraviti

Zgodba mame s hčerko z obolenjem dihal

Naša pulmološka kalvarija Špela Gerbec

V svojem življenju res nikoli nisem potrebovala nujne medicinske pomoči, za nameček pa smo stanovali v bloku, kjer je bilo vsaj 20 različnih zdravnikov. Ljubezen me je obdržala v Ljubljani. In približno pol leta po drugem porodu se je začela naša pulmološka kalvarija. Tina, ki je se pridružila starejši Manci, je bila zgleden otrok v vseh pogledih. Dokler ji starejša sestra ni prinesla domov respiratorne virusne okužbe dihal, ki nas na tak ali drugačen način spremlja že skoraj leto dni.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

K A K O Z D RAV I TI | Naša pulmološka kalvarija

tarejša hčerka je dobila prvo vročino šele po nekaj tednih v vrtcu, Tina pa je, tudi preko sestrice, dobivala vrtičkarske viroze že veliko prej, saj je Manca po rojstvu sestrice ostala v vrtcu. Začelo se je z nedolžno virozo, polnim noskom in gnojnimi očmi. Bili so novoletni prazniki. Že tako smo obe komaj uspavali zaradi raket in petard, vendar se je Tina, ki je sicer že dolgo spala celo noč, neprenehoma prebujala. Ni in ni mogla spati, njeno dihanje je bilo pospešeno. Brez izkušenj na tem področju, sem jo zjutraj peljala na urgentno pediatrično pomoč na Metelkovo. Najprej slišim, da ima poln nos in meritve nasičenosti krvi s kisikom ne bodo pravilne. Pa sva šli od doma z očiščenim noskom. Ko sva končno na vrsti, naju pregleda dežurni zdravnik in nama odredi inhalacijo ventolina skupaj s fiziološko raztopino. Saturacija je bila dovolj visoka (95 % ali več), da naju pošlje domov. Ponovno se morava oglasiti čez nekaj ur, ko naj bi učinek zdravila že popustil.

Prvo, in ne zadnje srečanje s Pediatrično kliniko Ko se vrneva, je čakalnica nabito polna. Občutek imam, da smo samo številke. Pri ponovnem pregledu dobim zeleno luč, da je s Tino vse v redu in da lahko odideva domov. Ampak njeno dihanje ni bilo doma nič boljše. Dihala je s trebuščkom, vdirala se ji je jamica pod vratom ter rebra, zato zvečer, ko ji v spanju naštejeva več kot 50 vdihov v minuti, spet obiščemo urgenco. Tam nas takoj po ponovni inhalaciji zaradi akutnega bronhiolitisa in potrebe po dodatnem kisiku urgentno pošljejo v staro pediatrično kliniko (pk) na Vrazovem trgu. Ker je bil vikend, je bila prva pulmološka vizita šele v ponedeljek, ta-

koj pa je dobila »metuljčka«, preko katerega je dobivala zdravila in infuzijo, ter »brke«, ki jih je potrebovala za dodaten kisik. Zlate sestre preko celega dneva preverjajo otrokovo temperaturo, štejejo vdihe ter merijo nasičenost krvi s kisikom in glede na rezultate manjšajo volumen dodanega kisika. Za otroka je bil vse to seveda šok, še večji pa zame, saj je bila Tina izključno dojena, tam pa se dojenega otroka vedno tehta pred vsakim podojem in po njem. Zbujali so naju preko dneva in noči za inhalacije z ventolinom, redno smo čistili nosek, na začetku je dobivala tudi močne kortikosteroide. Posledično je dobila vnetje srednjega ušesa in antibiotik, ki ga je morala jesti z žličko, ki je do takrat sploh ni poznala. Na srečo smo se izognili vsaj še eni pogosti spremljevalki te bolezni, pljučnici. Tam sva ostali dober teden dni. V tem času sem lahko sobivala z njo, v sobi sem imela stol, ki se je ponoči raztegnil v posteljo, sobo sva si delili še z eno mamico in njeno hčerko. Pogoji za delo in bivanje so bili vse drugo kot dobri, starši smo bili brez sanitarij in tušev (uporabljali smo tiste za obiskovalce v pritličju). Kot doječi mamici so mi pripadali brezplačni obroki, ki so jih postregli v kletni menzi. Večkrat se je zgodilo, da do tja sploh nisem prišla, saj je bilo vsega dogajanja v sobi zares veliko. Počasi so nižali dodano količino kisika, podaljšali intervale z inhalacijami, in ko je Tina tudi v spanju pokazala, da je nasičenost višja kot 95 %, sva po dobrem tednu lahko odšli domov. Jaz utrujena, neprespana, željna snidenja z domačimi, saj obiskov praktično ni bilo, in polna vprašanj (tudi zakaj ravno Tina), a z veliko več znanja, kako tako bolezen prepoznati dovolj zgodaj in ukrepati.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

late sestre preko celega dneva preverjajo otrokovo temperaturo, štejejo vdihe ter merijo nasičenost krvi s kisikom in glede na rezultate manjšajo volumen dodanega kisika.

Akutni bronhiolitis je pošteno omajal imunski sitem To je bil konec le ene vmesne zgodbe in obenem začetek nove. Ker akutni bronhiolitis močno omaje otrokov imunski sistem, ki do tretjega leta starosti šele zori, smo bili prisiljeni sprejeti nekaj odločitev. Najbolj občutljivih je bilo prvih nekaj tednov, zato je starejša hčerka za nekaj časa odšla k babici in bila čez dan v vrtcu. Midve z mlajšo hčerko pa sva kraljevali doma, kjer kar nekaj časa nismo imeli nobenih obiskov. Komaj

sem čakala, da se je iz službe vrnil mož, da sem lahko šla malo na zrak in pogledat starejšo hčer. Zares počasi sva v Tininem 8. mesecu začeli z uvajanjem goste hrane, veliko kasneje kot njena sestra je začela sedeti, plaziti in govoriti, nezaupljivost do novih ljudi pa je ostala do danes. Trudimo se, da smo vsak dan na zraku, da kvalitetno in dovolj dolgo spi, da uživa pestro otroško hrano, občasno ji dodajamo vitamine in kolostrum. Poleti smo veliko časa preživeli na morju. Ob prvih znakih prehla-

K A K O Z D RAV I TI | Naša pulmološka kalvarija

da (zamašen nos, kašelj, zapackane oči) ukrepamo. Postala sem prava strokovnjakinja za čiščenje noska. Sama kuham fiziološko raztopino, s katero jima večkrat dnevno spiram nos, sledi pa še sesanje z Babyvacom. Punci sami opozarjata in prosita za čiščenje. Prve dneve pomaga tudi Operil P. Spremljam število vdihov v spanju (za Tinino trenutno starost naj bi jih v globokem spancu ne imela več kot 24). Vsaka viroza še ne povzroči bronhiolitisa in ne vodi v astmo Vendar je vsaka Tinina ali Mančina povišana telesna temperatura alarm. Zdaj vem, kako pomembno je izbrati pediatra, ki mu zaupaš, ki je dosegljiv in razumevajoč, ki te zna pomiriti. Zahvaljujoč naši pediatrinji dr. Meti Finžgar Perme pa mi je jasno, da vsaka viroza ne povzroči bronhiolitisa in vsak bronhiolitis ne vodi v astmo, čeprav je o njej pri Tinini starosti še prezgodaj govoriti. Skupaj z njo smo se odločili, da obe hčeri cepimo proti pnevmokoku, letos pozno jeseni pa smo se po tehtnem premisleku vsi cepili proti novi gripi. Tina je zaradi nezaupljivosti počasi sprejela vrtec, mami pa sem morala nazaj v službo. Zgodba se je kljub vsem ukrepom še dvakrat ponovila. Prvič še enkrat pozimi, a sva jo zaključili brez dodanega kisika, drugič pa letos jeseni. Tokrat se je zamenjala lokacija, saj so naju z rešilnim avtomobilom iz pediatrične urgence prepeljali v novo pk na Bohoričevi. Morda mi je bilo tokrat lažje tudi zato, ker sem vedela, kako se »stvari streže«, kako zdravljenje poteka, in predvsem zato, ker je Tina lahko že sodelovala. V tem času so ji pregledali specifične IgE-je (alergije) ter zaenkrat ovrgli sum na astmo, ki je pogosta

pri otrocih s ponavljajočimi se akutnimi bronhiolitisi, ki dobro odreagirajo na astmatično terapijo. Domov sva odšli z zaščitno terapijo. Tino smo preko zime izpisali iz vrtca in jo v varstvo zaupali babici in dedku. Striktno izvajamo preventivne ukrepe proti širitvi virusov: pogosto umivanje rok, razkuževanje, izogibanje prostorom, kjer je veliko ljudi, ne hodimo na obiske. Dobri decembrski možje so nam prinesli pulzni oksimeter, s katerim lahko v rizičnih trenutkih, ko nisem prepričana, ali ima Tina spet dihalno stisko ali ne, dovolj natančno ocenim nasičenost krvi s kisikom. Uporabljam »astmatični semafor«, ki nam pomaga oceniti njeno stanje, doma in na vseh potovanjih imamo s seboj venotolin z masko Babyhaler, stekleničko fiziološke raztopine, brizge za čiščenje noska in Operil P. Podpiram idejo o uvrstitvi cepljenja proti pnevmkoku, pa tudi rota virusu, na listo brezplačnih, a neobveznih cepljenj. Kot mamici brez izkušenj s tako boleznijo mi je bilo na začetku vse novo. S pomočjo osebja pulmološkega oddelka Pediatrične klinike, naše pulmologinje dr. Marine Praprotnik, naše izbrane pediatrinje dr. Mete Finžgar Perme ter družine zdaj skupaj skrbimo, da se zgodba ne bi več ponovila, oziroma jo vsi skupaj znamo prepoznati zgodaj, kar je pri tako majhnih otrocih, kot je Tina, ki še ne govori, najbolj pomembno. Veliko informacij in pomoči sem našla seveda na spletu, predvsem na portalu Med.Over.Net, kjer na forumu Pediatrija svetuje tudi dr. Tanč. Hvala vsem skupaj. ¶

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Pripravljeni na gripo in prehlad. Z Lekovimi specializiranimi zdravili proti zimskim obolenjem.

ODPORNOST ORGANIZMA ZAMAŠEN NOS

BOLEČE GRLO

Preverjena Lekova zdravila proti vsem simptomom gripe in prehlada.

ŽE OB PRVIH ZNAKIH

KAŠELJ

NOVO! Torbica proti gripi in prehladu!

Odslej v priročni torbici s petimi zdravili in poučno zloženko.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

N A Š A L E K A R N A

Zdravilne rastline

Vprašajte strokovnjaka

Drage bralke in bralci, vabimo vas, da vprašanja in opis svojih težav pošljete na naslov Entrapharm d. o. o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti urednistvo@nasa-lekarna.si. Skupaj z našim partnerjem, podjetjem Medex, bomo skušali poiskati odgovore. Moj štiriletni sin ima pozimi dostikrat moker kašelj, iz nosa pa mu skorajda celo zimo ne moremo zaustaviti goste rumenkaste sluzi. Mu je bolje pomagati z zdravili/prehranskimi dodatki, da bo še bolj izkašljeval sluz, ali obstaja način, kako zmanjšati sluz? Pediatrinja svetuje, da naj bo vseeno veliko na svežem zraku, a kaj, ko se potem celo zimo vleče smrkanje. Prosim, pomagajte z nasvetom. Marjan iz Ribnice Sluz nastaja zaradi povečanih vnetij v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti, in je vsekakor potrebno, da se izloči. Priporočam uživanje Medexovega medenega sirupa Apisirup, ki vsebuje med, propolis, slez in timijan. Med je sladek in sirupast in deluje pomirjajoče na vneto grlo, predvsem pa vsebuje antioksidante – bioflavonoide, ki delujejo proti mikroorganizmom in krepijo odpornost organizma. Poleg sladkorjev, kjer prevladujeta glukoza in fruktoza, vsebuje med vrsto vitaminov in mineralov, predvsem kalcij, kalij in magnezij. Že Hipokrat, oče zdravstva, je navajal, da med lajša izkašljevanje ter olajšuje kašelj in dihanje. Med je naravni ekspektorant, ki pomaga izkašljevati sluz. Sluz omehča in tako se lažje odtrga in potuje naprej. Vdihavanje vlažnega zraka pripomore k redčenju sluzi, in ker se redkejša sluz iz dihal lažje izloči kot gosta, naj bo otrok čim več na svežem zraku. Tudi v stanovanju poskrbite, da zrak ne bo preveč suh. Za krepitev odpornosti pa priporočam Medexov Probio aktiv, ki vsebuje registrirane seve mlečnokislinskih bakterij v vrečkah za enkratno uporabo in je še posebej priporočljiv za otroke. V pakiranju je 10 vrečk, ki zadostujejo za enomesečno uživanje. Izdelek se uživa zaporedoma 10 dni v mesecu, tako da se ga raztopi v vodi in zaužije pred ali med obrokom. Uživamo ga več mesecev zaporedoma.

Zanima me ali izdelki iz medu lahko upočasnijo tudi proces staranja kože in na kakšen način ohranjajo vitalnost kože? Kolikšno količino medu priporočate dnevno ali tedensko, da so rezultati vidni, če to resnično drži. Sama namreč zelo verjamem v moč narave, in ne kemije. Anuška iz Ljubljane Med, matični mleček in cvetni prah delujejo antioksidativno na celoten organizem in ugodno vplivajo tudi na kožo. Priporočam dnevno uživanje štirih velikih žlic temnejšega medu, kot so gozdni, hojev in kostanjev med, najmanj 30 dni. Raziskovalci so odkrili, da obstaja neposredna povezava med porabo medu in količino fenolnih antioksidantov v plazmi, ki nas ščitijo pred prezgodnjim staranjem in sodobnimi kroničnimi boleznimi. Tudi matični mleček je močen antioksidant. Vsebuje edinstveno 10 HDA (10-hidroksi-decensko kislino), ki deluje antibakterijsko, protivnetno, uravnava imunski sistem, zavira procese staranja ter ugodno deluje na fibroplastne celice, ki so pomembne za proizvodnjo kolagena, ki s staranjem upada. V Medexu smo standardizirali vsebnost 10 HDA (bioaktivna snov, s katero lahko izmerimo, kako dober je matični mleček) v naših izdelkih tako, da lahko konstantno zagotavljamo vrhunsko kakovost. Priporočamo uživanje kapsul ali fiol Gelee royale. V eni kapsuli je 350 mg matičnega mlečka, v eni fioli pa 500 mg. Uživajte ga zjutraj na tešče. Cvetni prah je tudi pripomoček za pomlajevanje kože, saj vsebuje aminokisline, vitamine, rudninske snovi in polifenole. Uživamo ga eno jedilno žlico na tešče, pred uživanjem pa mu je potrebno poškodovati celulozno ovojnico, da organizem lahko izkoristi njegove hranilne snovi. Poškodujemo jo lahko z mletjem, namakanjem v tekočini ali tako, da ga zgrizemo med zobmi. Tako cvetni prah kot matični mleček moramo uživati najmanj 30 dni.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

ki lahko zavirajo rast rakavih tumorjev na prsih, prostati, debelem črevesju in grlu. Kupite jih lahko v Medexovi prodajalni na Miklošičevi cesti 30 v Ljubljani. Rožni koren (Rhodiola rosea), ki ga najdete v Medexovem izdelku Stres kontrol, pa je Nekje sem prebrala, da so rožni koren upo- adaptogena rastlina, ki krepi odpornost na stres in stabilizira rabljali tudi za zdravljenje raka. Ali ga torej čustva. Preliminarne raziskave kažejo, da lahko rožni koren priporočate tudi pri posebni prehranski dieti poveča učinek kemoterapevtikov in izboljša obrambno spoob prvi kemoterapiji? Katere rastline mi pri- sobnost organizma ljudem z rakom na mehurju. Za izboljšaporočate za čaje, ki mi dobro denejo, ob nje splošnega počutja in krepitev odpornosti pa vam vsekazdravljenju raka? Predvsem me zanimajo ze- kor priporočamo uživanje izdelka Gelee royale. Matični mleček je resnični zaklad narave, ki ga uporabljajo že tisočlišča za dvig odpornosti ob kemoterapiji. letja in vam bo lahko v pomoč pri hitrejšem okrevanju. Pred Rebeka Spore gobe Granoderma lucidum se uporabljajo kot pod- uživanjem pa se vsekakor posvetujte s svojim zdravnikom. porna pomoč pri zdravljenju raka. Ima izrazito zmožnost povečanja telesnih imunskih funkcij in s tem porast samoo- Jana Potokar, vodja razvoja v Medexu brambne sposobnosti proti tumorju. Na Japonskem so v Veliko zdravja vam želita Medex in laboratorijskih poskusih na živalih odkrili, da ima goba snovi, uredništvo revije Naša lekarna. Čebelji proizvodi ne delujejo ugodno samo na posamezne organe, temveč na celoten organizem. Z njimi si boste okrepili tudi odpornost in izboljšali splošno počutje.

N A Š A L E K A R N A

Medicinsko zrcalo

Klinična uporaba probiotikov doc. dr. Rok Orel, dr. med., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, ukc Ljubljana

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

M E D I C I N S K O ZRCALO | Klinična uporaba probiotikov

P Zaradi trenutne priljubljenosti probiotikov mnogo izdelovalcev živilskih izdelkov, redkeje prehranskih dopolnil, označuje svoje izdelke kot probiotične. In to tudi če za njihovimi izdelki ne stojijo resne raziskave, ki bi učinkovitost dokazale v klinični praksi. Izogibajmo se probiotičnim izdelkom, ki naj bi koristili za vse namene. Za njimi stoji ponavadi le oglaševanje, in ne z dejstvi podprta znanost. Zato je za zdravnika in farmacevta pomembno, da pozna resnične lastnosti posameznega izdelka, saj bo le tako lahko pravilno in odgovorno svetoval svojim bolnikom o izbiri pravega probiotika za njihove potrebe.

robiotični sevi imajo nekaj lastnosti, ki jih ločijo od drugih sorodnih bakterij. Večina raziskav je pokazala, da je za učinkovitost ključnega pomena, da probiotične bakterije pridejo na mesto delovanja žive in v zadostnem številu. Zato je pomembno, da probiotični preparat vsebuje zadostno količino živih bakterij določenega seva in da so te bakterije sposobne preživeti prehod skozi »neprijazno« okolje zgornjega dela prebavil in se vsaj za nekaj časa naseliti in razmnoževati v delih črevesa, kjer lahko učinkujejo. Prav tako je pomembno, da so učinki posameznega bakterijskega seva specifični. Sevi, ki imajo dokazano učinkovitost pri neki indikaciji, so pogosto povsem neučinkoviti pri drugi. Za primer: sev, ki se je izkazal izvrstno pri zdravljenju akutne virusne driske, je lahko povsem neučinkovit pri preprečevanju driske zaradi jemanja antibiotikov. Zakaj? Mehanizmi nastanka teh bolezni so različni, različno pa je tudi delovanje različnih probiotičnih bakterij v črevesu. S stališča zdravstvene stroke in uporabnika je seveda najpomembnejše, da je probiotični preparat učinkovit pri indikaciji, zaradi katere ga jemljemo. Učinkovitost in varnost posameznega probiotika mora biti dokazana s kakovostnimi bazičnimi in predvsem kliničnimi raziskavami. Šele takrat lahko govorimo o resničnem probiotiku. Delovanje probiotikov Naše črevo gosti več sto do tisoč različnih vrst bakterij. Število bakterijskih celic v telesu je vsaj desetkrat večje od števila celic človeškega organizma. Črevesne bakterije s presnovo neprebavljenih sestavin hrane v črevesu opravljajo ogromno presnovno delo, ki je večje celo od dela največjega presnovnega organa v človeškem organizmu, jeter. Pri bakterijski presnovi v črevesu nastaja vrsta snovi, ki so ključne za delovanje in zdravje organizma, od kratkoverižnih maščobnih kislin, s katerimi se hranijo črevesne celice, do vitaminov, npr. vitamina k, ki je pomemben za tvorbo faktorjev strjevanja krvi. Seveda pa so posledice presnove nekaterih vrst črevesnih bakterij lahko tudi škodljive, npr. različne toksične in rakotvorne snovi ter snovi, ki spodbujajo vnetje. Probiotične bakterije imajo seveda presnovne lastnosti, ki so ugodne za človeški organizem.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

revo je največji imunski organ v telesu, saj se prav v njem naš organizem srečuje z največ vplivi iz okolja, od molekul iz hrane do tujih mikroorganizmov. Zato je črevo mesto nenehnih imunskih dogajanj. Zdravju koristne črevesne bakterije, med katere spadajo tudi probiotiki, po eni strani spodbujajo črevesni imunski sistem k večji učinkovitosti pri obrambi proti črevesnim okužbam, po drugi strani pa »pomirjajo« pretiran črevesni imunski odziv na običajne okoljske dejavnike, ki se v bolezenskih razmerah kaže kot kronično črevesno vnetje ali alergijske reakcije.

Probiotične bakterije utrjujejo funkcijo črevesne pregrade. Preprečujejo ali zmanjšujejo možnosti, da črevo poselijo mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Čeprav vsi mehanizmi, s katerimi probiotiki preprečujejo razrast in delovanje škodljivih mikroorganizmov, niso znani, vemo, da lahko koristne bakterije s škodljivimi tekmujejo za hrano, mesta pritrjevanja, življenjski prostor in izločajo v črevo antibiotične snovi, ki preprečujejo rast škodljivih mikroorganizmov. Poleg tega prek subtilne komunikacije s črevesnimi celicami neposredno večajo odpornost črevesa pred okužbo. Vplivajo lahko na sestavo črevesne sluzi in na prehodnost črevesne sluznice. Črevesni imunski sistem Črevesne bakterije so ključni dejavnik za zorenje in uravnavanje delovanja črevesnega imunskega sistema. Črevo je največji imunski organ v telesu, saj se prav v njem naš organizem srečuje z največ vplivi iz okolja, od molekul iz hrane do tujih mikroorganizmov. Zato je črevo mesto nenehnih imunskih dogajanj. Zdravju koristne črevesne bakterije, med katere spadajo tudi probiotiki, po eni strani spodbujajo črevesni imunski sistem k večji učinkovitosti pri obrambi proti črevesnim okužbam, po drugi strani pa »pomirjajo« pretiran črevesni imunski odziv na običajne okoljske dejav-

M E D I C I N S K O ZRCALO | Klinična uporaba probiotikov

nike, ki se v bolezenskih razmerah kaže kot kronično črevesno vnetje ali alergijske reakcije. Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi potujejo tudi v oddaljene organe, kot so dihala, sečila, rodila ali dojka, in vplivajo na imunska dogajanja v njih. Zato lahko nekateri probiotiki ugodno vplivajo tudi na okužbe in vnetna dogajanja v teh organih.

V uporabi so probiotični preparati, ki vsebujejo le čiste seve ene vrste bakterij, in takšni, ki so skrbno načrtovana mešanica več sevov. Najpomembnejše je, da je učinkovitost posameznega preparata dokazana v praksi, se pravi s kakovostnimi kliničnimi raziskavami pri bolnikih z določeno boleznijo ali motnjo.

Izbira enega ali več probiotičnih sevov v preparatu Vprašanje je podobno kot pri vinu: čista sorta ali idealno izbrana mešanica sort (»blend«)? Dejstvo je, da znanstveniki na bazični ravni proučujejo predvsem učinke posameznega seva. Vemo, da ima lahko posamezen sev v določenem odmerku določene učinke. Z mešanjem različnih sevov skušajo izdelovalci doseči sodelovanje, sinergizem različnih probiotičnih bakterij. Če želimo tako izdelati idealen probio tični preparat za preprečevanje driske zaradi jemanja antibiotikov, lahko izberemo sev, ki bo s tvorbo protiklostridijskih dejavnikov preprečeval razmnoževanje Clostridium difficille, ki je najpogostejši povzročitelj drisk zaradi jemanja antibiotikov. Prav tako lahko izberemo sev, ki bo razgrajeval klostridijske toksine, ali pa takega, ki bo preprečeval njihov dostop do črevesnih celic, kjer bo ugodno vplival na sintezo črevesne sluzi. Lahko si pomagamo še s sevom, ki bo spodbudil črevesni imunski sistem, da bo ta učinkoviteje uničeval zdravju škodljive bakterije. Lahko pa kombiniramo vse omenjene seve. In takrat je lahko preparat veliko učinkovitejši. V uporabi so probiotični preparati, ki vsebujejo le čiste seve ene vrste bakterij, in takšni, ki so skrbno načrtovana mešanica več sevov. Najpomembnejše je, da je učinkovitost posameznega preparata dokazana v praksi, se pravi s kakovostnimi kliničnimi raziskavami pri bolnikih z določeno boleznijo ali motnjo. Probiotiki in okužbe Največ raziskav o učinkovitosti probiotikov je bilo narejenih prav pri črevesnih okužbah. Vrsta raziskav je dokazala, da nekateri probiotiki skrajšajo čas prisotnosti simptomov in omilijo potek črevesnih okužb. Pri tem je pomembno poudariti, da so nekateri probiotiki bolj učinkoviti pri zdravljenju virusnih okužb, drugi pa bakterijskih. Črevesne okužbe oz. driske, ki se pojavljajo na potovanjih v tuje, pogosto eksotične kraje, večinoma povzročajo

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

oportunistične bakterije, ki domačinom ne delajo težav. Njihova črevesna mikroflora in imunski sistem sta »prilagojena« na te pogojno patogene bakterije. Ko pa se kot turist prvič srečamo z njimi, se pojavi črevesno vnetje, ki se kaže kot driska, z bruhanjem ali brez njega. Čeprav gre večinoma za nedolžne, nekaj dni trajajoče okužbe, nam lahko krepko pokvarijo počitnice. Zato je v probiotičnih preparatih, ki so namenjeni preprečevanju drisk na potovanjih, izbor probiotičnih sevov takšen, da preprečuje predvsem okužbo in razrast pogojno patogenih bakterijskih vrst. Torej gre za drugačen izbor kot pri probiotikih, namenjenih za zdravljenje črevesnih okužb v domačih krajih, ki jih v večini primerov ne povzročajo bakterije, ampak črevesni virusi. Podobno je pri driskah zaradi jemanja antibiotikov. Jemanje antibiotikov najraje primerjam z vojno, v kateri je tudi ogromno civilnih žrtev. Antibiotiki namreč poleg škodljivih pobijejo tudi kupe neškodljivih, celo koristnih črevesnih bakterij. To omogoča razrast odpornim vrstam, med njimi tudi takšnim, ki lahko povzročijo črevesno vnetje in drisko. Med njimi so najpomembnejši klostridiji. Zato morajo probiotični preparati, ki so namenjeni preprečevanju drisk ob jemanju antibiotikov, vsebovati predvsem bakterijske seve, ki onemogočajo razrast klostridijev in drugih pogojno škodljivih, a na antibiotike odpornih bakterij. Pomembno pa je vedeti, da so probiotiki za preprečevanje drisk na potovanjih in drisk ob zdravljenju z antibiotiki bistveno učinkovitejši, če jih jemljemo preventivno, se pravi, ko gremo na pot ali začnemo jemati antibiotik, in ne šele takrat, ko se driska že pojavi. Nekateri probiotiki z vplivom na črevesni, s tem pa tudi na celoten imunski sistem, večajo odpornost celotnega organizma. Zato lahko zmanjšajo tudi možnost za pojav okužb dihal, sečil, rodil itd. Probiotiki in črevesna vnetja Probiotiki lahko prek delovanja na črevesni imunski sistem ugodno vplivajo ne le na vnetje, ki je nastalo zaradi črevesne okužbe, ampak tudi na tiste vrste vnetij, ki niso neposredno odvisna od okužb. Tak primer je uporaba probiotikov pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Probiotiki in funkcionalne motnje prebavil Funkcionalne motnje so najpogostejši vzrok za simptome

M E D I C I N S K O ZRCALO | Klinična uporaba probiotikov

v prebavilih. Tiste najpogostejše, kot sta kronično zaprtje in sindrom razdražljivega črevesa, naj bi prizadele kar deset do dvajset odstotkov populacije. Vseh vzrokov za njihov nastanek še ne poznamo. Vemo pa, da ima pri teh motnjah najpomembnejšo vlogo nepravilno delovanje črevesnega živčevja. Posledica je po eni strani prevelika občutljivost črevesa za dražljaje, po drugi pa njegova nenormalna reaktivnost, ki se kaže s povečano (driska) ali zmanjšano (zaprtje) gibljivostjo. Nekateri probiotični sevi so dokazano učinkoviti pri lajšanju funkcionalnih prebavnih motenj. Bakterijske vrste, ki tvorijo veliko kratkoverižnih maščobnih kislin, zakisajo črevesno vsebino, to pa spodbuja črevesno peristaltiko. Poleg tega lahko povzročijo probiotiki razmnoževanje črevesnih bakterij, povečanje njihovega števila in mase, s tem pa povečanje količine črevesne vsebine. Večanje mase bakterij prek raztezanja stene spodbuja črevesno gibljivost pri ljudeh s kroničnim zaprtjem. V znanstvenih raziskavah so ugotovili, da jemanje nekaterih probiotikov dejansko skrajšuje čas potovanja črevesne vsebine po črevesu in zato ublaži zaprtje. Dostikrat ima pri nastanku črevesnih funkcionalnih težav pomembno vlogo tudi blago črevesno vnetje. Probiotične bakterije s protivnetnim delovanjem zato ponavadi ublažijo takšne motnje. Tudi sevi, ki zmanjšujejo tvorbo črevesnih plinov, lahko pripomorejo k boljšemu počutju bolnikov s funkcionalnimi motnjami. Probiotiki in presnovne motnje Črevesna mikroflora je največji »presnovni organ« v telesu. Zato lahko z njenim spreminjanjem vplivamo na presnovo. Najbolj znan primer je preprečevanje težav zaradi laktozne intolerance, če uživamo probiotike, ki vsebujejo encime, ki razgrajujejo mlečni sladkor. V zadnjih letih se je izkazalo, da se črevesna mikroflora debelih in vitkih posameznikov razlikuje. Zato skušajo znanstveniki najti seve, ki bi pomagali ohranjati vitkost in bi lahko s tem vplivali ne le na videz, ampak tudi na tveganje za obolevanje zaradi presnovnih motenj, ki so eden glavnih vzrokov obolevnosti in smrtnosti v razvitem svetu. ¶

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

N A Š A L E K A R N A

Otroci in mladostniki

Mladi – ali so res zdravi? asist. mag. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. socialne medicine Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Mladi so praviloma zdravi in njihove zdravstvene težave ter bolezni so v veliki meri povezane z značilnostmi rasti in razvoja ter življenjskim slogom, ki vpliva na njihovo telesno, duševno, duhovno in družbeno zdravje. Med mladimi je umrljivost nizka in resne kronične bolezni so redke, a vsaka smrt v tem obdobju predstavlja veliko izgubo in večina prezgodnjih smrti je preprečljivih (nezgode, samomori, nasilne smrti, smrti, povezane z nosečnostjo, itd.).

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI | Mladi – ali so res zdravi

ajpogostejši zunanji vzrok poškodb so prometne nezgode (51 %) in samomori (28 %). Problem poškodb pri mladih je pogojen z dejavniki, kot so tvegano vedenje, izpostavljenost, neizkušenost, in dejavniki, ki izvirajo iz življenjskega sloga, npr. utrujenost, stres in naporen vsakdanjik.

Poškodbe v prometu in prostem času V Sloveniji na leto umre povprečno 268 mladih (15–29 let), največ zaradi poškodb in zastrupitev (75 %). Najpogostejši zunanji vzrok poškodb so prometne nezgode (51 %) in samomori (28 %). Problem poškodb pri mladih je pogojen z dejavniki, kot so tvegano vedenje, izpostavljenost, neizkušenost, in dejavniki, ki izvirajo iz življenjskega sloga, npr. utrujenost, stres in naporen vsakdanjik. Slovenija se uvršča v prvo četrtino držav eu 27 po stopnji umrljivosti mladih v prometu. Vsako leto v prometu umrejo povprečno 103 mladi, ki so poškodovani kot osebe v avtomobilu (59 %) in motoristi (26 %), poškodbe v prometu pa so tudi glavni razlog za zdravljenje v bolnišnici (letno 1.826 mladih). Mladi so ogroženi predvsem zaradi neizkušenosti, iskanja vznemirljivosti, precenjevanja svojih sposobnosti, nižje tolerance na alkohol, prehitre vožnje, neuporabe varnostnih pasov, negativnega vpliva sopotnikov vrstnikov ter vožnje ponoči in za konec tedna. Poleg prometnih nezgod so med mladimi pogoste tudi poškodbe v

prostem času, ko se mladi smrtno poškodujejo predvsem zaradi padcev in akutnih zastrupitev. Več kot polovica smrti zaradi padcev je posledica padca v gorah, pri čemer je umrljivost moških 2,4-krat višja kot umrljivost žensk. Mladi moški umirajo 4-krat pogosteje tudi zaradi akutnih zastrupitev (s prepovedanimi drogami, predvsem s heroinom), v bolnišnici pa so največkrat zdravljeni zaradi zastrupitve z alkoholom. Poškodbe, ki so nastale pri športnem udejstvovanju mladih, pa predstavljajo 30–40 % vseh hospitalizacij zaradi poškodb mladih v prostem času. Duševno zdravje in samomor Zadovoljstvo z življenjem kaže na duševno blagostanje in pozitivno duševno zdravje, v Sloveniji pa je kar 13 % petnajstletnikov in 22 % petnajstletnic nezadovoljnih s svojim življenjem, več iz družin z nižjim socialnoekonomskim statusom. Pogoste so psihosomatske težave, saj tretjina petnajstletnikov poroča, da vsaj enkrat tedensko ne morejo spati, so nervozni, razdražljivi oziroma imajo

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

glavobol. Poleg tega je bila med srednješolci ugotovljena klinično pomembna stopnja depresivnosti, pri 21 % fantov in 42 % deklet. Poleg depresivne simptomatike izstopajo težave s samopodobo in vzpostavljanjem pravih prijateljstev. Mladi zato prek nekaterih oblik tveganega vedenja, npr. uporabe alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, iščejo razumevanje in sprejemanje s strani vrstnikov, lajšajo neugodna čustva, razpoloženja in nezadovoljstvo s seboj. Po podatkih raziskave espad je v zadnjem mesecu pred anketiranjem 29 % srednješolcev kadilo cigarete, 22 % jih je uživalo marihuano in 8 % druge prepovedane droge. Vendar v Sloveniji izstopa pitje alkoholnih pijač, ki je družbeno najbolj sprejemljivo.

Kar 28 % petnajstletnikov redno uživa alkoholne pijače, 87 % srednješolcev je pilo alkoholne pijače v zadnjem letu in 43 % jih je bilo opitih. Prav tako 7 % odraslih med 25. in 29. letom starosti uživa preveč alkoholnih pijač, višji delež čezmernih pivcev pa je med manj izobraženimi. Nizko samospoštovanje in slaba samopodoba sta pri slovenskih mladostnikih tudi najbolj (bolj kot depresija) izstopajoča dejavnika za samomorilno tveganje. V Sloveniji je samomor drugi glavni vzrok smrti mladih, stopnja umrljivosti pa je 1,8-krat višja v primerjavi s povprečjem v eu 27. Vsako leto si življenje vzame povprečno 56 mladih, 145 pa jih je zdravljenih v bolnišnici zaradi poskusa samomora.

V LEKARNI TUDI DARILO ZA VSAKOGAR

MUPI SLIKANICA

MUPI NAŠ PRIJATELJ JE,

Žvečljive tablete Ekolostrum MUPI vsebujejo polnovredni, 100 % naravni kolostrum biološke pridelave in so dodatno obogatene z laktoferinom, ki pripomore k naravni obrambi telesa.

ON POZNA DOBROTE VSE. MUPI RES RAD VEÈI, ZDRAVJE S TEM OSREÈI.

In še to … žvečljive tablete MUPI imajo res slasten okus! MUPIJA poiščite v lekarnah, specializiranih trgovinah in na www.ekolostrum.com/mupi. MUPI slikanica na voljo tudi prek spletne strani. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI | Mladi – ali so res zdravi

Pogostejša akutna obolenja mladih Mladi povprečno dvakrat letno potrebujejo pomoč izbranega zdravnika, najpogosteje zaradi bolezni dihal, poškodb, zastrupitev in infekcijskih bolezni, pri specialistu pa so obravnavani predvsem zaradi poškodb, zastrupitev in bolezni oči in kože, mladostniki in mlajši moški pa tudi zaradi mišično-kostnih bolezni. Pri mladih ženskah so bolezni spolovil in bolezni, povezane z nosečnostjo, med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami. Na zdravljenje v bolnišnico je sprejetih letno več kot 8.000 mladostnikov, največkrat zaradi poškodb, bolezni prebavil ter dihal, in več kot 28.000 mlajših odraslih; moški predvsem zaradi poškodb in bolezni prebavil, ženske pa zaradi nosečnosti in poroda ter bolezni sečil in spolovil. Mladi danes v povprečju prej začnejo s spolnim življenjem kot nekoč (23 % dijakov prvega in 53 % dijakov tretjega letnika je že spolno aktivnih). Zgodnejša spolna dejavnost je povezana z bolj tveganim spolnim vedenjem, manj pogosto uporabo kondoma pri prvem spolnem odnosu, mladostniškim materinstvom in večjim tveganjem za spolno prenosljive okužbe. Ugodno pa je, da je v splošnem porasla uporaba zanesljive kontracepcije, predvsem kontracepcijskih tablet. V zadnjih letih jih je v povprečju uporabljala vsaka tretja mladostnica, ki je že imela spolne odnose. Pogostejša uporaba kontracepcije se odraža v upadu števila mladostniških nosečnosti in dovoljene splavnosti, kar nas trenutno uvršča med države z najnižjimi stopnjami mladostniških nosečnosti v Evropi. V na-

sprotju z zgodnejšim spolnim življenjem pa se mladi odločajo za življenje v dvoje in rojstvo prvega otroka v poznejših letih kot starejše generacije. Povprečna starost matere ob porodu je v zadnjih desetih letih porasla za več kot dve leti in leta 2008 dosegla že 30 let. Žal je višja starost mater povezana tudi z večjim številom zapletov med nosečnostjo. Kronična obolenja mladih Med kroničnimi boleznimi so pri otrocih in mladih v ospredju astma in alergijske bolezni, za katerimi oboleva 14 % mladostnikov in 10 % mlajših odraslih. V porastu je tudi sladkorna bolezen tipa 1, v nekaterih razvitih državah pa že opažajo porast sladkorne bolezni tipa 2 pri otrocih in mladostnikih zaradi nezdravega življenjskega sloga. V Sloveniji znaša prevalenca sladkorne bolezni med 15. in 24. letom 0,6 %, med 25. in 34. letom pa 0,8 %. Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se mladi srečujejo s težavami uravnavanja primerne telesne teže in okvarami mišično-skeletnega sistema, ki se prenašajo tudi v odraslo dobo. Mišično-kostne bolezni so med prvimi petimi vzroki za začasno odsotnost z dela mladih delavcev. Naraščajoč trend prekomerne telesne teže in debelosti je eden pomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in raka. Med 15- in 16-letniki je prekomerno prehranjenih že 17 % fantov (debelih 6 %) in 15 % deklet (debelih 4 %), med mlajšimi

Asist. mag. Mateja Rok Simon, dr. med., specialistka socialne medicine je raziskovalka v Centru za proučevanje zdravja prebivalcev na Inštitutu za varovanje zdravja rs. Osrednje področje njenega dela je raziskovanje problema poškodb in promocija varstva. Barbara Mihevc Ponikvar, dr. med., je raziskovalka v Centru za proučevanje zdravja prebivalcev na Inštitutu za varovanje zdravja rs. Osrednje področje njenega dela je proučevanje reproduktivnega zdravja oziroma zdravja žensk.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

draslimi pa je prekomerno prehranjenih 25 o % in 6 % debelih. Slovenija se med 41 evropskimi in severnoameriškimi državami po deležu prekomerno prehranjenih in debelih 15-letnikov uvršča v prvo tretjino držav. Za mlade so značilne slabe prehranjevalne navade, prepogosto jedo energijsko goste jedi, sladke in slane prigrizke in pijejo sladkane pijače. Uživajo premalo rib, dekleta pa tudi premalo mleka, mlečnih izdelkov in mesa. Zaužijejo premalo obrokov in se neredno prehranjujejo. Prav v starostni skupini 25– 29 let je bil delež polnoletnih oseb, ki so poročale nezdravo prehranjevanje, povezano s prekomerno prehranjenostjo, najvišji (47 %). Telesna dejavnost blagodejno vpliva na zdravje mladih in izboljša njihovo kakovost življenja. Žal je raziskava pokazala, da je do-

volj aktivnih le slaba tretjina slovenskih 15-letnikov, stanje pa se z leti slabša. Poleg tega s starostjo delež telesno aktivnih upada, med tistimi, ki se redno rekreirajo, je več fantov in mladih iz družin z visokim socialno-ekonomskim statusom. Glede na epidemiološke podatke in obstoječe strateške dokumente na področju zdravja in zdravstvenega varstva se bo potrebno v prihodnje pozorneje usmeriti v zmanjševanje zdravstvenih razlik med skupinami mladih, ki nastanejo zaradi večje izpostavljenosti socialno-ekonomskim dejavnikom tveganja za zdravje, kot so revščina, nezaposlenost, nizka izobrazba, neurejene družinske razmere in pomanjkljivo podporno socialno okolje. ¶

Supradyn za dobro počutje V zimskem času samo s hrano le stežka pridobimo ustrezno količino in razmerje vitaminov in mineralov, zato je priporočljivo, da jih zaužijemo tudi s prehranskimi dopolnili ter tako telo imunsko okrepimo in zaščitimo pred boleznijo. Če smo pod stresom in fizično aktivni, telo izčrpava zaloge mikrohranil, zato je za obrambo pred boleznimi zelo pomembno, da izgubljeno energijo nadoknadimo hitro in na zdrav način.

Na voljo je v lekarnah in specializiranih prodajalnah, in sicer v obliki filmsko obloženih tablet in kot edini multivitaminski pripravek v obliki šumečih tablet. Priporočeni odmerek je ena tableta dnevno za odrasle in otroke, starejše od 14 let. Uživamo ga lahko vse leto, brez premora. Za otroke do 14 leta pa je posebej prilagojena formula Supradyn Junior.

Oglasno sporočilo

Supradyn ima edinstveno kombinacijo vseh nujno potrebnih mikrohranil, ki jih telo izgublja v hitrem in stresnem načinu življenja. Poleg vseh pomembnih vitaminov, mineralov in elementov v sledovih vsebuje Supradyn Q10 tudi koencim Q10. Koencim Q10 visoke kakovosti je ključnega pomena za aktivacijo lastne energije telesnih celic, kar pripomore k splošnemu dobremu počutju. Redno jemanje Supradyn Q10 zagotavlja dnevni nivo energije, potrebne za premagovanje vsakodnevnih aktivnosti.

N A Š A L E K A R N A

Otroci in mladostniki

Za aktiven dan Besedilo je nastalo v sodelovanju z asist. dr. Natašo Bratina, dr. med., predstojnico Oddelka za diabetes na Pediatrični kliniki v Ljubljani

V uspešen dan otroke pospremimo s kakovostnim zajtrkom. Da bodo imeli dovolj energije za vse aktivnosti čez dan, pa mu mora slediti več manjših obrokov. Glavni obrok dneva je kosilo, poleg njega pa bi morali otroci do večera dobiti še dopoldansko in popoldansko malico. Čeprav večina otrok jé v šoli ali vrtcu, morajo tudi starši vedeti, kakšna je primerna prehrana za otroke. Predvsem je pomembno, da izbiramo kakovostna živila ter da ritem obrokov in njihovo količino prilagodimo otrokovemu dnevnemu urniku.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI | Za aktiven Lumpi dan

a dopoldansko malico otroku ponudimo sveže sadje ali zelenjavo, ki ju dopolnimo z mlečnimi izdelki, lahko pa tudi z manjšo količino kruha ali drugih žitnih izdelkov. Kosilo naj bo vedno topel obrok, sestavljen predvsem iz krompirja, rjavega riža ali testenin z zelenjavo ali solato, dopolnjuje pa naj ga košček mesa. Meso je za otroke bogat vir železa, cinka, selena in vitamina b12 . Svinjsko meso vsebuje veliko vitamina b1, ki je pomemben za mišice, srce in živčevje, goveje meso pa je bogato s cinkom, ki ga otroci potrebujejo za rast in imunski sistem. Izbirajmo puste kose mesa z malo maščobe in otroku izmenjaje pripravljajmo različne vrste mesa – goveje, svinjsko, perutnino, lahko pa tudi druge vrste, na primer kunčje meso. Vsaj enkrat ali dvakrat na teden naj otrok jé ribe, ki so odličen vir joda in vitamina d. Občasno lahko otroku kot manjši del kosila ponudite tudi sladico. Temelji naj na mleku, sadju ali oreščkih. Poleg doma pripravljenih sladic je dobra izbira tudi sladoled Lumpi, ki je izdelan iz svežega mleka in ima okus vanilije, zato ne vsebuje nepotrebnih barvil in umetnih arom.

Popoldansko malico prilagodite otrokovim aktivnostim Če otroka popoldne čaka še veliko aktivnosti, denimo športni trening ali aktivno igranje na svežem zraku, mu lahko ponudite energijsko nekoliko bolj bogato malico, na primer Lumpijevo čokoladno mleko v kombinaciji z majhno štručko polnozrnatega ali črnega kruha. Sladko mleko mu bo povrnilo energijo, obenem pa bo dobil dodatno količino kalcija.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Za dneve, ko ga čaka bolj umirjeno popoldne, pa bo zadostoval že lonček jogurta ali kozarec mleka v kombinaciji s sadjem in zelenjavo. Ponudite lahko cel sadež ali pa zelenjavo in sadje narežete na koščke. Solato iz svežega sadja, ki je namenjena prav zdravi malici otrok, lahko poiščete tudi v Mercatorjevih prodajalnah. Za žejo je najboljša voda Morda se vam zdi, da otrok zelo veliko pije. Kljub temu mu zaupajte, če reče, da je žejen, saj otroci potrebujejo še več tekočine kot odrasli, še posebej, če so telesno aktivni. Najboljši so navadna ali mineralna voda, nesladkan čaj in kompot. Sadni sokovi namreč vsebujejo preveč sladkorja, zato po njih segamo le občasno in jih otroku ponudimo razredčene z vodo. Še najbolje je, da jih pripravimo sami. Neprimerne za otroke so tudi sladke in gazirane pijače, ki imajo veliko t. i. prazne energije. Za žejo otrokom ne ponujajmo mleka, saj zanje to že predstavlja samostojen obrok. Mali izbirčneži Zavračanje nekaterih jedi ali vrst hrane je pri otrocih pogosto in je lahko le del odraščanja – otrok bi na primer rad ves čas jedel isto hrano ali pa bi se raje igral kot pa prišel k mizi. Včasih so vzrok za zavračanje hrane tudi prigrizki ali sladki napitki, ki jih med obroki ponudimo otroku, v redkih primerih pa gre seveda lahko tudi za kronično bolezen, kot je celiakija, alergije ali kronične črevesne in ledvične bolezni. Z izbirčnostjo se spopademo tako, da otroku večkrat ponudimo isto hrano in vztrajamo pri pravilno sestavljenih obrokih v rednih razmakih. Za otroke je zelo pomemben videz hrane, zato lahko veliko naredimo tudi pri tem, da bi bila bolj privlačna na pogled. Še posebej sadje in zelenjava sta idealna za ustvarjanje privlačnih barvnih kombinacij in oblik. Hrano, ki jo zavrača, lahko otroku ponudimo v različnih jedeh – na primer zelenjavo na pici ali svežo, narezano na majhne koščke. Otroci zelo radi sami raziskujejo in okušajo hrano; dovolite jim, da jedo z roko. Radi imajo tudi hrustljavo hrano, zato jih bo verjetno prej navdušila presna kot kuhana zelenjava.

O T R O C I I N M L ADOSTNIKI | Za aktiven Lumpi dan

eješčost, zaradi katere bi morali biti zaskrbljeni, se pri otrocih pojavlja precej redkeje, kot se zdi staršem. Pogosto se zgodi, da so starši prepričani, da je njihov otrok neješč, a imajo v resnici napačno predstavo o količini hrane, ki jo potrebuje.

Ne preveč niti premalo Tudi če imate občutek, da je otrok pojedel premalo, mu zaupajte glede količine. Otroci imajo veliko bolje kot odrasli razvit občutek za sitost in lakoto, zato ga upoštevajte, saj ga bodo tako ohranili tudi v odraslih letih. Neješčost, zaradi katere bi morali biti zaskrbljeni, se pri otrocih pojavlja precej redkeje, kot se zdi staršem. Pogosto se zgodi, da so starši prepričani, da je njihov otrok neješč, a imajo v resnici napačno predstavo o količini hrane, ki jo potrebuje. Neješčost postane težava, če otrok z zaužito hrano ne dobi vseh potrebnih snovi in se to tudi kaže v obliki prepočasnega razvoja in rasti. Nasprotna težava je prenajedanje, zaradi katerega lahko nastopi nagel porast telesne teže, kmalu pa tudi prekomerna prehranjenost in celo debelost z vsemi zapleti in kroničnimi zdravstvenimi težavami. Starši ter ostali sorodniki in prijatelji lahko pomagajo tako, da hrana ni neprestano ponujena na očeh otrok. Na krožniku na mizi naj bo le sadje. Otroku za žejo ponudimo izključno vodo – tudi aromatizirane vode, ki so tako priljubljene, odsvetujemo. Hrana naj bo razdeljena v pet obrokov dnevno, a količinsko jo odmerite vi sami. Košček kruha naj bo odrezan čim tanjše, namazan s tanko plastjo margarine, masla ali skutnih namazov. Izogibajmo se majoneze in podobnih mastnih namazov. Rezine salam naj bodo tanke, sir pust. Košček kruha bo videti bolj obložen, če bomo dodali še papriko, solato ali paradižnik. Pri glavnih obrokih pazite na količino krompirja, testenin in riža, izogibajte se mastnih omak in cvrtja. Zelo pomembno je, da vsa družina spremeni način prehrane. Tako kot doma naj bo tudi pri babici in stricu ter v šoli ali vrtcu.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Zmerno pri e-jih Industrijsko pripravljena živila običajno vsebujejo aditive oziroma e-je, ki pomagajo ohranjati njihovo kakovost, varnost in barvo. Nekoliko drugačni predpisi veljajo le za prehranske izdelke, ki so namenjeni dojenčkom in otrokom do tretjega leta starosti, saj v njih ne sme biti sladil in barvil, razen nekaterih naravnih barvil. Aditivi, ki imajo dovoljenje za uporabo v prehranskih izdelkih, niso nevarni, če jih uživamo v zmernih količinah. Zato je priporočljivo, da po industrijsko pripravljeni hrani ne posegate prepogosto in da jo dopolnjujete z doma pripravljenimi jedmi iz svežih in sezonskih sestavin. Namesto konzervirane hrane raje izberite zamrznjeno in uporabljajte sveža ali posušena zelišča namesto koncentriranih pripravkov. Manj aditivov v nekaterih svojih izdelkih zagotavljajo tudi posamezni proizvajalci in trgovci, na primer Mercator s svojo prenovljeno otroško linijo Lumpi. Res je, da je priprava hrane doma iz posameznih sestavin veliko bolj zamudna, poleg tega nam tudi čiščenje in priprava zelenjave vzameta več časa, kot pa če na hitro popečemo zrezek. Vendar si tudi tu lahko pomagate: v Mercatorjevih trgovinah so vam na voljo Lumpi paketki svežega sadja in zelenjave, iz katerih lahko hitro pripravite okusno zelenjavno juho, prilogo ali zdravo malico. ¶

N A Š A L E K A R N A

Preudarno za zdravje

8 let nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka splošne medicine

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Srčno-žilne bolezni (sžb) predstavljajo v Sloveniji tako kot v razvitem svetu enega izmed vodilnih vzrokov za nastanek obolevnosti, prezgodnje invalidnosti in umrljivosti. V zadnjih treh desetletjih se umrljivost zaradi bolezni obtočil v razvitem svetu zmanjšuje, a kljub temu te bolezni še vedno predstavljajo več kot 38 % vseh vzrokov smrti. Najbolj pogosta obolenja obtočil so hipertenzija, srčni infarkt, angina pektoris, srčno popuščanje, možganska kap in njene posledice, periferna okluzijska arterijska bolezen.

P R E U DA R N O Z A ZDRAVJE | 8 let nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni

reventivni pregledi so namenjeni ženskam v starosti od 45. do 70. leta ter moškim v starosti od 35. do 65. leta in se izvajajo vsakih pet let. Izvajajo jih vsi zdravniki, ki se ukvarjajo s področjem družinske oz. splošne medicine.

regled razširjenosti teh bolezni v slovenskem prostoru po regijah kaže, da jih je veliko več na območjih, ki ležijo v vzhodni polovici Slovenije. Podatki Inštituta za varovanje zdravja kažejo, da ima izraženo obliko bolezni srca in žilja v povprečju od 6–7 % odraslih, starejših od 19 let, in 23,7 % odraslega prebivalstva, starejšega od 65 let. Nacionalni program primarne preventive na področju srčno-žilnih bolezni obsega preventivni pregled odraslih oseb pri družinskem zdravniku, ki temelji na odkrivanju dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Preventivni pregledi so namenjeni ženskam v starosti od 45. do 70. leta ter moškim v starosti od 35. do 65. leta in se izvajajo vsakih pet let. Leta 2001 je bilo v teh starostnih skupinah v Sloveniji okoli 720.000 oseb, 50,96 % moških in 49,04 % žensk. Preventivne preglede odraslih na področju bolezni srca in žilja izvajajo vsi zdravniki, ki se ukvarjajo s področjem družinske oz. splošne medicine. V preteklih letih je bilo opravljenih skoraj 600.000 preventivnih pregledov.

Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni Preventivnemu pregledu sledi intervencija, ki pomeni dodatne diagnostične preiskave, zdravstveno vzgojno obravnavo in v določenih primerih tudi zdravljenje z zdravili. Razširjenost dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni je zaskrbljujoča. Še vedno kadi več kot 24 % odraslih, več kot 45 % jih je nezadostno telesno aktivnih, kar pomeni, da so telesno aktivni manj kot 1-krat tedensko. Prekomerno telesno težo z indeksom telesne mase več kot 25 kg/m2 ima več kot 75 % odraslih, debelih z indeksom telesne mase več kot 30 kg/m2 je skoraj 30 % pregledanih odraslih Slovencev. Zvišane vrednosti holesterola so bile ugotovljene pri skoraj 66 % odraslih, povišane vrednosti krvnega tlaka pri več kot 32 % odraslih, moteno presnovo glukoze pa so zdravniki ugotovili pri 20 % odraslih. V okviru Nacionalnega programa primarne preventive na področju bolezni srca in žilja delujejo tudi zdravstveno vzgojni centri. Ti centri se nahajajo v vseh večjih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Zdravstveno vzgojno delo

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

izvajajo kadri, ki so bili za to delo posebej usposobljeni po metodologiji Cindi Slovenija. Zdravstveno vzgojni centri skrbijo za promocijo zdravega vedenjskega sloga med prebivalci v svojem okolju. Izvajajo številna izobraževanja, individualna ter skupinska svetovanja. V zdravstveno vzgojnih centrih potekajo delavnice za zdrav vedenjski slog, o dejavnikih tveganja, zdravi prehrani, zdravi telesni dejavnosti, zdravem hujšanju, za opuščanje kajenja. Izvajajo tudi testiranje telesne zmogljivosti s testom hoje na 2 kilometra. V zdravstveno vzgojnih centrih je bilo svetovano skoraj 200.000 udeležencem. Glede na razširjenost kroničnih nenalezljivih bolezni je razumljivo, da predstavlja eno izmed pomembnih nalog družinskih

zdravnikov preventivno delo, katerega namen je preprečevanje pojava kroničnih bolezni. Družinski zdravniki s svojimi sodelavci v ambulantah družinske medicine prevzemajo pomembno vlogo pri svetovanju in zdravstveno vzgojnem izobraževanju svojih bolnikov. Zelo pomembna je njihova vloga pri promociji zdravega vedenjskega sloga, ki jo imajo v lokalni skupnosti, v kateri delajo ali živijo. ¶

Prim. asist. Jana Govc - Eržen, dr. med., spec. splošne medicine, nacionalna koordinatorica za preventivo srčno-žilnih bolezni, zp Vojnik, Keršova 1, Vojnik, jana.govc-erzen@zd-celje.si.

Z ASPIRINOM učinkovito in varno proti gripi V naslednjih tednih strokovnjaki napovedujejo povečanje števila obolelih za običajno in novo gripo. Sezona prehladnih obolenj je že v polnem teku, tako da je v teh dneh zelo dobro poznati razlike med omenjenimi boleznimi. Prehladno obolenje je manj nevarno in ga običajno spremlja le rahlo zvišana telesna temperatura, medtem ko je gripa lahko celo usodna. Simptomi navadne gripe so močno zvišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol in bolečine v mišicah, kašelj ter vneto grlo. Nova gripa ima zelo podobne simptome kot navadna, poleg teh pa pogosto še drisko in bruhanje. Da bi gripo ali prehlad čim lažje preboleli, zdravniki priporočajo lajšanje bolečin s protibolečinskimi zdravili. Prof. dr. R. Eccles iz Common Cold centra na Univerzi Cardiff je ovrgel trditve, da zdravila, kot so Aspirin, Paracetamol in Ibuprofen, podaljšajo trajanje pre-

hlada in gripe. Prav tako ne drži, da bi s tem, ko znižujejo telesno temperaturo, slabila imunski sistem. Svetovna zdravstvena organizacija (who) priporoča Aspirin kot zdravilo prvega izbora za lajšanje bolečin, ki so najpogostejši simptom gripe in prehlada. Vir: Eccles R. J Clinic Pharm Ther. 2006; 31: 309-319.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Oglasno sporočilo

N A Š A L E K A R N A

Pozitivka

Novoletne zaobljube Tone Strnad, mag. farm.

Zanesljivo je ena od najbolj pogostih zaobljub po prazničnih večerjah in jutranjih glavobolih in tudi kasneje v letu, da bomo živeli bolj zdravo. Več kot polovica žensk in nekaj manj moških se bo ob novem letu odločilo, da bodo shujšali. Čeprav je odločitev pravilna in bi njena uresničitev močno prispevala k splošnemu zdravju vsakega posameznika in tudi družbe, bo nekaj obljub propadlo že naslednji dan, nekaj v naslednjem tednu, po enem mesecu pa se bo zaobljube držala le še peščica. Skratka, večina se bo vrnila k pretirani udobnosti in (pre)izdatni hrani. Tega dejstva se veliko ljudi celo zaveda, nekateri se tega, da zaobljube ne bodo zdržali, zavedajo še pred dano zaobljubo.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

P O Z I T I V K A | Novoletne zaobljube

ekaj nasvetov bo morda povečalo število tistih, ki bodo zmagali: Ključno je, da se zavedate, da vselej hodita skupaj hujšanje in večja fizična aktivnost. Skratka, če želite zdravo shujšati, morate postati športnik! Sliši se naporno, v resnici pa ni tako težko. Pomembno je, da povečate fizično aktivnost in zmanjšate vnos hrane. Nezdravo je hujšati samo z manjšim vnosom hrane, prav tako pa praktično nihče ne more shujšati samo z večjo fizično aktivnostjo. Po fizični aktivnosti nam hrana diši in enak ali celo povečan vnos hrane bo vzdrževal enako težo kot prej. (Če bi močno in dolgo časa trenirali in veliko jedli, bi prišli med sumo borce. Sicer močni, a debeli!) Če pa samo zmanjšamo vnos hrane in ne povečamo fizične aktivnosti, vključno z vajami za moč, bomo shujšali predvsem v mišice in bomo predvsem oslabeli. Postali bomo želatinast in oslabel suhec. Skratka, potrebno je oboje: večja fizična aktivnost in manjši vnos hrane. Ko sprejmete odločitev, si postavite konkretne cilje: npr. shujšal/a bom za 10 kg ali obseg bokov želim zmanjšati za 5 cm ali okrepil/a se bom tako, da bom zlahka naredil/a 20 sklec in pretekel/la 5 km. Skušajte si postaviti tudi realne časovne okvire – raje daljše kot krajše. Zanesljivo boste imeli kup težav, ki vas bodo pri doseganju cilja motile, tako kot jih imajo vsi drugi: preveč dela v službi, bolezen, poškodba, tudi kaka slastna večerja. Daljše obdobje vse to kompenzira, hujšanje ali nabijanje mišic »na horuk« pa vas bo samo frustriralo. Cilje si zapišite v dnevnik ali koledar in beležite tudi težave, izgovore in cilje, povezane s svojo odločitvijo: zaradi česa se pregrešite, kaj vas najbolj ovira in kaj vas vzpodbudi k večji učinkovitosti. Kar hitro boste prišli do zaključkov, kako hitreje ali kako sploh napredovati. Izberite si fitnes center in začnite tja redno zahajati. Vprašajte za vaditelja in se pogovorite z njim. So praviloma prijazni in imajo veliko izkušenj. Zanesljivo vam bodo pomagali. Sčasoma vas bodo bolje spoznali, tudi vi boste

spoznali osebje, počasi se boste sprostili, pogovarjali se boste o svojih problemih, spoznali veliko podobnih težav drugih in ugotovili, da se vse da odpraviti. Ne vztrajajte pri samo enem vaditelju in pri samo eni vrsti vaj. Pustite, da vas nosi od ene do druge aparature, od enega do drugega vaditelja. Tako boste bolje spoznali svoje sposobnosti in težave, počasi boste prišli do najboljših načinov in metod. Praviloma ni pomembno, da delate na kakšnih kompliciranih orodjih kakšne komplicirane vaje – enostavnost je vsaj enako učinkovita. Zaupajte se komu, ki je vaš ideal, in naj vam pomaga, če je seveda take vrste človek! Športniki radi svetujejo. Naj bo to kdo od vaših prijateljev, družinskih članov, znancev ali naključnih in kasneje stalnih partnerjev pri tem težkem delu. Tisti, ki jim boste za odločitev povedali, vas bodo podpirali in nanjo opozarjali. Če imate koga s podobnimi cilji, je imenitno! Oba bosta bolj motivirana, hoja in treniranje v fitnesu bo manj dolgočasno, ustvarilo se bo okolje za prijateljsko tekmovanje in oba vzpodbujalo pri postavljanju in doseganju ciljev. V dnevnik lahko zapisujete tudi, kaj in koliko jeste. Še posebej je to priporočljivo za tiste, ki jim je glavni cilj predvsem hujšanje. Že večkrat so ugotovili in tudi potrdili, da so tisti, ki vodijo dnevnik o prehranjevanju, shujšali dvakrat toliko kot tisti, ki dnevnika ne vodijo, in so novo težo tudi laže obdržali. Praviloma namreč ni največji problem v kratkem času shujšati, še večji problem je novo težo za vselej obdržati. Glavni vzrok prevelikega prehranjevanja, utrujenosti in posledične neaktivnosti je stres. Izogniti se mu pravzaprav ne moremo, saj spremlja človeka od pamtiveka, zmanjšamo ga pa lahko. Stres umirja in odstranjuje predvsem redna fizična aktivnost: ta spremeni metabolizem v smeri boljše učinkovitosti, odstranjuje napetost, otopelost, strah, jezo, nemir in občutek nemoči. Že en teden redne dnevne športne aktivnosti vas prestavi v povsem drugačno psi-

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

hofizično stanje. Izginil bo začetni odpor telesa, vsaka nova aktivnost vas bo vzpodbudila k naslednji in pozitivni občutki bodo prevladali. Postali boste športnik! Znani slovenski zdravnik, akademik prof. dr. M. Horvat, je nekoč rekel nekako takole: Razlika med športnikom in nešportnikom je zelo majhna. Oba prideta iz službe utrujena in izžeta. - Nešportnik gre jest, se usede na kavč pred televizijo, malce zadrema, se vlači po stanovanju, gre spat in se zjutraj zbudi utrujen. - Športnik nekaj popije, obuje športne copate in gre na tek! Po uri pride domov svež, nekaj popije, nekaj poje, kaj postori, gre spat in se zjutraj zbudi spočit! Seveda pa je za odločitev – obuti športne copate in iti ven na zrak – potrebno veliko več volje.

Začnete pa lahko tudi s tem, da hodite po stopnicah v peto, šesto ali deseto nadstropje. Ni nujno, da ste vselej v telovadnici ali na teku! Zamislite si sebe po končanem obdobju hujšanja in treniranja. Narišite si sebe pred očmi. Poglejte se in si predstavljajte, kaj bi lahko dosegli. Govorite si, da boste to dosegli in da želite postati taki. Zavedajte se, da je vsem včasih težko biti fizično aktiven in še hujšati hkrati, in zato se veselite in proslavljajte svoje dosežke. A biti morate tudi potrpežljivi: škodljivo je hujšati s stradanjem in za povrh se tudi ne obnese – vsi spet začnejo intenzivno jesti. Prava formula je: jesti odločno manj in biti odločno bolj fizično aktiven. Zelo vidni rezultati bodo prišli v dveh do treh mesecih. Takrat se boste morali nagraditi z novo obleko. ¶

N A Š A L E K A R N A

Sanjska kolumna

Delo kot poslanstvo Razmišljanja ob romanu Nike Maj Iskanje izgubljenega fanta

olgo je že, ko sem nazadnje kakšno knjigo prebrala tako na mah. Ko sem obrnila zadnjo stran, sem imela cmok v grlu. Pretresla me je senzibilnost in nazornost pisateljičinih občutkov, čustev do fanta. Koliko pozitivnega odnosa je zmogla opisati. Ponosna sem bila na njen izdelek. Potem pa je kot strela z jasnega treščilo vame! Opisi dogajanja v poboljševalnicah, represija, brezčutnost strokovnjakov, ki delajo z otroki in mladostniki, stigma … Vse to me je pripeljalo do spoznanja, kako malo je v resnici znanega o tem, kaj in kako se dela v tovrstnih ustanovah. Mladinski domovi, vzgojni zavodi, stanovanjske skupine so se v devetdesetih letih iz starih srednjeveških gradov preselili v sodobne ustanove z željo, da bi ponudili varno zatočišče in priložnost za otroke/mladostnike, da potegnejo iz sebe tisto najboljše, najbolj skrito ... Poleg prostorske prenove so se tako začela graditi tudi nova vsebinska izhodišča. Normalizacija življenja v neposrednem mestnem urbanem okolju, male skupine, družinska načela vzgoje, individualiziran pristop. Vzgojo s pozicije moči je v celoti zamenjala vzgoja sodelovanja, odnosa, spoštovanja. Vse to je tovrstne ustanove spremenilo v tolikšni meri, da uradni nazivi vzgojni zavod, prevzgojni dom nikakor niso več pravi izrazi, ki bi v sebi nosili pravo vsebino. Zato še toliko bolj prizadene, ko ljudje v strokovnih krogih in laična javnost še vedno označujejo vzgojni zavod kot nekaj slabega, marginalne-

ga, obrobnega. Poboljševalnica, dom, vzgoja, prevzgoja, gojenci so izrazi, ki so skozi vse obdobje delovanja slabšalno označevali otroke/ mladostnike, ki so bivali v tovrstnih ustanovah. Vse preveč se danes še vedno obračamo na otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami kot tiste, ki morajo biti hvaležni za pomoč, ki jim jo ponuja družba. Otroci/mladostniki, ki pridejo k nam, dobijo priložnost, da začnejo novo življenje. Psihično in fizično nasilje, spolne zlorabe, neprimerna vzgojna skrb, alkohol v družini, poskusi samomorov, šolska neuspešnost, delinkvenca, zloraba drog … vse to so simptomi, ki so se izražali v obliki hudih čustvenih in vedenjskih odstopanj, ki jih niso zmogli obvladovati ne v družini, ne v šoli, ne med vrstniki. Vse se je stopnjevalo do te mere, da je morala posredovati država, družina ali celo sami otroci/mladostniki. Ni veliko možnosti, da se otroci in mladostniki lahko umaknejo od vsega, kar jim onemogoča zdrav razvoj. Od nekdaj so oni prvi, ki prevzemajo nase odgovornost odraslih, kadar je v družini kaj narobe. Z vedenji, ki jih še vedno ne prepoznavamo kot klic na pomoč, hočejo opozoriti na resnične težave v ožjem ali širšem socialnem okolju. Avtorica je želela prikazati pozitivno plat prostovoljstva, pa vendar se bojim, da prav zaradi nepoznavanja področja ljudje ne razumejo te zgodbe v celoti tako, kot jo je zastavila. Veliko podobnih zgodb se je že zvrstilo v času moje delovne dobe. Vesela sem, da sem bila izbrana, da sem bila del njih, da sem lah-

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

ko pri kakšnem prispevala majhen kamenček v mozaiku. Veliko jih je šlo v svet in jim je uspelo. Nekaterim tudi ni. Pa vendar so to fantje in dekleta, ki so v svoji biti dobri, samo hudo ranjeni. Svojega poklica nikoli nisem jemala le kot službo. Prej sem v svojem delu videla poslanstvo, saj gre za delo, ki ga moraš opravljati s srcem, kar sicer ni dovolj za dobro vzgojo, je pa predpogoj, da boš delo dobro opravil. Težko je delo strokovnjakov v specialnih ustanovah. Otroci in mladostniki, ki danes prihajajo v ustanove, so izredno vzgojno zahtevni, saj je večina od njih v celoti izgubila zaupanje v odrasle. Nobenega hitrega recepta ni, kako boš uspel pri svojem delu. Kar velja pri enem, pri drugem ne pride v poštev niti v najmanjši meri. Potrebno je veliko časa, zaupanja, spoštovanja nasprotne strani, da narediš majhen tektonski premik. Težko je zdržati hude vedenjske izbruhe ranjenih otrok, agresije, samopoškodbe, pa vendar je to edina pot, da prideš do začetka spremembe. Viharji so hudi, veliko je ranjenih, pa vendar je potrebno vztrajati, verjeti. In največkrat si na tej poti sam, v celoti nosiš vso odgovornost za vse napake in neuspehe. Vsi najraje sodijo, obsojajo, izločajo. Od zunaj je mogoče kritizirati. Za to, da vstopiš v ustanovo, moraš imeti kaj več. V sebi moraš imeti energijo Daše, da postaneš gonilna sila, da zdržiš napad, vihar in greš naprej. Ljubezen za vzgojo ni dovolj. Potrebno je še vse kaj več. Potrebni so odrasli, ki jih bodo spoštovali, jim dovolili, da bodo delali napake, in z njimi prihajali do življenjskih izkušenj. Potrebujejo ljudi z veliko smeha, dobre pozitivne energije, kajti vsak od njih je

pravi unikat v vsej svoji biti. Vredno se je boriti za njih. Pozabimo na poboljševalnice, ne izgovarjajmo se, da ne vemo, kam gredo najbolj »ranjeni otroci, mladostniki«, in ne glejte na strokovnjake, ki noč in dan živijo z njimi, kot na ljudi, ki nimajo srca. Za večino od njih vam zagotavljam, da so svoje celotno osebno in družinsko življenje podredili poslanstvu, ki ga opravljajo. To delo zahteva celega človeka, z izrednimi osebnostnimi lastnostmi in visoko strokovno izobraženega. Kdor se poda na to profesionalno pot z vso odgovornostjo, to delo tudi opravlja kvalitetno in s srcem. To so ljudje, ki kljub stresnemu poklicu ne klonejo. Ko govorijo o otrocih/ mladostnikih, se zrcali iz njih spoštovanje in ponos. Zaslužijo si spoštovanje s strani širše družbene javnosti. Danes je več kot 350 otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami našlo trenutno prebivališče v vzgojnih zavodih, mladinskih domovih, prevzgojnih domovih. Ne dvomite, da ni poskrbljeno za njih. Poskrbimo, da bomo pomagali še tistim, ki so ostali zunaj in nosijo bremena, pretežka za svojo starost. Staša Sitar, prof. def. mvo, ravnateljica Vzgojnega zavoda Kranj

Dodatne informacije o knjigi prejmete na spletni strani Založbe Sanje: www.sanje.si ali po telefonu: 01 514 16 28. Obenem vas vabimo, da nas obiščete v Knjigarni Sanje na Tavčarjevi ulici 11 v Ljubljani.

N A Š A L E K A R N A

Portret farmacevta Fotografija Žiga Koritnik

“Življenje nam ne sme postati rutina.”

Nuša Košak, mag. farm. Lekarna Žalec

N A Š A L E K A R N A

V gibanju

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Oskrba in rehabilitacija zimskih športnih poškodb Luka Slabe, b.s.atc, Artros, Center za ortopedijo in športne poškodbe

V G I B A N J U | Oskrba in rehabilitacija zimskih športnih poškodb

e pri svoji poškodbi kolenskega sklepa prepoznate zgoraj opisane mehanizme, čim hitreje obiščite specialista ortopeda, da poskuša ugotoviti razsežnosti vaše poškodbe. To se mora zgoditi v nekaj urah po poškodbi, saj kasneje koleno otrdi, izgubi gibljivost in oteče. Zaradi tega je uspešen prvi diagnostični pregled odvisen predvsem od časa, ki je pretekel od poškodbe do srečanja z zdravnikom.

Poškodbe kolena Najpogosteje prizadete strukture pri poškodbah kolena so poškodbe sprednje križne vezi in meniskov. Dva najpogostejša mehanizma poškodbe sta prekomerna, nenadna, silovita ekstenzija kolenskega sklepa in prekomerna rotacija spodnjega dela noge (goleni). Pri prvem pride do preskoka golenice anteriorno (naprej), pri drugem pa zaradi stabiliziranega stopala v smučarskem čevlju in nenadne rotacije v sklepu do preskoka in rupture sprednje križne vezi. Ob tem dogodku ponavadi začutimo močno bolečino in preskok v kolenskem sklepu. Pri velikem številu poškodb sprednje križne vezi se poškodujeta tudi meniskus in medialne stranske vezi. To poškodbo prav zato imenujemo »nesrečni trojček«. Naloga meniskov je pomoč pri pravilni razporeditvi sil teže, ki delujejo na kolenski sklep, povečanje sklepne stabilnosti, blaženje sil in sekundarna omejitev tibiofemoralnega preskoka. Če pri svoji poškodbi kolenskega sklepa prepoznate zgoraj opisane mehanizme, čim hitreje obiščite specialista ortopeda, da poskuša ugotoviti razsežnosti vaše poškodbe. To se mora zgoditi v nekaj urah po poškodbi, saj kasneje koleno otrdi, izgubi gibljivost in oteče. Zaradi tega je uspešen prvi diagnostični pregled odvisen predvsem od časa, ki je

pretekel od poškodbe do srečanja z zdravnikom. Z diagnostičnim pregledom je v primeru prekomerne otrdelosti sklepa potrebno počakati, dokler se koleno ponovno ne razgiba in se oteklina ne zmanjša. Razgibano koleno brez otekline in povrnitev moči sprednjih in zadnjih stegenskih mišic je tudi začetek in predpogoj za uspešno rehabilitacijo po poškodbi. V večini primerov vam bodo ortopedi predlagali operativno rekonstrukcijo sprednje križne vezi. Nekateri, vendar zelo redki ortopedi, se za operativne posege ne odločajo, kljub temu da je poškodovanec zdrava in aktivna oseba. V veliki večini se opravi rekonstrukcija sprednje križne vezi, saj vam lahko le-ta zagotovi stabilno koleno. Rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi Po opravljeni rekonstrukciji sprednje križne vezi boste pričeli z rehabilitacijo že isti dan po operaciji. Prvih 7-10 dni po operaciji boste operirano nogo obremenjevali s pomočjo bergel, ves ta čas pa bo potrebno razgibavanje kolenskega sklepa in jačanje stegenskih mišic, ki se pripenjajo na kolenski sklep. Ko boste opustili uporabo bergel, boste postopoma povečevali obremenitve in aktivnosti. Po operaciji boste za nekaj tednov prisiljeni ostati doma in se posvetiti rehabilitaciji. V tem primeru bodo morale po-

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

čakati tudi vaše službene obveznosti, zato vam priporočam, da si pred določitvijo datuma operacije uredite tudi vse potrebno pri svojem delodajalcu zaradi daljše odsotnosti. Celotna rehabilitacija po rekonstrukciji sprednje križne vezi je kompleksna in relativno dolgotrajna. Prav zaradi tega je strokovna pomoč pri rehabilitaciji izredno pomembna. V nasprotnem primeru lahko pride do poškodbe vsadka, ki je nadomestil sprednjo križno vez, in s tem do nazadovanja v rehabilitaciji v obdobje pred operacijskim posegom. Potrpežljivost in trdo delo v procesu rehabilitacije vam bosta omogočila, da se k normalnim športnim aktivnostim vrnete nekje med 6. in 9. mesecem po operaciji. Rehabilitacija pri poškodbi meniskov Pri izolirani poškodbi meniskov je čas rehabilitacije veliko krajši, kljub temu pa je potrpežljivost in doslednost v procesu rehabilitacije zelo pomembna. Če je drobce poškodovanega meniska potrebno »le« odstraniti, je pacient na nogah, brez bergel, še isti dan po operaciji in se lahko k maksimalnim obremenitvam vrne že slab mesec dni po operativnem posegu. Če pa je potrebno poškodovani meniskus zdraviti kakor koli drugače, pa poškodovanca čaka od 3 do 4 mesece dokaj obsežne rehabilitacije. Poškodbe glave Glavni vzroki poškodb glave so prevelike hitrosti smučarjev, neuporaba zaščitne čelade in trki med smučarji. Kadar koli pride do poškodbe glave, je stopnja zaskrbljenosti vseh vpletenih izredno visoka. K sreči je večina poškodb glave videti hujše, kot pa kasneje to potrdijo diagnostični pregledi. Zaradi močno razpredenega ožilja v naši glavi pri poškodbi katerega koli dela glave pride do obsežnih krvavitev tudi pri manjših poškodbah.

V G I B A N J U | Oskrba in rehabilitacija zimskih športnih poškodb

Manjše poškodbe glave vključujejo manjše udarnine, površinske odrgnine in ureznine. Pri udarninah večjih poškodb mehkih tkiv in skeleta ni. Hlajenje z ledom bo lajšalo bolečine, čez nekaj dni pa bo »buška« že pozabljena. Če pride zaradi kontakta s trdo snežno podlago do odrgnine, poskrbite, da jo razkužite in oskrbite z gazo ali obližem. Pri urezninah obiščite urgenco, kjer bodo vašo rano oskrbeli in po potrebi zašili. Oskrba poškodovanca v nezavesti Kadar so poškodbe glave hujše, je poškodovanec ponavadi v nezavesti, kar je še dodatna skrb. V primeru hujše poškodbe glave poškodovanca ne premikamo, saj lahko s tem povzročimo še hujše poškodbe. Poškodovanca premaknite samo, če je zaradi lokacije nesreče poškodovanec še zmeraj v nevarnosti. Mesto nesreče najprej zaščitite in pokličite prvo pomoč. Zaradi nezavestnosti poškodovanca je skrb medicinskega osebja še večja, saj od poškodovanca ne morejo dobiti nobenih informacij, poleg tega pa je ogrožena dihalna pot, ki jo poškodovanec v nezavesti težko nadzira. Če so bili pri trku ali padcu poškodovani tudi možgani, lahko pride do krvavite in močnega otekanja, kar povzroči povišanje pritiska v lobanji. Povišan pritisk povzroča dodatno pritiskanje na možgane, zaradi česar prihaja še do dodatnih poškodb možganov. Te so lahko posledično vzrok smrti poškodovanca ali vzrok hudih, trajnih poškodb.

Poškodbe zapestja Poškodbe zapestja so zelo pogoste že pri smučarjih, deskarji na snegu pa so še bolj izpostavljeni padcem in poškodbam zapestja. Če je pri padcu prišlo le do natega mišic zapestja, bo nekaj časa potrebno počivati in obiskati fizioterapevta, ki bo z različnimi terapevtskimi metodami (ultrazvok, električna stimulacija) poskušal pospešiti zdravljenje in omiliti bolečino. Zaradi poškodbe mehkih tkiv bo treba tudi okrepiti mišice, ki so zadolžene za gibanje in funkcionalnost našega zapestja. Pri hujših poškodbah zapestja ponavadi govorimo o zlomih zapestja. Poznamo več vrst zlomov, ki so značilni za zimske športe. Če po padcu opazite kakršno koli spremembo ali nenavadno obliko svojega zapestja, takoj obiščite urgenco. Po opravljenem rentgenskem slikanju se bodo zdravniki glede na vrsto zloma odločili, ali je potrebna samo mavčna obloga in počitek ali pa operacija. Na operativnem posegu bodo z vijaki in ostalimi pripomočki stabilizirali zapestje in povrnili poškodovane kosti nazaj v anatomsko pravilno lego ter s tem omogočili pravilno rast poškodovanih kosti. Pri bolj ali manj kompliciranih zlomih zapestja bo poudarek rehabilitacije na čim hitrejši povrnitvi normalne gibljivosti zapestja. Ko je le-ta dosežena, bo poudarek terapije skoncentriran na pridobivanje moči mišic zapestja, ki vam bo zagotovila stabilnost in polno funkcionalnost. ¶ Luka Slabe je z diplomo na Brigham Young University v zda postal specialist športne rehabilitacije. V centru za ortopedijo in poškodbe Artros skrbi za preventivo, diagnostiko ter zgodnjo in pozno rehabilitacijo športnih poškodb.

Življenje je lahko še lepše!

NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d. Ljubljana, Trg republike 3, 1000 Ljubljana

NLB Vita Senior

Res je. Življenje je lepo in lahko tudi brezskrbno. Z življenjskim zavarovanjem NLB Vita Senior lahko uživava v stvareh, ki si jih želiva, saj sva že za 10 evrov mesečne premije življenjsko zavarovana.

www.nlbvita.si

Življenjsko zavarovanje NLB Vita Senior lahko sklenetev NLB Poslovalnicah in Banki Celje. Več informacij dobite tudi na telefonski številki 080 87 98 ali na spletni strani www.nlbvita.si.

N A Š A L E K A R N A

Za mizo

Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.

Popraznično čiščenje telesa

»Zelje, repa in korenje so najboljša hrana po praznikih,« so včasih rekli pri nas. Imeli so prav. Praznični december je prinesel obilo dobre hrane – mesa, pršuta, pa tudi ocvrtih stvari – in skoraj zagotovo preveč alkohola. Najbrž pa stresa ni bilo nič manj kot ponavadi. Slabo voljo so povzročali tudi kratki dnevi brez sonca, megla, dež in sneg. Zaradi številnih kurišč živimo v onesnaženem okolju in se nenehno srečujemo s strupi, ki jih vdihavamo, pridobivamo skozi kožo in uživamo s hrano. Tudi če bi živeli v čistem okolju, bi se postopno zastrupljali, saj strupi kot odpadne snovi nastajajo v procesu presnove hrane. Dobro je, da ima naše telo ustrezne varovalne, razstrupljevalne mehanizme. Procesa zastrupljanja in razstrupljanja telesa v zmernem življenju potekata sočasno. Če varovalni mehanizmi delujejo normalno, tudi ne občutimo težav. Pri pretiravanju pa se toksini v telesu kopičijo hitreje, kot jih je telo sposobno izločiti.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Zaradi prostorske stiske v 39. številki revije Naša lekarna je članek priljubljenega avtorja Mihaela Vrčkovnika, dr. dent. med., velikega gurmana in ljubitelja kuhanja, objavljen le na spletni strani www.nasalekarna.si.

Z A M I Z O | Popraznično čiščenje telesa

Znamenja zastrupljanja Tudi brez zdravnika in analize urina lahko sami opazimo znamenja zastrupljanja telesa: glavobol, omedlevico, alergije, prebavne težave, kolcanje, izpuščaje, solzne ali srbeče oči, lepljive veke in nespečnost. Za zastrupljeno telo so značilni tudi zamašen nos, zvonjenje v ušesih, napadi kašljanja in obilno nastajanje sluzi ter prekomerno znojenje. Opomnijo nas tudi nepravilen srčni ritem, okorelost udov, težave pri sprejemanju odločitev, jecljanje in zatikanje pri govorjenju, požiranje zlogov, nihanje razpoloženja, napadalnost in podobno. Vse to so sicer znamenja tudi drugih, lahko celo hudih bolezni. Toda če uporabimo »zdravo pamet«, zlahka razumemo, da ga sami lomimo, če pretirano pijemo alkohol in kadimo. Po pitju imamo mačka, ker se alkohol spreminja v toksin in nas zastruplja, čeprav to stanje tudi kmalu mine, ker v telesu poteka obenem proces razstrupljanja. Zastruplja nas tudi povsem zdrava hrana, če je uživamo preveč, če je enolična in z njo ne dobimo vseh snovi za pravilno delovanje telesa. Alkohol sem že omenila, tu pa so še pesticidi v hrani, aditivi, ocvrta hrana, klorirana voda, nekatera zdravila, mamila in stres. Vse to oslabi črevesno steno, da postane bolj prepustna in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene snovi iz hrane ali škodljive snovi. Imunske celice take snovi v krvi zaznajo kot tujke in jih napadejo, pri čemer nastanejo toksične snovi. Posledično preobremenimo jetra s toksini, saj jih ne morejo sproti izločati. Toksini sčasoma okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepe ter porušijo hormonsko ravnotežje. Namen čiščenja telesa je razstrupljanje posameznih organov in telesa kot celote. Cilj je povsod isti: pomagati prebavnim organom (želodec, vranica) in drugim izločilom (jetra, ledvice, pljuča in koža). Hkrati se s tem okrepijo drugi organi, na primer možgani, srce in ožilje. Po razstrupljanju telesa boljše in hitreje mislimo, več vzdržimo in se

lažje gibljemo. Obenem boljše spimo, imamo lepšo kožo, bolj živahen krvni obtok in več volje. Tri faze razstrupljanja Razstrupljanje poteka v treh fazah. Cilj prve faze je pomagati prebavilom, da čim bolj učinkovito vsrkajo hrano. Tu pomagamo želodcu in vranici ter nadziramo krvni sladkor. Cilj druge faze je izločiti strupe iz črevesja, obnoviti sluznico črevesja in pospešiti prehod hrane skozi debelo črevo ter čistiti limfni sitem, kri, želodec in črevesje. Cilj tretje faze je razstrupljanje v jetrih in ledvicah ter končno izločanje vseh strupenih snovi iz telesa. Razstrupljevalna prehrana mora biti prilagojena posamezniku, njegovi teži, poklicu, starosti, stanju telesa in navadam. Izbor jedi za prvo stopnjo razstrupljanja (želodec in vranica) Beljakovine: jajca, ker vsebujejo med aminokislinami tudi metionin in cistein ter holin. Vse to pomaga pri boljši presnovi maščob. Mastne ribe, ker vsebujejo omega 3 maščobne kisline, delujejo protivnetno in antialergijsko. Jagnjetina, ker sodi med najmanj alergene vrste mesa. Kalčki semen in fižola vsebujejo veliko encimov in mineralov, pšenični kalčki in semena buč vsebujejo tudi cink, ki je ključen za encimske reakcije. Zelenjava in sadje: krompir močno razstruplja, če ga kuhamo v olupkih. Nevtralizira strupe. Paradižnik alkalizira kri, krepi prebavo in je antioksidant. Gomolj janeža s svojimi flavonoidi pospešuje delovanje prebavnega trakta, vranice ter izločanje urina in maščob, preprečuje napenjanje in zmanjšuje željo po sladkih jedeh. Bučke in korenje alkalizirajo telo. Hruške ne povzročajo alergij, ohranjajo krvni sladkor, zaradi vlaknin odstranjujejo težke kovine iz telesa in znižujejo holesterol. Jagodičje s svojimi flavonoidi nevtralizira proste radikale in uravno-

Izbor jedi za drugo stopnjo razstrupljanja (obnavljanje črevesne sluznice) Žita: riž vsebuje veliko metionina in cisteina. Ti aminokislini varujeta pred škodljivim bakrom in drugimi težkimi kovinami, pred škodljivimi posledicami nikotina in alkohola. Sodelujeta pri razgradnji maščob in omogočata izločanje sluzi iz pljuč. Proso je zelo alkalno, ne vsebuje glutena in ščiti črevesne stene. Pira in amarant imata beljakovine, zlasti esencialno aminokislino lizin, ki preprečuje spomladansko utrujenost, pospešuje obnovo črevesne sluznice in ovira nastanek herpesa. Zelenjava: korenje iz debelega črevesja odriva bakterije, ki povzročajo gnitje. Spodbuja tudi izločanje črevesnih zajedalcev, uničuje bakterijo listeria, ki povzroča zastrupitve s hrano. Zeleni ohrovt in druge križnice vsebujejo sulforafan, ki ščiti pred poškodbami prostih radikalov in pred rakom na črevesju. Čebula zaradi fruktooligosaharidov stopnjuje delovanje dobrih bakterij v telesu in se bori proti škodljivi kandidi. Podobno učinkujejo vse zelene solate in rdeč radič. Beluši imajo asparagin in kalij ter delujejo odvajalno. Ker imajo tako kot čebula veliko fruktooligosaharidov, podpirajo delovanje dobrih bakterij.

Mercator d.d., Dunajska c. 107, Ljubljana

veša krvni sladkor. Ananas s svojimi encimi pomaga vsrkavati hranila. Oljka podpira delovanje nadledvičnih žlez. Začimbe: kumina in koper vsebujeta limonen, preprečujeta napenjanje in spodbujata razstrupljevalne encime. Koriander pomaga pri prebavi ogljikovih hidratov. Ingver odpravlja krče, napihovanje, slabost in drisko, stimulira prebavne izločke. Poprova meta ima eterična olja, zlasti mentol, in deluje podobno kot ingver. Kopriva zaradi klorofila, folne kisline in bogastva mineralov podpira delovanje nadledvičnih žlez in čisti kri. Podobno kot čebula ima tudi kvercetin, ki preprečuje alergije in celi črevesno steno. Za prvo fazo je pomembno, da zelenjavo kuhamo v sopari ali jo na hitro podušimo.

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

“V popolnem notranjem ravnovesju.” Eko izdelki Zdravo življenje.

Linija izdelkov Zdravo življenje ponuja tudi ekološke izdelke, ki ustrezajo kriterijem ekološke pridelave in predelave. VeËji izbor Eko živil nudijo vsi Mercatorjevi Hipermarketi po Sloveniji.

Ekstra deviško oljËno olje 750 ml

Eko jabolËni sok 1l

Eko lonËek peteršilj Eko lonËek bazilika

Eko rdeËa pesa 670 g

Eko sojin napitek 1l

Naredite nekaj dobrega zase

Z A M I Z O | Popraznično čiščenje telesa

Česen je vir alilnih sulfidov in deluje proti škodljivim virusom in zajedalcem. Jogurt s čim več probiotičnimi kulturami odpravlja vnetja in podpira izločanje črevesnih zajedalcev, uničuje škodljive bakterije in omogoča rast dobrih. Zelišča in semena: laneno seme mehansko odstranjuje bakterije, tudi kandido. Enak učinek imata origano in timijan, slednji tudi čisti pljuča. Izbor jedi za tretjo stopnjo razstrupljanja (spodbujanje encimov, čiščenje jeter in levic, podpiranje endokrinega sistema) Sadje: limona vsebuje največ limonena in drugih limonoidov, ki so pomembni za razstrupljanje jeter. Največ tega je v lupini, zato uživajmo le ekološko pridelane limone! Jabolko odvaja strupe in odvečno vodo iz ledvic, zaradi jabolčne in tartarične kisline krepi oslabljena jetra, veže svinec in živo srebro. Brusnice zaradi flavonoidov odstranjujejo škodljive bakterije iz ledvic in mehurja. Olja: olje pšeničnih kalčkov in rastlinska olja omega 3, omega 6 in omega 9 iz lanenega semena, avokada, sezama, oljk in orehov pomagajo ledvicam izločiti odvečno vodo ter podpirajo imunski in endokrini sistem. Glavnata zelenjava: brokoli, zelje, repa in brstični ohrovt imajo antioksidant glutation, ki pomaga jetrom izločati strupe. Brstični ohrovt ima tudi veliko cisteina in metionina in uničuje predrakave celice v debelem črevesju. Artičoka, avokado in rdeča pesa izločajo strupene maščobe iz jeter. Zaradi silimarina artičoka spodbuja nastajanje žolča in pomaga pri obnavljanju jeter. Avokado ima tudi glutation, rdeča pesa pa spodbuja delovanje jeter in ledvic, zaradi betaina spreminja slab holesterol v žolčne kisline. Rdeča pesa močno poveča sprejem kisika v celice in je eno najboljših čistil za kri. Začimbe za jetra: spodbujajo nastanek žolča ter krepijo jetra in ledvice. To so peteršilj, rožmarin in kurkuma. Peteršilj ima kumarin in limonen, rožmarin ima kar-

nozol, rozmanol in limonen; kurkuma pa ima kurkuminoide. Peteršilj odvaja vodo in strupe iz ledvic, obnavlja jetra; rožmarin spodbuja delovanje jeter in žolčnika, prečiščuje kri in ledvice; kurkuma topi žolčne kamne, odpira žolčne poti in poveča pretok žolča, kar za 75 odstotkov prepreči okvare jetrnih celic. Pegasti badelj vsebuje silimarin, ki močno ščiti jetra. Regrat odpravlja težave z žolčnikom, odstranjuje žolčne kamne in zaradi kalija deluje odvajalno. ¶ Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., je skupaj s hčerko Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. teh., pri Prešernovi družbi izdala knjigo Zdravje je naša odločitev. V knjigi še podrobneje opisujeta povezanost zdravja v različnih življenjskih obdobjih v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo knjigo, ki bo nadgradila obstoječo. Marija Merljak je za individualne pogovore na voljo po telefonu 041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@siol.net. Nekaj priporočil Staroslovenska solata iz prosa Proseno ali ajdovo kašo in jajca skuhamo vsako posebej. Paradižnik, papriko, feferone in česen drobno narežemo in primešamo ohlajeni proseni kaši. Začinimo s poprom, soljo, limoninim sokom in oljčnim oljem. Potresemo s sesekljanim peteršiljem, meto in meliso, da postane solata zelenkasta, privlačna ter okusna. Karpačo iz bučk Bučke z lupino vred narežemo na tanke podolgovate rezine, pokapamo z limoninim sokom; narežemo česen in nastržemo ingver, stremo koriander in vse skupaj prelijemo z mešanico iz oljčnega olja, soli in popra. Pustimo dve uri, da se napoji. Tribarvna solata Očistimo tri vrste solate: rdeče zelje, belo zelje in korenček. Glavico rdečega zelja prerežemo na 4 dele, stržen odrežemo in

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

zelje naribamo. Pretlačimo ga, da postane mehko. Tik pred serviranjem dodamo zeliščno sol, oljčno olje in balzamični kis iz temnega grozdja. Sladko zelje naribamo, zgnetemo kot prej in tik pred serviranjem dodamo zeliščno sol, dve žlici medu, dve žlici jabolčnega kisa in sončnično olje. Korenček naribamo in ga sproti škropimo z limoninim sokom, da ne oksidira. Dodamo česen in oljčno olje. Vse tri barve solate ponudimo na skupnem krožniku. (po zeliščnem centru Grgarske Ravne)

Dejan Zavec je svetovni boksarski prvak v kategoriji IBF.

Bučne roladice Vzamemo bučke, krompir, albuminsko skuto in zelišča. Bučke narežemo na podolgovate rezine in jih brez maščobe na hitro popečemo po obeh straneh. Nanje nanesemo nadev iz krompirja, skute in zelišč ter bučke zvijemo, fiksiramo z zobotrebcem in

po potrebi popečemo nekaj minut. Jed ponudimo toplo. (po zeliščnem centru Grgarske Ravne) Primorska jota Vzamemo tri dele krompirja, dva dela zelja in del fižola. Skuhamo vsako posebej. Pretlačimo krompir in fižol, nato v večjem loncu zmešamo z zeljem, ki smo ga skuhali skupaj s česnom. Zabelimo z ocvirki, popopramo in solimo po želji, obvezno dodamo kumino. Dušeno kozličje pleče Meso natremo s soljo, poprom, papriko, rožmarinom, česnom in gorčico. Dušimo na zmernem ognju in prilivamo jušno osnovo. Meso med dušenjem obložimo s korenjem, kolerabo, čebulo. Na koncu iz zelenjave naredimo omako. Na krožnik priložimo košček kozjega sira.

Knockout

sovražnikom zdravja!

Ekolostrum kapsule vsebujejo polnovredni, 100 % naravni kolostrum, ki:

Priporočljivo je redno, vsakodnevno jemanje 2 do 4 kapsul Ekolostrum na dan, za vso družino.

• optimizira telesno odpornost pri zdravih ljudeh • ugodno vpliva na prebavo • ohranja energijo, krepi vitalnost in se uporablja pri prehodni utrujenosti • v kombinaciji z vsakodnevno ﬁzično aktivnostjo in ustrezno prehrano podpira povečanje mišične mase in lahko izboljša uspešnost vadbe Kapsule Ekolostrum so na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

DEJAN ZAVEC IN EKOLOSTRUM – DO POPOLNE ZMAGE!

Kuhajmo zdravo z Antonom Mosimannom

Za mizo

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Gra†iniran belgijski radič s šampinjoni

Za štiri osebe 4 velike štruce belgijskega radiča (vitlofa), 150 g majhnih svežih šampinjonov, 100 ml kurje ali zelenjavne jušne osnove, 2 žlički soka limone, 1 žlička medu, 100 g mlade čebulice, 50 g naribanega nemastnega sira, sol in sveže mlet poper

Medtem na močnem ognju kuhajte šampinjone, dokler vsa tekočina ne izhlapi. Nato razporedite mlado čebulico in šampinjone po radiču, začinite s soljo in sveže mletim poprom. Posipajte z naribanim sirom in vse skupaj na hitro popecite v topli pečici. ¶

Opran radič odrežite pri spodnjem delu in posamezne liste radiča dajte v nizko posodo. Sveže šampinjone, ki naj ne bodo večji od gumba, očistite, operite in posušite ter jih dajte v ločeno nizko posodo. Jušno osnovo zmešajte s sokom limone in z njo prelijte radič in šampinjone. Nato radič osladite z medom. Na močnem ognju 1 do 2 minuti kuhajte radič, dokler se ne zmehča. Nato ga vzemite iz posode, ga odcedite in postavite v nizek pekač. Na hitro pokuhajte preostalo juho, dokler je ne ostane le za žlico, in jo prelijte preko radiča. Mlado čebulico narežite na tanke kolute in jih poparite v slanem kropu.

Pri Pfizerju se zavedamo, da se pot do zdravja začne v domači kuhinji. Izbrali smo zanimive recepte, ki bodo popestrili domače jedilnike in prinesli zdravje na naše krožnike. Kajti kuhanje je tako kot življenje - najboljše in najlepše je takrat, ko imamo kakovostne sestavine in prvinske recepte. Vse to vam želimo v letu 2010! Še več zdravih in slastnih receptov Antona Mosimanna poiščite v prihodnjih številkah revije Naša lekarna.

N A Š A L E K A R N A

Sudoku

Rešitev sudoku uganke iz 38. številke je NENEHNO BEPANTHEN. V uredništvo je prispelo 611 pravilnih rešitev. Izžrebanci nagradne igre so: Bojana Kolenko iz Destrnika, Karmen Grozič iz Kopra in Tina Perhaj iz Ribnice. Nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade podjetja Bayer iz Ljubljane. Čestitamo!

Navodila: Vstavite črke F L U I M U K A N v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naštete črke. Črke iz oštevilčenih polj prepišite, da dobite geslo. Geslo pošljite na dopisnici ali po e-pošti do 29. januarja na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmišču 30, 1000 Ljubljana ali: urednistvo@nasa-lekarna.si Žrebanje nagrad bo 1. februarja v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli nagrade podjetja Lek iz Ljubljane.

A F

N K

M N

Geslo: 1

Š 9

E 10

3 11

Fluimukan® 600 mg - samo enkrat na dan odplakne kašelj stran Vsem dobro poznanemu zdravilu za učinkovito zdravljenje produktivnega kašlja Fluimukan® (v obliki zrnc) se je pridružilo še novo zdravilo – Fluimukan® 600 mg šumeče tablete. Novo zdravilo se zaradi višje vsebnosti acetilcisteina odmerja le enkrat na dan. Hkrati pa vsebuje dnevni odmerek vitamina C in je brez sladkorja. Šumeče tablete Fluimukan® 600 mg pomagajo očistiti dihalne poti in tako pomirijo kašelj. Namenjen je odraslim in mladostnikom, starim več kot 14 let, in ga lahko dobite v lekarni brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganjih in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Pripravil: Jure Pučko

januar 2010 | NAŠA LEKARNA

Otroški kotiček

N A Š A L E K A R N A

Naša lekarna svetuje Fluimukan® 600 mg proti kašlju

dopolnila nosečnicam in doječim materam omogočajo preprosto pokritje potreb po mikrohranilih. Elevit pronatal je razvit posebej zanje in je edini prehranski dodatek za nosečnice in doječe matere, ki dokazano pomaga pri razvoju zdravega otroka. Preprečuje slabokrvnost pri materah in zmanjšuje tveganje za spino bifido. V zgodnji nosečnosti pomaga zmanjšati pogoste slabosti, bruhanje in omotice, kasneje pa omogoča zadostno preskrbo z mikrohranili tako za otroka kot za mamico. Izdelki NIVEA Sun Alpin

Zdravilu za učinkovito zdravljenje produktivnega kašlja Fluimukan® (v obliki zrnc) se je pridružilo novo zdravilo, dostopno brez recepta – šumeče tablete Fluimukan 600 mg. Novo zdravilo se zaradi višje vsebnosti acetilcisteina odmerja le enkrat na dan. Vsebuje dnevni odmerek vitamina C in je brez sladkorja. Zdravilo Fluimukan 600 mg deluje mukolitično in antioksidacijsko. Za razliko od nekaterih drugih zdravil utekočinja le obstoječo lepljivo, gosto sluz in jo pomaga odstraniti z izkašljevanjem. Ne spodbuja pa nastajanja dodatne sluzi, ki lahko dodatno obremenjuje dihala. Šumeča tableta se popolnoma raztopi v vodi, je prijetnega sadnega okusa in posamezno pakirana. Namenjena je odraslim in mladostnikom, starim več kot 14 let. Elevit pronatal

Prehrana je med nosečnostjo in dojenjem izjemnega pomena, saj se telesne potrebe po vitaminih in mineralih močno povečajo. Lahko se spremenita apetit in okus, zato je uživanje uravnovešene hrane težje. Prehranska

Tudi pozimi je potrebno poskrbeti za zadostno zaščito pred soncem in mrazom. Izdelki NIVEA Sun Alpin s kombinacijo posebnih emulzij vode v olju in vitamina E preprečujejo izsušitev kože in zagotavljajo zanesljivo zaščito pred soncem in mrazom. Posebna formula NIVEA Sun Alpin kreme za zaščito pred soncem zanesljivo ščiti kožo pred sončnimi opeklinami in mrazom. Če so temperature nizke, je še posebej pomembno, da poskrbite za občutljivo kožo na ustnicah. NIVEA Sun Alpin vam ponuja priročno rešitev – kremo in stik v enem izdelku. Krema za zaščito pred soncem in mrazom je na voljo v tubi, pokrovček tube pa služi kot praktičen stik za ustnice in predel okrog oči. Naši malčki še posebej potrebujejo učinkovito zaščito pred soncem in mrazom v zimskem času. Zato znamka NIVEA Sun Alpin nudi praktičen izdelek dva v enem: kremo za obraz in stik za ustnice. Gelée Royale Super Fiole z matičnim mlečkom v raztopini sorbitola izboljšujejo splošno počutje

in povečujejo odpornost organizma. Ohranjajo vitalnost, krepijo in vzpodbujajo psihofizične aktivnosti.

Matični mleček ali geleé royale je naravna kompleksna zmes beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov in je primeren tudi za diabetike. Matični mleček ima izjemno bogato hranilno vrednost. Vsebuje veliko beljakovin, mineralov in hormonov ter je eden najmočnejših naravnih antioksidantov. Zato je dragoceno dopolnilo k prehrani. Izboljšuje koncentracijo, povečuje življenjsko moč in odpornost organizma ter zavira procese staranja. Ena fiola vsebuje 500 mg svežega matičnega mlečka in je standardizirana na 7 mg 10-hidroksi-2-decenske kisline. Linija izdelkov za intimno nego Term Dobrna

Izdelki za intimno nego blagovne znamke Terme Dobrna so narejeni z dodano zdravilno termalno vodo iz vrelca Term Dobrna. Iz slednjega so zdravje zajemali že Ludvik Bonaparte, Marija Terezija, Karl May ter škof Anton Martin Slomšek. Izdelki so namenjeni ženskam skozi vsa življenjska obdobja. Ob vzpodbudi Združenja ginekologov in porodničarjev Slovenije so se tako v Termah Dobrna odločili za nov korak, s katerim bodo še dodatno pripomogli k boljšemu zdravstvenemu blagostanju uporabnic in uporabnikov zdravstvenih storitev in izdelkov. Izdelki so na voljo v Termah Dobrna, lekarnah in specializiranih trgovinah.

NOVO! januar 2010 | NAŠA LEKARNA

V življenju sva prestala že marsikaj ...

...tudi to bova - s pomočjo HemoClin gela! HemoClin gel – enostavna in čista rešitev pri težavah s hemoroidi in drugimi neprijetnostmi v predelu zadnjika

Na srečo je pomoč enostavnejša, kot si mislimo.

Ker je tu HemoClin gel. HemoClin gel z edinstvenim, patentiranim aplikatorjem omogoča enostavno nanašanje in higienično uporabo. HemoClin gel zagotavlja takojšen hladilni in blažilni učinek za težave v predelu zadnjika (srbenje, razdraženost, občutljivost in pekoč občutek) ter pomaga preprečevati (notranje in zunanje) hemoroide in razpoke. Povsem naravna sestava HemoClin gela omogoča lažje odvajanje blata in pomaga pri obnavljanju poškodovane kože. HemoClin gel je brez vonja, obenem pa ne pušča madežev na spodnjem perilu. Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. www.hemoclin.si

Uvoznik: Adriatic BST d.o.o., Dimičeva 13, 1000 Ljubljana

kot pri mlajši populaciji.

SI.1.C.C.V10.08.08

Hemoroidi in druge težave v predelu zadnjika (srbenje, draženje, občutljivost, pekoč občutek in razpoke) prizadenejo tudi do 50 dstotkov populacije. Tveganje razvoja hemoroidov in drugih neprijetnosti v predelu zadnjika pa je pri starejših kar dvakrat večje

Beta-(1,3/1,6)-D-glukan, obogaten z vitaminom C in cinkom, kapsule in sirup

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana

Važno, da smo zdravi! Podpira naravno obrambo organizma Imunoglukan® P4H vsebuje: beta-(1,3/1,6)-D-glukan, vitamin C in cink. Beta-glukan prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema. Vitamin C pomaga podpirati imunski sistem. Cink je pomemben za normalo delovanje in odpornost organizma.

Imunoglukan® P4H je varen, se ne absorbira in deluje lokalno v črevesju, zato ga je priporočljivo jemati na prazen želodec. Jemljite od 1-3 kapsule na dan ali 1 ml sirupa/5 kg telesne mase na dan. Kupite ga lahko v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah. Opozorilo: Imunoglukan® P4H ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.